KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. Jj, b„
LETO XXIV / ŠTEVILKA 34
CELOVEC, DNE 24. AVGUSTA 1972
CENA 2.50 ŠILINGA
Kadar gre za omejitev manjšinskih pravic, si podajajo politični nasprotniki roke
. V torek, dne 22. avgusta t. I., je bil za ob-cinske odbornike v Hodišah praznik. Zbrali a° se k nujni seji, da bi sklepali o teh pretentanih dvojezičnih tablah. In to je bil tudi ves program.
Župan Schofnegger je prebral zakon in navodila k zakonu. Naglašal je, da hočejo udi ta problem rešiti v smislu zakona in v mi|-u. Frakcija S PO je tozadevno predlagala, dai občinski odbor sklene, da pusti sneti *uPan sedaj protizakonite enojezične nem-ske napise in da se potem počaka na mne-ustavnih juristov, ki bi morali razsoditi o v/jučni pristojnosti občine v zadevi name-spanja krajevnifi napisov. Naenkrat je frak-a'ia SPO svoj predlog spet umaknila, na-kar so po daljši neplodni debati v čudnem a°9lasju sklenili SPO, OVP in FPO z 10:1 (slovenski odbornik Schottl), naj se dose-danje table odstranijo in se potem zaprosi 2a Pravno mnenje, nakar bi občinski odbor razsojal o ponovni postavitvi napisov iz vi-
Seia koordinacijskega odbora
Na seji koordinacijskega odbora, dne 18. avgusta 1972, sta Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij sklenila, da pošljeta uradu zveznega kanclerja in v prepisu uradu koroške deželne vlade stališče do navodil glede izvedbe zako-vna o dvojezičnih napisih. (Pismo objavljamo na drugi strani Našega tednika).
Nadalje je skupna seja zastopnikov NSKS in ZSO razglabljala o možnostih nadaljnjih pravnih in mednarodnih ukrepov.
»ih petine
(-ob
zvezne uprave, nam je zagotovil dr.
ske
stavi
Zakaj prisojamo sklepu enega občinskega odbora toliko važnosti? Hočemo mar vnašati nemir v vrste »mirnih in tolerantnih" občanov?
Nikakor ne!
Seja občinskega odbora v Hodišah je bila za nas dokaz več, da na Koroškem tolerance ni in da nas hočejo nekateri
—	in teh niti ni tako malo in najdejo se v vseh treh zgoraj imenovanih strankah
—	oškrniti za še tako majhno pravico. Narodni svet koroških Slovencev je od vsega začetka na vseh sejah in krajevnih sestankih po dvojezičnem ozemlju svaril pred zaupanjem v sedaj veljavni zakon, kajti bili smo poleg vseh ostalih pomislekov tudi še mnenja, da kratkost zakona in tudi način, kako so ga pripravljali in da tudi niso upoštevali naših pomislekov, ne bosta mogla preprečiti vseh mogočih poizkusov, da se ga uspešno bojkotira.
Nismo pa pričakovali, da se bodo uradni forumi posluževali nezakonitih metod, Hodiški primer nas je tudi tukaj izučil. Kadar gre za glasove volilcev, se pač sklenejo tudi stvari, za katere odbori niso pristojni in kadar gre za manjšanje pravic manjšine, so socialisti, OVP in
H pa FPQ tako lepo složni, kot da bi ■ strankarski sistem odpravili.
Slišali pa smo zopet svojevrstne razlage člena 7 avstrijske državne pogodbe. Da, tedaj leta 1955 bi bilo to mogoče potrebno, tedaj je bilo dejansko stanje še drugo in tedaj smo živeli še v strahu(l). Toda danes ... Ne zdi se mi čudno, da najdemo tako argumentacijo pri odbornikih večinskih strank (tudi pri SPO, bi rad pripomnil), ko pa se strankinim vodstvom do danes, z izjemo mogoče majhne brošurice, ni zdelo potrebno, ljudem (predvsem pa seveda funkcionarjem) tudi povedati, da in zakaj je treba manjšino zaščititi. Da se le-ti danes protivijo najmanjši rešitvi in se izgovarjajo v mir in dobro sožitje v občini, si morajo pripisati strankina vodstva sama.
Podal sem že izjavo zastopnika Slovencev Janka S c h o 111 a ; brez hvalisanja je treba zabeležiti in pribiti, da so bila edinole njegova stališča podana brez emocij in da je edinole on pravilno povedal, da je za izvedbo navodil zveznega kanclerja pristojen edinole župan in da ne more valiti odgovornosti na nepristojne organe. Vloga Slovenca, izvoljenega na lastni listi je zopet enkrat (četudi so ga preglasovali z 10:1) postala jasna. Bil je edini v celotnem občinskem odboru, ki je ravnal po predpisih.
W.
Pomoč Wie$enthalu
d'ka tujskega prometa in želja domačega Prebivalstva od slučaja do slučaja.
Kot že omenjeno, je slovenski odbornik ot edini glasoval proti temu predlogu in Pstil protokolirati naslednjo izjavo: »Izra-,an) se proti predlogu, ker sodi odstranitev ral‘evnih napisov v pristojnost župana. Ho--e ki tudi zabraniti, da bi nastal vtis, da ho-6 z odstranitvijo nemških krajevnih napi-0v Manjšina posiljevati večino."
Ker smo bili mnenja, da bi mogel pred-etni sklep hodiškega občinskega odbora °stati merodajen tudi še za podobne poizve mnogih drugih južnokoroških občin, ar bi pomenilo navsezadnje, da se strašan-0 skrčeni zakon zares razblini v nič, smo °vprašali dvornega svetnika pri uradu de-te ne vlade in ustavnega strokovnjaka dok-ria Lobenvveina za mnenje.
Odstranitev sedaj protizakonitih enojezič-napisov sodi v izključno pristojnost po-
Intervju novinarja Dela Petra Breščaka z inž. Simonom Wiesenthalom na Dunaju je zbudil med dunajsko javnostjo izredno zanimanje.
In kaj pravijo o VViesenthalovih trditvah, njegovih očitkih in navedenih podatkih v Kraljevu? V čem se te navedbe ujemajo in kje pošteno oddaljujejo?
Upravnik sklada za ureditev spominskega parka v čast ustreljenih rodoljubov prof. Radi voj Jovetič je povedal, da je VViesenthalo-va trditev, da so sestavljali leta 1941 glavnino nemške posadke v zasedenem Kraljevu Avstrijci, pravilna. Ustanove v Kraljevu, ki že vrsto let proučujejo oktobrske dogodke, hranijo tudi sezname z imeni mnogih oficirjev, podoficirjev in vojakov, ki so se v času streljanja mudili v mestu.
Streljanje ni potekalo en sam dan, le 16. oktobra. Po zelo zanesljivi dokumentaciji in izjavah preživelih prič ter ljudi, ki so bili zapleteni v te dogodke, se je streljanje začelo
15. oktobra in je trajalo vse do 20., vmes pa je bilo v tej krvavi sodbi en dan premora — na 19. oktobra.
Narodni muzej, zgodovinski arhiv in sklad za ureditev spominskega parka v čast ustreljenih rodoljubov, ustanove, ki se ukvarjajo s proučevanjem teh dogodkov, pa so pripravljene, ne oziraje se na nekatere razločke pri teh podatkih, povezati z oktobrskim streljanjem v Kraljevu — ti so očitni, če VViesenthalove navedbe primerjamo z gradivom omenjenih ustanov — sodelovati z dunajskim inženirjem in njegovim dokumentacijskim uradom.
Jovetič je poudaril, da bi Kraljevo rado sprejelo tako sodelovanje in da bo pri tem vedno z vsemi močmi pomagalo, tako Wie-senthalu kot vsem drugim iz dunajskega dokumentacijskega centra. Sodeč po gradivu, ki ga hranijo nekatere ustanove v Kraljevu, bi bila taka pomoč VViesenthalu izredno koristna.
Nixonov načrt dveh vlad
Nixon pripravlja „nov načrt1* za konec vojne v Vietnamu
envvein, kar pomeni, da je bil v hodi-
, M slučaju pristojen župan (in sicer izdano župan) in ne katerikoli odbor.
tudi v zadevi, kako je s pristojnostjo a namestitev dvojezičnih napisov, ki jih po-
po ustavi občina, bodo pravniki še raz-
navljaii in mnenja sporočili prizadetim ob-'nam. Na vsak način pa nikakor ni v smislu akona, je povedal dvorni svetnik dr. Loben-ejn, če bi poskušale občine na ta način ^“otirati zakon, da v krajih, kjer so sedaj a,e enojezične table, ne namestijo novih.
Predsednik Nixon pripravlja „nov načrt" o tem, kako naj bi končali vojno v Vietnamu. Ugledna revija se sklicuje na nekega visokega vvashingtonskega fukcionarja, ki je želel ostati anonimen, in objavlja, da novi načrt predvideva v Južnem Vietnamu ustanovitev »dvojne vlade" za prehoden čas.
Ena od obeh vlad naj bi upravljala na o-zemlju, ki je pod nadzorstvom čet sedanjega šefa saigonskega režima Thieuja. Druga začasna vlada pa bi skrbela za ozemlje, ki ga nadzorujejo osvobodilne sile, ter morebiti tudi za večji del nekaterih drugih pokrajin. Vladi bi imeli po pisanju „Tima“ v predhodnem obdobju enakovreden položaj in bi se z nasprotno stranjo pogajali enakoprav-
no. Z novim načrtom bi se ZDA rade otresle predsednika Thieuja, piše „Time“, s katerim se Hanoi in revolucionarna vlada ne želita pogajati, a si pri tem ne bi rade umazale rok. VVashington se je pripravljen znebiti sedanjega vodje saigonskega režima po zadnjih razgovorih med Kissingerjem in Le Du-com in Xuan Thujem, glavnim pogajalcem DR Vietnama na pariški konferenci. Revija piše, da je Hanoi postavil kot pogoj za ureditev vprašanja zahtevo, da se VVashington znebi Thieuja, ZDA pa hočejo kot povračilo formulo, po kateri naj bi se vojaško umaknili, politično rešitev pa prepustili Saigonu in Hanoju. V vvashingtonskih krogih pričakujejo, da bo novi načrt pospešil Thieujev od-
IZ VSEBINE:	
Die Karntner Slowenen antvvor-	
ten Bundeskanzler Dr. Bruno	
Kreisky	stran 2
Za globalno zaščito Slovencev	
v Italiji	stran 3
Občinska seja v Škocijanu	str. 4
Neme priče neizpolnjenih	
obljub	stran 4
To je prav, da bomo imeli	
prihodnjič sami svojo listo"	štr. 4
Storilnostni davek	stran 5
SAK — HSV 5 : 2	stran 6
1500 slovenskih romarjev pri Gospe Sveti
Preteklo nedeljo je nad 1500 slovenskih romarjev iz vseh naših krajev prisostvovalo sveti maši, katero je docela v slovenskem jeziku daroval naš škof ddr. Jožef Kostner.
Ta maša je pomenila zaključek slovesnosti ob priliki 1200-letnice pokristjanjevanja Koroške.
Pred mašo je navzoče pozdravil prelat Aleš Zechner, med njimi oba škofa, ddr. Kostnerja ter dr. Žabkarja, naslovnega nadškofa nekdanjega rimskega mesta Vlronu« ma. Dr. Žabkar je imel tudi slavnostno pridigo.
Obširno poročilo o tem romanju bomo s slikami prinesli v naslednji številki »Našega tednika".
Švedska policija je ujela pobegla morilca jugoslovanskega veleposlanika
Morilca jugoslovanskega veleposlanika Vladimirja Roloviča pobegla ustaška zločinca Mira Barišiča in Andjelka Brajkoviča so švedski policisti prijeli v bližini kraja Avga-ra. Ustaška zločinca sta se vse tri dni skrivala skupaj z večino od 13 kriminalcev, ki so skupaj zbežali iz zapora Kumla.
Barišič in Brajkovič sta bila povsem izčrpana, lačna in preplašena ter sta takoj po aretaciji zaspala.
Zapor Kumla bi moral biti po izjavah švedskih oblasti med najbolj varnimi. Preiskava pa je dokazala, da je bil prejšnji petek v zaporu samo en čuvaj in še ta je moral obhoditi zapor samo vsaki dve uri. Za zapornike res ni bilo težav, da so s ponarejenimi ključi odprli vrata in zbežali iz zapora.
Dajan o možnosti pogajanj z Arabci
Izraelski obrambni minister general Dajan je izjavil, da je v sedanjem položaju možna večja razpoložljivost Arabcev za ureditev spopada na miren način. Po Dajanovem mnenju so se Arabci prepričali, da nimajo moči, Sovjetska zveza pa da nima volje, da bi lahko obnovili vojno proti Izraelu, ter da je odpadlo vsako upanje, da bi lahko Sovjetska zveza in ZDA, zlasti pa Američani izvajali uspešne pritiske na Izrael.
Potem ko je Dajan dejal, da se Izrael ne bo nikoli več vrnil na meje izpred 5. junija 1967, je poudaril, da če Egipt ne bo spremenil svojega stališča, bo Izrael nadaljeval po poti zadnjih petih let; utrdil bo svoje položaje, svojo vojsko in nadaljeval z vzpostavljanjem stalnih naselbin na arabskem zasedenem področju.
stop in ustvaril pogoje, da se Hanoi začne neposredno pogajati s Saigonom. Za zdaj ni iz Hanoja in od začasne južnovietnamske revolucionarne vlade na novi Nixonov načrt še nobenega odmeva.
Die Karntner Slowenen antworten Bundeskanzler Dr. Bruno Kreisky
Betreff: GZ: 83.818 — 2 a/72 GesetzesbeschluB des Nationalrates, mit dem Bestimmungen uber die Anbringung von zvveisprachigen topographischen Bezeichnungen und Aufschriften in den Gebieten Karntens mit slowenischer oder gemischter Bevolkerung getroffen wer-den; Durchfiihrung.
Die beiden unterzeichneten Zentralorga-nisationen der Karntner Slovvenen haben bereits anlaBlich des Kontaktgespraches am 6. April 1972 und dann noch besonders in der Eingabe vom 22. 6. 1972 erklart, daB sie zur Regelung der Frage der »Bezeichnun-gen und Aufschriften topographischer Natur" (Art. 7, Abs. 3 des Staatsvertrages vom 15. Mai 1955), wie sie im Bundesgesetz vom 6. 7. 1972, BGBI. Nr. 270/72 zum Ausdruck kommt, nicht ihre Zustimmung erteilen kon-nen. Sie haben jedoch die vorgesehene Regelung als einen Schritt vorvvarts und als Beginn der Regelung dieser Frage aner-kannt. Sie vvaren dabei der Oberzeugung, daB die Bundesregierung bei der Durchfuhrung dieses Bundesgesetzes, das die minimalste Losung darstellt, groBzugig und liberal vorgehen wird.
Beim Studium der Durchfuhrungsrichtli-nien, die die Bundesregierung in ihrer Sitz-ung vom 24. Juli 1972 beschlossen h at, mussen wir jedoch mit Enttauschung fest-stellen, daB damit nicht nur unsere Vor-schlage in der Stellungnahme vom 22. 6. 1972 nicht berucksichtigt wurden, sondern daB diese im Gegenteil scheinbar sogar als Grundlage dienten, um die denkbar mini-male gesetzliche Regelung iiberhaupt ad absurdum zu fuhren.
1.	) Schon bei der Definition des Begriffes „topographische Bezeichnungen und Aufschriften" begnugt sich die Bundesregierung unter Berufung auf den „GroBen Du-den", Fremdvvorterbuch, 2. Auflage, 1966, mit der etymologischen Interpretation des Begriffes „topographisch“, obwohl es gera-de in der Rechtslehre mehrere Interpreta-tionsarten wie die logische, teleologische, genetische, historische und a. m. gibt. Un-serer Meinung nach genugt im gegenstand-lichem Falle die rein etymologische und grammatikalisch — vvortliche Auslegung des Begriffes „topographisch“ nicht, sondern muB dabei jedenfalls die genetische und teleologische Auslegung zur Anvvendung kom-men, um feststellen zu konnen, was die Ver-fasser und Unterzeichner des Staatsvertrages vom 15. Mai 1955 unter den »Bezeich-nungen und Aufschriften topographischer Natur" verstanden vvissen wollten. Die re-striktive Interpretation, wie sie in den gegenstandlichen Richtlinien zum Ausdruck kommt, „daB diese Bezeichnungen und Aufschriften einen unmittelbaren und ausschlieBlichen Zusammenhang mit den ortlichen Gegebenheiten haben mussen und nur dazu dienen, diese Gegebenheiten ersichtlich zu machen, andererseits aber Bezeichnungen und Aufschriften, in de-nen geographische Momente nur nebenbei eine Rolle spielen, ohne Zvveifel nicht unter den ervvahnten Begriff fallen", entspricht unserer Meinung nach keineswegs dem im Art. 7 Abs. 3 zum Ausdruck gebrachten ob-jektivierten Willen der Vertragsverfasser und Unterzeichner des Staatsvertrages vom 15. 5. 1955. Wir sehen uns daher gezvvungen, uns um eine autoritative und authentische Interpretation der Bestimmungen des Artikel 7 des Staatsvertrages und insbesondere seines 3. Absatzes im Sinne des Art. 35 des osterreichischen Staatsvertrages zu be-miihen.
2.	) Durch die Richtlinien, daB namlich
„die topographischen Bezeichnungen und Aufschriften" nur auf die O rte beschrankt
bleiben, die jeweils im Geltungsbereich des
Bundesgesetzes liegen, nicht aber auBer-halb dieser O rte, selbst wenn es sich um
Hinweistafeln, die diese O rte betreffen, han-delt, und daB die Bezeichnungen und Auf-schrften auf Dienststellen und dergleichen, in denen der Typus der Dienststelle samt einer ortlichen Spezifikation gegeben wird, keine topographischen Bezeichnungen und
Aufschriften sind, werden sovvohl der ort-liche als auch der sachliche Geltungsbereich des gegenstandlichen Gesetzes der-art ausgehohlt, daB damit das Gesetz prak-tisch seinen Sinn und Zweck verloren h at. Wenn die Bezirkshauptmannschaften als die in 1. Instanz fur die Vollziehung des gegenstandlichen Gesetzes zustandigen Vervval-tungsbehorden in ihren Weisungen an die Gemeinden bzw. Biirgermeister unter Berufung auf die Richtlinien der Bundesregierung noch zusatzlich ersuchen, nur jene Ortstafeln auszuwechseln oder ausvvechseln zu lassen, die in den genannten Ortschaften von den Gebietskorperschaften mit nur deutscher Bezeichnung bereits angebracht wurden und derzeit noch angebracht sind, vvahrend zweisprachige topographische Bezeichnungen und Aufschriften selbst in den im Gesetz genannten Orten nicht angebracht vverden mussen, wenn bisher keine solche angebracht wurden, so ist diese gesetzliche Regelung praktisch bedeutungs-los, weil bekanntlich die meisten kleinen O rte keine Aufschriften haben und mancher-orts sogar solche bisher vorhandene, nur in deutscher Sprache verfaBte Aufschriften in letzter Zeit uber Nacht entfernt vvurden.
Jedenfalls bedeuten somit unter den ge-gebenen Verhaltnissen die von der Bundesregierung in der Sitzung von 24. Juli 1972 beschiossenen Richtlinien nicht die Durchfuhrung des Bundesgesetzes vom 6. 7. 1972, sondern seine vollstandige Aushohlung.
3.) Das Bundesgesetz vom 6. 7. 1972, BGBI. Nr. 270/72, bestimmt ausdrucklich, daB als slovvenische Namen die »ortsiibli-chen“ Bezeichnungen zu vervvenden sind. Diese Bestimmung kann unserer Meinung nach wohl nur so verstanden vverden, daB die sprachvvissenschaftlich-fundierten orts-ublichen slovvenischen Namen, wie sie in der slovvenischen vvissenschaftlichen Literatur und Presse ublichervveise vervvendet vverden, herangezogen vverden sollen, nicht ober Dialektformen und sprachvvissen-schaftlich nicht haltbare MiBformen.
Wir haben daher noch vor BeschluB-fassung die Bundesregierung mit dem Telegram m vom 23. 7. 1972 auf das von uns am 25. 5. 1961 dem damaligen Bundesminister fur ausvvartige Angelegenheiten Dr. Bruno Kreisky und dem damaligen Landeshaupt-mann von Karnten Ferdinand VVedenig vvunschgemaB ubermittelte Verzeichnis der doppelsprachigen Ortsbezeichnungen fur die Bezirke Karntens mit slovvenischer und gemischter Bevolkerung, vvie sie in der slovvenischen Schriftsprache allgemein ge-brauchlich sind, aufmerksam gemacht und sie ersucht, dieses als Grundlage fur die slovvenischen Ortsnamen zu nehmen. Wir vvundern uns daher umsomehr, daB das Bundeskanzleramt nun ein Verzeichnis der 205 Ortschaften aus 36 Gemeinden mit slovvenischen Ortsnamenformen seinem Rundschreiben angeschlossen hat, die an-geblich auf Untersuchungen, die das Karntner Landesarchiv in Zusammenarbeit mit Experten angestellt hat, beruhen.
Hiezu bemerken vvir, daB dieses Verzeichnis bzvv. viele darin enthaltene slovvenische Ortsnamen beachtliche Mangel und Fehler aufvveisen, die vveder einer sprachvvissen-schaftlichen, noch einer historischen Unter-suchung standhalten. Mag sein, daB Ortsnamen als Eigennamen nicht so stark den sich vvandelnden Regeln der Rechtschrei-bung und der Sprachentvvicklung unter-liegen, dies trifft jedoch nicht auf Ortsnamen zu, die bisher als amtliche Namen nicht kodifiziert und auch nicht anerkannt vvaren. Solche Namen unterliegen ebenso den sich vvandelnden Regeln der Rechtschreibung und der Sprachentvvicklung und kann daher die Vervvendung des in der Karntner Mund-art ublichen VVortes „ves“ an Stelle des in der slovvenischen Schriftsprache einzig und allein gebrauchten VVortes „vas“ nur als ein Versuch verstanden vverden, die slovvenische Mundart in Karnten als eine, von der Sprache des slovvenischen Muttervolkes verschiedene Sprache hinzustellen, vvie dies von den bekannten Verfechtern der so-genannten „windischen“ Sprache — einer Theorie, die vvissenschaftlich langst ein-
wandfrei vviderlegt ist —, vertreten vvird. VVir sprechen uns jedenfalls ganz entschie-den gegen eine solche Vorgangsvveise aus und vveisen auch noch auf andere in die gleiche Richtung fallenden Versuche, vvie sie im Verzeichnis des Karntner Landes-archives zum Ausdruck kommen, hin. So vvird zum Beispiel auch das VVort „Zvrhnji“ an Stelle des bisher in der slovvenischen Publizistik ublichen Form »Zgornji“ selbst fur O rte angefiihrt, vvo »Zgornji" ortsublich ist. Sprachvvissenschaftlich unhaltbar ist auch die Vervvendung des SchluBbuchsta-ben „g“ bei den aus dem Deutschen stam-menden slovvenischen Ortsbezeichnungen an Stelle des „k“ vvie dies die slovvenische Grammatik es erfordert, so z. B. »Mosberg" statt richtig »Mosberk"; »Jerberg" statt rich-tig »Jerberk"; »Slovenji Plajberg" statt »Slovenji Plajberk"; »Rižberg" statt richtig »Riž-berk"; ganz abgesehen davon, daB auf an-derer Seite selbst in diesem Verzeichnis un-konseguenter VVeise, aber richtig im Ortsnamen »Bistrica nad Pliberkom" das „k“ und in Zgornja ves und Gornja ves das VVort »Zgornji" vervvendet vvird.
VVeitere ausgesprochene Fehler betreffen die slovvenische Bezeichnung „Vrdi“ fur die deutsche Ortsbezeichnung »VVurdach", die Slovvenisch richtig »Brda" heiBt. Ebenso heiBt »Edling" im Slovvenischen richtig „Ka-zaze" oder »Kajzaze", jedoch niemals vvie im Verzeichnis »Kajzeze". Auch „Hart“ heiBt im Slovvenischen richtig »Ločilo" und nicht »Vočilo", »Dieschitz" »Deščice" und nicht »Deščiče", »Hinterlibitsch" heiBt richtig „Za-libič", vvahrend das im Verzeichnis vervvendet e »Podlibič" die Bezeichnung fur den deutschen Ortsnamen »Unterlibitsch" ist.
»Hoflein" heiBt im Slovvenischen richtig »Dvorec", und nicht »Dvorce"; »Plaschi-schen" »Plašišče" und nicht »Plešišče"; »VVellersdorf" »Velinja vas" und nicht »Vil-nja ves"; »Tutzach" „Tuce“ und nicht »Tulce"; „WeiBenstein“ »Belšak" und nicht »Bil-šak“; »Graben" auch im Slovvenischen »Graben" und nicht »Grabne"; »Gonovetz" „Ko-novece" und nicht »Konjevece"; »lllmitzen" »linica" und nicht „lvnik“; »Unterdorf" »Dolnja vas" und nicht »Dole ves"; »Gra-belsdorf" »Grabalja vas" und nicht »Gra-bele ves"; »Lauchenholz" »Gluhi les" und nicht »Luhi les". Ganz und gar unsinnig und sprachvvissenschaftlich falsch aber ist die Bezeichnung »Št. Fid v Podjuni" fur »St. Veit im Jauntal", da die slovvenische Bezeichnung nach allen Sprachregeln nur »Št. Vid v Podjuni" heiBen kann, und auch diese Form ortsublich ist. DaB die slovvenische Bezeichnung fur »PreliebI" slovvenisch grammatikalisch richtig nur »Prebije" und nicht »Preble", fur »Replach" nur »Rep-Ije" und nicht »Reple" ist, dilrfte selbst Nicht-Sprachvvissenschaftlern, die die slovvenische Grammatik beherrschen, klar sein. Ob die slovvenische Bezeichnung fur »Glo-basnitz" richtig »Klobasnica" oder »Globasnica" ist, vvar lange Zeit Streit der Sprach-vvissenschaftler, doch vvird heute allgemein »Globasnica" fur richtig gehalten und in der slovvenischen Presse und Literatur auch nur diese Form vervvendet, die auch den Ge-setzen des dortigen Dialektes entspricht. »Koprein — Petzen" heiBt im Slovvenischen nicht „Koprivna — pod Peco", sondern nur »Podpeca", vvahrend die slovvenische Bezeichnung fur »Koprein — Sonnseite" »Koprivna" allein ohne Beifugung der VVorte »proti soncu" ist. Wenn im vorliegenden Verzeichnis fur »St. Martin" vvohl richtig »Šmartin" vervvendet vvird, ist es unver-standlich, daB andererseits »St. Nikolaus" als »Št. Miklavž" statt richtig als »Šmiklavž" aufscheint. »St. Radegund" als »Št. Rade-gund" bezeichnen kann nur jemand, der der slovvenischen Sprache nicht machtig ist, vveil in diesem Falle nur die vveibliche Form »št. Radegunda" moglich und auch ortsublich ist. SchlieBlicli sei noch ausgefuhrt, daB die seit jeher ortsublichen slovvenischen Namen fur »Freibach" »Borovnica" und fur »Eibelhof" »Ovčjak" sind und auch noch vervvendet vverden.
Im Hinblick darauf, daB laut den Richtlinien in Zvveifelsfallen uber ortsiibliche slovvenische Bezeichnungen und deren Schreibvveise jevveils das Einvernehmen mit
dem Amt der Karntner Landesregierung hergestellt vverden soli, ersuchen vvir das Bundeskanzleramt, beim Amt der Karntner Landesregierung dahingehend einzuvvirken, daB diese unsere Richtigstellungen der slovvenischen Ortsbezeichnungen den in Be-tracht kommenden Gemeinden iibermittelt vverden, zumal in dem von den Bezirkshauptmannschaften an die Gemeiden ilber-sandten Verzeichnis noch vveitere offen-sichtliche Fehler vvie zum Beispiel die slovvenische Bezeichnung »Leka" anstatt der richtigen Bezeichnung »Loka" fur „Laak“l „Wudmat“ statt richtig »Vudmat" fur „Wud-mat"; »Strpnja bes" statt »Strpnja vas" fuf »Traundorf" vorkommen.
4.	) Wir verschlieBen uns keinesvvegs der Tatsache, daB insbesondere deutsche na-tionalistische Kreise gegen die gesetzliche Regelung der Frage der doppelsprachigen topographischen Bezeichnungen und Aufschriften Sturm gelaufen sind und es ihnen gelungen ist, in Teilen der Bevolkerung na-tionalistische Emotionen zu ervvecken. Die in den Richtlinien geauBerte Ansicht, daB das in Rede stehende Bundesgesetz in mit' telbarer Bundesvervvaltung zu vollziehen sein vvird und die zustandigen Bezirkshauptmannschaften in ihren Ersuchschreiben an die in Frage kommenden Gemeinden darauf hinvveisen, daB die Kosten der zu tref-fenden MaBnahmen, d. h. die Kosten der Ortstafeln, Hinvveistafeln und Aufschriften, sovveit sie von den Gemeinden zur Aufstel' lung zu bringen sind, auch von diesen z® tragen sind, vvird zvveifelsohne vveitere Emotionen hervorrufen, vveshalb vvir der Meinung sind, daB die Kosten fur diese MaB-nahme analog den gesetzlichen Bestimmungen im Bundesgesetz vom 19. 3. 1959, BGBI. Nr. 102/1959, vom Bund zu trap ! vvaren, um diese Gemeinden« und deren L-volkerung nicht mit neuen Ausgaben zu be-lasten und um vor allem keinen AnlaB fur neue Emotionen gegen die Minderheit z® schaffen.
5.	) Im Hinblick darauf, daB entsprechend den Richtlinien die Frage der doppelsprachigen Bezeichnungen und Aufschriften a®* Dienststellen und dergleichen sovvie dere11 Vervvendung im behordlichen Verkehr ein2 * * * 6 Frage der Amtssprache sind, erlauben uns auf unsere Anregung anlaBlich des Kontaktgespraches am 6. 4. 1972 hinzuvveise®, vvonach die derzeit bestehenden einschlS" gigen Erlasse zu Rechtsverordnungen ur®" gevvandelt und die Bestimmungen des G0, richtssprachengesetzes vom 19. 3. 195^ BGBI. Nr. 102/1959, auf alle GerichtsbezirK® mit slovvenischer und gemischter Bevolkerung ausgedehnt vverden sollen. Durch Vervvirklichung dieser Anregungen vvui | dem gegenstandlichen Bundesgesetz uber die Anbringung von zvveisprachigen top0' graphischen Bezeichnungen und Aufschriften vvenigstens zum Teil vvieder jener ort" liche und sachliche Geltungsbereich gege' ben vverden, der ihm durch die gegenstandlichen Durchfuhrungsrichtlinien in sehr w°' sentlichem Umfange entzogen vvurde.
SchlieBlich verleihen vvir unserer berech" tigten Enttauschung Ausdruck, daB auch diesmal, insbesondere bei der Erstellunfl der slovvenischen Ortsnamen fur die in B®' tracht kommenden Ortschaften, die beide® Zentralorganisationen der Karntner Slovvenen iibergangen vvurden, obvvohl sovvoh seitens der Bundesregierung als auch se1" tens der Karntner Landesregierung immer' vvieder betont vvird, daB man trachtet, sam1" liche Fragen des Artikel 7 des Staatsvertr®' ges vom 15. 5. 1955 und der slovvenische® Volksgruppe in Karnten iiberhaupt im E‘n' vernehmen mit dieser zu losen. Wir habe® jedenfalls diese Bereitschaft nicht nur i®1 Memorandum der Karntner Slovvenen vor® 11. 10. 1955, sondern seither immer vvied® aufrichtig bekundet und bevviesen.
Klagenfurt, am 21. 8. 1972.
Fur den
Rat der Karntner Slovvenen Narodni svet koroških Slovencev
dr. Reginald Vospernik Filip VVarasch
Fur den
Zentralverband slovvenischer organisati0-nen in Karnten
Zveza slovenskih organizacij na
Koroškem
dr. Franci Zvvitter
Lubo Urbajs
2 Naš tednik 34
! ^ m —
Za globalno zaščito Slovencev v Italiji
Uredništvo „Našega tednika" je dobilo v °ceno knjižico — dokumentacijo Slovencev I v Italiji, ki je imela naslov: Za globalno zabito Slovencev v Italiji. Sestavil jo je glavni Urednik ..Primorskega dnevnika" Stanislav ^enko. V njej so zbrani" poglavitni in od-ločiini dokumenti — zahteve Slovencev, zahteve po dejanski enakopravnosti in res-oični zaščiti.
bu. Kakor koroški Slovenci so tudi oni čakali več ko leto, da jih je le-ta sprejel. Dokumentira se ustanovitev avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine ter o statutu, ki zagotavlja vsem državljanom enakost pred zakonom.
Sledijo dokumenti, ki pričajo, da imajo Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini prav tako
skrbi kot mi sami. Nadaljni dokumenti pričajo o težnjah Slovencev, da bi bili celovito zaščiteni, predloge, ki so jih izdelale razne italijanske stranke in katere so le-te spravile pred parlament. Poziv izvršnega odbora Slovenskega kulturno-gospodarske zveze zaključi to zanimivo knjižico, ki je hkrati priročnik za vsakogar, ki se zanima in bavi z manjšinskimi problemi.
Moti edinole slab tisk in papir, obljubljajo pa boljšo izdajo v italijanščini.
V knjižici je sprva pregled občin v Furla-niji-Julijski krajini, kjer žive Slovenci. Skup-n° jih je 34 z okoli 125.000 slovenskimi kavami — ljudska štetja kakor pri nas ne dajo objektivnega števila. Sledijo dokumenti — večinoma so to ponatisi iz Primorskega dnevnika — v katerih se zrcali ponci-Pilatovanje predstavnikov Slovencev v Italiji, Pismo, ki so ga slovenske organizacije poslale tedanjemu predsedniku vlade Colom-
GLAVA APOSTOLA — LEONARDOV AVTOPORTRET?
Vse kaže, da so sedaj odkrili še en avtoportret Leonarda da Vincija, poleg tistega iz ®ta 1510, na katerem se je veliki mojster 'a knjigo o tem renesančnem umetniku ir uPodobil v starih letih. Sovjetski mladinski Pisatelj Valentin Golovin je zbiral gradivo ^anstveniku ter je pri tem delu opazil podobnost med prej omenjenim avtoportre-*°m in študijami glave apostola Bartolomeja, ki je upodobljen na znameniti kompoziciji Zadnja večerja v Milanu.
Odkritje je povzročilo senzacijo zlasti med Umetnostnimi zgodovinarji, restavratorji, antropologi in celo kriminalisti. Treba pa bo i^iti še trdnejše dokaze, da je študija glave QPostola Bartolomeja v resnici doslej ne-Zr|an Leonardov avtoportret.
v Autofini
Otto Riedel je doslej razstavljal na kolektivnih razstavah v Benetkah, na Dunaju, v Bremenu, Pistoji, Klosterneuburgu, Hannovru, Lienzu, Bruslju in Salzburgu ter sodeloval na mednarodnih ekspozicijah.
Izšla nova številka revije ,Most‘
Izšla je nova, 33.—34. številka revije „Most“ z vrsto aktualnih člankov, ki živo segajo v stvarnost zamejskih Slovencev v Italiji, nekateri pa se dotikajo tudi širših slovenskih kulturnih in družbenih vprašanj in bodo gotovo vzbudili polemične odmeve. Na uvodnem mestu so natisnjena izvajanja diskutantov na okrogli mizi v Nabrežini, ki je skušala odgovoriti na vprašanje „Ali imamo zamejski Slovenci nove probleme". Objavljeni so posegi Draga Legiše, Vladimira Vremca, Aleša Lokarja in Marina Kokorovca. Bogdan Berdon piše o uporabi slovenščine na sodiščih, Tito Favaretto razčlenjuje „Go-spodarski razvoj in delavsko samoupravljanje" v Jugoslaviji, sociolog Emidij Susič pa je prispeval članek pod naslovom „Mejni odnosi med Furlanijo-Julijsko krajino, Slovenijo, Koroško in Hrvaško". V literarnem delu so zastopani Vladimir Kos, D. P. Meier - Lenz, ki živi v Zahodni Nemčiji in Milena Merlak. Lev Detela piše o hrvaškem pesniku Humbertu Pribcu, ki je doma iz Istre, živi pa v Avstraliji. Taras Kermauner je objavil sestavek z naslovom ..Nihilizem in .nihilizem’ ", Aleš Lokar piše „o kompleksnem odnosu" med Nemci in Slovenci skozi stoletja, Vladimir Vremec pa se v članku »Kirurg za Slovence" kritično sooča s pogledi dr. Jurija Zalokarja o nekaterih perečih odprtih vprašanjih v današnjem slovenskem prostoru.
DARUJTE
za thkeani sMad!
Otto Riedl
Malo nenavadno idejo je imla celovška finančna organizacija Autofina, ko je v svojih prostorih, kjer se sicer pogajajo in sklepajo razne pogodbe, priredila umetniško razstavo.
To idejo ni vodila le misel, da bi obrat tako čim več zaslužil, umetnik pa bi se znebil svojih del, ampak predvsem (logični) stavek, da ljudje na ta način spoznajo del umetniškega stvarjenja razstavljalca, da pa tudi drugi, ki se sicer dokaj malo zanimajo za umetnost, ne morejo zapreti oči pred njo. Ne hodi rad vsak človek po muzejih in galerijah, v prostorih, kjer se ljudje z dneva v dan nahajajo, si jo morejo eventualno tudi bolje ogledati. Autofina je tako prireditev inscinirala že drugič. Tokrat so pridobili znanega slikarja prof. Otona Riedla, ki je radevolje dal na razpolago lepo število svojih eksponatov.
Riedel, ki se ukvarja tudi z grafiko, se je specializiral predvsem na slikanje narave, ulic. Njegove tehnike se dokaj razlikujejo. Včasih prevladujejo kričeče barve, spet drugič z lahnim nuanciranjem da svojim slikam noto grozljivosti. Mešane tehnike in grafike pa dodajo ostalo, kar izpriča umetnika kot mojstra svojega orodja.
Navdušena je bila številna publika pretekli četrtek v Beljaku, kjer je gostoval eden najboljših orkestrov Sovjetske zveze, moskovski filharmoniki pod svojim dirigentom Cirilom Krndrašinom. Dovršena interpretacija izvajanih del ter brilantni violinist Jožef Sivo so pripomogli, da so umetniki želi obilo aplavza za ta edinstveni koncert.
Študijski dnevi slovenskih izobražencev v Dragi -1972
SOBOTA, 2. septembra:
Ob 17.00 uri: Začetek.
Pevski zbor bo zapel udeležencem pesem v pozdrav.
Predavanje: O idejnem pluralizmu.
Govori dr. ing. Boris Sancin, ravnatelj programskega odseka na radiu v Trstu. — Diskuzja.
NEDELJA, 3. septembra:
Ob 8.30 uri: Nedeljska maša z nagovorom dr. Janeza Jenka, škofa v Kopru.
Ob 10.00 uri: Predavanje: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva. Govori dr. Lojze Šuštar, škofov vikar v Churu v Švici.
Ob 11.30 uri: Predavanje: Vrednote tradicionalne družbe v konfliktu z moderno. Govori dr. Stane Južnič, profesor na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo univerze v Ljubljani. — Diskuzija.
Ob 13.00 uri: Kosilo.
Ob 16.00 uri: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem, v Beneški Sloveniji ter na Goriškem in Tržaškem. Poročajo predstavniki teh dežel: Župnik Emil Cenčič, dr. Damijan Pavlin in dr. Joško Tischler. Nato predavanje: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot. Govori prof. Josip Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in u-metnost v Ljubljani. — Diskuzija.
PONEDELJEK, 4. septembra:
Izlet v tržaško okolico, če bo zanj zadosti udeležencev.
PS. Vedno je mišljen italijanski čas!
študijski dnevi imajo značaj odkritega izražanja mnenja in pogledov in soočenja različnih nazorov ob spoštovanju vseh. Zato vabimo na to srečanje slovenske izobražence iz zamejstva, iz Slovenije in zdomstva, vse, ki iskreno iščejo rešitev naših narodnih in kulturnih problemov in čutijo odgovornost svojega poslanstva, ki so pripravljeni biti vsak na svojem mestu in po svojih najboljših močeh vsak trenutek v službi svojega naroda.
POJASNILA:
Prispevek za študijske dni: 1000 lir. Za tiste, ki to želijo, bo v poslopju zborovanja tudi hrana in prenočišče, kar morajo posebej plačati. Prosimo, da bi se tisti, ki to žele, čimprej javili.
Pojasnila In prijave: Društvo slovenskih izobražencev, Trst, ul. Donizetti 3/I. Tel. 768189 vsak dan (razen sobote in nedelje) od 16. do 19. ure.
Turistični napotki za Primorsko
(3. nadaljevanje)
Najbolj znana je nekoč bila knjigarna Što-na vogalu ulice Milano in Kluča, ki da-6s še obstaja in tudi prodaja slovenske niige. v Ulici Fabio Severo 7 je v poslopju ,adia tudi slovenski radio Trst A. Tam blizu tudi zapor Koroneo v strašnem spominu hmorcem od časov fašizma. Blizu izredno sPele gradnje judovske sinagoge ima svoji" P.rostore v ulici Donizetti 3 Slovenski kul-'fii klub, kjer so redni sestanki in kjer iz-aJ3jo tudi mesečnik Mladika. Drugi Sloven-,.1 kjub ima svoj prostor v ulici Geppa 9, J®r je tudi Gregorčičeva dvorana. V ulici hega 8 izhaja Novi list, ki ima tradicijo še n časov krščansko-socialnega poslanca ®sednjaka. Pri Sv. Jakobu v ulici Montec-1 6^ izhaja Primorski dnevnik in ima svoj ^aložni^tvo tržaškega tiska. Izhajajo mladinske revije Galeb in Pastirček. ®eni so poznani Marijini domovi v Rojanu, jf| Sv. Ivanu in v ulici Madonnina pri Sv. Ustu, kjer je tudi kapela. V ponos je vsem asti novi dom v ulici Madonnina. Kulturni imajo Slovenci blizu Sv. Vincencija v 'ci Petronio 4. Tu ima svoj sedež tudi Slo-hsko gledališče, ki je postalo državno. edališče ima redne abonmajske predsta-• Koncertno sezono pa vzdržuje Glasbe-Matica, ki je bila ustanovljena že ob za-f ,TU tega stoletja (kot gledališče), v času lj^Zrna ukinjena in po vojni zopet obnov-
rjv3r zacleva kulturno ustvarjanje moramo da je v primorskem kulturnem ustvar-
janju vodilen Trst in je v tem pogledu prekosil Gorico, ki je bila vedno pred njim. Najvidnejši predstavniki današnje primorske kulture so: Alojzij Rebula, Boris Pahor, Vinko Beličič kot pisatelji, slikarji: Lojze Spacal, Avgust Černigoj, Klavdij Palčič, na bogoslovnem področju nedolgo umrli dr. Jakob Ukmar (njegovi najvidnejši deli: »Nauk o Materi božji" in »Poslednje reči"), skladatelj in slovenist Pavel Merku, skladatelj Josip Malič in še cela vrsta mladih piscev in pesnikov, zborovodjev, duhovnikov.
Z ustanovitvijo dežele s posebnim pravilnikom Furlanija-Julijska krajina se je začelo spreminjati tudi razmerje do slovenske skupnosti v samem tržaškem mestu, kjer so bili do sedaj vedno izrinjeni iz javnih služb. Slovenski ljudje imajo svojo slovensko politično organizacijo »Slovensko skupnost", ki ima svojega zastopnika v mestnem svetu, pokrajini in deželi. Od italijanske strani so prenehali poskusi poitalijančenja, tako da se je začelo oblikovati skladno sožitje obeh skupnosti, večinske in manjšinske, kar prinaša kulturno obogatitev in večjo mednarodno povezanost in uveljavitev na politični in gospodarski ravni. Tržaška škofija ima posebnega škofovega vikarja za slovenske vernike (msgr. Lojze Škerl).
Razvoj slovenske primorske skupnosti v italijanskem zamejstvu je odločilnega pomena pri nadaljevanju narodnega dela in ustvarjanja Primorcev ne le za zamejski, ampak tudi za predmejski del. Predmejski,
jugoslovanski del Primorske je bil po zadnji vojni odrezan od svojih tradicionalnih zgodovinskih središč Gorice in Trsta.
Kulturna in gospodarska preusmeritev na Ljubljano se ni posrečila zaradi neugodne prometne povezanosti in prevelikih razlik v miselnosti. Novo središče Nova Gorica se še ni uveljavila, zato je kulturna dejavnost in zlasti časopisno obveščanje pred nekaj leti skorajda prenehalo, gospodarstvo pa je bilo težko prizadeto, šele z živahnim mejnim prometom se je ta prostor ponovno poživil in postaja zopet aktivni del slovenskega ustvarjanja, tako da s čezmejno povezavo s svojimi starimi središči vnaša novo kulturno in miselno dimenzijo tudi v sam republiški slovenski prostor.
Ko se sprehajamo po tržaškem nabrežju mimo pomola Sv. Karla (danes molo Auda-ce), mimo pomorske postaje s prekooceanskimi parniki, mimo Velikega trga (Piazza Unita), kjer stojijo deželna palača, občinska palača z bronastim Mihcem in Jakcem, ki na vrhu njenega pročelja bijeta ure, mimo Akvarija in proti postaji Sv. Andreja, se nam zdi, da Trst spet zavzema svojo nekdanjo vlogo stičišča dveh ali treh kultur, okno, kjer je srednja Evropa pogledala v Sredozemlje. Zdi se, da so časi jezikovnega fanatizma mimo in da je končno jasno, da so lahko vsi Tržačani, Slovenci in Italijani, vsi lahko Primorci oz. Giuliani, kot se tem krajem reče po italijansko. Ko smo obiskali starodavno stolnico-baziliko sv. Justa, si ogledamo še grad v beneškem slogu, ki se nahaja prav ob stolnici in gremo potem po stopnicah z griča na Lesni trg (Piazza Goldoni). Tukaj se začenja trgovski Korzo (Cor-so Italia) nepogrešljiva trgovska in spreha-
jalna ulica v vseh sredozemskih mestih. Sprehodimo se še po Akvedottu ali Drevoredu (danes Viale XXVII. Settembre), ki je menda najbolj tradicionalno tržaška ulica.
Iz turističnega prospekta razberemo, kakšni muzeji so v Trstu. Omenimo naj samo Naravoslovni muzej na Piazza Hortis in u-metnozgodovinski muzej Revoltella, v palači nekdaj mogočnega tržaškega trgovca istega imena. Oba muzeja sta blizu obrežja v Starem mestu pod Sv. Justom.
Potem pa sedemo na tramvaj na Dalmatinskem trgu (Piazza Dalmazia), ki ga poseben stroj z jekleno vrvjo potegne naravnost navzgor po griču Škorklja. Na vrhu ga odvežejo in od tu nadaljuje voz svojo pot na Občine, živahno vas in slovensko središče nad Trstom. Tukaj imajo Slovenci več postojank: župnijo, trdno Hranilnico in posojilnico, krepko srednjo šolo, kulturna društva ipd. Zaradi pomembnega mejnega prehoda Fernetiči, so danes Občine pomembno železniško in cestno tovorno in carinsko postajališče v prometu z Jugoslavijo. Trg Občine spada k tržaški občini. Na kraški planoti pa so še čisto slovenske občine: Re-pentabor z mogočno cerkvijo v Velikem Repnu, kjer je vsako leto prireditev Kraška ohcet s kraškimi poročnimi običaji in nošami. Dalje občina Zgonik. Povsod nas veselo pozdravljajo dvojezični napisi. V vasi Repen je tudi kraški muzej »Kraška hiša", kjer prirejajo tudi slikarske razstave. Proti zeleni Istri je še slovenska občina z precejšnjo italijansko manjšino, Dolina, ki pa so jo industrijske zgradbe težko prizadele. Občina Milje (Muggia) na istoimenskem polotoku pa ima močno slovensko manjšino.
(Dalje prihodnjič)
Ob cobu povedana
NEME PRIČE NEIZPOLNJENIH OBLJUB...
Norčevanja iz državne pogodbe, posebej člena 7, noče biti konec. Za „navadno ljudstvo" nemški časopisi tolmačijo državno pogodbo kot zakon, ki je proti zakonom, da ta zakon ni treba uresničiti in da se ga tudi ne sme. Dejansko pa večina ljudi ne pozna besedila državne pogodbe, če jih na to opomniš, skomignejo z rameni ali mogoče rečejo: Wos vvolns sie, die Tschuschn, horhs eh olles".
Pred kratkim pa je Narodni svet koroških Slovencev napravil plakatno akcijo, besedilo lepakov in letakov je izključno le državna pogodba. Ljudje bodo s tem spoznali, kaj dejansko stoji v njej. Očividno pa marsikaterim nestrpnežem ni šlo v glavo, da bi ljudje zvedeli, da naše zahteve še niso izpolnjene, da zahtevamo le to, kar nam je obljubljeno v državni pogodbi, in niso hoteli gledati, kako visijo nabite neizpolnjene obljube s plakatnih sten kot nemi tožilci. Slaba vest je huda stvar, zato pa so kratko-malo prelepili te plakate z heimatdienstov-skimi. Toda ne le na javnih plakatnih stenah in drevesih.
Tako so v noči z 12. na 13. avgust neznani storilci prelepili na hranilnici in posojilnici v Šmarjeti v Rožu plakat s tekstom državne pogodbe.
Tak plakat državne pogodbe je visel tudi na notranji strani izložbe hranilnice in posojilnice v Šmarjeti v Rožu. Hranilnica leži pred cerkvijo in vsi ljudje, ki so v nedeljo šli od maše, so mogli brati, kaj je v državni pogodbi dejansko zapisano. Neznani storilci pa so hoteli to preprečiti, pa so kratko-malo ponoči prelepili ta plakat z heimat-dienstovskimi lepaki. Poslovodja hranilnice, občinski odbornik, Janez Korenjak, je zadevo naznanil oblasti.
Župan Josef Plahsnig, p. d. Plaznik, je hvalevredno reagiral in ukazal občinskemu tajniku Sablatschanu, naj sname plakate, kar je tudi izvršil. Lepak z državno pogodbo pa stoji zopet kot nema priča neizpolnjenih obljub ...
PLstna bcatcev:
SAMOSTOJNOST
V minulih mesecih smo brali polemiko radi samostojnega nastopa pri občinskih volitvah. — Če se dva „kregata“ se veseli tretji — v tem slučaju Heimatdienst. Ljubkovanje krščanskih Slovencev z OVP je ravno tako malo dobrega prineslo kot udanost liberalnih Slovencev SPd. To kar se godi okrog dvojezičnih napisov je dokaz, kako malo so vredni slovenski glasovi — predvsem ker nobeden ne ve, koliko jih sploh imamo. To ne izpriča ne slovenska lista pri volitvah — ne več glasov, če je na kakšni politični listi en zaveden Slovenec. Kdor je v narodni manjšini, se ne more posluževati prednosti, ki jo ima večinski narod. Vendar v narodnih zadevah mora odločati narod sam. Svojo slabost ali moč zakrivati v SPd ali potom Cerkve, ni v prid ne narodu ne organizaciji, katere se poslužuje.
Ako hočemo, da bodo naši zastopniki dejansko enakopravni, nam prinese le obnovo volilnega sistema.
Kako dolgo je odločitev, kdo bo prvi izvoljen, pridržana vodstvu stranke in ne volivcem — tako dolgo ni prave demokracije in radi tega stranka lahko zahteva izjavo odstopa ob imenovanju kandidata, saj ne odloča ljudstvo, ki te nominira. To ni samo tragika za nas Slovence, temveč nevarnost za zapadno demokracijo v splošnem.
Postaviti kot protiutež tej krivici lastno slovensko listo pod istimi pogoji, je gasiti ogenj z oljem.
Samo ako poiščemo možnost koliko je slovenskih glasov, le tedaj bomo mogli tudi utemeljiti naše zahteve. Gotovo bi bili glasovi za slovensko zbornico nekako tajna ugotovitev števila Slovencev — vendar za koga se borimo — a ne le za tiste Slovence, ki so vsaj toliko zavedni, da bi poleg političnega — gospodarskega zastopstva dali svoj glas še za narodno-politično zastopstvo.
France Rutar Dobrla vas
KUPUJTE pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu!
Občinska seja v Skocijanu: Sleparjenje slovenskih občanov
Kakor je Naš tednik kot edini časopis na Koroškem avtentično poročal je socialistična frakcija zaradi načrta o zazidavi postala neenotna in so ostali socialisti ušli županu. S tem je bila seja nesklepčna in so jo morali zaključiti. Ostale točke programa, ki jih na zadnji seji niso mogli več obravnavati, so bile na vrsti v torek zvečer.
Na seji sami so socialisti bili zopet prav enotni, vsaj skušali so na vse kriplje, ustvarjati tak videz.
Občinski svet je nadaljeval razpravo o načrtu za zidavo ter sklenil, da bodo v bodoče dali v zdraviliškem območju (Kurgebiet) gradbena dovoljenja le tedaj, če bodo zgradbe imele najmanj dve etaži. Maksimum pa narekuje izkoriščevalni faktor, ki je za Škocijan 0,6. S tem sklepom hočejo preprečiti, da bi postavljali zraven hotelov bungalove. Utemeljevali so to z optično sliko, dejansko pa je v ozadju konkretni načrt industrialca Leitgeba, ki naj bi tako ne dobil dovoljenja za zidavo bungalovov, potem ko bo z deželnim zakonom odtrgana njegova tovarna Škocijanu in bo prišla k Dobrli vasi. Doslej pa je bil Leitgeb več ali manj edini denarni vir škocijanske občine poleg tujskega prometa.
V ta namen je sklenil občinski svet, da se bo zaradi tega sklepa deželnega zbora obrnil na ustavno sodišče.
Zastopnik Slovencev v občini, g. Wutte, je vprašal občinski svet, zakaj pevsko društvo „Danica“ ne uživa iste podpore s strani občine, kot ostala kulturna društva.
Župan in občinski očetje večinskih frakcij so se izgovarjali na to, da tudi na ostalih prireditvah nihče ne pozdravlja v imenu občine in da so vsa kulturna društva pred občino enaka.
Resnica pa je ta, da na tako imenovanih »Karntnerabendih" slovensko prosvetno društvo „Danica“ ni zaželjeno, da bi sodelovalo. Na teh večerih sicer pozdravlja občinstvo podžupan, ampak le v funkciji odbornika nastopajočega društva.
Da pa te »Karntnerabende" prireja odbor za tujski promet, ki spada v kompetenco občinskega sveta, pa nihče ni povedal. Vsi so najbrž računali z neumnostjo in neinformiranostjo občanov.
Vsekakor bomo v prihodnji sezoni pozorno zasledovali razvoj dogodkov, ali bo tudi slovensko društvo prišlo končno do svoje pravice, ali pa bodo še nadalje skušali valiti krivdo na formalne podrobnosti. sf
Eno smrtno žrtev in tri težko ranjene je povzročila nesreča na nekdanji železniški postaji Kot-mara vas. Šofer Lovrenc Rutter iz Kot-mare vasi je z avtomobilom peljal čez železniško progo, pri tem pa ni opazil vlaka, ki je vozilo zadel in vlekel s seboj 40 metrov. Njegova mati Marija Rutter je u-mrla za posledicami nesreče, ostali trije potniki so bili težko ranjeni.
ŠKOCIJAN
(Požar)
V noči na ponedeljek je v Škocijanu izbruhnil požar v skednju Jožefa Rabla in je uničil poslopje popolnoma. Medtem ko so živino mogli rešiti, je pogorelo nekaj poljedelskih strojev ter dosedaj spravljeno seno. Požarne brambe iz Peračic, Škocijana, Sinče vasi, Kamna, Dobrle vasi ter Velikovca so zabranile razširitev požara na prigra-jeno stanovanje, zlasti pa na bližnjo cerkev, ki je bila tudi močno ogrožena. Za vzrok požara, ki je povzročil precejšnjo škodo, še ne vedo.
ŽRELEC
Pretekli teden se je poslovil od občinskega sveta Žrelec deželni poslanec Josef Gut-tenbrunner, ker se namerava preseliti v občino Kotmara vas. Zupan in občinski svet so se zahvalili zasluženemu mandatarju, ki je skozi dolga leta bil v občinski sobi kot frakcijski vodja socialistov, za njegova prizadevanja.
ŠT. VID V PODJUNI (Fanatizem v cerkvi?)
»Unterkamtner Echo", glasilo za Podjuno, piše v svoji zadnji številki, pod »Pisma bralcev", da je neki duhovnik iz Numberga zastopal domačega župnika v Št. Vidu v Podjuni, ki je bil na dopustu. Duhovnik, ki ni znal slovensko, je pač opravljal mašo v nemščini, ljudstvo pa je odgovarjalo slovensko. Neki VVilhelm Mitsche pa se je o-bregnil ob to in potem zapisal, da so »nestrpneži" prevpili nemško moleče farane ter tako ustvarjali fanatizem.
In kaj je bilo nedeljo pozneje?
Nemški duhovnik — msgr. Bauer — se je prikazal pri maši z eksemplarom »Unter-
karntner Echo", pokazal na Mitschevo pismo bravcev ter vprašal, koliko Nemcev je navzočih. Roke je dvignilo niti deset ljudi. Msgr. Bauer pa je nato dejal, da zdaj ve, kakšne so razmere, da je doslej mislil drugače ter da bo zdaj tudi v nemških časopisih doma pisal, kakšna je tukaj dejanska si-
Pridobivajte nove naročnike za „NAŠ TEDNIK"
tuacija. Potem je še dejal, naj odgovarjajo zbrani verniki kakor sami hočejo, zanj je Bog le eden.
P. s.: NT je povpraševal precej ljudi, ki so bili pri prvem in pri drugem bogoslužju navzoči. Nihče od teh pa ni videl VVilhelma Mitscheja...
IZLET NA STORŽIČ
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje na izlet na Storžič (2132 m) jugovzhodno od Tržiča.
Zbirališče v nedeljo, 27. avg., ob 6. uri zjutraj na jugoslovanski strani obmejnega prehoda na Ljubelju. Od tam se bomo preko Tržiča peljali skozi slikovito Lomsko dolino prav do planinske postojanke „Dom pod Storžičem" v 1052 metrov višine. Od Doma je še tri ure hoda na vrh Storžiča, s katerega je čudovit razgled v Julijske in Kamniške Alpe ter na Gorenjsko ravan in druge dele Ljubljanske kotline. Storžič spada tudi v družbo vrhov „Poti prijateljstva".
S planinskimi pozdravi!
Odbor
ŠT. JANŽ V ROŽU (Poroka)
V soboto, dne 19. avgusta 1972, sta si v cerkvi Matere božje v Podgorjah obljubila večno zakonsko zvestobo strojni stavec v Mohorjevi tiskarni Tonej Hornbock iz št Janža v Rožu in učiteljica Klara Siegmund iz Bličovsa. Poročne obrede je opravil ženinov stric dekan msgr. dr. Janez Hornbock iz Podgorij.
Mlademu paru želimo obilo sreče, zdravja ter božjega blagoslova na njuni skupni življenjski poti. Tudi Naš tednik in mohof-jevi uslužbenci želijo mlademu paru vse najboljše in da bi Tonej še dolgo ostal med njimi!
To je prav, da bomo prihodnjič imeli sami svojo listo!
Že dolga leta sem berem in zasledujem vse dogodke in krivice, ki se dogajajo nam koroškim Slovencem, prej v »Kroniki", zdaj pa v »Našem tedniku". Rad bi omenil nekaj zaradi tistih dvojezičnih tabel, ki stojijo zapisane pod »Občina Ruda". Ker so imena napačna. Zato bom jaz napisal za naš kraj, kakor je pravilno. Mi Goren-čani hudo protestiramo proti temu, da bi napisali na table take napake,, naj bi raje vprašali katerega od Slovencev, ki so že rodove tukaj, pa ne take, ki so pred kratkim sem pribandra-li. Jaz za vsakega vem, ko v naši fari še nobenega Nemca ni bilo. V fari Gorenče so sledče vasi, kaki pač prav reče: Prvič Led — Eis, drugič Sv. Radegunda — St. Radegund, kakor na stari tabli stoji. Tretja je Srednja vas — Untermitterdorf, nikoli pa ne pristanemo, da bi namazali na tablo »Spodnja vas". Četrta vas pa je Svet Miklavž, ki je tudi naš farni pa-tron.
In to nam tudi ne gre v glavo, zakaj je pravzaprav tisti Heimatdienst, ki je čisto odveč. Saj imamo že vojaščino, žandarmarijo in drugih takih ljudi dosti, zakaj nam je potem še Heimat-diensta treba. To tudi ne drži zaradi ljudskega štetja Slovencev, tistih nikoli ne morejo prav prešteti; pri zadnjem štetju vemo, kako so ljudi zapeljevali in kako bi jim prav bilo, če nobenega Slovenca več ne bi bilo.
Spominjam se še, ko sem bil pred / dvajsetimi leti za volilno pričo, ko smo i volili Krščansko demokratsko stranko, je bilo pri nas komaj kakih 15—20 glasov, ostale slovenske glasove pa so druge stranke požrle. Škoda, ker včasih nisi vedel, kam bi se obrnil, da bi bilo prav. To je pač prav, če bomo prihodnjič sami svojo listo imeli. Kako je žalostno, ko še Slovenci sami ne držijo skupaj. Slovenska stranka bi smela biti le ena. Pomislimo, kdaj pa moreš kaj doseči, če še sami ne držimo skupaj! Potem pa se še reče, kaj so to za ene mevže, Slovenci ki takoj nemško govorijo, če je kak tujec zraven, Nemci pa se na to ne ozirajo, da bi zaradi kakega Slovenca drugače govorili, ker pač ne znajo. Slovenci pa bi morali biti ponosni, ker znamo dva jezika. Tak človek pa, ki se ne drži svojega rodnega jezika, ni vreden, da bi hlače nosil. Pa koliko je takih, ki bi morali biti zavedni Slovenci, pa so le najhujši nasprotniki.
Poznam pa tudi poštene Nemce, ki pravijo, da bi bili veseli, če bi več jezikov znali, ker se zmerom pravi: Več znaš, več veljaš.
Zdaj pa, dragi gospod urednik, bo za danes dosti. Napisal sem pač, kakor mislim, in je tudi res.
F. K., Led, občina Ruda
Za tiskovni sklad so darovali:
Prescheren Mathilda, Loče 150.— J. M.	100.—
Lesjak Janez, Vrba	100.—
Grum Janez, Milvvaukee, USA 22,52 Ogris Andrej, Drabunaže 20.— Pepelnik Jožefa, Globasnica 20.— Vera Marija Volk	20.—
šil
šil
šH
šil
šil
šil
Šil
Vsem darovalcem iskrena hvala!
!	——■——
Skupaj z Rusi v Pragi
Ameriški Slovenec, ki je pred leti obiskal češkoslovaško in prišel v Prago isto noč kot Rusi, nam je poslal popis svojih doživeli-
Vlak od Dunaja do Bratislave, kamor Srno se odpeljali 19. avgusta zvečer, je bil P°ln, ne toliko tujcev kot Slovakov, ki so ‘di nakupovat na Dunaj. Na meji smo pre-Cej dolgo stali. Domačinom so prtljago pregledovali, nas pa so le spraševali, kaj nas Ifne k njim. Zagotovili smo jim, da samo želimo videti njihovo deželo, predno se vrnemo v Ameriko.
V Bratislavi smo si ogledali grad, muzeje !n zlasti stolnico sv. Martina, v kateri je bi-1° več stoletij kronanje madžarskih kraljev.
Dne 20. avgusta zvečer ob enajstih smo Se odpeljali proti Pragi. Malo po polnoči Srn0 zapustili Brno. Ob štirih je vlak zapeci na praško postajo, ki je bila do kra-la napolnjena s potniki vso noč. Ko smo se v°zili skozi predmestja, je bilo mesto raz-
tl j eno, ko pa smo stopili z vlaka, je postajo in mesto zagrnila tema. S težavo smo Se prerinili do čakalnice. V neki pisarni je 8°rela sveča, povsod drugod so si pomagali 2 vžigalicami.
Kakor hitro se je dovolj zjasnilo, smo se s cestno železnico odpeljali v mesto. Na uli-C! so se ljudje pulili za časopise, ki jih je nekdo menda zastonj delil. Komaj smo se Peljali nekaj minut, smo zapazili dva kanjona vojakov, ki so imeli rdeče kape. Ker
bili kamijoni češki, smo mislili, da so češki tudi vojaki. Nihče ni spregovoril ali Se 'nad tem začudil.
Po dolgi vožnji pridemo do hiše mojega Znanca, ki je še sladko spal. Prisrčno je bilo
logram moke.
Gradčani so bili zastraženi
obdani s
Iz vojašnic so skozi okna gledali če-1 vojaki. Oficirji, ki so skušali priti do °llh edinic, so bili zaprti, tako da je bil r'ln stik nemogoč. Vse vladne palače in °stovi so bili zastraženi razen enega mo-^ U’ ki smo čezenj prišli na drug breg. Tan-in vojakov je bilo vedno več, kakor da v *astli iz zemlje. V dolgih kolonah so dr-} iz ene ulice v drugo, večkrat po istih so napravili vtis, kot da jih je ? desettisoče, ko jih je bilo morda le na °ce. Na pločnike in obcestne luči niso ^cč pazili, tako da so napravili veliko
škode. Okoli petih popoldne smo prišli do velikega trga sv. Vaclava, ki je ponos Prage. Podoben je trgu sv. Marka v Benetkah, le da je veliko večji. Sredi trga ob gornjem koncu je velik kip sv. Vaclava, za njim pa ogromna palača Narodnega muzeja. Ljudi je bilo vse polno. Ravno so se spravljali v sprevod, ki se je pomikal od spomenika navzdol v širini najmanj 30 metrov. Držali so drug drugega za roko.
14-LETNI FANT - PRVA ŽRTEV ...
Pričelo je pršiti. Na srečo sem imel pri sebi dežnik. Ko smo prišli do spomenika,
smo hoteli ugotoviti, kaj je zadrževalo večjo skupino ljudi, ki se je gnetla okrog spomenika. Pred njim so na tleh ležale hlače, ki so bile na več krajih preluknjane. Napis je povedal, da je bil prva žrtev streljanja tisti dan zjutraj 14-letni fant. Tudi visoki spomenik je bil že poln napisov proti okupatorjem.
Približali smo se Narodnemu muzeju. Krogle so naredile na njem luknjo pri luknji. Velika okna niso več okna, temveč steklena rešeta. Kakšna je morala biti škoda na notranjih stenah in na umetniških podobah!
Drugo jutro sem šel osebno na ameriško poslaništvo. Zvedel sem, da bo naslednji dan vsem tujcem na voljo prevoz z avtobusi
(Nadaljevanje na 8. strani)
M. Kumer:
Iz starih dohtarskih bukev
ffiidenje po dolgih letih. Peljal nas je k so-%Au, ki ga je brž vprašal, kaj misli o zad-njih dogodkih.
*Iz lepega gre na lepše,« je odgovoril, Misleč na prostost, o kateri so zadnji čas Vs* sanjali in govorili.
*Ali ne veš, kaj se je zgodilo?« se je začudi sosed. »Ne veš, da so nas ponoči Rusi Zasedli, da je mesto že na pol zasedeno in tudi od vseh strani drvijo v Prago?« Kako smo zvedeli, kaj se je dogajalo po-n°ci: RUsi so o polnoči zasedli letališče, odbijali češka letala, da so napravili prostor svojim veigietalom in z njimi so pripeljali Ha tisoče svojih vojakov v sredo dežele. Vo-Dki so zasgfHi najprej vojašnice in nato s Ceškimi vojaškimi kamijoni razvažali ru-sb vojake po mestu in deželi ter jo tako v nekaj urah zasedli:
Za Čehe je bilo to največje razočaranje, ar so jih 7nogli doživeti. r J7 takih okoliščinah se nam je zdelo naj-- /cnetrieje, da se skušamo čimprej vrniti v j*vstrijo. Odšli smo do prvega križišča. Av-°busi in tramvaji niso več vozili. Zato je na stotine ljudi čakalo na prevozna sred-stva- Delavci so se vračali domov, ker peš nis° mogli iti na delo. češki prijatelj je ^stavil prvi avtomobil in rekel glasno šo-yil\' da ima tri prijatelje, iz Jugoslavije, 1 bi jih rad spravil na postajo.
ZA JUGOSLOVANE VSE!
O, za Jugoslovane vse! je odvrnil in brž Sn}° bili na železniški postaji, kjer smo mo-f 1 le to ugotoviti, da je bila zaprta in da je ■Ha ■ nUš zadnji, ki je pripeljal na po-
^ telefoniral sem na ameriško poslaništvo, ^er niso vedeli drugega, kakor da ni nobe-ega prevoznega sredstva na voljo in da so ,eje zaprte, tako da ne bi mogli ven, tudi e bi do nje prišli. Pripomnili so, naj se gasimo spet naslednji dan.
Odločili smo se torej za ogled mesta. Trgovine so ostale zaprte tisti dan in še na-ednja dva dni. Le prodajalne kruha in ži-yl so bile deloma odprte. Ljudje so čakali dolgih vrstah, vendar kruha niso dobili,
so nočni obiskovalci ves kruh pobrali Se- Sele drugi dan je vsakdo mogel dobiti
hleba, sladkor pa le, če je vzel še cel m le *
Uvod: Franc Erjavec piše v svojem delu »Koroški Slovenci" o razumnih možeh bu-kovnikih, ki so prepisovali pred stoletji slovenske knjige in med preprostim ljudstvom razširjene rokopise, kot Kolomonov žegen, Duhovno hrambo, O svetih sedmih nebeških riglnih, O Kristusovi meri in podobno. Med drugim navaja tudi »Arcniške bukve za vse žlaht boliezni od gvave in noter do nuoh“, ki so jih ljudje iz nemščine na slovenski jezik prestavljali in prepisovali.
Ene take prepisane bukve mi je prinesel letos Lipejev oče, Franc Hanin iz čirkovč, pokazat. Pripovedoval mi je, da je bukve pred blizu 50 leti sam prepisal iz nekih zelo starih bukev, ki so bile pisane še v stari pisavi z dolgim s in ki so imele za š, č in ž še po več črk skupaj. Dolgo se je moral mučiti, da se je branja te pisave navadil. Ko je znal brati, mu je besedilo ugajalo. Zdelo se mu je koristno in sklenil ga je prepisati. Njegova mati mu je kupila v Velikovcu primerno knjigo v velikosti 20x30 cm in dvoje črnil, črno in rdeče. Lotil se je dolgega dela in ga v zimi leta 1924 dovršil. Pisal je v današnji pisavi — gajici. Jezika in gradnje stavka pa ni dosti spreminjal.
Stare bukve iz katerih je prepisoval, si je sposodil pri teti svoje matere na Krčanjah in jih po prepisu tudi tjakaj vrnil.
Uvodoma pravi, da so te bukve spisane leta 1835 od Jožefa Shag in Štefana Lubeja. V njih je popisana vsa bolezen od pete do glave.
Dodano je še: Hanin Franc, deserripsit hume librum, ab ališ libriš in regioni Cha-rinthia parochi ališ. Rudo, šiš die 1. Maržo anno 1924.
Knjiga obsega 141 strani in je razdeljena na sedem poglavij.
Naslovi poglavij so pisani z rdečo tinto in lepo okrašeni, posebno začetne črke. Vsako poglavje govori o enem zdravilu ali eni bolezni ali pa enem delu našega telesa.
1.	Poglavje govori o vodi. Kot voda je mišljen urin, saj so včasih vsi ta „kunšt-ni“ zdravniki že na podobi urina vse bolezni uganili, čeravno bolnika še videli niso. Vrednost zdravnika je ljudstvo presojalo po tem, če je po ogledu urina bolezen „tro-fil“ to se pravi zadel ali pogodil.
Zato se prvo poglavje zelo izčrpno bavi z vodo. Podnaslovi so: Od bele barve vode; od črne vode; od črne barve vode; od svinčene vode; od svinčene barve vode; od zelene vode; od zelene barve vode; od rdeče vode; od rdeče barve vode; od rumene barve vode.
Sedaj od teh reči, katere se v vodi znajdejo in zapomnijo. Najprej Zirkel. Nato se nadaljujejo podnaslovi:
Od cirkelna; od Pene in Krvi v vodi; od Pene na vodi, kaj pomeni; od Krvi v vodi; od Peska in semena v vodi, od peska v vodi, kaj pomeni; od natur semena v vodi; od mehurčkov, zernat in megle v vodi; od me-šiča v vodi; od zernja v vodi; od megle v vodi; od lasi, dlak in šibkov v vodi; od Materija v vodi, od grob Materija v vodi; od Hebra v vodi; od Materia in fajhtigkosti v vodi; od Materija v vodi, kteri se na dnu znajdejo, kakor megla jutranja; od nasce-rane fajhtikosti v vodi.
Vse to je bilo prepisano iz bukev učenih zdravnikov kakor: Galenuš, Hipokratiš, Dio-seorideš, Maiseš, Mensue, Isak in Pok.
2.	Poglavje govori od Žile ali Puluš.
Podnaslovi so: En razloček kako se more Žila ali Puluš spoznat.
Hica stori Puluš hiter.
Feihtigkost stori Puluš velik.
Suhota stori Puluš majhen.
Mrzlota stori Puluš trd.
3.	Poglavje govori o Glavi: Od kod pride vročina v Glavo? Podnaslovi: Za vročo bolezen Glave za noter jemat. Zunanja zdravila za vročino v Glavi. Za bolezen Glave kadar od mraza boli. Za noter jemanje. Za zunaj gor devat. Za glavobol od hude vlažnosti in zatečenja. Za Švindl, za noter jemanje. Za Švindl, zunaj na Glavo devati. Za Flus v Glavi. Za nevoljnost ali zjiranost, za noter jemanje. Zunanje zdravilo za zjiranost: In esih in sol zmešaj, pomaži roke na dlani in noge na podplatih, ribaj, je za zjiranost. In Gumij Euphorbuum zmešaj z spičnardovem oljem, pomaži na teme in šenca, pomaga za zjiranost. In Kuendl z gartroževim esihom in Aloiam zroštaj, na glavo priveži al pomaži, je za zjiranost! Nadaljujejo se nasveti.
Za dober spomin, kdor rad pozabi. Za rano na glavi. Za Grumpe ali bolezen za vše-tami. Za bolezen zadi v Glavi. Za kraste na Glavi. Za uši in gnide. Kadar Lasi na glavi ven g rejo. Kaj stori lase rastit? Kaj stori lase črne. Kdor bi rad lase pregnal.
Nato govori o bolezni očes: Kožo, Mreno in Molenk in Štern v očesah. Za bister pogled. Za vroče, rdeče in otekle oči. Za temne oči in trd pogled. Kadar močno solze iz oči tečejo. Kadar se oči hetrajo.
Bolezni ušes! Kadar bolnik debelo sliši. Za bolezen in hetr v ušesah. Za črve ali če kaj drugega v ušesa pride.
Nato govori še o nosu in ustah o bolezni zobov, ki pride od orehov, od Strdi, od Žela, od vrečega in mrzlo na vrečo, in kadar z železom zobe prijemlje in grize. Nasvetuje: In poper je dober za zobe in meso, ker cera vso vlažnost, da ne gnije. In Lavendel v jesihu kuhaj in toplo v ustah drži. In s rove Smrekove skorje, Starčovje in Ternovniče-no korenje in bezgovo korenje in Dobov mah skuhaj v Vodi, daj še cvu Galuna in to župo v ustah drži, pomaga za Flus, Pront in črve v zobeh. In Šelkrautvodo ali zaft v u-stah drži, ko voda noter pride djana, ga vzdigne ven. Kadar bolijo zobi od mraza? Nasvet: In vzemi Imber, Citvver, Nagelna, Pet prstov travo, vierento, žaubej, Betonije in jelenov mozek a, a, skuhaj v belem vinu in pusti da dobro zavre, precedi in potem prideni Fenioka in drži v ustih, pomaga. Ali pa: In gartroža, Spicanarden, Gumij, Eu-phorbium, Pibergail, Cologuint zrnje, Aloe in Citrone a a a V2 kv. skuhaj in deni 3 ka-pelce v zob, pomaga.
(Dalje prihodnjič)
Storilnostni davek — Mehrvvertsteuer
Od 1. januarja 1973 naprej nov prometni davek — Mehrvvertsteuer — storilnostni davek.
Že leta se je govorilo in pisalo o storilnostnem davku (Mehrvvertsteuer). Sedanja socialistična vlada je proti glasovom OVP uzakonila nov davčni sistem, ki bo s 1. januarjem 1973 nadomestil sedanji prometni davek. Označba „Mehwersteuer“ v avstrijskem zakonu ni zasidrana. Kljub temu nekaj pojasnitev zakaj to ime. Dosedanji prometni davek se je moral plačevati od vsakega prometa ne glede na to, ali je dotično podjetje, ki je proizvajalo, imelo pri tem dohodek ali ne. Davek je moral plačati tudi tedaj, če se je blago prodalo pod lastno ceno. Po no-
vem sistemu je davek višji in sicer 16% oz. 8 %, vendar ga plača podjetje ali producent samo od storilnosti — od več vrednosti — vom Mehrvvert.
Razlika od dosedanjega prometnega davka je predvsem v tem, da prej davek ni bil posebej izkazan in da se je moral tudi od v ceni vključenega prometnega davka ponovno plačati prometni davek — vsled tega nihče ni vedel točno, koliko znaša davek in koliko blago samo. To je tudi eden velikih problemov pri prehodu od sedanjega sistema na novega.
Po novem sistemu znaša davek navadno 16% in ta se izkaže vedno ločeno, ali se vsaj da točno izračunati. Npr.:
NOVI SISTEM		STARI SISTEM	
Producent proizvede blago v znesku + storilnostni davek (16%)	1000,— 160.—	... proizvedeno blago + 5,5 % od prodajne cene	1000.— 58,20 1058.20
drugi producent izpopolni blago in to stane + 16% davka	500.— 80.—	... izpopolnjeni produkt + 5,5 % od celega zneska	500.— 90.70 1648.90
veletrgovina pribije na blago npr. svojih 10% + 16% davka od pribitka	150.— 24,—	... .veletrgovina + 2 % od prodajne cene	165.— 37,— 1850,90
trgovec, ki prodaja na drobno, pribije za kritje svojih stroškov npr. 20 % + 16% davka od tega	330,— 52.80	... trgovina na drobno + 5,5 % od celega zneska	370.70 129.10
Končna prodajna cena je po novem sistemu šilingov 2296.80		Končna prodajna cena je po starem sistemu šil. 2350.—	
Radi lažjega računa uporabljamo zaokrožene številke. Vsekakor dobi fiskus v tem slučaju po starem sistemu skupno šilingov 305.—, prometnega davka po novem pa šil. 316,80. Čeravno je po novem sistemu skupna prodajna cena nižja.
Če bi pa bil prvi, drugi producent ter trgovec ena oseba, bi dobila do sedaj država samo 5,5 % (oz. 5,82%) po novem pa ne-glede na število podjetij skozi katere gre ena stvar vedno 16% od netoprodajne cene. Iz zgornjega primera je tudi razvidno, da se bodo spremenile končne prodajne cene. Nepoznanje davčnega sistema je povzročilo mnogo strahu, da bo vsled visokega davka vse dražje.
Vsekakor je povezan novi davčni sistem z dodatnim delom za podjetja in potrebno je precej znanja, da ta sistem obvladaš. Država bo strogo kontrolirala razvoj cen po vpeljavi novega davčnega sistema in marsikateri mali podjetnik bo raje predčasno šel v pokoj — namesto da bi prevzel breme, katero prinese ta zakon za upravo podjetja, nase.
Zvišale pa se bodo cene oslužbe (Dienst-leistung), tako bodo npr. frizerji, ki plačujejo sedaj 5,5 % prometnega davka, bodo od 1. januarja 1973 stavili 16% davka v račun, zvišali ceno oslužbe za približno 10 %. Novi prometni davek se obračuna tako, da plača sicer zadnji kupec navadno konzu-ment vseh 16% oz. 8% davka. Prodajalec oz. podjetje pa odtegne od izračunanega zneska davek, katerega je plačal dobavitelju in drugim podjetjem.
Ni pa mogoče opisati v okviru enega članka celotni davčni sistem; uredništvo pa je radevolje pripravljeno dajati bralcem pojasnila oz. jih priskrbeti.
Fridko
Stran 6
SVET MLADIH
ŠPORT
Naš tednik 34 — 24. avgusta 1972 N •	"■* I
SAK v novi sezoni
RAZGOVOR NT Z DR. ZDRAVKOM INZKOM
NT: Pred premierno igro sem se razgo-varjal s predsednikom Slovenskega atletskega kluba, dr. Zdravkom Inzkom. Zdravko, kako se je SAK okrepil za svojo tretjo in najbrž najtežjo sezono?
inzko: Namen Slovenskega atletskega kluba je, da zbere slovenske športnike v svojem društvu, ki se borijo za iste cilje. Že od vsega začetka smo želeli, da bi igrali za Slovenski atletski klub fantje v najmočnejši postavi. Vendar nam ni bilo mogoče iz različnih vzrokov, posebno iz finančnih, pridobiti vse kvalitetne slovenske športnike. Letos smo ojačili Slovenski atletski klub s sledečimi igralci: Z Jozejem Fera iz Pliberka, pridobili smo Singerja, ki je igral doslej pri KAC-u ter brata VVieser, Vinka in Janka ter Feliksa VVieserja. S pridobitvijo teh igralcev mislimo, da smo klub zelo ojačili in prepričani smo, da bomo v tem prvenstvu gotovo med prvimi tremi.
NT: Kaj je vodstvo Slovenskega atletskega kluba organizatorično ukrenilo za čim boljši uspeh v tej sezoni?
Inzko: Za to sezono smo nanovo razdelili funkcije v odboru, imenovali smo tudi nekaj novih funkcionarjev in tako mislimo, da bo s strani organizacije napravljeno vse za dober celotni uspeh.
NT: Kolikokrat na teden trenirate?
Inzko: Pod vodstvom profesorja Antona Malleja trenira Slovenski atletski klub dvakrat na teden, in sicer ob sredah in petkih. Slovenski atletski klub je imel poleg tega vrsto pripravljalnih tekem, na katerih se je pripravil na to težko sezono.
NT: Bi mi obrazložili namen tekmovanja
mladinskega moštva Slovenskega atletskega kluba?
Inzko: Do sedaj je bilo tako, da smo vsa-kaj igralcev, z ustanovitvijo mladinske ekipe ko leto morali dobiti od drugih moštev ne-pa mislimo, da bo ta nevšečnost odpadla, kajti vsako moštvo, ki ima mladino, dobi igralce iz svojih vrst, poleg tega pa moramo reči, da imamo Slovenci toliko talentiranih igralcev, da bi bilo škoda zanje, če bi igrali pri tujih društvih in bi bili tako za slovenski šport izgubljeni.
NT: Pred premierno tekmo: Kaj si obetaš za letošnjo sezono, in kaj si obetaš zdaj za premierno tekmo?
Inzko: Prepričan sem, da bomo ob koncu sezone, to se pravi, ob koncu vigredi, med prvimi tremi, za prvo tekmo pa si obetam zmago za Slovenski atletski klub, kakšna bo, ne morem reči, ker nasprotnika premalo poznam.
lastni naraščaj — le-ta je odslej igral v šo- F| larskih moštvih Koroške dijaške zveze — so ustanovili posebno mladinsko moštvo, ki bo tekmovalo v deželni mladinski ligi z mladino mnogih prominentnih klubov.
Finance so sicer slej ko prej eno najbolj perečih vprašanj, pač pa imajo letos že svojega sponsorja, poleg tega pa Slovenski atletski klub računa na podporo slovenskih narodnih organizacij ter slovenskih podjet- bi ni kov.	Vi
Pred prvo tekmo sem se še na kratko raz- d' tekmovalo v deželni mladinski ligi mladino Z; govarjal s predsednikom SAK, dr. Zdrav- ir kom Inzkom.
Igra sama je potekla v prvem polčasu precej drugače, kot si je to moštvo pred- oi stavijaio: Čeprav ne' v premoči, so igralci športnega kluba Zvezne vojske vodili že * Iji 2 :0, šele nato je uspelo slovenskim nogo- ja metašem, da so ta rezultat bolj in bolj popravili, ter končno zmagali zasluženo z j6 5:2.	p
Prve tri gole je dal Stanko Olip, ostala dva je zabil Jože Fera.	p
si
SAK - HSV 5:2 (0:2)
Mnenja k igri
NT: Zdravko Inzko, po prvi tekmi, ki se je končala z rezultatom 5:2, si imel s svojo prognozo prav. Kaj praviš na prvo igro?
Inzko: V začetku je sicer slabo izglodalo za naše fante, kajti ob polčasu so bili z 2 :0 v zaostanku, vendar se je pokazalo, da je dobra morala mnogo pomagala, kajti fantje so delali gol za golom in tako je bilo na koncu 5 :2 za Slovenski atletski klub. Tako lahko rečemo, da je štart v tej sezoni zelo dobro potekel.
NT: Glavni junak te igre je Stanko Olip, ki je ustrelil tri gole za Slovenski atletski klub. Kaj praviš k štartu v to sezono in kaj je privedlo kljub temu, da je moštvo vojaščine vodilo z dve proti nič, da ste kljub temu tako visoko zmagali?
Olip: Vedeli smo že v naprej, da je to vojaško moštvo zelo močno, morda najmočnejše v tej ligi, in smo se temu primerno pripravili. Da je nasprotnik vodil v polčasu z 2:0, na eni strani moštvo more pobiti, a na drugi strani pa je prav tokrat dalo nam tisti zadnji utrinek, s pomočjo katerega smo potem tudi tako visoko zmagali s to igro.
NT: Ostala dva gola je zadal za Slovenski atletski klub Jože Fera, ki je z letošnjo sezono odstopil od nogometnega društva Pliberk in pristopil k Slovenskemu atletskemu klubu. Jožko, ti je žal, da si pristopil k Slovenskemu atletskemu klubu?
Fera: Ne, do sedaj mi še ni žal, ker jaz vem, zakaj sem pristopil k temu klubu.
V svojo tretjo nogometno sezono stopa Slovenski atletski klub (SAK). V drugem razredu D — letos z večinoma novimi nasprotniki — se bodo mladi nogometaši borili za gole in točke in ob koncu sezone za častno mesto, doseči pa bodo skušali tudi mesto prvaka. V predlanski sezoni je SAK dosegel 5. mesto, lansko leto pa mu je manjkala ena sama točka, pa bi postal prvak.
Kljub moralnemu udarcu, ki je bil s tem povezan, se je klub hitro znašel ter se preračunano in načrtno pripravil na novo sezono.
Nakupili so nekaj slovenskih nogometašev, ki so doslej igrali pri drugih moštvih ter tako dali — predvsem napadu — močno ost.
Vrata bo letos branil Vladimir VVakounig, ki je sicer že leto dni pri slovenskem atletskem klubu, a zaradi študija v Salzburgu ni mogel igrati.
Tudi trener je nov. Profesor telovadbe na Slovenski gimnaziji, Anton Malle, je prevzel mesto glavnega trenerja, pri tem delu ga podpirata učitelja Jože Fera ter Mirko Singer.
Da bi imeli za prihodnje tudi primeren
Pischeldorf - ASKO-Šmihel ,
Zgoraj: Scena iz igre SAK-HSV Fera (levo) in Wo-schitz (v sredi) napadata nasprotni gol.
Spodaj: Nekdanja zmagovalka na olimpiadi Ellen Muller-Preis je prevzela na meji olimpijski ogenj.
0 :6 (0 :3)
Da je Šmihel z uspehom zaključil „Trai- z ningscamp", se je že videlo pri prvi tekmi. j( ki so jo igrali Šmihelčani proti Pischeldorfu ^ in kjer so z lahkoto zmagali 6 :0. To pa, če- v prav so igrali na tujem igrišču. Gole sta zadela Janez Britzmann (2) in Janez Pečnik f (4). V nedeljo, dne 27. 8. igrajo proti DSG b Borovlje v Borovljah. Upamo, da bodo šmi' j, helčani tudi v tej tekmi uspeli.	n
------------------------------------  n
JEAN LOUIS TRINTIGNANT, igra- 8 lec:	,
Gledališče je preživelo. Če bi danč' živel Shakespeare, sem prepričan, da z bi delal pri filmu in ne pri gledališču.
[Zadnja pravdaj
| Spisal J. S. Baar, iz češčine prevedel V. Hybššek ^ §
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii...ra
Sliši biti dve po polnoči, sliši, kako je zajokal otrok tam nasproti, kako govori Adam z Dodličko, kako daje Dodla otroku piti in kako mu sladko poje, ko ga doji:
„Adamek naš, ti pa res znaš!
Mu pasejo po travi, on pa s fanti onegavi — glej no, kje čredo imaš!“
Vse to sliši Manca v podstrešju, ker imajo pri Adamovih odprto okno in je vse sveto tiho vsepovsod naokrog. Ce bi vstala in pogledala skozi okno, zagledala bi pri lučici Adama in Dodlo z otrokom v naročju. A ne hrepeni po tem, druge skrbi jo mučijo. Za ves njen trud na celem posestvu ni njenega niti toliko, kolikor je za nohtom črnega.
Zjutraj Martin skoraj ni mogel spoznati svoje žene. Kot da se ni nič zgodilo, sama prijaznost jo je bila: ..Martin pa Martin" — malo da se ni stopila od sladkosti. Kakor klop se ga je držala doma in na travniku in mu pripovedovala novice, ki so se zgodile, ko je on ..norel".
»Staro Črnivko bodo jutri zagrebli."
»Kaj deš, — kaj ji je pa bilo — saj sem jo še ravnokar videl."
»Prav tako je umirala kakor rajni logar, — o katerem nam je pripovedoval tvoj oče — Bog mu daj večni mir in pokoj!"
»Tako? Logarja so umorili sršeni v gozdu."
»In črnivčevo teto tudi."
Martina je bolela glava, žejen je bil in ude je imel kakor zbite; toda ta novica ga je oživila.
»Povej no, prosim te."
»V gozd je šla po dračje. Koš postavi na štor, seka, naklada, nič hudega se ne nadeja. Ko je gotova, sede, roke vtakne v obramnice, sršeni pa iz štora kakor iz panja nanjo."
„Eh,“ zastoka Martin, kakor bi sam vse to čutil.
»Otepa se s predpasnikom —“
»Še huje —“
„— beži, kar more, z bremenom na hrbtu, izgovarja božja imena, kliče na pomoč, sršeni so ji že v laseh, v ušesih in očeh; vendar je imela še toliko moči, da je pritekla k lončarju s košem. — Tam je padla in omedlela. — Polili so njo in sršene z vodo, obudili so jo seveda in jo spravili domov, ko je zatekla ko sod. Proti večeru pa so ji že zvonili zadnjo uro."
»Revica —“
»Stari Kminek si je včeraj zopet odsekal prst —“
»Kaj ne poveš!" se je začudil Martin, ne sočutno, ampak presenečen, skoraj radostno presenečen. Star Kminek je prišel namreč občini na vrat, ko so iz njega že iz-
sezale dunajske tovarne in beznice zadnjo kapljico soka- j Radi krive prisege je bil odsedel še v nekem nižje-avstrij' skem zaporu skoro celo leto in ko je prestal kazen, so 9a ( poslali po odgonu v domovinsko občino. Tukaj ga sicer ^ nihče ni poznal, a sprejeli so ga kot nujno zlo; v bajti občinskega pastirja so mu od kazali stanovanje in odredili-»naj se sam preživlja".	.
»Kako se bom preživljal? Ali naj se grem past na trav" nik?“ je vprašal predrzno.
»Kakor veš! Kar pasi se, če te je volja," so mu mirn° j odgovorili. Da, ko bi bil bolehen, za delo nezmožen, obne-mogel starček, dovolili bi mu, da hodi »po številkah"; vsak j dan bi mu dajal drug posestnik hrano in stanovanje, če b' se pa ne mogel več ganiti in bi bil prikovan na posteljo, b' ležal v pastirjevi bajti; pastirjeva žena bi mu stregla in P°' spravljala in imel bi pravico, »poslati jerbašček", in vsak ^ dan bi imel drug gozdar dolžnost napolniti mu ga s hran0 in vrniti pastirjevi ženi, tako da bi se najedla Kminek in njegova strežnica
Toda tak Lazar še ni bil Kminek. Je sicer že slaboten — toda šteje komaj petdeset let; dela si lahko poišče in 9a tudi najde, samo če bo hotel. Pasti živino, nabirati gob6, | trgati sadje, presti lan, plesti nogavice, vse to bi znal opraV' Ijati, pa naj se torej česa poprime.	(
Kminek bi rad kadil, rad bi se napil žganja — Pa n' groša. Gre torej beračit; kruha noče; za novce mu je.
»Seveda, a moraš nam pomagati seno metati z voz3> pa dobiš za tobak." — In že so potisnili Kminka v stog na kup sena, in takoj ga mora jemati z vil, tlačiti ga, nositi k steni, če noče, da se ne zaduši. Pot mu lije raz čelo, Pra^ ga je, vonj ga duši, preklinja delo, ki ga ni vajen; kmet Pa
^ F*. S. FINŽGAR:
50 30
ii-
PREROKOVANA
Nad pultom v zakristiji je slonel župnik in °ral iz evangelija. Tedaj so se zakristijska Vrata nenadoma odprla. Preden je župnik Mignil glavo, je stal pred njim župan; niti ZaPreti ni utegnil za seboj. Naglo je hropel 'n se sklonil do župnikove glave.
»Vojska!" je izrinil iz zasoplih prsi.
»Vojska?" je ponovil župnik, se začudil in Vstopil za korak.
»Da, vojska!" je potrdil župan. „Oznanite ;Ndem, naj bero. Opolnoči sem dobil brzo-lavko in sedaj so že tu — lepaki!"
. župan je pokazal na zavoj velikih papir-l6v pod pazduho, se okrenil, odšel in zalo-fPtnil vrata.
Župnik je obstal, kamor se je bil umaknil Pred županom. „Vojska!“ Saj je bral o voj-skah, stari veterani so mu pravili o bitkah
ali to so zgodbe, to so pravljice. In sedaj: v°jska tukaj, doma---------
Župnik se je okrenil in šel mimo velikega 0|*arja. Cerkev se je polnila. Klopi so bile Zasedene, polnilo se je po sredi, polnilo se j® v klopeh, pod korom. Orgle so bučale ka-sicer, pevci so peli in župnik je maše-
T »Ne, takoj jim ne povem. Šele po pridigi!" ako je sklenil, ko je šel na lečo. Govoril je . esede Gospodove: „Daj odgovor od svo-l69a hiševanja!" Sam ni vedel, čemu se je razvnemal: zdelo se mu je, da hoče vsake-rt'u Posebej dopovedati: „Glej, ura je, ko se = asi božji glas za vse: za berače, za gospo-f?^2a Poglavarja in narode: Daj odgovori" » endar se mu je zdelo, da nihče ne ume, a kaj gre; vprašujoče so ga gledali.
Nenadoma pa je prenehal. Kar odsekal je 9°vor in trenutek pomolčal.
»In sedaj, dragi moji, nekaj drugega."
Žopet kratek presledek. Po cerkvi se je ,Sa stisnjena množica ljudi zganila in dvigni-a 9lave. Naglušni so zastavili uhlje z roko.
»Vojska bo, zatorej...“ kakor mu je bil aročil župan. In potem si je pripravil nav-
duševalnih besedi za tolažbo in za vdanost v božjo voljo in ljubezen do domovine — in vendar vseh teh pripravljenih besedi ni nobene izgovoril, ampak je pokleknil in rekel: »Molimo!"
In med molitvijo je natanko občutil, kako je hipoma legla nad vso faro, dasi nepoznana, še nikdar okušena in vendar od vsakega srca občutena groza.
Občinski sluga Petrin je prinesel lestvico in nabil velik lepak na zid. Ko je dovršil, je zlezel molče z lestve, jo zadel na rame in odšel.
Gruča je pristopila bliže k zidu. Kolenov Jaka, bivši četovodja in načelnik gasilcev, je začel brati na glas.
„Pet zborov je poklicanih," je razlagal. „Med njimi tretji, to je naš!"
„Pa do katerega leta?" je rinil kovač naprej.
„Vsi do dvainštiridesetega!"
»Beri še enkrat!" je prosil siv mož iz o-zadja. Glas se mu je tresel.
»No poslušajte vsi: Vse dvainštiridesetletne in mlajše črni vojski zavezane osebe. Ali si razumel?"
»Bog se usmili!" je polslišno zaječal sivi kmet iz ozadja, Jančar s Kozjega hriba.
»Huda bo,“ je omenil kovač čisto ponižno. Zobe je naglo stisnil in po bledem licu so mu utripale mišice.
hifUUi
»Pogumni" Leone
p^red nekaj dnevi se je gospod Leone r- nciutto prijavil na policijskem komisa-tu v Palermu in službujočemu uradniku es vdihan vzkliknil:
ščr,fret*raite me' ^Peljal sem na svojo ta-
®aka zahteva je brez dvoma nenavadna, ie med prisotnimi policijskimi urad-rn 1 }n funkcionarji vzbudila veliko zani-v a,n1e- Komisar pa je želel vedeti se kaj c' Zato je gospoda Leona pobaral: jo ubiliU
^Dragi gospod, pomislite no nekoliko! s ,° jo zadel do smrti, mislite, da bi bil 1 tukaj?« Saj res!
Skrunov oče je bil župan. Ljudje iz bližnje in daljne okolice so mu vzdeli ime Dobrota. Bil je namreč dober in skrben župan. Kadar in kjer je mogel je delal v občo korist in pri tem poudaril: »Dobrota, dobrota, življenje je kratko, pomagajmo, da bo ljudem ta leta, ki jih živijo,, dobro!" Zato se ga je prijelo ime Dobrota.
Seveda je župan skrbel tudi za svoje dobro, za udobno življenje. Poklical je obrtnike, da so obnovili hišo, nakupil je lepo udobno pohištvo. Potem pa je razglasil, da proda več kosov dobro ohranjenega pohištva po zelo nizki ceni.
Na robu vasi je živel bajtar Tonač. Ko je zvedel za županov razglas, je rekel ženi:
»Glej, družinica se nama vsako leto pomnoži, k Dobrotu bi stopil in kupil kako posteljo in omaro!"
Dobrota je Tonača sprejel zelo prijazno. »Vesel sem, da si prišel prav ti. Tebi bom dal poceni, vesel sem, da imam priložnost narediti dobro delo," je hitel župan. Natočil je Tonaču kozarček žganja, potem pa mogočno razkazoval, kaj je prezidal, obnovil, kupil.
TI, ROŽA SONČNA
Pri tebi, draga, sem nocoj, nad posteljo se belo sklanjam; še v sanjah se mi radostno smehljaš.
Poljubil sem ti sklenjene roke in tvoje lice je zardelo, kot greda nageljnov je zadehtelo razkošje valujočih las.
O, kakšno moč, oblast imaš, ti, roža sončna, nad menoj, da mi vso noč drhti srce?
In molim še, ko jutro vstane, da moj bi bil ta cvet in kras in moje tvoje boli, rane.
D. J.
»Sedaj gre pa zares, ko so nas zgrabili vse naenkrat."
»Prerokovana, prerokovana, prijatelji!"
Vsi so se ozrli za hripavim glasom, ki je klical od zadaj. Tamkaj je stal na palico oprt starček Snoj. »Prišla so leta sv. Šem-bilije, le verjemite, da so prišla."
»Pojdite no, oče, vi in vaša Šembilija," se mu je poroga! Mlinarjev in se zasmejal sam, ko se drugi niso.
»Le smej se! Sv. Šembilija je bila Salamonova sestra in svetnica, ti si pa galjot! Bog ji je razodel. Po Kristusu tisoč, potlej pa še in še. In taka bo stiska takrat, da še svojim šolnom ne privošči, da bi bili na svetu. Potem bi pa še sama rada od mrtvih vstala, tako bo dobro."
Starček se je počasi obrnil in odšel.
Med gručo je utihnil vsak dovtip. Začelo je rositi. Nekateri so razpeli dežnike. Molče so se razhajali.
Opomba. Ta opis se nanaša na začetek prve svetovne vojne leta 1914.
DgB&gUi"
Tonač je strmel nad lepo opremljenimi sobami.
»No tole pohištvo mi je pa sedaj odveč, kar izberi kar potrebuješ," je župan pokazal v tesno založeno sobo, kjer je stalo več o-mar, ob steni zložene razdrte postelje, vse pripravljeno za odpeljati.
Pri županu je živela stara teta. Ko je Tonač ogledoval po sobah, se je prikazala teta na pragu in zajokala: »Okradena, sem okradena, imela sem nekaj denarja, še pred dvema dnevoma sem ga imela v roki, sedaj pa ga ni nikjer. In včeraj so bili delavci v hiši, gotovo je kdo kradel!"
Župan se je prestrašil. Tudi sam že nekaj dni ni pogledal svojega denarja. »Če je kdo kradel, je lahko tudi moje," je pomislil. A vpričo Tonača ni hotel pogledati svojega denarja, le skušal je teto pomiriti.
»Založili ste kam, pojdite, bova poiskala." Odhitel je v tetino sobo, Tonač pa je odšel za njim in obstal na pragu. Ali je to soba v Do bratovi hiši? Postelja je bila vegasta in razdrapana, odeji se ni poznalo, katero blago je bilo prvotno, tako je bila zakrpana. Na tleh je bilo več papirnatih vreč od cementa.
Župan je mrzlično stresal iz vreč tetino perilo in obleko.
»Tu je moj denar!" je vzkliknila teta. Skušala je obleko pospraviti nazaj v vreče.
Župan pa je kričal: »Takole založite, potem pa obdolžite nedolžne delavce tatvine, sram vas bodi."
Teta si je otrla solze in vzdihnila: »Oh, ko bi vsaj kakšno omaro imela, da bi lahko obesila obleko!"
Tonač je počasi, brez pozdrava odšel. Ko je Dobrota videl, da ohaja, je zaklical ža njim: »Ja, Tonač, ali ne boš kupil, saj dam zelo poceni."
Toda Tonač ga ni slišal, preveč je bil zamišljen. Doma je gledal po hiši, potem pa je rekel ženi:
»Nič nisem kupil pri Dobrotu. Res živimo v revščini, ampak v takem beraštvu kakor Dobrotova teta pa še daleč ne. Naj bi hinavec v lastni hiši izkazoval dobroto!"
Tonaču je bilo še dolgo žal, da je tedaj šel k Dobrotu. Saj je ob prizoru, ki ga je videl, izgubil vero v človeško dobroto.
{jŽa d ob po ooljo
SKODA
„Da, poznala sem vašega prvega moža. Bil je postaven mož in značajen. Res škoda, da je tako zgodaj umrl!“
»To zmerom trdi tudi moj drugi mož!"
DOBRA KUHINJA
»Imamo dve vrsti goveje juhe," razlaga natakar. »Pravo in umetno."
„ln v čem je razlika?" vpraša gost.
»Umetno juho pripravimo iz ene kocke mesnega nadomestka, pravo pa iz dveh."
V SOLI
Profesor: »No, Cmok, kaj mi znate povedati o Homerju?"
Cmok: »Hvala Bogu, nič slabega, gospod profesor."
6 le smeje in meče z voza tolike povesme, da jih Kminek 6 m°re sproti pobirati.
>,Svinjsko delo," je pljunil Kminek in se spustil po glad-nem Senu na pod in se pridušil, da ga do smrti nihče več spravi gori. Toda žganja je zmanjkalo, tobaček je po-l3odil’ nepremagljiva sla ga pelje v drugo hišo. »Bom dal, v m daL“ kima gospodar z glavo, »toda poprej boš oklestil h°ste.“ Gospodar ga pelje h kupu zelene hoste, ki diši dvorišču kakor lekarna. Gospodar toži medpotoma: j’ ru9ega dela imamo čez glavo, pa ne moremo opraviti ®a’ Pa nam je na poti in tudi stelje potrebujemo." Po-, ',l* je Kminka k tnalu, podal mu sekirico, pokazal mu, ako se klesti, in ga uvedel v delo.
»Levičar si,“ se je smejal kmet, ko je vzel Kminek to-Porišče v levico.
t ”Jaz vse z levico; jem, pijem in bijem z levo," se smeje č ' Kminek in delo mu ugaja. Klesti rad, ker stoji zunaj; > ,Je lapo, si postavi tnalo v senco pod drevo, če pa de-^ Je- se preseli pod streho in se zlekne na dišečo, prožno ^asto kakor na žimnico, kadar ga je želja počiti. Tako seka vejice na drobno, okleske pa meče na kup in ravna v butare. Komaj je pa klestil teden dni, je zavpil, ^ Se J® slišalo po vsem Klenči, in že mu je visel palec 9e|Sne rol<e samo na kožici. In še to mu je doktor prestri-- obvezal roko, palec pa dal v steklenico s špiritom k hek^im prstom — *mel jih je že celo vrsto — in Kminek je g aj časa pestoval roko — jo nosil na ruti in hodil po bi| e’ Gozd se mu j® priljubil, da, pravili so celo, da se je v tem času naučil tudi nastavljati zanjke. se ^ana se mu j® celila, a še ni bila popolnoma cela, ko Je Postavil k tnalu, da poskusi »kako bo šlo brez palca",
in ta poizkus je plačal s kazalcem. Vsa občina je vedela, da je sedel Kminek v zaporu radi krive prisege, in ko si je sedaj odsekal že drugi prst, so vsi napeto čakali, kaj se bo zgodilo še dalje. In zgodilo se je. Prešnji dan si je bil odsekal tretji prst, tako da mu je sedaj ena roka popolnoma pohabljena. Spolnilo se je, kar so vsi slutili, krivoprisežnika je kaznoval Bog ...
Zato ga Martin ni pomiloval, samo čudil se je božjim naredbam in na skrivnem se skoraj radoval v duši, da je lopovščina kaznovana. Njegovemu čutu za pravico je bilo zadoščeno in vesel se je vračal s travnika domov. Sonce mu je bilo potegnilo iz glave vso bolečino, voda iz studenca mu je popravila po pivu pokvarjeni želodec, žeje ni čutil več, samo lačen je bil, da bi žeblje grizel. Zato je hitel že prej kakor navadno s travnika in Manca mu je bila za petami.
Videla je, kako je ta novica veselila Martina in kako seva zadovoljnost iz njegovih oči in obraza. »In še nekaj se je zgodilo," je rekla v tretje, »samo ne vem, če ti smem povedati."
»Le povej," je zahteval, s kora ukazoval Martin.
»Zgornji so nam včeraj ubili kokoš."
»Kdo? Adam?"
»Ravno on! Sam je krmil kokoši, ker Dodla sedaj ne more; naša jarčica se je bila pomešala med njihove. ,Boš šla, mrha!' je zavpil Adam, udaril je, in po njej je bilo. Prijel jo je za perutnico in vrgel čez pregrajo k nam." Tu je umolknila Manca, kajti Martin je grdo gledal, obrvi so mu lezle k nosu, čelo se mu je gubančilo, zobe je stisnil, vse obličje mu je potemnelo.
»Nadaljuj!" je velel strogo.
»Stekla sem in vrgla kokoš nazaj in sem rekla: ,Tu imaš, če si jo ubil, jo pa še pojej, ne bo vsaj treba, da bi jo jaz kuhala Dodli sedaj, ko leži’.'
»Adam je imel o d nekdaj mirno roko, morda je hotel kokoš samo zapoditi, zadel jo je s kamenčkom in kokoš je imela dovolj," je menil Martin.
»Lahko mogoče," je popuščala Manca; »pa saj vedno zvabljajo naše kokoši k sebi in pobirajo naša jajca in jih prodajajo; to dobro vem; imam trikrat toliko kokoši kakor oni, a še polovico toliko jajc ne prodam. Sama potovka iz mesta mi je tako pravila."
»Dež bo,“ je rekel z mirnim glasom Martin; nalašč je tako rekel, da bi odvrnil njun pogovor drugam. Vse v njem vre nekake negotovosti. Ali se hoče Adam maščevati? Ali mu je s tem napovedal vojsko, ali pa se je to le slučajno zgodilo?
»Gosi imamo v ječmenu," zakriči nenadoma Manca.
In res so se dvigali iz zelenega, toda že precej visokega ječmena beli gosji vratovi s polnimi golšami.
»Zakaj jih ne zapreš?" se je jezil Martin, ko je videl pohojeno žito.
»Saj niso naše — Zgornjih so."
»Huš, huš... toh, toh, toh!" vpije Manca in gosi racajo iz žita in res naravnost skozi odprta vrata k Zgornjim. Samo ena neubogljivka, ki je najbrž še lačna, lovi še vedno s kljunom klas za klasom in izbira mehka zrnca.
»Ali boš šla, mrha!" zavpije Martin, sezuje coklo in jo vrže na predrzno gosko. Ej, tudi Martin ima čudovito dobro roko. Gos je bolestno gagnila, raztegnila perutnice in že je sedela kot cmok.
(Dalje prihodnjič)
fTV| tedenski program frvj
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 27. avgusta: 7.10—7.40 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 28. avgusta: 13.45—14.30 Informacije — Pesem je tiha noč... — TODEK, 29. avgusta: 9.30—10.00 Land an der Drau — dežela ob Dravi — 13.45—14.30 Informacije — Spori od tu in tam — Za krmilom
—	SREDA, 30. avgusta: 13.45—14.30 Informacije
—	Od popevke do popevke — ČETRTEK, 31. avgusta: 13.45—14.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev — PETEK, 1. septembra: 13.45—14.30 Informacije — Po Komelju na vrhe — čez vrhe v dol (4. oddaja) — SOBOTA, 2. septembra: 9,00—10.00 Rubrika za jugoslovanske delavce, zaposlene v Avstriji — Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 27. 8.: 8,55 Evrovizija iz Miinchna — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Olimpija-magazin — 20.10 ORF-olimpija-študio — nadaljevanje evro-vizije iz Miinchna — vmes od 22.00 do 22.50 Čas v sliki — 23.00 Olimpija — nočna izdaja.
PONEDELJEK, 28. 8.: 9.30 Olimpija — včeraj
—	Evrovizija iz Miinchna — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 ORF-olimpija-študio — 20.26 Nadaljevanje evrovizije iz Miinchna — vmes od 20.50 do 21.15 Čas v sliki — 23.00 Olimpija — nočna izdaja.
TOREK, 29. 8.: 8.30 Olimpija — včeraj — 8.55 Evrovizija iz Miinchna — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 ORF-olimpija-študio — 20.20 Nadaljevanje evrovizije iz Miinchna — 20.50—21.05 Čas v sliki — 23.00 Olimpija — nočna izdaja.
SREDA, 30. 8.: 9.30 Olimpija — včeraj — 9.55 Evrovizija iz Miinchna — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 ORF-olimpija-študio — 20.20 Nadaljevanje evrovizije — 20.50 do 21.05 Čas v sliki
—	23.00 Olimpija — nočna Izdaja.
ČETRTEK, 31. 8.: 9.30 Olimpija — včeraj —
9.55 Evrovizija iz Miinchna — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 ORF-olimpija-študio — 20.26 Nadaljevanje evrovizije — 20.50 do 21.05 Čas v sliki
m
Betonske izdelke in gotove gradbene dele,
Katzenberger-
strope,
Purator
čistilne naprave,
Leča votle opeke in Leča opeke za dimnike
ugodno nudi tvrdka
Ing. Alois Leeb
VVolfsberg - Priel, telefon 0 42 52 — 28 78 Kottmannsdorf - Kotmara ves, telefon 0 42 22 — 7911 17
—	22.00 Kolesarstvo-finale, judo-finale — 23.00 Olimpija — nočna izdaja.
PETEK, 1. septembra: 9.30 Olimpija — včeraj
9.55	Evrovizija iz Miinchna — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 ORF-olimpija-študio — 20.26 Nadaljevanje evrovizije — 20.50 do 21.05 Čas v sliki
—	23.00 Olimpija — nočna izdaja.
SOBOTA, 2. septembra: 9.30 Olimpija — včeraj
—	9.55 Evrovizija iz Miinchna — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 ORF-olimpija-študio — 20.26 Nadaljevanje evrovizije iz Miinchna — 20.55 do 21.05 Čas v sliki — 23.00 Olimpija — nočna izdaja.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
NEDELJA, 27. avgusta: 9.40 Po domače z ansamblom Maksa Kumra in vaško godbo — 10.12 Kmetijska oddaja — 11.00 Otroška matineja: Čarni svet živali — 11.50 Mestece Peyton — 12.40 TV kažipot — 13.00 Olimpijske igre Miin-chen 72 — 18.15 KOTA 905 — jugoslovanski film
—	20.00 TV dnevnik — 20.40 Ko nisem bil več vojak — nadaljevanka — 21.25 Stih in pesem — glasbena oddaja — 21.40 Športni pregled —
21.55	Poročila — 22.00 Olimpijske igre Munchen 72.
PONEDELJEK, 28. avgusta: 14.00 Olimpijske igre Munchen 72 — barvna oddaja vmes ob 18.30 — 18.45 TV Obzornik — 19.00 Mladi za
mlade — 19.45 Kratek film — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Poroka — nemška TV drama — 22.00 poročila — 22.05 Olimpijske igre MOnchen 72.
TOREK, 29. avgusta: 13.55 Olimpijske igre Munchen 72 — 17.00 Medvedov godmjavček — 8. del — 17.15 Risanka — 17.35 Olimpijske igre Munchen 72 — 18.45 Obzornik — 19.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 19.25 Kosjerič — oddaja iz cikla Karavana — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Olimpijske igre Munchen 72 — 22.00 Nokturno — 22.15 Poročila.
SREDA, 30. avgusta: — 12.55 Olimpijske igre Munchen 72 — vmes ob 17.15—17.25 TV obzornik. — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Poroka — predstava gledališča iz Nove Gorice — 21.45 Olimpijske igre Munchen 72 — barvna oddaja — 23.45 Poročila.
ČETRTEK, 31. avgusta: 14.55 Olimpijske igre Munchen 72 — vmes ob 17.25 — 17.35 TV obzornik — 18.45 Čarni svet žival — 19.15 Jugoslovanska mesta — 20.00 TV dnevnik — 20.35 G. Neveux: Vidocg (Človek s sto imeni) 5. del — 21.25 Olimpijske igre Munchen 72 — 23.25 Poročila.
PETEK, 1. septembra: 14.00 Olimpijske igre Munchen 72 — 17.58 Obzornik — 18.10 Mestece Peyton — 19.00 Olimpijske igre Munchen 72 —
20.00	TV dnevnik — 20.35 Ruby Gentry — ameriški film — 22.00 Olimpijske igre Munchen 72 —
24.00	Poročila.
SOBOTA, 2. septembra: 9.55 Olimpijske igre Munchen 72 — 14.55 Olimpijske igre Munchen 72 — vmes ob 17.55—18.05 TV obzornik — 19.25 V deželi klobukov — barvni film — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Olimpijske igre Munchen 72 — barvna oddaja — 22.35 Moj prijatelj Toni — serijski film — 23.25 TV kažipot — 23.45 Poročila.
Biiedic o odgovornosti Avstrije za delovanje ekstremne politične emigracije
Predsednik Zveznega izvršnega sveta Dže-mal Bijedic je na zboru v Posušnju zelo obširno govoril o teroristični dejavnosti proti SFRJ. „Zdi se mi potrebno seznaniti naše državljane z dejstvom," je dejal predsednik ZIS, „da so večina teroristov iz skupine, ki je bila nedavno likvidirana v Bosni in njihovi voditelji uživali gostoljubnost Avstralije, s katero ima naša država redne diplomatske in druge stike.
Za ta napad na Jugoslavijo so uporabili tudi ozemlje sosednje Avstrije. Pred ilegalnim prihodom v SFRJ se je teroristična skupina zbrala v Avstriji, kjer je taborila in se usposabljala za diverzantske akcije.
Do stopnjevanja teroristične dejavnosti je prišlo zadnje čase zato, ker vlade omenjenih in nekaterih drugih evropskih in čezmorskih dežel dovoljujejo delovanje ekstremni politični emigraciji ter teroristično-fašističnim posameznikom in organizacijam, naperjenim proti suverenosti in ozemeljski nedotakljivosti Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Zaradi strpnosti vlad dežel, v katerih delujejo, so teroristi stopnjevali svojo aktivnost od pozivanja k nasilju, onemogočanja normalnega dela in napadov na naša diplo-matsko-konzularna predsedništva, pa do u-bojev naših diplomatskih predstavnikov in uslužbencev, nastavljanja bomb na javnih mestih in v letalu JAT ter zdaj do vdora teroristične skupine v našo državo.
„Upajmo," je dejal Bijedič, „da je ta primer dovolj drastičen, da bo spodbudil pri-
stojne avstralske, avstrijske in druge organe k ukrepom, ki bodo onemogočili subverzivno in teroristično dejavnost ostankov fašističnih tolp proti SFRJ."
Zelo prepričljivo in celo naivno zvenijo izjave predstavnikov uradnih organov, ki obsojajo takšno umazano dejavnost, hkrati pa se izmikajo odgovornosti. Neverjetno je, da se na ozemlju sodobne, moderno organizirane države lahko dogajajo takšne stvari, ne da bi jih preprečili. Nevzdržno je, sklicevati se na demokracijo in državljanske pravice teroristov, hkrati pa zapirati oči pred zločinskim ravnanjem fašističnih kriminalcev z jugoslovanskimi državljani in z jugoslovanskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi v inozemstvu."
Jugoslovanski poslanik Vošnjak je predal kanclerju dr. Kreiskemu „Aide memo-rie“, v katerem so omenjena vsa imena in podatki o dejavnosti teroristov. — Zvezna vlada, ki je imela v torek sejo, pa se ni mogla odločiti za protest, temveč je le obsodila vsako teroristično dejavnost.
Tudi so dobili razni emigranti na Koroškem grozilna pisma, v katerih stoji, naj nehajo z »dejavnostjo proti Jugoslaviji", sicer bodo nje ali katerega od družine uničili.
STIHU 050AV
eine Universalsage fur dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg leicht,auBerdem hatsie den vihrati- I onsdampfen-den STIHL-lAV-Griff. I
fctiui
Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo
najugodnejše pri domačem podjetju
Johan Lomšek
ST. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246
Oglejte si zaloge In kupite ugodnol
KMETIJSKE STROJE VSEH VRST
VAM NUDI PO UGODNIH CENAH
Trgovina
Adolf in Katarina
KRIVOGRAD
9143 Šmihel pri Pliberku
Telefon 0 42 35 - 34 1 97
Skupaj z Rusi v Pragi
(Nadaljevanje s 5. strani)
do Avstrije in z vlaki do Nemčije. Imel seiV še en dan za ogledovanje mesta. Ob štiri'11 popoldne sem opazil odprto trgovino s spv minki na Prago. Gospa je pravkar hotel11 zakleniti vrata. Rekli smo ji, da smo iz J11’ goslavije. Takoj je odprla in nas povabil& notri. Z največjo prijaznostjo nam je razkV' zovala svoje blago. Pripela nam je celo h' ške tribarvne zastavice, češ da med njimi if nami ni velikega razločka. Pozno zvečti smo se vračali mimo železniške postaje, k' je bila še vedno zaprta in polna vojaštva.
Prago sem si vedno predstavljal kot *zM' to« Prago. Verjetno je včasih res bila lepa' Po vojski pa se je razzlatila. Poslopja so 1$ nemarjena, črna, v razpadajočem stanja Očitno je že dolga leta manjkalo denarp za zidavo in popravljanje. Zdi se, da je h<t tel Dubček tudi v tem oziru zamujeno p0' praviti. Ponekod smo že videli začetna dl’ la za popravo mostov in tudi nekaj pošlo pij. V Sloveniji so cerkve slikali in popral Ijali, na Češkem kaj takega ni bilo videti-
Ljudje v Pragi in Bratislavi so prijazni Stiska in trpljenje sta jih pobratila. Kako> so se navadili med nemško zasedbo stati 11 vrstah za nakup živil, stojijo tudi danes, * dolgih vrstah po cele ure.
Dan pred zasedbo je bilo vse veselo. Slo vakom se je poznalo upanje na boljše čast' ko bodo spet živeli v svobodi in pokaži svetu, česa so zmožni. Upanje, da je konti najhujšega poniževanja in zapostavljanja se je odražalo iz njihovih besed in vedenja
Nekaj časa pred vdorom Rusov je bil ^ obisku v Pragi jugoslovanski predseduj11 Tito. Ljudje so ga pozdravljali z izredniti navdušenjem. V njem so gledali prijate] in tedaj so Čehi in Slovaki Jugoslovc vzljubili. To smo tiste dni pogostokrat čutili. Če smo na cesti ali v trgovini le ome nili, da smo iz Jugoslavije, so nam šli f,(I roko, nas nagovarjali in nam pomagali, k° bratom. Tedaj sem šele videl, da slovanstV0 ni prazna beseda in da imamo tudi mi Prt jatelje. Dva primera sem že omenil. Tu ,,(l vedem še tretji primer.
Na mostu sv. Vaclava smo dohiteli S° spo, ki je prelagala iz ene roke v drugo ^ žek kovčeg in majhno torbo. Turek bi sC mi zasmilil, pa se mi ona ne bi. Rekel ji, naj mi da kovček, da ga bom nest' Ne, to pa ne, se je uprla. Mislila je, da s(’": preoblečen Rus. Ko sem povedal, da ser]l turist iz Jugoslavije, mi je kovček brž-1 ročila. Četrt ure sem ji nosil težki kovce > nato pa sem moral z njo v stanovanje, kje> sem se dolgo pogovarjal. Ona je bila pr°je sorica. Sin se je pravkar vrnil iz vojašnV I kjer je služil rok in bil dva dni prlK‘,-Kakšno veselje in prijaznost, ko smo P1 jugoslovansko slivovico in se pogovarjati-
Tretji dan smo tudi mi čakali v vrsti '' na avtobuse. Ko smo vstopili vanje, s nas v dolgi vrsti odpeljali proti jugu. L]lit je, ki so stali v vrstah, so nam mahali v zdrav, mi pa njim. Marsikomu se je oli. orosilo. Mi smo odhajali v prostost, zam pa se je železna zavesa spet zagrnila.
SENDEN SIE MIR AUS DEM SONDERANGEBOT:
10 Vorstecker, 10,5	mm	.	.	S	45.-
25 Vorstecker, 10,5	mm	.	.	S	100.-
100 Vorstecker, 10,5	mm	.	.	S	350-
Gewiinschtes bitte anzeichnen!
Postkarte genugt!
KURT MARKTL & Co.
Landmaschinen 9020 KLAGENFURT
POHIŠTVO ZA DOM IN GOSTE
Rutar-Center
A 9141 Dobrla vas — Eberndod
Telefon 0 42 36 — 281
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt — Telefon uprave 82-6.69. — Telefon uredništva in oglasnega odd6 , Vtyy $ hoAtailf	84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— Sfr- jp
•MAO •'vtvnMv	Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA, Avstralijo, Kanado in južnoameriške države 7.— USA dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koro
Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.