.$8 Listek. »Rogač« je zabavno-šaljiv lisi, kakeršnega doslej še nismo imeli, kajti uredništvo se trudi m mnpgo mnogo žrtvuje, da vestno izpolnuje svojo dolžnost ter zabava čitatelje svoje ; nadejamo se torej, da ga bode tudi čestito občinstvo podpiralo z mnogobrojnimi naročili ter si, tako,ohranilo..jedini slovenski šaljivi list. »Rogač« izhaja vsacega meseca 10. in 25. dan ter "stoji vse leto 3 gld. 20 kr., poluleta 1 gld. 60 kr., četrt leta 85 kr. Naročnina naj se pošilja upravništvu »Rogača« v Ljubljano. Prvo številko pošilja upravništvo na željo brezplačno in franko na ogled. ,v .Avgust Dimitz f Dne 11. decembra 1886. je po kratki bolezni umrl v Ljubljani tom: ¦ .;. . ¦: -. h ¦ iT . .... mož, ki je po .svojem uradnem dostojanstvu, po svoji izredni učenosti, po svoji dejanski ljubezni 'do žnanstva in umetnosti, kakor tudi po svojem blagem srci in plemenitem značaji zavzemal odlično mesto v deželi kranjski; umrl je c. kr. finančni nadsvetovalec in finančni direktor Avgust Dimitz ter bil pokopan dne 13. decembra v Ljubljani pri sv. Krištofu. . Avgust Dimitz, sin računskega svetovalca, bil je poi-ojen dne 16. avgusta 1827. leta v Ljubljani, kjer je zvršil leta 1845. srednje šole ter, po dovršenih pravoslovnih študijah leta 1850. stopivši v državno službo, živel in služboval ves čas svojega življenja in ves cas pri istem uradu, pri katerem je dospel na najvišji vrhunec. V finančnih in zlasti v pristojbinskih stvareh, pravijo, daje bil veščak, kar je pokazal tudi s knjigo svojo »Hand-buchdes Gebiihrengesetzes« (1. 1860). A dasi vesten in natančen , uradnik, vendar je našel poleg mnogih svojih uradnih opravil skromno in tiho živeči Dimitz še dovolj časa Intenzivnemu delovanju na polji domače zgodovine. Leta in leta je neumorno preiskaval kranjske arhive, izpisaval zgodovinske vire ter sad svojega truda priobčeval v raznovrstnih Spisih in razpravah, natisnenih po različnih časopisih (»Laibacher Zeitung«, »Blatter aus Krain« i. dr.) in zlasti v zborniku »Mittheilungen des historischen Vereins fiir Krain«. Zgodovinskemu društvu kranjskemu je bil Dimitz mnogo let odbornik, tajnik in duša vsega društvenega delovanja. Naposled po večletnem učenji in pripravljanji se je Dimitz lotil glavnega dela svojega, spisal je zgodovino dežele kranjske pod naslovom: »Geschichte Krains von der altesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Mit besonderer Riicksicht auf Cultur-entwicklung, Laibach 1874 — 76," 8° pri Kleinmavrji in Bambergu v štirih knjigah. Ogromno delo, v katerem je nagromadena čudovita množina zgodovinskega gradiva. Toda v tem, ko se veščak čudi temeljitosti, razsežnosti in pridnosti pisateljevi, zanima tudi men j kritičnega bralca lepa dikcija in vznesena pisava Dimitzeve zgodovine, ki nam v slikovitih podobah predstavlja politično in kulturno zgodovino Kranjske. Res je, da pisatelj stoji na svojem posebnem stališči in da do malega vse blagodejne vplive na deželo našo izvaja največ od nemškega naroda, toda gorko mu bije srce tudi za našo Avstrijo in ožjo domovino Kranjsko in z lepimi besedami slavi na mnogih mestih vse kreposti in vrline naroda slovenskega, povzdiguje zasluge velikih njegovih sinov in zlasti o pričetkih novoslo-venske književnosti ni še nobeden Slovenec pisal tako korenito, tako lepo, kakor Nemec Dimitz. — Leta 1883. je izdal slavnostni spis »Die Habsburger in Krain«, ki je prišel tudi v slovenskem prevodu Cimpermanovem na svetlo pod naslovom »Habsburžani in dežela Kranjska«. Lani je priobčil iz velike zgodovine svoje prav dober posnetek pod imenom ¦ »Kurzgefašste Geschichte Krains mit besonderer Riicksicht auf Culturentvvicklung, Laibach 1886, 8, 147« pri Bambergu. Bil je vrhu tega prejšnje čase šest let urednik uradne »Laibacher Zeitung«, pisal je prezanimive feljtone o domovinskih stvareh vsem v na'i deželi izhajajočim nemškim listom itd. Zlasti moramo pa omeniti, da je bil Dimitz tudi velik prijatelj lepe knjige, da je sam rad zlagal pesmi in da je prav dovršeno na nemški jezik preložil več slovenskih pesmij, zlasti Preširnovih, Cegnarjevih in Valjavčevih. V osebnem občevanji je bil pokojni Dimitz skromen m ljubezniv in zlasti v znanstvenih stvareh ga nikoli nisi brez vspeha prosil pomoči; radodarno je posojal knjige iz bogate svoje knjižnice ter dajal dobre prijateljske svete takim, Listek. 59 ki so se pečali z domačo zgodovino. Bil je vrhu tega usmiljenega srca in velik dobrotnik ubogim. V političnih vprašanjih pač ni hodil z nami ; vendar se nam zdi, da so v tem oziru bolj drugi vodili njega, nego on nje. Bil je jeden tistih kranjskih Nemcev, ki so se z vso ljubeznijo oklepali dežele, katera jih je porodila. Intaki izmiraj« zdaj v napodil« >hemštvo povzdiga glave! To pa ne pozna Kranjske in sreča ožje dPm°vme naše mu'jei deveta briga. — Svoje; rokopise'in knjižnico svojo je pokojni ostavil deželnemu muzeju ^>Rudol phinum«. i Čast bodi' njegovemu spominu,! ' •: ;-utvj ' . [s-/. >.-.':.\ O hrvaški književnosti v zadnjem četrtletji 1886 nimamo? mnogo, poročati;>zia>-sti lepa knjiga je rodila kaj malo sadu. Nekoliko so temu krivi mnogi; morebiti, tudi premnogi časopisi, ki trebajo več duševnega kapitala, nego jim ga hrvaški' narodi v sedanjih svojih razmerah more dajati, da bi ga: ne pogrešal drugje. Mnogo je bistrih glav, ki bi mogle spisati dela trajne vrednosti, ko ne bi morali dan na dan še mokre5 »rokopise1 po* šiljati v uredništva politiških listov. Kolikor je lepi knjigi ostala zvestih delavcev, >pobero jih zabavni časopisi, literarna društva, pa tudi podlistki raznim dnevnikom. Vsi ti imajo proti koncu leta mnogo dela s pripravami za prihodnje leto. Odcepih; knjig, nam;je torej danes oglasiti samo. Blagajiceve »Hrvaške narodne pjesme iz.Bosne«, ki so posebno zanimive zato, ker jih je pisatelj po večem nabral med boseuskimi HrVati muhamedani. Prijateljem ljudske poezije je ustregel tudi.mladi dr. M. Srepel z učeno 'razpravo fevojo »Ob akcentu in metru junačkih narodnih pjesarna«. Pisatelj loči pesme v 'taksne,; ki--se pojo, in v takšne, ki se samo narekujejo, ter dokazuje med drugim, da so pesniške vrstice v poslednjih mnogo bolj dovršene. — Dane Gruber je priobčil malo zgodovinsko razpravo : »Nelepic knez cetinski«. — Od Zoeh-Mencinove »Male hrv. enciklopedije« je prišel rta svetlo 11. snopič, ki seza do besede »Bourdalone«. — Marljivi šolski pisatelj in učitelj Cugšvert v Senji izdal je IV. zvezek periodičnih knjižic ,,Obča pucka ¦ skola", vkateri lici, kako treba gradivo šolskih knjig zvrstiti v neločeni ljudski .šoli. ,~ Biankini.v Dubrovniku je napisal knjižico: »Ob uzgoju i njegovanju cvieča, uresnog grmlja i drveča«, ki je dobro došla vrtnarjem in drugim prijateljem cvetlic. —; ,,Hrvatski književno-pedagogijski'zbor" je. podelil letos udom svojim po tri knjige: Kuhačevo »Pjevanku«, Amosa Komenskoga *In-formatorium« in Trstenjakovo »Dobru kucanicu«. Društvo je nameravalo izdati, tudi še Tomasejeve: »Misli ob uzgoju«, pa jih je za letos moralo opustiti zastran pomanjkanja podpornih udov. Res da en forint na leto ni mnogo, ali vsled prevelikega števila raznih društev se drobi narodni kapital, katerega večkrat ravno najkoristnejšim narodnim začetjem največ pomanjkuje. — Društvo sv. yeronima je razposlalo za letos četvero knjiga Koledar ,,Danico", ki se odlikuje z raznimi prav zanimivimi sestavki, zvezek „Života svelaca", izvirno pripovedko ,,Kovačevo Barico" od Lihla in ..Pripoviesti iz hrvatske poviesti" od prof. Klaica. O poslednji prelepi knjižici bomo o priliki kaj več povedali. -7— Ne treba nam posebej oglašati, da so se proti koncu leta ponovili vsi stari koledarji za razne vsakdanje potrebe. Književno vrednost imajo le zabavni in poučni sestavki, ki so dodani vsakemu koledarju in ki so tudi trebali pomoči raznih književnikov. ¦— Jugoslaveuska akademija izdala je dva nova zvezka ,,Rada", glasila svojega, LXXVIII. knjiga ima to-le vsebino: »Djakovački potres dne 24. mara 1884«, od dr. Pilarja; »O povratku studeni mjeseca svibnja« od Torbarja; »Predhistorijsko kamenito orudje iz narodnoga muzeja u Zagrebu« od dra. Kišpatiča ter II. in III. izvješče potresnoga odbora od istega pisatelja. V LXX.XI. knjigi pa čitamo: »Priorat vranski sa vitezi templari i hospitaki sv. Ivana« od Kukulje-viča; »O narodnim imenitna i prezimenima u Hrvata«, od dra. Maretiča; »Religija Srba i Hrvata na osnovi pjesarna, priča i govora narodnega" Dio tli. Sunce, od Nodila ; ter »Ostatak optativa u staroj slovenštini« od Valjavca. Razven tega prišel je na svetlo S. zvezek velikega »rječnika«, ki ima besede od dovesti do djavli'; potem Vili knjiga listin, ki se