pse« 'caue-wp'»|
too*
J'
•C
Sšš‘č

iti$K/i Domovii\ia
^e/ ,; *3 o
NO. 110
jFORCIGN IN |Ak^^G€*ONI.V ServUls	Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
SLOV€NIAN
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridc«. WinnineaMORNING N€WSPAP€B ________________________^ Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenia, *Iy, Pueblo, BockSprin*«
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 3. 1978
Bomba eksplodirala
v Argentini: 3 mrtvi
Ko se Argentina začenja pripravljati za vrnitev k civilni vladi, je eksplozija bombe, namenjene novemu poveljniku vojne mornarice, sprožila dvom v to. da je čas za to že zrel.
BUENOS AIRES, Arg. — Pretekli torek je eksplodirala v stanovanjski hiši poleg stanovanja Pndadmirala A. Lambrus-chinija, novega poveljnika vojne mornarice in člana vladajoče Vojaške skupine, bombo. Ubila je njegovo 15-letno hčerko Pavlo in 2 drugi osebi, podadmiral Pa ni bil niti ranjen, četudi D e bil v času eksplozije v stanovanju.
Po poročilu policije sta bombo položila dva moška v poli-vijskih uniformah.
To je bil v zadnjih treh mesecih prvi tak napad. Do njega Je prišlo en dan potem, ko je Predsednik republike gen. Jorge Videla stopil v pokoj kot poveljnik vojske in začel 2 in pol jeta dolgo predsedniško dobo bot civilist. Včeraj naj bi bil začel razgovore s političnimi vod-Piki o tem, kako in kdaj naj bi se Argentina vrnila k ustav-Pb politični vladi.
Kdo je bombo nastavil, ni 2nano, ker se doslej ni nihče s tem napadom pobahal. Lahko so bili levičarji, ki so v boju z vlado, katera je uspešno zatrla Pjihovo nasilje, lahko pa bi bili tedi desničarji, ki sodijo, da le-yiearsko nasilje še ni uničeno te da zato še ni prišel čas za vr-Pitev Argentine k civilni vladi.
Novi grobovi l ^raP'ca Elizabeta H.
Milton E. Moorefield Sr. Je ^ °bisku V Kana'!i
V Veteranski bolnišnici je po EDMONTON, Alta. — Kralji-dolgi bolezni umrl 62 let stari ca Elizabeta II. je prišla pretek-Milton E. Moorefield s 1377 Pen- 11 teden n obisk v Kanado, Naj-horst Rd., rojen v Baltimoru, Prei le obiskala razne kraje v Md., od koder je prišel v Cleve- Saskatchewanu, nato pa je od-land še kot otrok, mož Ade, roj. ste dalje v Alberto, kjer bo da-Travis, oče Miltona Jr. in Jame- nes tu odprla Commonwealth sa, brat Leighton Grey, 3-krat sPortne igre. stari oče, veteran druge svetov-j Kraljica bo ostala v Kanadi ne vojne, član Veterans of For-^^PP110 H dni.
eign Wars Post 150(> in Ameri-j	—-----o
can Legion Collinwood No. 759,1 zaposlen kot strojnik pri Jarva Company v Solonu, dokler ga ni bolezen prisilila, da je šel v pokoj. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 11. dopoldne na Whitehaven pokopališče.
LETO LXXX — vol. LXXX
WASHINGTON PRVIČ '	1 1 JAVNO ZAVRNIL SADATA
Margarel (onslanza zaposlila Beio hišo
j Iz Clevelanda 1 j j in okolice
Predstavniški dom je z 208 (	Wm I H skupn0 sv .bhajil^_
rilVkir.itev rapire* dobaV, ZDA 80 javno grajale stališče predsednika Egipta	°Uarnega
— ■ 1 SadatadopogajanjzIzraelom.Sadatjeodkionilpo-lf Lr, 1 - t ’
gajanja z Izraelom, ker ta ni stavil nobenih novih1 avgusta' pn sv' masl ob os-pozitivnih predlogov. Vanče pojde kljub temu v soboto na Srednji vzhod.
orožja Turčiji. Carterju so k tej zmagi pomagali republikanci.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je končno dosegel, da je Kongres dovolil obnovo pomoči in dobav orožja
WASHINGTON, D.C. — ZDA	-
prizadevajo od lam, da bi o- palca arabske 2emije. Odklonil napor egiptskega je 0 takem kompromisu tudi
------o------
Vladna kriza v Lizboni
Portugalska preživlja težave, gospodarske in politične, te so tudi povzročile sedanjo krizo vlade.
LIZBONA, Port. —- Predsed-tek republike Eanes je odpustil vtedo socialista Maria Soaresa, Pa ji naročil, naj vodi vse nujne P0sle, dokler ne bo mogoče se-steviti nove. Soares je v hipni 116 j e volji po svojem odpustu iz-•tevil, da ne bo vršil vladnih po-s °v, pa se je le odločil ravnati k0 ustavi in zakonu.
Predsednik republike je začel Posvete z vodniki strank, da bi ^Poznal možnosti sestave nove 2lvljenja sposobne vlade. Rad bi izognil politični praznini, ki 1 zahtevala nove parlamentar-116 Volitve v času, ko je Portu-Salska še sredi gospodarskih in . °Ltičnih težav. Predsednik ba-v? uPa> da bo mogoče na nek na-obnoviti staro vladno koalicijo socialistov in konservativ-1 demokratov. Zadnji so Prožili vladno krizo, ko so sto-1 i iz vlade nezadovoljni nad om socialističnih ministrov 2dravstvo in poljedelstvo. asti zadnjemu so očitali zveze komunisti.
sk^6 ^tejučujejo možnosti po-Usa sestave nove vladne ko-^1(kje brez konservativnih de-ratev in brez komunistov s Pa celo imenovanje vlade Po^kovnjakov, ki bi naj vodila se ^e’ .do-^ter ne bi bilo mogoče ® aviti nove politične vlade, ortugalsko gospodarstvo je fla v Lkdi stiski, saj je in-p .Cl-ia dosfegla letno raven 30%, kj,lrnanjkljaj v zunanji plačilni k0anc^ ^ bilijon dolarjev letno, del^6 V de^ed °koli 15% celotne s]a°Vne S^6 krez rednega po-
En sam kongresni odbor za vse razpravljanje o zavarovanju proti bolezni
WASHINGTOIN, D.C. — Sen. Jacob Javits, republikanec iz New Yorka, je predložil, naj bi en sam kongresni odbor, sestavljen iz predstavnikov Doma in Senata, razpravljal o vseh predlogih in načrtih o zavarovanju proti bolezni.
To bi naj pospešilo razpravo in izdelavo skupnega načrta za 1
kot
nesprejem
Do nedavnega edina ženska v ožjem krogu Carterjevih sodelavcev je odstoni-!a zaradi razlik v gledanju na njeno delo,
WASHINGTON, D.C. — Margaret Constanca, ki je bila pred vstopom v ožji krog sodelavcev predsednika Carterja v Beli hiši podžupanja mesta Rochester N.Y., je bila do nedavnega edina ženska v tem krogu in med redkimi, ki niso iz Georgie. Njeno gledanje na lastni položaj in dolžnosti je bilo precej različno od onega njenih nepo-[srednih sodelavcev, zato je pri-j bajalo med njo in njimi do (trenj. Zaradi teh je Constanza
hranile živ
Turčiji in s tem omogočil izbolj- j Predsednika Sadata za dosego vsak sanje odnosov ZDA s Turčijo in mteu na Srednjem vzhodu po- u-p, a^ovor postopno tudi z Grčijo in Ci-jtem pogajanj med Izraelom in
Arabci. Ko so pogajanja v pre- j	Sadat odklanja
teklem januarju obtičala, so se J	_ nOV sestanek
ZDA prizadevale na razne na- j ^ Lskovni konferenci pre-čine te oživiti in spravni ti zno- I tekI° nedeij° P« razgovoru z a-
prom. Zmaga je bila zelo pičla in Carter jo je dosegel v Predstavniškem domu samo s pomočjo republikancev.
Razprava je bila ostra in burna, ko so podporniki Grčije skušali z vsemi silami preprečiti obnovo dobav orožja Turčiji, za
kar se predsednik Čarter zavze- j Vanceja izraelski zunanji minima že od pomladi. Vztrajali so , ster Moshe Dayan in egiptski
va v tek. Tako sta se pretekli !meriškim državnim podtajni-mesec sestala v Leads Castlu na 1 kom Alfredom L. Athertonom Angleškem v navzočnosti ame- ^adat izjavil, da ne odobrava riškega državnega tajnika C. R. j n°benega novega sestanka
splošno javno zavarovanje proti I ^	teh je Constanza
bolezni, ki ga naša dežela po ! lzgyblJate na Vpbvu m odgovor-splošni sodbi potrebuje.	gostih. Končno so njen urad
zunanjih ministrov Izraela in E-gipta, ker Izrael ni stavil nobena stališču, da je treba zaporo zunanji minister Mohamed I. nega Pozitivnega predloga, obdržati kot pritisk na Turčijo Kamel. Četudi razgovori niso ZDA SO “zelo razočarane5’ pri iskanju rešitve spora med privedli do kakega napredka v To stališče je vznejevoljilo Grki in Turki na Cipru.	j pogajanjih, je bilo vendar o- vlado ZDA in na sestanku v
Vladna stran je zatrjevala, da zračje tako, da se je Vance od- Camp David, ki so se ga udele-zapora ni dosegla svojega cilja ločil svoj napor nadaljevatli. žili poleg predsednika Carterja in da postaja iz dneva v dan več-! Sklenjeno je bilo, da poleti še■ podpredsednik Mondale,. dr-ja ovira sodelavanju Turčije z prihodnjo soboto na Srednji žavni tajnik Vahce, predsedni-NATO in z ZDA. Zato jo je tre- vzhod, kjer se bo sestal z vod- Lov svetovalec za narodno var-ba ukiniti. Ko je Dom izglaso- niki Izraela in Egipta ter se do- nost Brzezinski, obrambni taj-val Carterjev predlog, se je govoril o nadaljevanju nepo- nik Brown in predsednikov sve-
Sodnik ukazal konec divjega štrajka v Detroitu
DETROIT, Mich. — Okrajni sodnik je v torek odredil, da se morajo mehaniki in drugi mestni uslužbenci, ki so začeli v ponedeljek divji štrajk, vrniti na delo. ,
Najmanj 1,700 mestnih uslužbencev se je pridružilo divjemu, nezakonitemu štrajku v podporo zahtevi po pogajanjih o pri- i
preselili v klet z zahodnega krila Hele hiše, kjer so prostori za bližje Carterjeve svetovalce. Margaret Costanza se je nato
predsednik zahvalil. vsem, ki so pomagali k teipu.
Za ukinitev zapore je glasovalo v Predstavniškem domu
tovalec za domače zadeve Jor-
odločila odstopiti in je to. pred-, izjavilo proti temu. Republikan-sedniku pretekli torek sporoči- ' ci so glasovali za ukinitev zapo-la. Želela je takoj zapustiti svo-(re v razmerju 78:64 in s tem je mesto. Carter je'njen odstop odločili glasovanje v korist sprejel “z obžalovanjem”) pa jo ^ prosil, naj ostane na svojem me- {okrepitve južnega krila NATO, stu še en mesec, da bo pomagala iskati primerno naslednico.
srednih pogajanj, ki bi naj
vršila nekje na Sinaju.	^dan, so sklenili to javno pove-
Javna rarnrava |dati Sadatu. Zastopnik državne-■ —	.	.	vivmu	v . azpr^ a	ga tajništva je izjavil, da so
130 demokratov, ko se jih je 141 i,ie~ teni Je Prisf a° javnega ZDA nad stališčem Sadata ‘'zelo
•J-7-i otti’1	4.__ -rt •» i • i	raZDravliflTria m P d Tj1 rri rvf/-»■»-*-» i-i	»♦ T7-i • i
razočarane”. Kljub temu so o-stale pri sklepu, da bo Vance v soboto, 5. avgusta 1978, odpotoval na Srednji vzhod, da se v osebnem razgovoru z Beginom in Sadatom prepriča o dejan ________ skem stanju .in o možnostih za
se položaj na Srednjem vzhodu
razpravljanja med Egiptom in Izraelom. Sadat je označil predsednika izraelske vlade Begina za “edino oviro miru” na Sred-
sprejel “z obžalovanjem”) pa jo 1 predsednika Carterja in v korist |niem vzhodu- Begin je odgovoril, da bi isto lahko rekel o Saki postaja bolj in bolj važno, ko j datu‘ Pld tem sta oba trdo se položaj na Sredniem vzhodu 'vztrajala pri svojih starih stališčih pričakujoč, da bo popusil
zopet zapleta.
Meany proti Bosworthu	-----°----- ^rugi^Begm je izjavil, da “nih-
v,	H ■	+ , ~ I WASHINGTON, D.C. - Glav- Kemikalije odobrene č?	Za RiČ” k°
tožbah unije, da je mesto kršilo	li •	.* i i m*	ocik-foml Sadatov namig, nai
kolektivno delovno pogodbo, ki ™ Predsed™k ALF-CIO George V boju proti koblhcam bi Izrael vrnil Egiptu kot znak je v veljavi do leta 1980.	j eaJay ,je Beli hiši sporočil jas-) WASHINGTON, D.C. — Zvez- želje po miru Sinajsko goro in
no, da je^za odpustitev sedanje- j na agencija za čuvanje okolja je mesto El Arish.
V Jeruzalemu so izjavili, da
JKFftTlZGlTslti prerok l^a dteektorja Sveta za ustalje- dovolila uporabo štirih kemika-*	nost plač in con Bsrrvia Bos- lii zd
iS ' Č Za unicevanje mrčesa proti so se pripravljeni pogajati
rretežno^ oblačno z verjet- wortha, ki da je obdolži de,av-Vojen, ^dc^zW^j	s^foLa-
nostjo krajevnih neviht m naj- ske unije pohlepnosti in neso- ogrožajo pašnike in polja v Kan- sedekm arabsken- nZr, i,
višjo temperaturo okoli ,7 F.deiovanja v zahtevah višjih sasu, Nebraski in šeVnekod na ra^SaS S^v^^
riih skupno sv. obhajilo.
Iz bolnišnice—
Ga. Gertrude Skiljan, 1004 E. 72 St., se je vrnila iz; University bolnišnice, kjer je prestala težko operacijo, in sedaj okreva^ na domu. Zahvaljuje se za obiske in pozdrave; obiski na domu so dobrodošli!
Žalostna vest—
Iz Zagreba je prišlo sporočilo, da je tam; po težki bolezni in hudem trpljenju umrla ga. Eleo-noia Gross, ki je več let živela v Clevelandu. Sv. maše za njo bodo opravljene v misijonskih deželah.
Uspeh kampanje za odpoklic dvomljiv—
Ko se bliža glasovanje za odpoklic župana D. J. Kucinicha, kažejo povpraševanja razpoloženja volivcev, da so ti bolj zanj kot proti njemu kljub precej obsežni kampanji, neposredni in posredni, za njegov odpoklic. D.
J. Kucinich za enkrat opravlja svoje županske posle in se ne spušča v kampanjo. To naj bi volivce prepričalo, da svojo odgovornost jemlje resno.
Policijska preiskava odkrila tri bombe—
Policiia je včeraj odkrila tri bombe in jih srečno spravila iz stanovanja na	Warren s ville
Heights, ko je dan preje prijela nekega bivšega učitelja, starega 48 let, pristaša desničarskih političnih dejavnosti, & je bil osumljen 14 bombnih napadov na šole in poslovne- prostore na področju Velikega Clevelanda tekom zadnjega leta. Preiskava v poslovnih prostorih prijetega je odkrila 12 zabojev dinamita.
S kanujem iz Kanade do Havajev
HONOLULU, Hav. — Trije
(25 C), jutri pretežno sončno, 'plač.
Zahodu.
pusti
izraelskih rokah niti
MILIJONI TUJCEV PRIHAJAJO NA OBISK IN 9GLE0 ZDRUŽENIH DRŽAV
Dolga leta po drugi svetov-ui vojni, ko je bil ameriški dolar vsemogočen, trden, upoštevan in drag, smo odhajali Amerikanci v pravem veletoku obiskovat, ogledovat in liživa t -tuji svet. Potovanja so bila za nas sorazmerno poceni, saj se je v onih letih za dolar dobilo v tujini veliko več kot doma.
Ti časi so minili in ameriški veletok na tuje se je začel nekaj manjšati, zato pa se je spremenil v pravi veletok revni, pohlevni potoček tujih potnikov, izletnikov in obiskovalcev v Združene držve. Napovedujejo, da bo letos prišlo v našo deželo na obisk okoli 20 milijonov tujcev.
“To je naj cenejša dežela, ki jo morem obiskati. Morem videti največ v njej za najmanj denarja,” je dejal Fred Gruber iz Bavarske. S 150 drugimi Nemci se je pridružil tritedenskemu izletu v ZDA ter si ogledal New York City, Washington, D. C., Philadelphio, Gettysburg, Pa., Niagara Falls, obalo New Jersevja in Pocono Mountains v Penn-■sy Ivani ji.
Slične skupine tujih obiskovalcev preplavljajo ameriška poslaništva in konzulate v Evropi in na Japonskem, ko iščejo dovoljenja za pot v ZDA. Dnevno jih prihaja 48,000. Doslej se je število tujih obiskovalcev v ZDA letos povečalo za skoraj 20% na-pram lani, pričakujejo pa v naslednjih tednih še večji naval. V to število niso všteti kanadski in mehiški obiskovalci.
Padanje tečajev dolarja v Evropi in na Japonskem, ki se je začelo v večjem obsegu lani, je povečalo vrednost nemške marke, švicarskega franka in japonskega jena, pa tudi nekaterih drugih zahodnih valut v taki meri, da je življenje v tej deželi za ljudi s tagimi valutami precej cenejše kot pri njih doma, podobno, kot je bilo pred leti za Amerikance v tujih deželah. Poleg vsega so bile znižane tudi cene poletov preko Atlantika in Pacifika.
Evropejci predstavljajo 43% vseh tujih obiskovalcev iz prekomorskih dežel, ostali del so obiskovalci iz Japonske,
Južne Amerike in s Srednjega vzhoda, zlasti iz na olju bogatih dežel, kjer so dohodki-sorazmerno veliki.
Velika večina obiskovalcev iz Evrope omeji svoj obisk na obalno področje ob Atlantiku, pogleda kvečjemu še malo v Pennsylvanio in Maryland, le redko pa dalje proti zahodu naše dežele, kjer je obilo lepih in ogleda vrednih predelov. Prenekateri govorijo o obisku Grand Canyona, Yellowstone parka, pa se kasneje premislijo, ker jim enostavno zmanjka časa.
New York City pričakuje letos okoli 2 milijona tujih o-biskovalcev. Tako vsaj sodi Charles Gillett, predsednik mestnega urada za konvencije in tuje obiskovalce. “Ko sem pred 15 leti začel obiskovati Evropo in vabiti tam na obisk New Yorka, so se mi smejali,” pripoveduje Gillett. SedaJ je položaj obrnjen. Cene v Evropi rastejo in ZDA so dober kup.”
Od japonskih obiskovalcev jih 80% ostane na zahodni o-bali. Nekateri si ogledajo A-Ijasko in pacifiške otoke. Ve-
čina ostane pet dni do en teden na ogledu San Francisca, Los Angelesa in Disneylanda.
Tujski promet je postal važen za narodno gospodarstvo ZDA. Uradni viri sodijo, da tujci potrošijo dnevno v ZDA preko 17 milijonov dolarjev in omogočajo neposredno zaposlitev preko 270,000 oseb. Neračunajoč stroške za polet v ZDA so tujci preteklo leto pustili v ZDA 6.2 bilijona dolarjev! V istem razdobju so Amerikanci potrošili na tujem 7.5 bilijonov dolarjev, torej še vedno 1.3 bilijona več kot tujci v ZDA.
Tujci, ki potujejo danes ZDA, vedo, kako je bilo merikancem v petdesetih šestdesetih letih na potovanjih po Evropi in drugod po svetu. Dokler bo dolar tako poceni, kot je sedaj, bo tok tujih obiskovalcev naše dežele naraščal, četudi imajo- ti pri iskanju viz in pri vstopu v ZDA precej težav in nepotrebnega čakanja, ker ZDA e-nostavno niso bile in še vedno niso pripravljene na tolikšno število tujih obiskovalcev.
obnovo neposrednih pogajanj med Izraelom in Egiptom. Vance ne bo imel s seboj nobenega ameriškega predloga, njegova naloga bo le pregledati stvarno stanje.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Pred--
stavniški dom je včeraj izgla-^mozie> Li so se j4. maja odpra-soval predlog za ukinitev gos-Pdd na	^ancouverj<i proti
podarskih sankcij Rodezije s Havaierri v 42 čevljev dolgem koncem tega leta, če bo dobila! ^0^nu’ lzd°teenem iz debla, so vlado črne večine na temelju'bre^ekk petek srečno pristali
svobodnih volitev. Slično re-jtu’
Vodnik trojke Geordie Tocher iz W. Vancouver j a je dejal, da bi naj njihova plovba dokazala, da so Haida Indijanci iz Britske
re-
iz-
Kolumbije bili sposobni pred 1200 leti pripluti iz Kanade do Havajev na takih ^čolnih in te naseliti.
Nevarna služba
po
A-
in
sobici jo je pretekli teden glasoval Senat.
WASHINGTON, D.,C. — Savdska Arabija naj bi bila sporočila ZDA, da je Sadatov poskus sporazuma z Izraelom propadel in da je arabski svet odločen končati razkol, ki ga je ta Sadatov poskus povzročil, in zavzeti znova skupno
stališče do Izraela. Nekateri BOSTON, Mass. — Dekleta, vidijo v tem dejstvo, drugi pa ki nadzirajo parkiranje avtomo-le nov poskus arabskega pri- bilov v Bostonu, so izpostavi] e-tiska na ZDA, da bi pripravile na vseh vrst nevarnostim od jez-Izrael k popuščanju arabskim nih avtomobilistov, pravi poro-zahtevain.	^ čilo o delavski odškodnini.
NEW YORK, N.Y. — Vrednost- V preteklih dveh letih je bilo ni papirji na tukajšnji borzi 85% teh uslužbenk tako ranje-so včeraj poskočili za 22.78 nih v službi, da so za to dobile točk, največ v zadnjih treh odškodnino. V istem razdobju letih in pol. Dolar se je v je bilo tako prizadetih le 40% zadnjih dr eh dneh na evrop- pripadnikov mestne polcije. denarnih
skih denarnih tržiščih nekaj utrdil, danes pa tudi v Tokiu.
BANDERA, Tex. — Nalivi, ki so v teku 24 ur prinesli do 20 palcev padavin, so v srednjem Teksasu povzročili velike poplave. Doslej so ugotovili 8 mrtvih.
KARAČI, Pak.— Včeraj sta dva Južna Jemenca streljala na osobje konzulata Iraka v Karačiju, kar je teku enega tedna že tretji napad na iraška zastopstva v tujini. Policija
poroča, da je bil en napadalec ubit, drugi pa ujet.
PARIZ, Fr.— Francoske oblasti so včeraj pognale iz Francije tri iraške stražarje poslaništva, ki so v ponedeljek streljali na francosko policijo, ko je ujela in botela odpeljati napadalca na poslaništvo. Vsi trije so bili prijavljeni kot člani diplomatskega zastopstva z diplomatskimi petnimi listi.
Ameriška Domovina
Pk-rvt B-:	■%.— MO !\% c
mSSSSSSSm.
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OMo 44103
National and International Circulation
James V. Debevec —- Owner, Publisher
published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks In July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo

No. 110 Thursday, Aug. 3, 1978
nov “Elan” iz Lesc v Brnci (Fuernitz) pod Beljakom na Koroškem.	^*1 Ufi
Želeti bi bilo, da bi. slovenska podjetja in družbe u-stanovile svoje podružnice tudi na zamejskem Primorskem, kjer so bili slovenski ljudje toliko let odrinjeni od vseh pomembnejših upravnih in gospodarskih mest. Nedvomno ne bi šlo le za simbolično pomoč zamejstvu, ampak tudi za pomembno in gospodarsko uspešno vlaganje v zaostala obmejna območja in za okrepitev gospodar-kih vezi med italijanskim gospodarstvom in evropskim Vzhodom.
K. G.
Piknik Siovenske šote pri Sv, Viifii
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 6. avgusta, bo imela'Slovensko šola pri Sv. Vidu svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. Ob 11. dopoldne bo v kapelici na Orlovem vrhu sv. maša. Po sv. maši bo zaključek taborjenja, nato kosilo z govejo pečenko. Po kosilu bodo tekme v odbojki in nogometu.
V odbojki se bodo med seboj pomerili “Fantje na vasi” in Športni klub. Fantje so se nam že predstavili s petjem, v nedeljo bomo videli, če so v odbojki tudi tako dobri. Nogometno tekmo bo igrala mladina, ki jo vadita Miro Boh in Metod Ilc. To bo svojstvena zanimivost za ljubitelje nogometa.
Za tiste, ki se za nogomet do-sedaj še niso zanimali, bo to lepa prilika, da se uvedejo v ta sport, ki se vedno bolj širi po Severni Ameriki. Po nogometni igri bodo posebne igre za otroke. Zvečer boste lahko izbrani za kak lep dobitek.
To jesen bo preteklo 25 let, odkar je Slovenska šola postala farna organizacija fare sv. Vida. Pod svoje okrilje jo je sprejel tedanji svetovidski župrtik msgr. Baznik. S tem je dal Slovenski šoli priznanje in poudaril njeno važno vlogo v farnem življenju.
To njeno vlogo so vedno podpirali starši in mnogi dobrotniki Slovenske šole; saj je odbor staršev, ki ima tudi nalogo zbirati denarna sredstva, vedno na-
Slovensko gospodarstvo
Ljubljansko “Delo” (30. junija letos) je v posebnem članku prineslo obširno poročilo o prevzemu lastništva zahodnonemške tovarne Koerting Radio Werke GmbH (radijski aparati, televizorji ipd.) v mestu Grassau na Bavarskem, ki je bila v stečaju, po slovenskem koncernu iz Velenja. Stečaju so botrovale nenadne okoliščine, izgube v podružnicah te tovarne v raznih evropskih državah, pomanjkanje lastne prodajne mreže in drugo. Tovarna Koerting zaposluje skoraj 1300 delavcev. S slovenskim koncernom “Gorenje” pa je že dalj časa sodelovala pri izdelavi barvnih televizorjev.
Prevzem Koertinga po “Gorenju” je podprla sama bavarska vlada z gospodarskim ministrom Jaumannom na čelu. Ker pripada ta vlada krščansko-socialni bavarski stranki (CSU)* ki jo vodi znani gromovnik Strauss, usmerjen izrazito zahodno in protikomunistično, je moral ljubljanski list, da slovenski bralci zaradi te podpore ne bi dobili slučajno ugodnega mnenja o tej vladi, takoj zapisati, da “ima sicer malo razumevanja za utrjevanje kakega socialističnega podjetja na zahodnonemškem tržišča. Ljubljanski list se je dalje razpisal o_ tem, da so pisali nemški časniki o “rdeči pomoči Koertingu” in o “Gorenju” kot o “slovenskem paradnem konju”. Ne pove pa seveda, za katere liste gre.
Seveda je bilo za nemško javnost pravo presenečenje, da prevzame nemško tovarno kako podjetje iz komunistične države, saj je znano, s kako zagnanostjo nastopajo komunistične države in tisk proti mednarodnim družbam in njih dobičkom. Sedaj pa prav eno njihovih podjetij po “kapitalistično” prevzame v last pomembnejšo zahodnonemško tovarno radioparatov, televizorjev in zabavne elektronike, s katero že dolgo sodeluje, kar jasno dokazuje, da so gospodarska načela vedno enaka, tj. ustvariti čim večji dohodek.
Da je bavarska krščanško-socialna vlada lahko protikomunistična, toda nikakor ne protijugoslovanska ali protislovenska, dokazuje dejstvo, da ni nasprotovala prevzemu Koertinga po “Gorenju”, ampak je ta prevzem	.
celo podprla. Bavarski tednik “Bayernkurier”, ki ga iz- selj-azumevanje za solsKe^po-
daja predsednik CSU Franz Josef Strauss in je drugače	r7"'" ~
kritičen tudi proti jugoslovanski politiki, komentira (30. junija letos) zelo stvarno omenjeni nrevzem podjetja Koerting in daje posebno priznanje bavarskemu ministru Jaumannu, češ da je daljnovidno ravnal in ukrepal tudi v širšo korist bavarskega gospodarstva. Tu je miš Ijeno odpiranje novih možnosti bavarskim podjetiem a socialističnih državah, začenši z Jugoslavijo, ki lahko t svojimi podietji postane posrednik poslovnega delovanja med Zahodom in ideološko togim gospodarstvom evropskega Vzhoda.
“Bayernkurier” se potem razpiše Še o gospodarski, moči “Gorenia”, ki ie tudi za nas, zaradi toliko poudar-jane slovenske “majhnosti” nadvse presenetljiva. “Gore-nie” s svojimi podružnicami in sestrskimi družbami ima nič manj kot 17.000 zaposlenih in nrejšnie leto je imel celotni koncern nič manj kot 1.2 milijarde mark prometa.
“Gorenje” nastopa tudi na zahodnonemškem tržišču, rjegove_ izdelke je moč kupiti v najboli znanih trgovskih velepodjetjih Quelle. Neckermann. Kruos. Bauknecht.
Izdelki so najboljše kakovosti in jih izvažajo v 52 držav na svetu. Posebna pozornost je posvečena tretjim državam v Aziji in Afriki.
“Gorenje” razpolaga s ^svojimi tovarnami že v Grčiji, Gani in Iraku. V Muenchenu ima svojo prodajno družbo, ki ie imela lani sto milijonov mark prometa. Ta prodajna družba je ena od njenih osmih v različnih državah sveta.
Tovarna Koerting bo naibrž tudi po prehodu v last veleniskega koncerna ohranila svoie ime. Poslovala bo še nadalje kot zahodnonemško podjetje po gospodarskem pravu te države. Ko so delavcem sporočili vest o prehodu tovarne v slovensko lastništvo, poroča bavarski tednik, ie zavladalo med njimi po preišnii negotovosti veliko olajšanje. O tem, po kaki cehi ie bila tovarna Koerting prodana, pa da odgovorni molčijo. Govori se, da za 22 mili ionov mark. Poleg podpore bavarske vlade pa bo za oživitev Koertinga primaknila ‘nekaj’ denarja iz svojega lonca tudi nemška zvezna ustanova za ^lo z namenom. da se ohranijo delovna mesta.
Zadeva se bo tako gotovo iztekla v zadovoljstvo obeh strani. Slovenskemu koncernu oziroma, da ne bo tako “kapitalistično” zvenelo, sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje, kakor tudi vsem drugim podjetjem v domovini matici, je želeti še nadaljnjega razvoja in mednarodnega uveljavljanja.
Omenimo naj vsaj štiri tovarne koncerna Sloveniia-les iz Ljubljane v Združenih državah, banko podružnico Ljubliariske banke v Frankfurtu'(Handelsbank). ali nameravano gradnjo gorenjskega izdelovalca smuči in čol-
[nosti redno ne vršijo, jih more župan iz službe samo odsloviti. Pb skušnjah bomo imeli takoj štrajk vsaj v tistem oddelku, če že kar vsi mestni uslužbenci ne bodo s tem zagrozili?
čudna je zadeva z mestno e-lektrarno. Zdi se, da je tudi tam treba temeljite spremembe in je prodaja le igranje skrivačev, ki naj jih iskalec najde v njih veselje. Tudi tu je krivda v preteklosti!
Če mestni svetniki tako ognjevito zagovarjajo odpoklic župana, naj si zapomnijo, da so oni enakim potom prišli v mestni svet — z votivnim postopkom. Ko bi morali ščititi koristi mestnega prebivalstva, ki vedno bolj čuti davčni pritisk, kot se je pokazalo že pri letošnjih glasovanjih, pa posredno te dvigajo, ker volitve je tudi treba plačati. V nobenem seznamu ni bil naveden kak prispevek v poravnavo teh izdatkov, tudi ne od tistih, ki so ta postopek sprožili.
Treba je, če odklonimo sedanji demokratični red, računati s težkimi posledicami v našem
mestnem življenju. Vsekakor je treba odpoklic župana Kucini-cha zavrniti, neoziraje se na to, ali nam je pri srcu ali ne.
Izvoljen je bil za dve leti in pustimo ga na njegovem mestu do konca te dobe, potem pa sodimo njegovo delo!
Volivec J. Ovsenik
trebe. Zato z zaupanjem gledamo v bodočnost. Ko Vas vabimo na naš piknk, vemo, da se boste našbmu vabilu odzvali in se v velikem številu udeležili našega piknika.
Naša mladina vas vabi, naši mladi nogometaši vas pričakujejo. Ne razočarajmo jih!
Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu
K odpokiiei!
CLEVELAND, O. — Ko človek bere časopise in posluša nekatere komentarje na televiziji, dobi vtis o našem demokratičnem mišljenju. Vse bolj se mu dozdeva, da je politika nadvse grda reč, ko vlači na dan zadeve, ki se sedanjega spora niti ne tičejo. Kako naj bo sedanji župan kriv, da so mestne finance tako zamotane, da jih vsi dobri računarji in pregledniki ne morejo spraviti v red, kakor smo to brali v časopisih? Za tako za-motanje je njegova doba vse prekratka. Kaj je bilo potem v preteklosti? Kateri župan ni izvrševal svojih dolžnosti? Zakaj imamo mestni svet? Saj smo ga vendar izvolili, da z adririnistra-cijo sodeluje in jo tudi nadzira! Pa kako je to, da so zadevo prav sedaj spravili na svetlo? Kje so bili uradni pregledniki vsa pretekla leta?
Ker ‘snežni plugi preteklo simo niso bili na mestu, kot bi jih potrebovali, zopet krivijo sedanjega župana, pa brav nič ne pomislijo, da je za naročilo takega stroja treba precej časa, saj še novega avta ne dobimo tisti dan, ko smo ga kupili. Če oni, ki imajo dolžnost take stro-
Ma piknik npokojiiisav
CLEVELAND, O. — Klub slovenskih upokojen cev za St. Clairsko okrožje ima v sredo. 9. avgusta piknik na prostorih SNPJ na Heath Road.
Kdor misli iti na piknik z avtobusom, naj kliče v petek, soboto ali v ponedeljek po 7. uri zvečer.
Avtobus bo ob 11. uri fra St.Clair Ave. pred Slovenskim narodnim domom. Kličite tel. 881-1164.
V torek, zadnji dan, ne morem več sprejemati prijav za bus.
Na svidenje v sredo ob 11. uri!
Frank Capuder, tajnik
iznajdb in spretnosti.	vansko-ameriški izseljeniški ča-
Spominjam se tihih večerov sopis “Vidici”, katerega urednik ob morski obali. Vroče želje z Vjekoslav Radovič, Hrvat po ro-ranjenim srcem, brez tožb v za- du, piše o življenju jugoslo-upanju Njega. Bili smo ena mi-, vanskih izseljencev ter širi rasel, en načrt, eno hrepenenje, zumevanje med ZDA in Jugo-ena skrb in ena prava protiko-' slavijo. Ustanovitelj Jugoslo-munistična slovenska skupina, j vanskega informativnega in kul-Iz podrtih razvalin je vstajal turnega centra v New Yorku i začasen dom, po katerem se je Andrej Veljkovic je organiziral Ameriške Domovine, lovila slovenska beseda in raz- prvi bienale sodobne jugoslo- Želim mnogo uspehov pri na hvala naša narodna pesem. j vanske likovne umetnosti. Pra-1 daljnem delu nam tako dragega
j lista. Lep pozdrav!
IZ NAŠIH VRST
Milwaukee, Wis. — Spoštovani! S priloženo denarno nakaznico obnavljam naročnino in prilagam dar za tiskovni sklad
Čas ni celil naših ran, čas nas (vijo, da so imeli velik uspeh.! je razdvajal in šli smo po vseh Med Slovenci so razstavljali kontinentih sveta s pravim slo-: Zvest Apolon, Janez Bernik, Jo-venskim rekom: “s trebuhom za že Ciuha, Andrej Jemc, Boris kruhom...”	;Jesih, Anton Krajnc (živi v
Ko sem čital osmrtni članek v ZDA) in Sonja Lamut. Mnogo Ameriški Domovini, sem videl od teh bo imelo samostojne raz-Tvojo fotografijo. Bil si mi zo- stave po raznih ameriških me-pet tako blizu, tako resničen stih. brat in prijatelj.	*
Grenkoba je zalila moje srce Spomladi letos je bil na Coin rad bi Ti pošepetal: “Hvala, lumbia univerzi v New Yorku prijatelj! Za ves Tvoj trud, za simpozij za pripravo študijskih vse delo, od katerega smo imeli gradiv za “manjše” slovanske vsi skupno korist.”	jezike. Pred kratkim je v Ame-
Bil si eden izmed nas, za ka~ | riški Domovini Simon Ki'egar tere domovina ne vpraša, eden . opisal potek in uspeh naših ro~ tistih, kateremu je bilo že ob jakov na Columbia univerzi. Tu-rojstvu zapisano: “Daleč, daleč Ji argentinski “Sij” je prinesel
od svoje ljubljene domovine bo počivalo Tvoje telo.”
Bil si poštenjak, bil si značaj, veroval si v zdrava načela.
lep članek o tem simpoziju, kjer so govorili prof. Toussaint Hočevar z univerze v New Orleansu “O gospodarski zgodovini
Spi v miru, sanjaj o tihem žu- j Slovenije 1828-1918”. O zgodo-borenju podtalnih c e r k niških vini slovenskega zgodovinopisja voda, o pravljičnih sencah naših je govoril prof. Bogdan Novak z
Rudolf Kotar
St. Catharines, Ont. — Spoštovani! V priporočenem pismu pošiljam naročnino za leto 1979 in prilagam dar za tiskovni sklad.
Ameriško Domovino zelo radi beremo. Veliko lepega nam prinaša v ljubem slovenskem jeziku. Sedaj, po Vaših počitnicah, Vam želimo dobrega zdravja, da boste lahko nadaljevali z Vaših1 zaslužnim delom.
Prisrčne pozdrave od nas vseh!
Družina Jože Gerden
notranjskih gozdov, o tistem lepem fantovskem petju ob večerih. Spočij se od trde poti! Veruj, da niti mrtvo telo ne more občutiti hladne zemlje' kajti preveč je prijateljev, katerih toplina hvaležnosti greje kraj večnega počivališča. Prijatelj, Slovenec, begunec, naše misli bodo spremljale Tvoje ime!
Gospe soprogi, gospodu sinu in vsem ostalim domačim moje najiskreneje globoko sožalje ob tej veliki družinski izgubi.
Maks Simončič
ias leži *
Frijatelfsi ifnesfii Zupanu
Ti bil mi nisi brat po krvi, a več si bil mi tisočkrat: bil meni si prijatelj prvi, po srcu in po duhu brat.
(S. Gregorčič)
STOCKTON, Calif. — Tisto nesrečno leto, ko je končala druga svetovna vojna krvavo morijo, so slovenski protikomunistični begunci bežali pred maščevanjem v tujino.
Malo italijansko mestece Senegal! j a je bilo nam prvo skupno slovensko protikomunistično naselje v razdrtem obmorskem hotelu.
Taborišče. Prava razbitina, spomin na uničujočo vojno.
Tam, Ernest, sva se spoznala. Oba sva prišla iz gorate Notranjske, oba prežeta z isto mislijo, istim duhom, načrti.
Tam, dragi prijatelj, si stopil v prostovoljni zbor delavske skupine za obnovo tega prostora. Tam si pokazal svojo usposobljenost, tam si ustvarjal skoraj nemogoče stvari, dokazal si, da si mojster v svojem poklicu.
je vzdrževati v redu, svoje dolž-/Vsi smo uživali koristi Tvojih
II.
MILWAUKEE, Wis. — V zvezi z obiski starokrajskih kulturnih skupin v Ameriki je bila večkrat omenjena “Izseljeniška Matica” v Ljubljani, ki je v »c-kah sedanjega režima. “Izseljeniške matice”1 v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu imajo nalogo organizirati nastope raznih, kulturnih skupin ne samo v A-meriki, marveč tudi v drugih državah. Če hoče “Izseljeniška Matica” v Ljubljani organizirati kake kulturne skupine v A-meriki, mora imeti človeka ali kako slovensko organizacijo, ki bi bila odgovorna za moralni in finančni uspeh tega gostovanja. Ker se mlajši ljudje malo zmenijo za taka gostovanja, starejši rojaki pa zaradi utrujenosti izgubljajo moč in voljo do take odgovornosti, bodo gostovanja iz starega kraja počasi sama od sebe prestala. In še nekaj pomembnega! Veliko naših rojakov in rojakinj ter muzikantov raznih orkestrov se po povratku iz domovine žalostno in jezno pritožuje češ: Slake, Avsenike in še mnogo drugih iz Slovenije smo v Ameriki gostili in storili vse, da. so se kot naši gostje dobro počutili. Pomagali smo jim, da so nastopili tudi na TV. Tokrat pa smo v Ljubljani svoje goste vsepovsod zaman iskali. Nikogar ni bilo blizu, niti na pikniku v Škofji Loki se nismo videli in to je za nas kljub vsej lepoti Slovenije žaljiva ih grenka pilula.
♦
Kdor redno bere pisanje v .naših in tujih dnevnikih in revijah, mu bo nehote padlo v oči, da ima vsaka država, tako tudi Jugoslavija svoje diplomatske zastopnike, zastopnike ekonomskih in finančnih ustanov, izmenjavo kulturnih in športnih tekmovanj, izmenjavo študentov Jugoslavije in Amerike, razni jugoslovanski znanstveniki obiskujejo ameriške znanstvene u-stanove in končno Ameriko obiskujejo tudi turisti.
Ohio univerze v Toledu. Prof. Jože Velikonja z univerze države Washington v Seattlu je orisal zgodovino slovenskega naseljevanja v Združenih državah. Sodeloval je tudi dr. Rudolf Čuješ z Univerze sv. Frančiška Ksaverija v Kanadi. O humanizmu v slovenskih deželah j je govoril prof. Rado Lenček, prof. Jože Paternost s Pennsylvania državne univerze pa o slovenščini v Ameriki. Vsi slovenski predavatelji ob tej pomembni priliki razen enega so bili politični emigranti, nekateri bivši domobranci. Takih simpozijev se udeležujejo amerikanski in kolegi iz raznih jugoslovanskih u-niverz. Sem radoveden, kako se ti kolegi gledajo med seboj — prijataeljsko, sovražno ali oboje!
*
Na državnem collegeu v Grand Rapids v Michiganu je bil pred kratkim drugi simpozj jugoslovanskih in ameriških univerzitetnih profesorjev, posvečen družbenim spremembam V sodobnem svetu in Jugoslaviji. To je ena od odlik sodelovanja sarajevske univerze in Collegea v Grand Rapidu. Na tem zborovanju je sodelovalo nad sto profesorjev, med njimi osem iz Sarajeva.
* *
Na letošnji konferenci o juž-no-slovanski dediščini na univerzi v Duluthu, Minn., je sodelovalo tudi pet činov Slovenskega ameriškega instituta. Dr. A-dele Donchenko, načelnica oddelka za slovanske jezike na u-niverzi ,y Minneapolisu, je govorila o delu slovenskih misijonarjev. Sodelovali so prof. Jože Kess, urednica Vera Ponikvar, Milena Gobec, avtorica Učbenika slovenskega jezika. Govoril je tudi predsednik vsakoletne M i n n e s otske konference dr. Matt Kaups. Družbo za slovenske študije je zastopal prof. Jože Velikonja. Ljubljansko univerzo pa sta zastopala prof. Janez Stanovnik in Vladimir Klemenčič. Na banketu je spregovoril tudi bivši slovenski kongresnik John Blatnik. Takih primerov bi lahko napisal v nedogled. V tem kratkem in zgoščenem pisanju je dokaz, da se na univerzah med šolanimi rojaki krešejo misli vseh vrst. Pri tem je priložnost propagande staro-krajskega režima, nemara celo večja kot pri gostovanjih starokrajskih kulturnih, skupin.
A. G.
Thunder Bay, Ont. — Spošt°' vani! Bliža se čas poteka moje naročnine na Ameriško Dom°' vino.
Z veseljem- jo obnavljam pošiljam ček za celo leto in dar za Vaš tiskovni sklad.
Ameriška Domovina mi je všeč in jo vedno težko pričakU' jem. Škoda, da je poštna dosta' va tako počasna in tudi pomanj' kljiva. Veliko številk se mi V' gubi. Toda to me ne bo odvrnil0 od tega, da ostanem Vaš naroč' nik.
Vas prijazno pozdravljam z naj lepšimi željami Vaš
Jožef Černigoj
Mellen, Wis. — Cenjeni! Kor mi bo kmalu potekla naročnina-Vam pošiljam ček za eno leto ip mali dar za Ameriško Domovi' no.
Želim Vam mnogo nadaljneg3 uspeha in Vas lepo pozdraV' Ijam. Vaša zvesta naročnica Mary Koshir
Scarborough, Ont..— Spošt°' vani! žal mi je, da sem pozabi plačati mojo naročnino, ko seU bil med Vami za piknik MZJ' Prilagam petdesetak ($50)	23
enoletno nročnino in razliko d°' daj am za tiskovni sklad Amer*' ške Domovine.
Listu želim veliko blagoslov)1 v letih pred nami. Rad bom P sal Misijonska srečanja in P0" menke, da tako dodajam sv°‘ delež iz tedna v teden.
Lepo vse pozdravlja Vaš vda ni
Rev. Karel Wolbang
i'
ZA SMEH
V New Yorku izhaja jugoslo-J vesa.
Poveljnik vojaku: “Splezaj na drevo in opazuj okolico! Na kaj moraš posebno paziti?”
Vojak: “Da ne padem z dre-
Spoštovani! Moja naročni1111 poteče koncem meseca. Da Vab1 prihranim delo opominja11!3’ Vam pošiljam ček za enoletb3 naročnino in dar za tiskov111 sklad.
List zelo ljubim in ga zelo ra da berem. Želim Vam obilo 1x5 ročnikov in uspeha pri VaŠU3 delu. Tudi petkova izdaja jo ^ nimiva in Madeline Memo kcU odlična.
L
Vas vse lepo pozdravljal11, odličnim spoštovanjem
Mary Preloga1”
*
Conneaut, O. — Cenjeno ure^ ništvo! Priložena je enoletna ^ ročnina in dar za tiskovni s^a
Z Ameriško Domovino se' zadovoljna in jo rada prebRaF Pozimi ni hodila redno iiF ^ številk se je izgubilo.	^
Želim Vam mnogo uspeha P Vašem delu.
Frances Kovaču
Cleveland, O. — Cenjen0 ^ redništvo! Ker nam bo potekla naročnina, Vam prJ02 g no pošiljava ček za eno nadaj^ leto in dar v majhno poffl00
StU'	. V3S
Želiva Vam vse dobro in
naj lepše pozdravljava!
Joe in Mary Hro
iViJ


DE. LUDOVIK PUS:
Moji zbori
(Nadaljevanje)
Moje vztrajanje, da bom sam usmerjal kulturno udejstvovanje matičnega zbora po svojem pojmovanju o poslanstvu umetnosti in njenemu cilju, je naletelo na močne ugovore, češ, da bo na ta način novi dirigent nekak kulturni suveren ali celo diktator, ki ni voljan upoštevati mnenja drugih. Pomisleke sem premagal z utemeljitvijo, da služba umetnosti ne sloni na načelu demokratičnega razpravljanja in odločanja, marveč na podreditvi vodstvu unietniške o-sebnosti. Morda nisem o tem prepričal vsem članov odbora, a končno so na pogoj pristali vsi brez opozicije,
i Delo se je začelo s preskušnjo pevk in pevcev. Te prakse nisem nikoli opustil, vendar sem pri Matici izvzel one pevce, ki so že bili kdaj prej člani zbora. Kajti pomisliti je treba, da so bili ti ljudje večidel častite gospe in gospodične iz krogov mestne elite, in gospodje iz visokih pozicij' v mestni hierarhiji in bi se zatorej vsem zamalo zdelo, če bi nje — stare pevce — glasovno preizkušal. To sem pa napravil z vsemi na novo pridruženimi člani, da sem potem z vsakim sporazumno določil, kateri glas v zboru naj poje, pri tem jih pa tudi ocenil glede vrednosti glasu in obsega posluha.
akustičnim zahtevkom. Druga, mnogo manjša in skormnejša, je tačas bila ‘dvoana’ v Rokodelskem domu, katere glavna hiba je bil prenizek strop in radi tega pomanjkljiva akustika. Najiepša in najpopolnejša dvorana v mestu je pozneje bila v Prosvetnem domu, sezidana po sodobnih načelih moderne dvorane nekaj let kasneje.
Novomeščani so se koncerta matičnega zfcora Udeležili v velikem številu in polno zasedli pro-strarmo dvorano. Željni so bili po 'daljšem presledku spet slišati zbor, ki je imel v mestu svojo tradicijo in sloves — morda večji kot ga je s svojo kvaliteto zaslu-žil. Bili so nanj ponosni in na koncertu niso varčevali z bučnim priznanjem po vsaki odpeti točki. Po mojih kasnejših infor-macijah so bili z izvajanjem resnično zadovoljni, zadovojstvo pa jim je krepila še prijetna zavest da ima dolenjska metropola spet svojo Matico in se je s tem spet uvrstila v skupino kulturnih središč po slovenskem podeželju.
Ni pa bil s koncertom tako zelo zadovoljen zlborov pevovodja. Seveda je nezadovoljstvo skrbno hranil v svojih prsih in ga razkril le redkim prijateljem, ki so ga razumeli in so znali molčati. Vse se miu je pri izvajanju posameznih skladb zdele okorno, oglato, nedodelano. Čutil je razločno, da zbora še daleč ni ukrojil po svoji roki; prepeva po
Prazne elifjiie šn stvarna upanja
Buenos Aires, Argen. — V , ka, sovjetska politka — taka kot
Sprva smo začeli z vajami ti- ni°®ah pravilno, tudi postope v
stih pesmi, ki so se jih že kdaj prej učili in jih peli, deloma, zaradi postopne uravnovešenosti štirih glasov mešanega zbora in njihove zlitosti, deloma da sem videl, kaj zbor premore z že nekoliko znanimi skladbami, deloma pa tudi in predvsem zaradi notnega materiala, ki ga je zbor imel v arhivu. Za nove komade je bilo treba ta material šele preskrbeti.
Pri ravnanju s pevci sehm moral biti zelo previden, da nisem, šel predaleč s kritiziranjem in uporabo neprimernih priimkov, kadar me je njihova nerodnost in trdoglava negibljivost pošteno segrela in v ogenj spravila. Nisem smel v tem oziru posnemati svojega vzornika Mateja Hubada pri ljubljanski Matici, ki je v takih primerih svoje pevke, čestite ljubljanske dame, pošteno nahrulil, pravijo da celo z nespodobnimi imeni. Kaj takega jaz nisem nikoli in pri nobenem zboru napravil, čeravno so mi dostikrat pevci pognali kri Po žilah, da je skoraj skipela.
Kmalu sem ugotovil, da' je obsežni zbor kakih 60 pevk in Pevcev glasovno zelo dober, in tud ito, da mi vestno in vneto sledi. To mi je podžgalo veselje m voljo, da seim s predanostjo Vicdil vaje v mali dvorani Narodnega doma in kmalu tudi do-togel lepe uspehe. Ko smo- vsi skupaj zacutiS, da gre stvar do-kro ali zelo dobro, smo določili PrJDližen čas prvega koncerta in
tempu in dinamične znake upošteva in se drži njegovih navodil, a vse to je le dokaj lepo izdelan okvir za podobo, ki je pa — ni.' Tiste nevidne in neslišne mistične sile namreč, ki se prejivs iz mrtvih skladateljevih not prek človeških glasov, ki notam dajejo in ustvarjajo vsebino in jih, o-življajo, da se kot neviden fluid preliva iz src članov zbora v srca poslušalcev, da jih napolni z muzikalno lepoto, in ustvari podobo čiste umetnine.
Uvidel sem, da jo je na koncertu zbor ubral po starem izvoženem kolovozu, da pevci sami niso dovolj močno doživljali umetniške moči posameznih skladb, občutil .sem, da moja koncepcija doživi j an ja pevske umetnosti ni še dosegla v zadostni mori njihove notranjosti in ne pognala korenin v njihovih srcih. Dokler se to ne zgodi, smo si več ali manj tujci pri isti pesmi. In sem se živo zavedel, kaj je moja glavna naloga. Lotil sem se je poitem. načrtno in z veliko mero požrtvovalnega idealizma.
Učil sem jih pri novih skladbah, ki sem jih prav v ta namen skrbno izbiral, kaj je cbčutenj-ska vsebina te ali one melodije, kaj hočejo umu in srcu povedati harmonični postopi in zapletlja-ji, kakemu izraznemu namenu služi dinamika, agogika in podobna glasbena sredstva, ki nikakor niso sama sebi namen. Skušal sem jim dopovedati, kaj hoče pevovodja, vreden tega imena, izzvati iz njihovih- src z
Začeh'. s sistematičnimi priprava—gibi svo,jih pok. ko jim dirigira, j1/'" Aa Pro£ram Kem izbral tiste kaj z mimiko na svojem obrazu - -aie pesmi, ki so zboru najbolje j j,n kretnjami svojega telesa, ležale, dedal pa nekaj novih! mlajšega datuma in tehniško ne-kc.iko težjih. Vendar predaleč b-sem smeli poseči, če naj bo 2toir za. prvi nastop dobro pripravljen. Na skorajšnji nastop rs;n pristal na osnovi starega pevcvodisikega pravila, naj se to or nikoli samp ne vadi, ampak vedro na nekaj pripravlja. Ta toodrost pevce podžiga, da radi to redno hodijo k vajam in tarn 2 zanimanjem in navdušenjem to delujejo — vedno z mislijo v SHva, da se bedo v kratkem pc-Itozali na koncertu in tamkaj izpričali, kaj znajo in premorejo.
_ 2lbo'r je nastopil s svojim prtom koncertom pod mojim vod-c.vom že v prvi delovni sezoni to sicer v veliki dvorani Na.rod-toga doma. To. je bila v tistem 0a:'-i edina d v erama v Novem toe-stu, ki. je zaslužila to ime. Je Primemo velika in sorazmerno toisioka tar dovolj dobro ustreza
Hoče, da ga razumejo in hoče, da mu sledijo. On oblikuje lepoto, pevci so orodje v njegovih rekah, in sicer orodje, ki ga je pri vajah sam izkoval iz živih bitij., sposobnih podobnega podoživljanja kot ga ima sam.
Težka je ta šola, potrpljenja zahteva, a brez nje niso nobenemu zbora odprta vrata v kraljestvo pevske umetnosti in lepote.
Med takimi težavami m pripravami za naslednji nastop, ki sd že dozorevale v bogato žetev, se je v mestu dogodilo, nekaj izrednega, za glasbena življenje močno pomembnega. V mestu je umrl Anton Foerster.
(Dalje prihodnjič)
------o—-----
Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah!
,,H.rvats'ki reviji" je polkovnik Ivan Babič, ki se vidno udejstvuje v zdomskem hrvatskem političnem življenju, priobčil članek pod naslovom: „Naša politika: prazne obljube in realna upanja11. Podnaslov pa se glasi: »Osvoboditi se demagogije in graditi na stvarnosti11. K temu članku je urednik Hrvatske revije Vinko Nikolič pripomnil, da bli morali pametne in rodoljubne misli Ivana Babica prebrati vsi Hrvati; ker je članek primer političnega realizma, ki ga Hrvatom tako zelo manjka, im da tako jasnega in temeljitega članka še ni Mo v hrvatskem tisku.
Babičev članek se seveda nanaša na hrvaške razmere. Vsebuje pa toliko zdravih in treznih misli, da je prav, da se z njegovimi glavnimi mislimi seznanijo tudi Slovenci, zlasti tisti, ki na silno lahek način »rešujejo11 slovenska politična in druga vprašanja.
Glavne Babičeve misli so naslednje:
Mi svojega cilja — zrušiti Jugoslavijo in Gsitvariti svobodno hrvatsko državo — ne moremo uresničiti sami brez sodelovanja zunanjih dejavnikov. Kljub eno-dušni volji hrvatskega naroda ni bila »Neodvisna hrvatska država11 leta 1941 ustanovljena s to voljo, ampak tudi s sodelovanjem tedaj gospodujočih sil (t. j.
je danes —■ ni naš zaveznik, kakor tudi ne ameriška. Sovjeti imajo na prostoru Jugoslavije svoje interese in imajo tudi na razpolago sile, da te interese branijo.
Zaradi razočaranja nad ameriško politiko ne bi smeli mi iti v drugo skrajnost in podleči nerealnemu upanju, da nam bodo Sovjeti zaradi nas pomagali. Doslej niso oni niti z eno potezo pokazali interesa za hrvatsko narodno stvar. Naše stališče do Moskve ne more biti v današnjih razmerah pod silo razmer drugačno kot zmerno negativno.
Z ozirom na trenutno sožitje zahodne in vzhodne politike je danes Jugoslavija faktor, ki ga držita pokoneu obe strani in ki ima večji ugled v svetu, kot bi ji po njeni politični, gospodarski in vojaški moči pripadal. Logika govori, da se to stanje lahko spremeni po Titovem odhodu, in Vse svoje delo moramo mi usmeriti v tisto dobo. Zato je treba brez odlaganja z argumenti dokazovati, da bi bila zadovoljitev hrvatskih narodnih interesov koristna za mir,-stalnost in ravnotežje sil na našem prostoru.
Vprašanje ustanovitve hrvatske države se ne sme smatrati in zagovarjati kot neki izoliran I (osamljen) problem. Jugoslavija, v kateri danes živi hrvatski narod, je del večjega geografskega, političnega in strateškega pro-
Darovi za Slovenski starostni dom
Nemčije in Italije — maša pri-, ,	, „	, .
pemba). Zato je čista demagogija	deloma sredmjeevropskega
in politični diletantizem varati široke sloje naše emigracije s frazami in trditvami, da moremo
mi sami, samo s svojimi močmi, ne ozirajoč se ne na Zahod ne na Vzhod-ali celo proti njima, zrušiti Jugoslavijo in ostvariti hrvatsko državo.
Današnja uradna politika Amerike je bila že večkrat izražena:	(-.hranitev neodvisnosti,
edinsitva, neokrnjenosti in neu-vrščeniotsti Jugoslavije. To je torej politika statusa quo — ohranitev Jugoslavije in ne njenega rušenja. /Taka politika ni. naš zaveznik, širjenje vere v besedne izjave Amerike o svobodi, demokraciji in drugih moralno-c lični h vrednotah je nova vrsta varanja naše javnosti.
V nadaljnjem odstavku izraža Babic mnenje, da ne obstaja gotovost, da bo Amerika branila teritorij (ne režima in ne države) Jugoslavije — a predvsem hrvatski narodni prostor —, ki je za Ameriko1 in za Zahod važen političen, strateški in moralni prostor, da ne pade pod sovjetsko oblast. Nekaj upravičenega upanja je v tem, da ni Amerika po sovjetski blokadi Berlina v letu 1948 in od ustanovitve NATO-ja dalje izgubila v Evropi nobene pozicije.
Že sedaj je v Ameriki več vplivnih krogov, ki ne soglašajo z ameriško uradno politiko in ki ji celo odkrito nasprotujejo
in sredozemskega, deloma bal-i kanskega prostora, kjer sprememba statusa quo posameznega dela vpliva tudi na ostale dele. Zato je potrebno, 'da — kadar' pred svetom branimo idejo hrvatske države -— predlagamo dobro utemeljeno alternativno rešitev za ureditev celotnega prostora Jugoslavije (podčrtalo uredništvo). V tej alternativi je treba vskladiti interese Zahoda, Vzhoda in hrvatskega naroda.
Hrvatski nared v domovini kakor tudi njegov del izven nje je edin glede cilja — ustanovitev hrvatske države. Toda uspeh našega delovanj a v svetu bo toliko večji, v kolikor bo kar najbolj v skladu z razmerami v domovini’. Slab uspeh bomo imeli, ako bo emigracija zahtevala eno, domovina pa kaj drUigega. Najvažnejše za uspeh je, da obstoječe duhovne sile v domovini akti-viziramo (razgibamo) in revolu-eioniramo. Izraz »revolucionDa-ti” pa ni isto kot “terorizem”. Razne akcije v zdomstvu, ki se smatrajo za teroristične, ki podžigajo h gverilskemu delovanju ali uporu doma, niso nič drugega, kot demagoško delovanje, s katerim je sicer mogoče doseči ploskanje in popularnost, toda v resnici je to revolucionarni diletantizem in nehrvatsfco delo. V kolikor bi kdo hotel vršiti take akcije, naj jih vrši brez zveze s Hrvatskim narodnim ve-čem, katerega delo mora biti v
Za ohranitev teritorija Jugo- skladu z zakoni in običaji držav,
slavij e so zainteresirane tudi zahodne evropske sile, ki morejo — v svojem interesu — vplivati na ameriško politiki.
Ne smemo pričakovati, da nam bosta Amerika in Zahod pomagala pri uresničenju nššega cilja zaradi naših abstraktnih pravic kot npr. zaradi načela samoodločbe naroda, zaradi naših zgodovinskih pravic, zaradi - našega prpadništva zahodnemu kulturnemu območju, zaradi nekih pravic itd. ter da. zato lahko prekrižanih rok čakamo na prihodnost.
Teda kljub očividnemu nerazumevanju Amerike in Zahoda za naše težnje je brez smisla izživljati se v napadanju in psovanju teh delov Sveta.' To je ne-kcntrcliran izliv primitivnih čustev in nepolitično delovanje. Pravo politično delo je delati v j
v katerih živimo.
V zadnjem odstavku priporoča Babic svojim rojakom, da naj se ne sklicujejo neprestano na razna imena mož iz hrvaške zgodovine. Kakor se Francozi v svoji današnji politiki ne sklicujejo na Napoleona, Talleyranda, Cle-meaiceaua in niti na Petaina, in kakor se tudi Nemci ne sklicujejo na Bismarfea, na Wilhelma na Štreremanina a najmanj na Hitlerja, tako prenehajmo mi Hrvati sklicevati se na razne osebnosti • iz preteklosti. Situacija hrvatskega naroda je danes tako različna Od one v preteklosti, da nobena oseba in nobena ideja razen večne ideje hrvatske državnosti ne more služiti kot obrazec pri delu za boljšo pri-bednest hrvatskega naroda.
CLEVELAND, O. — Slovenski dom za ostarele na Neff Rd. je dobil od zadnjič naslednje darove:
V	spomin Henryja Charske-a
$20: Joe Zupančič in žena;
po $10: Pauline Burja, Norman Hirter in žena, Kosich družina, Joseph Kovach in žena, John Medvešek in žena, Amalia Raab, Frank Stopar in žena, Ann Žele (Arbor Ave.), Fred Žele in žena;
po $5: Angie Cvek, Ed Gorman in ena, Frances Gorše, Anna Kostrevec, Alma Lazar, Mrs. H. Machan, Tony in Ann Mrak, Mrs. Joe Novak in Betty Jane, Marie Ogrinc, Frank Pike in žena, Louis Pizmoht, Sophia Posch, Rose A. Rožance, Jennie Trennel, Florence Unetich, Lillian Wendolowski, Anne Žele (Clearaire Avenue), Charles Zgonc;
po $3: Steffie Charske, Frank J. Stanger.
V	spomin Johna Dornisha
$25: Ivana Kramer;
$20: Tony in Molly Godina; $15: Evana F. Press.
V	spomin
Charlesa G. Hočevarja $20: L. Jurečič in žena;
$15: Rudy Pryately in žena; $10: Andrew Hočevar in. žena, Jennie Hočevar, John Hočevar in žena, Raymond Kalchert in žena, Richard Tomsic in žena.
V	spomin Anne Ogrin
Po $25: Carl Wiles in žena, Ernest Ryavec, California, Molile J. Sasso;
po $10:	John in Alice Cech,
Fred in Valeria DeSaussure, California, Anton Kopola in žena, John Zaman in žena, Dorothy K. Zdešar;
$5: A. Logar in žena.
V	spomin Franka J. Sasoja
$20: J. Varga in žena;
$15: Mr. in Mrs. Ciariillo;
po $10: F. Cilenšek in žena, Robert Erb in žena, V. Kortnik in žena, W. Szuplak in žena, Mrs. Wilke;
po $5: L. Alford in žena, T. Chorba in žena, M. H. Meglich, J. Oyaski in žena, Ann Sašo, R. Šuster in žena, J. Vihtelic in žena, Fred in Ann Wagner.
V	spomin Mary Zelko
Po $5: Mrs. A. Kovačič, Thomas Legat in žena, Jennie Sre-bot, Jennie Wick.
Naj lepša hvala vsem darovalcem!
Za Slovenski dom za ostarele: Cecelia M. Wolf
Prebujena vandrovska
Tako je zapisal polkovnik krogih, ki kažejo razumevanje j Ivan Babič v razmišljanje Hrvn-za prave interese Amerike in za lom. Prav pa je, da tudi mi Slo-naše interese in razširiti delo tu- j venci premišljujemo o teh pr obda na dasebaj zanemarjeno Ev- lemih, še ogibamo demagoških repo.	j trditev ,. in nerealnih čustvenih
Tudi današnja politika Moskve izhvev. če je hrvaška stvarnost glede Jugoslavije teži za tem, da težka, je slovenska pra r tako se ohrani status quo —- seveda težka in je treba z veliko pre-v pričakovanju situacije, ki bi ji vidnostjo in modrostjo iskati po-omogočila, da spravi, vso Jugo- ti za boljšo slovensko prihodnost, slavijo pod svojo oblast. Škrat-	Srn R1 na.
V	spomin Mary Izanec
$20: L. Jurečič in žena;
$15: Rudy Pryately in žena; $10: John Kausek;
$5: Mrs. J. W. Bates.
V	spomin Ide Karabec
$26: Prijatelji in soseda;
$15: Val. Bales; po $10: Mrs. Jack Devor, G. Karabec in žena, A. Ovsek in žena, E. W. Supance in žena, J. Zorko in žena;
po $5: L. Ivec in žena, Mrs. Mohler, Louis Ogrinc, Mrs. J. Reya, Julia Sava, P. Weiperth in žena.
V	spomin
Michaela Klemenčiča $20: Elizabeth Thomas;
$15:	SNPJ #576, K. Klein-
henz, Sec’y.;
po $10: John in Alice Cech, T. Morrow in žena;
$5: A. Milnar in žena.
V	spomin
Emeryja Križmana $30: John Cesnik;
$25: Jennie Feme, Jean Križman, Matt Križman in žena; $20: Emil Križman; po $10: John in Alice Cech. Rose Grmsek, Albin Lipold in žena, Leo Paratare in žena;
po $5: Henry Kersman Sr. in žena, Albert Pavli in žena, Kati Pavli, Pauline in Louis Potočnik, Robert Rizar in žena, Charles Terček in žena.
V	spomin
Mr. in Mrs. Frank Opaskar Sr._ $30; Joseph in Mayme Koncilja;
$20: Rosemary Koncilija;
$5: Sam Richter in žena.
V	spomin Johna Prostora Sr.
$12.50: “V boj” #53 SNPJ; $10: Rudolph in Zora Urba-nick;
$5: Anna Kozan, Florida.
V	spomin Josepha Skuka
$15: Društvo “Slovenec” št. I ADZ, Društvo št. 5 SNPJ;
$5: Thomas Legat in žena.
V	spomin Frances A . S kul
$25: Drenik Beverage Dist. Employees, Lakeland;
$15: John Anzells in žena; po $10:	Stella Klirnenek,. Jo-
sephine Wilke, Fred Žele in že-
Po ameriških cestah kroži več kot 2 milijona potujočih hiš, vsako leto pa se število poveča za okrog 700.000. Sociologi govore o novi maniji, o modemih nomadih, o prikoličarjih, potu-žočih domovih; uporabljajo pač najrazličnejše oznake za svojevrstno gibanje, a razložiti ga ne znajo.
Potujoče hišice so najrazličnejše. Nekateri avtomobili so komaj zadostni za prebivanje, drugi pa se ponašajo z naj večjo možno udobnostjo. V preurejenih ali v posebej za vandranje narejenih vozilih je moč najti vse, od televizorja, hladilnika, lažnega odprtega ognjišča do dragocenih kristalnih lestencev. Mnogi »vannerji” (po naše bi lahko rekli vagonarji) olepšajo vozila tudi na zunaj. Na vozilih so z realistično natančnostjo narisane pokrajine, prizori iz zgodovine, slavne osebnosti, živali, rastline ali simboli. S po-slikavanjem vozil se ukvarjajo tudi slavni mojstri čopiča. Seveda stane tako poslikana karoserija kar okrog -3000 dolarjev več.
Industrija je zavohala novo ameriško strast in ponudila tržišču najrazličnejše modele vozil. Najdražja prodajajo' tudi po 30 000 dolarjev.
Strokovnjaki za družbena dogajanja niso našli razlage za hitro razraščajočo se epidemijo vandranja z avtomobili. Mnogi menijo, da ima prav družbeni zgodovinar D. Boorstin, ki je že pred več kot 20 leti ob prvih vagonarjih zapisal, ca vandranja niso potovanja k cilju, ampak le zamena za dogajanje. Potovanje, je lažen dogodek!
IVERI
Hudo je, če imaš sovražnike — toda najhujše je, če sovražnika odkriješ med prijatelji.
G. MAUPASSANT
*
V sožitju človeške družbe je najvišja vrednota čut pravičnosti.
B. RUSSEI.
*
Človek poln samega sebe je zmeraj prazen.
EEGISMAMSET
» Potovanja skupinska in poedinei
» Nakup ah najetje avtov
*	Vsell.ev sorodnikov
*	Dobijaiije sorodnikov ca obisk
» Denarne nakaznice
*	Notarski posli in prevodi
*	Davčne prijave
M. A. Trave! Ssrvi«
6516 St. Ciair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500
Car st Memorials Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNEGA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo IM,	tSl-UJl
MALI OGLASI
BKICK RANCH WICKLIFFE
43 ft. basement, 3 bedrooms, 22 ft. living room with W. B. F. Kitchen (17.8 ft.) with dishwasher, built in oven and range, disposal, glass patio doors. 21/2 car attached garage plus 24x24 detached gable garage for trail-eer, camper, boat etc., etc. Like new, 14 years young, 100 ft. frontage, towering trees. Asking price mid $80’s.
d. M. PENA REALTY
333 BABBITT RD.
261-2300
(108,110, 111)
Hiša, hlevi in zemlja naprodaj v Sloveniji Ugodno prodam v Sloveniji 30 km od Ljubljane komfortno hišo, bogato opremljeno, in 10,-000 kv. metrov sveta z dvema modernima hlevoma ter izpustom za jahalne konje. Hiša je moderna v španskem stilu. Za vse nadaljne informacije pišite na naslov:
Hergnl Gertraut Goetestrasse 18 9020 Klagenfurt, Austria
(110-111)
Arcade Ave. Income Property by Owner
This updated, well maintained property consists of the following: 1st floor ,2 bedrooms with walk-in closets, paneled living room, paneled dining room, large kitchen and full bathroom with shower. Fully carpeted and air-conditioned. 2nd floor, 2 bedrooms, living room, dining room, large kitchen, full bathroom with shower and large sunroom, 3rd floor, 2 bedrooms, living room, kitchen and full bathroom with shower, carpeted thru-out and air conditioned. Full basement with fruit cellar. All utilities separated. 2y car detached garage. Asking $48,700 or best offer. For appointment call Milan, days 687-5796, nights 486-7156. Principals only.
(109-111)
Hiša naprodaj
Enostano vanj ska hiša s 6 sobami, pritlična, plinski ogrev, garaža za 2 avta, v odličnem stanju je naprodaj na Bliss Avenue. Kličite 442-1560 ali 7/7-2682.
(110,111)
Slovenec išče 1-2-3 sobe s kuhinjo v slovenski naselbini med E. 55 in St. Clair do E. 70 St. Kličite 1-466-3908 ali pišite: Louis Kukovič 275 So. Broadway, Geneva, O. 44041.
(109-113)
ŽIVLJENJE NA DEŽELI Naprodaj je ranč hiša, stara 2 leti, na enem akru, vzhodno od Chardona. Zemljo nasadite po vaši volji.
Joe Sveč Realtor Urad 12 milj vzhodno od Chardona na Rt. 6 Telefon 474-4861
(109-110)
Repairs of AH Kind
Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after 5 p.m. I talk Croatian and Slovenian.
(104-111)'
HOUSE FOR SALE
Euclid, Indian Hills, spacious 2 bedroom ranch, eat-in kitchen, [dining room with french doors j to patio, 22 ft. living room, rec. [room with wet bar, large shaded [lot. By owner. 859,900.
Call 486-9683
(106-110)
Help Wanted
FORGING - FLAT DIE
Experienced hammer driver and hammer smith.
* Call 241-8479
(110-113)
JLMHISKA DOMOVIN«, AVGUST 3, M78
BREZ DOMA

Hektor Malot
«
Če pa je mogoče priti v zvonik ku, ki jih je iznašel. Te svetilke cerkve Notre-Dame z lahkoto, so bile obdane z gosto kovinsko ker so v njem stopnice razme- mrežico, ki ni puščala, da bi roma udobne in svetle, je v rovu ogenj uhajal skozi njo. Plm je povsem drugače. Tukaj so stop- zgorel v svetilki sami in eksplo-nice vklesane v skalo. Ponekod zija se ni mogla razširiti naprej, so visoke, drugje spet nizke, j Vseto, karmijeAleksejpri-nekje široke, drugje ozke. Nikjer povedotval, je vzbudilo mojo rani nobene razsvetljave. Rudarju dovednost, ki je bila dovolj ve-
KOLEDAR
društvenih prireditev
razsvetljuje pot edinole svetilka, ki jo nosi s seboj. Tla so spolzka, ker neprenehoma kaplja s stropa voda in pada rudarjem tudi na obraz.
Vsak dan se je moral spuščati v globino dve sto metrov; to pa še ni bilo vse. Moral je prehoditi še celo vrsto hodnikov in rovov, da je dospel do kraja, kjer je navadno delal. Dolžina rovov v rudniku Truyere je znašala pet in trideset do štirideset kilo-metrov. Seveda mu ni bilo treba prehoditi vseh teh kilometrov; vendar pa je bila pot silno utrudljiva, ker je bilo treba hoditi po vodi, ki je pronicala skozi skale in se stekala po rovih do greznice, od koder so jo s posebnimi črpalkami spravljali iz rudnika.
Kjer so bili rovi speljani skozi skalnate plasti, so bili podobni podzemeljskim jamam; kjer pa so vodili skozi gibljive plasti, so bili stene in strop zavarovani s smrekovimi hlodi. Čeprav so bili ti hlodi postavljeni tabo, da so vzdržali pritisk zemlje, je bil ta na nekaterih krajih tako silen,
lika že takrat, ko sem dospel v Varses. Želel sem si rudnik ogledati. Ko sem drugo jutro povedal stricu Gaspardu svojo željo, mi je-- dejal, da je ni mogoče uresničiti, ker ne sme v rudnik nihče drugi razeen rudarjev.
“Postati moraš rudar/’ je dejal smeje se; “šele tedaj boš lahko ugodil svoji radovednosti. Sicer pa je ta poklic prav tako dober kakor kateri drag in, če se boljiš grmenja in dežja, je kakor nalašč zate. Na vsak način pa je boljši od tega, ki ga imaš zdaj. Ostani pri nas. Tudi za Matija bomo našli primerno zaposlitev. Saj bo znal tudi še kaj dragega kot igrati na kornet.”
Saj nisem prišel semkaj zato, da bi tukaj ostal. Imel sem povsem drage načrte, kakor pa da bi dan za dnem potiskal rudniške vozičke, napolnjene s premogom.
Moral sem se torej sprijazniti z dejstvom, da tega podzemeljskega življenja ne bom videl od blizu in da se bom moral zadovoljiti s tem, kar mi je o njem pripovedoval Aleksej. Slučaj pa,

da so se hlodi ukrivili in je hod-: je hotel, da sem izvedel več, da nik postal tako ozek in nizek, sem spoznal vso grozoto in izda je bilo mogoče le s težavo kusil vso strahoto nevarnosti, ki
pretijo rudarjem pri njihovem delu.
priti skozi.
Ti rovi so se križali kakor ulice v Parizu. Tu pa tam so bili kar celi trgi. Nekateri rovi so bili široki kakor pariška sprehajališča, drugi pa spet ozki in nizki kako pariške zakotne ulice.
Razlika je le'v tem, da je bilo to podzemeljsko mesto popolnoma temno, kajti tu ni bilo nobene plimske razsvetljave. Osvetljevale so ga le svetilke, ki so jih rudarji nosili s seboj. Čeprav je vladala tukaj noč in dan tema,, pa sta nenehen šum in ropot oznanjala, da to ni kraljestvo smrti. Zdaj pa zdaj se močni poki in po rovih se širi dim smodnika. Sliši se ropotanje rudniških vozičkov, rožljanje verig pri dvigalnih napravah in sopihanje parnega stroja z dragega nadstropja.
Nadvse zanimivo je bilo opazovati rove, kjer so radarji kopali premog. Ti rovi pa niso bil vodoravni, marveč poševni, dr je premog lahko po njih zdrkni’ navzdol, kjer so ga nalagali na vozičke in odvažali k dvigalom Rudarji, ki so tukaj kopali, premog, so bili goli do pasu in so delali-kleče ali pa na pol leže.
Tak je bil rudnik navadno.
Dogajale pa so se tudi nesreče.
Dva tedna po svojem prihodu je Aleksej doživel tako nesrečo in bi bil skoraj tudi sam posal žrtev.
To nesrečo je povzročila eksplozija treskavega plina, ki se dela v premogovnikih in se vžge, kakor hitro pride v dotiko z ognjem. Strašna je ta ekspolozija, ki požge in razruši pred seboj vse.
Primerjati jo je mogoče le z eksplozijo smodnišndee, ki je napolnjena s smodnikom.
Ob neki taki eksploziji je šest
tednov, preden sem prišel v j dečka, a vrnil se je, ne da bi ga Varses, izgubilo življenje šest- našel.
Rudarski poklic nikakor m nezdrav. Če izvzamemo posamez-. ne bolezenske pojave, ki jih povzroča pomanjkanje zraka in svetlobe, se počutijo rudarji prav' tako dobro kakor kmetje. Gelo na boljšem so, ker niso tako izpostavljeni vremenskim spranem-' bam.
Največ j a nevarnost zanje so eksplozije, vdori in povodnji. Po-'eg tega pa more marsikatere nesrečo povzročiti rudar sam-pc ivoji malomarnosti ali nerod-' nosti.
Na predvečer najinega odhoda ;e je Aleksej vrnil domov z ranjeno roko. Po neprevidnosti mr ; e padel velik kos premoga na .jako in mu zmečkal prst. Cele roka', ga je hudo bolela.
Zdravnik je prišel, ga pogleda1 •n obvezal. Izjavil je, da nesreča ni bogve kako velika in 'da bosta roka im prst kmalu zdrava. Vendar pa je moral nekaj časa počivati.
Stric Gaspard je bil zelo mirnega značaja in nobena stvar ge ni spravila iz ravnovesja, razen če ga je kaj oviralo pri njegovem delu.
Ko je zdaj' slišal, da bo mora1 Aleksej več dni počivati, se je začel hudovati. Kdo bo odvaža! premog te dni, ko bo on počival? Nikogar ni imel, ki bi mogel na-domestovati Alekseja. Lahko bi dolbi! namestnika za stalno, toda samo za nekaj dni ni bilo mogoče koga pregovoriti. Težko je bilo najti rudarjev, še teže pa otroke. Odšel je, da bi poiskal kakega
maj st rudarjev. Ženia enega izmed teh je zblaznela. Takoj sem spoznal, da je to morala biti tista mlada ženska, ki sem jo srečal oib prihodu v Varses in ki je iskala senčnato pot.
Izdanih je bilo mnogo varnostnih ukrepov, da se te nesreče preprečijo. Rudarjem je bilo strogo prepovedano kaditi v rudniku. Nadzorniki so mnogokrat zahtevali, da so jim rudarji dahnili v obraz, da so se prepričali, če se drže odredbe. Prav zato so tudi uporabljali posebne svetilke, ki so dobile svoje ime po znamenitem angleškem učenja-
Tedaj je znova začel tožiti. Najbolj ga je razburjalo to, da je moral tudi sam ostati doma, ker ni imel pomočnika. Njegov gospodarski položaj pa mu nikakor ni dovoljeval, da bi si privoščil več dni počitka.
Ker sem dobro razumel njegov položaj in sem imel za svojo dolžnost, da se izkažem hvaležnega za njegovo gostoljubnost, sem ga vprašal, če je posel, ki ga je opravljal Aleksej, težaven.
“Nič lažjega kot to. Treba je samo porivati voziček po trač-1 nicah.”
(Dalje prihodnjič)
AVGUST
6. — Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi piknik na Slovenski pristavi.
6.—Federacija Ohio KSKJ društev priredi Ohio KSKJ Dan s piknikom na farmi Sv. Jožefa, White Road, Willoughby Hills.
6.—Federacija Illinoiskih KSKJ
društev priredi Illinoiski KSKJ Dan s piknikom na romarskih prostorih v Lemontu, Illinois.
19.	in 20. — Slovenski športni
klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi. (Prvi del).
20.	— Jugoslovansko društvo v Daytonu, Ohio, priredi letni piknik v prostorih Eintracht kluba s kosilom in plesom. '
20. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Športni dan v parku, j Ob 11. dop. maša, nato kosilo, športne tekme in ples.
20. — Fara Marije Vnebovzete. obhaja svoje ŽEGNANJE od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (v stari cerkvi) na Holmes Avenue.
26. in 27. — Slovenski športni klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi. (Konec).
SEPTEMBER
9.—Pod pokroviteljstvom slovenskih šol Marije Vnebovzete in Sv. Vida bo dram. društvo Lilija ponovilo igro “Svo-jeglavček”.
17. — Vinska trgatev na Slo-
. venski pristavi.
17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11. dopoldne do 2. popoldne.
23. — Žetvena večerja s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
24. — Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
1.—Praznovanje 25-letnice, odkar je slovenska šola Sv. Vida postala farna ustanova.
I.	— Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. - priredi Vinsko trgatev v parku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.)
7. — Klub newburskih upokojencev priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti.
7. — Pevski zbor “Fantje na vasi” poda koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek cb 7. zvečer. Po koncertu domača zabava s plesom. Igral bo Alpski sekstet.
14.	— Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju pri Sv. Vidu.
15.	— Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
21.	— DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
22.	— Podružnica SŽZ št. 25 bo obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida.
22. — Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
4.	— Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv: Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.
5.	— Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
II.	— Belokranjski klut priredi
vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
V blag spomin
15. OBLETNICE SMRTI NAŠE . NEPOZABNE SOPROGE MATERE, STARE MATERE IN TAŠČE
Marian Debevc
žalujoča:
DRUŽINA
! ®l Cleveland, O. 3. avgusta 1978.
WE’RE HEADQUARTERS FOR ALL YOUR OSH KOSH WORK CLOTHES BY GOSH!
Available in all May Co. Budget Stores.
Downtown Parmatown Southgate Great Lakes Mall Great Northern Eudid Square Sheffield
Randall Park Mall On-the-Heights
WE GIVE AND REDEEM EAGLE STAMPS.
■v/"'.' ' / vrvy-' r
iEAGLE'l
(STAMPS

may co
Ne pozabite na Gallusovo \ ploščo “Lipa zelenela je”! }
¥ hhg spomiis
OB 28.
OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI OČE, BRAT IN STRIC
Anton
Chandek
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 2. avgusta 1950.
28 let je že minilo, odkar si, dragi, šel od nas, •vedno svež spomin ke na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh.
ki nas je nenadoma zapustila 19. julija 1963.
Pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj in dobrotno Tvoje srce, ki je tako ljubeče bilo za nas, zaman se oziramo, kje bomo zagledali Tvoj obraz.
če bi ljubezen odločila in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila.
Ti se je, Gospod, usmili, ljubi Jezus, Ti ji daj rajski mir na vekomaj.
Žalujoči:
soprog ANTON; sin TONY Jr.; hčere: MRS. DANNY ZUPCSAN, JULIJA GRABELSEK in AGNES BEEBE; sestra MARY KRALIC; brat LOUIS GERMEK; ZETJE, VNUKI in VNUKINJE ter OSTALO SORODSTVO. Madison, O., 3. avgusta 1978.
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper
POLETNA RAZPRODAJA MOŠKE ŽENSKE IN OTROŠKE OBUTVE,
SANDAL IN TENIŠKIH ČEVLJEV
¥ MANDEL'S SHOE STORE
na 612i SL Glak Ave., Cleveland, Ohio 44103 Cene nizke od $L87 navzgor.
Ne zamudile te priložnosti!
(Te sandale se večinoma usnjene)
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY-THE KITCHEN
To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
8
Za izredni slovenski obed in domačo postrežbo se Vam priporočava, dnevno: od 9h zjutraj do 7h zvečer
v soboto: od 10H zjutraj do 5h zvečer torek: VAMPI, RIŽOTA; petek: GOLAŽ in POLENTA, PEČENE RIBE; sobota: AJDOVI ŽGANCI; TELEČJA OBARA;
vsako dnevna posebnost: DUNAJSKI ZREZKI, juha
LOJZKA in TONČKA, lastnici
SLOVENIAN VILLAGE RESTAURANT
6415 St. Clair Ave. (Slovenian Nat. Home Bldg.)
-ttmu;?