Posamezna številka 12 vinarjev. SI«. 224. v UM!lam f pmfleilet, dne i. omom m. L6I0 XLV. ss Velja po pošti: = z« teio telo naprej.. K 30-— za v u mesec „ .. „ 2-50 za Nemčijo oeioletno. „ 34'-. za ostalo inozemstvo. „ 40-— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 28'— sa en meaeo „ .. K 2*30 V opravi prejeman raesefino „ 2-— s Sobotna izdaja: s 2a oe o leto.....K 7-— za Beračilo oeIoIe'no. „ S-— is ostalo lnoiemBtvo. „ 12 — Inserati: Knostolpna petltvrsta (72 mm Široka in 3 mm visoka ali n|e prostor) za enkrat . . . . po 30 i za dva- In rečkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dooovoru. Poslano: 1 1 ■ Bno3tni|iua petltvrata po 60 v Uhaja vsak dan Izvzemši nedelje In praznike, ob >. ari pop. Redna letna priloga vozni red. Vtf Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nelr. n' 'iana plsm? se ne = sprejemajo. — Uredniškega te efona štev. 74. s= Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v CopHar'9vl ultol št S. — Račun poštno hrani!" o» avstriV - »t. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-bero. rt. i ' /nlškega telelona št. 188. Govor dr. Lovra Pogačoiko. y zbornici, dne 28. septembra 1917. Prične slovenski: Visoka zbornica! Prvič mi je danes prilika govoriti v Imenu ljubljenega naroda, ki ga imam čast zastopati. Zavedam se, da govorim v zgodovinskem času, v času, ko gre za bitje ali nebitje našega naroda, v času, ko je ta narod v zgodovinski borbi doka-kazal, da ga ni bolj junaškega, bolj nadarjenega, kakor je narod Hrvatov, Slovencev in Srbov. Ni pa tudi naroda, ki bi bil toliko pretrpel, ki bi bil toliko žaljen, bil tako razcepljen in imel toliko sovražnikov kakor naš narod. Toda sile, ki so do vojske v narodu spale, bo se vzbudile in nikdo jih več ne uniji. a vedno smo zahrepeneli po svobodi Zato hočemo delati in se boriti, ker: »prost mora biti, prost moj rod, na zemlji svoji, svoj gospodi« (Živahno pritrjevanje.) Nemški nadaljuje: ./. Stališče kluba je označil klubov (podnacelnik dr. Laginja. Hočem ga le nekoliko dopolniti in podpreti: Ministrski predsednik dr. pl. Seidler je izjavil: »Reforma ustave naj popolnoma izvede načelo enakopravnosti narodov, ki je zajamčena v državnih temeljnih zakonih in sicer v okvirju državne enotnosti.« »Izvedli bomo to načelo na podlagi razdelitve cele države v okrožja in Sicer v okvirju kronevin, vpoštevajoč Vse njihove posebnosti.« Tako dr. pl. Seidler. Kako izgleda iV državnih osnovnih zakonih zajamčena enakopravnost vseh narodov pod itakozvano definitivno Seidlerjevo vlado, je treba si ogledati le nekoliko našo razmere. Slovenci na Koroškem — 120.000 po številu so imeli še leta 1861. 28 slovenskih ljudskih šol. Danes samo tri. (Pozornost.) Vse drugo je utrakvitično, to je nemško. Državno odišče je že pred sedmimi leti odločilo, da sta c. kr. deželna vlada za Koroško in naučno ministrstvo s tem, da sta odklanjala slovenske ljudske šole v čisto slovenskih občinah v Strojni, Vogrčah in Blatah; prekršila državni osnovni zakon o enakopravnosti narodov. Toda šol nimamo še danes. Vsenemški koroški deželni šolski svet noče tega in vse vlade so to zločinsko tlačenje vpoštevale kot poseb-\ nost dežele. (Vznemirjenje.) Tudi se-\ danja vlada se ni še tozadevno ganila. In v Trstu so za 80.000 Slovencev priznali le po milosti lastno šolo za državno. Kako pa s srednjimi šolami. Na celem Primorskem imamo Jugoslovani samo dve srednji šoli, na Koroškem, Štajerskem nobene popolne, medtem ko ima 5 odstotkov Nemcev na Kranjskem dve popolni gimnaziji in realko. Da dobi Solnograd vseučilišče, je že vsakemu znano. Kedaj dobimo Slovenci in Hrvati vseučilišče, o tem molči vlada. Niti reprocitetc zagrebškega vseučilišča nočejo dovoliti naši mladini. Naj se javnost torej ne čudi naši bolesti, naj se ne čudi, da se čutimo tako tuje v tej državi. (Ploskanje.) Sodstvo je bilo pri nas že preje slabo, toda s Hochenburgerjevim sistemom se je popolnoma poslabšalo. (Pritrjevanje.) Za slovenske prakti-kante je numerus clausus. Za na Koroškem rojene slovenske sodnike na Koroškem še vedno ni mesta. Na njihovih mestih sedijo slovenščine nezmožni tujci, kurzovci ali renegati. Starejše slovenske uradnike pošiljajo s silo v pokoj. Vsi predsedniki sodišč, sploh vse merodajne osebe so Nemci, vsi sodni dvori po večini nemški. Slovenski uradniki se ne smejo v medse-nem občevanju niti slovenski pozdravljati. (Vznemirjenje.) Slovenski raz-pravni jezik pošiljajo v pregnanstvo. Naša sodišča so še vedno trdnjava ger-manizacije. Sramovati se moramo v dno duše, ko prestopimo prag naše »pravice«. Kako ravnajo s slovenskimi železničarji, spada v posebno poglavje, ki ga bomo posebej tu obravnavali. Samo en pogled v urade naših deželnih vlad, oziroma namestništev zadostuje, da prepriča vsakega poštenega človeka o tem, kako je izročena usoda našega naroda v roke ljudstvu popolnoma tujih elementov. Da ne govori na Koroškem in Štajerskem noben okrajni glavar pravilno slovensko, je znano. Toda tudi v osrčju naše domovine, pri kranjski deželni vladi v Ljubljani, je samo en referat v rokah Slovenca. So sicer posamezne izjeme — toda največja nevarnost za državo je c. kr. re-negatstvo. (Pritrjevanje.) Najmlajši član sem zbornice, toda povem Vam odkrito: Tam zunaj na bojišču, kjer sem pošteno izvrševal svojo službo, sem večkrat mislil: Ali se bo našel v tem zgodovinskem času mož, ki bo imel dovolj energije in koraiže, cla bo vstvaril iz te stare hiše, iz teh razvalin nekaj lenega in novega. Mesto korenite preuredbe države dobimo razdelitev v okrožja. Toda kako hoče Seidler le nezdrave razmere ozdraviti? Kronovine hoče obdržati in jih raz- deliti v okrožja. Divide et impera! Jasna centralistično - germanizatorična tendenca. Ne v razcepitvi, ampak v združitvi je naša rešitev. Zadovoljnost narodov je najboljši temelj habsburške države. Ljudstvo je država in lepšo bodočnost ljudstva ustvariti, to je dolžnost vlade. Ko se hiša podira, ji ne pomaga nobeno popravljanje, nobeno olepšava-nje. Treba je odstraniti gnjilobo. Sezidaj mo si nov, lep, vporaben dom. Proč z umetnimi deželnimi mejami, proč z dualizmom privilegiranih ln tlačenih narodov. Proč z birokratičnim centralizmom. Kar je narava združila, mora živeti skupaj. Vstane na! nova država, zveza svobodnih združenih, demokratično vla-danih, zadovoljnih narodov pod žezlom Habsburžanov. To je vodilna smer naše deklaracije, smer prave reforme. Niti za las ne odnehamo od tega našega stališča, Groi Attems in naša deklaracija. Slišim in čitam glasove, da ne odgovarja naša deklaracija mišljenju našega ljudstva. Kakor sem izvedel, stika dež. predsednik Kranjske grof Attems za osebami, ki bi bile proti deklaraciji. Da, celo odredil je že preganjanje gotovih oseb, ki so se javno izpovedale za našo izjavo. (Poslanec dr. Korošec: Grof Attems je de-nunciral knezoškofa dr. Jegliča pri vladi. — Ogorčenje.) Da, celo ta cerkveni knez, ki je steber cerkve in prestolu, ni več grofu Attemsu dovolj patrijotičen. (Pritrjevanje pri Jugoslovanih. — Medklici, — Jugoslovani prirejajo dr. Jegliču viharne ovacije.) Samo en odgovor: Če bi kak Slovenec trdil, da je proti deklaraciji, je ali lažnik ali hlapec. Glede naših zahtev je naše ljudstvo, naše razumništvo in naši vojaki edino. Hočemo biti svobodno ljudstvo bratov, nočemo biti hlapci. Našo zvestobo do habsburške dinastije smo dokazali s potoki krvi, s heka-tombami najboljših sinov. Najhrabrejši in najzvestejši vojak Njeg. Veličanstva je Jugoslovan. V srednjem veku bi postal za to najmanj baron. Kot plačilo svojega junaštva zahteva Jugoslovan svobodo. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Ker nasprotuje Seidlerjev program brezpogojno našim zahtevam, ne more nikdo od našega kluba pričakovati, da bomo podpirali njegovo vlado. Toda ne samo politični momenti so vzrok nezadovoljnosti našega ljudstva z obstoječim režimom. V Istri, Dalmaciji in Ercegbosni vladata glad in smrt. Istrani dobivajo izkaznice za beračenje po Kranjskem. V Dalmaciji so rekvirirali posameznikom olje po 6 K. Sedaj ga ne morejo dobiti niti po 30 K. (Makarska.) Še sedaj ni aprovizacijskcga mesta za Istro. Hrvatski sabor jc hotel Dalmacijo in Istro aprovizijonirati. Kot odgovor je bilo to ozemlje pridcljeno k vojnemu ozemlju, (Poslanec Jarc: Sedaj rekvirira-jo.) Da kar se tiče rekvizicije, Vam povem: Vi gospodje iz drugih kronovin niti v sanjah niste videli, kar se pri nas dogaja. Mi se nahajamo v ožjem vojnem ozemlju. Kdo je opravičen rekvirirati? Po pos.tavi politična oblast. (Medklici.) Politična oblast je naznanila, da bo samo mesto za krmila rekviriralo. V resnici pa izgleda vsa stvar drugače. Zjutraj je Drišel zastopnik deželnega mesta za kr '->, opoldne zastopnik nakupovalnega urada enega armadnega zbora, popoldne pa drug sosednjega armadnega zbora. Zvečer je prišla ena kolona, drugi dan druga, opoldne že tretja itd. In potem pridejo še posamezne patrulje z bajonetom in puško in zahtevajo od kmeta sena. Naš kmet je lojalen človek, to jc dokazal v vojni. Radi tega da seno, mora ga dati nasproti brahijalni sili. (Pritrjevanje.) — Oglejmo si le eno občino v mojem volilnem okraju. V tej občini so rekvirirali samo v teku treh tednov 15 vagonov sena. (Ogorčenje.) V drugih deželah pa lo po en ali dva vagona od občine. Toda v tej občini je še več drugih bataljonov nastanjenih. Zraven tega sc je naselilo v vasi še 400 Mažarov z 900 konji, ki so v štirinajstih dneh vse popasli, kar je bilo zelenega. V nekaterih okrajih so vzeli posameznikom zadnjo bilko in niso pustili za lastno živino ničesar. Pač pa so rekvirirali v nekem okraju za lovskega konja okrajnega glavarja. (Medklici, vznemirjenje.) Naravna posledica tega je, da mora kmet prodati zadnji rep iz hleva. Vse naSe gospodarstvo je v svojih temeljih razbito, eksistenčni predpogoj ljudstva jc ogrožen. (Ploskanje.) Še eno poglavje moram obravnavatil pašnike. Pripetili so sc namreč kričeči slučaji nemarnosti, da so n. pr. na Reki ali v Vipavski dolini, ki je pravi paradiž žlahtnega sadja in grozdja, pognali konje v vinograde, kjer so vse popasli. (Poslanec Benkovič; In brez vsake potrebe!) Seveda ni bilo prav nobene potrebe! Sam sem nekoč posredoval pri vojnem poveljstvu, naj odpravijo konje iz tega našega sadnega vrta, sam sem obhodil planine, kjer bi sc lahko paslo na tisoče konj, tam so krasni pašniki in tik pri njih cestc in potoki. Upam, da se je to tudi že zgodilo. Gospoda moja! Kdo jc kriv teh slabih razmer? Najprej vojska, potem b i -r o k r a c i j a. LISTEK. lila prem. Vinko Bitenc-RadoS. Vojna črtica. Četovodja France Završnik, hrabri in neustrašeni »zibeener«, se je pazi po vseh štirih iz »Hotea pri polenti«. Tako so bili namreč šaljivi slovenski fantje krstili iz slame in raznih vej zgrajeno zavetišče. Tu notri, več dobrih streljajev od sovražnika, je taborilo pod poveljstvom četovodje Za-vršnika osem mož že celi teden kot zanesljiva, pogumna predstraža. V najboljšem razpoloženju so vojaki vršili svojo težko dolžnost — vsakemu je bilo v prsih zvesto, do smrti junaško srce ... Smejoč se in s priljubljenimi pipami v ustih so sledili ostali z očmi svojemu vodji, ki se je bil pri starem votlem hrastu vzravnal in napeto oprezoval na vse strani. Rezervist precej obširnega telesa, po poklicu krčmar iz Gorenjskega, jc zakli-cal četovodji hudomušno; »Le dobro poglej, le, če morda ne prihajajo že gospod Cadorna!« Završnik se je moral nehote smejati. Ker ni bilo sploh nikjer videti kakega La-hona. In čez neka časa se jc četovodja zopet plazil nazaj proti zavetišču. Tovariši so sedeli tam tesno skupaj na gorki slami. Mladi prostak — preje hotelski natakar — je bil zvaril »pa že imenitno« kavo in debeli rezervist je pri pogledu na redkost začel pope vati ono znano: »Prav luštno jc polet'...« »Tako se pač spodobi!« je menil in prvi pomolil svojo skodelico prostaku, da mu nalije »ta črnega«. Razpoloženje med vojaki je postajalo vedno veselejše. Eden je začel prepevati s spremljevanjem v naglici izgotovljenih »gosli« veselo narodno pesem. Pela je ta pesem nekaj o rumenem žitnem polju in o mladi lepi žanjici ter se končala z iskreno željo po svidenju ... Živahno so pritrjevali pevcu. Marsikaterega oko je postalo vlažno, marsikaterega pogled je zasanjal v daljavo. Vsak je misiii na svojo drago domovino. Mladi prostak jc poiskal svoje ^orglice«. Gorenjski rezervist jc zapel s svo-iim tenorjem naprej, drugi so pritegnili, vmes pa je igral na svojem inštrumentu prostak in nesmrtna slovenska pesem se jc glasila daleč naokoli: Rože je na vrtu plela, pela ie pesmi glasno; živo v lice zarudela, ko je stopil on pred njo. Čez ograjo vrtno gleda, mimo vre mnogo ljudi; deva bleda, deva bleda — njega od nikoder ni... Toda tudi lepe domovinske pesmi, ki posebno ganejo srce, so zapeli vojaki. Peli so staroslavno pesem o Radeckyju, o Lau-donu, potem o Bosni in Hercegovini in druge. Neprisiljeno veselje v »Hotelu pri polenti« pa se je nenadno končalo, ko jc zapel telefonski zvonec. Završnik jc hitel k telefonu. »Opazili smo italijanskega letalca. Kmalu mora biti nad vašo postojanko. Pozor! V ugodnem slučaju obstreljavati!« »Na povelje!« jc odgovoril četovodja poročilu iz telefona in hitel praviti tovarišem važno novico. V hipu jc vsak izmed vojakov pograbil svojo puško in tiščal k izhodu. Od tam so napeto prežali na jasno nebo. Naenkrat zakliče Završnik: »Hitro sc skriti!« in že so vojaki v istem trenotku izginili nazaj v zavetišče. Drzni pilot jc preletel dolino in se spuščal čimdalje nižje... Žc je bilo čuti razločno ropotanje in bobnen;e iz oblakov ... In v naslednjem trenotku sc jc že pokazal prednji del sovražnega letala nad temnim robom gozda. Bil je to velikanski ptič, ki je priplaval čez bele vrhove Ape-ninov, ki jc z vidno hitrostjo plul po zraku ... Delovanje stroja se je čulo vedno razločneje. Zdelo se je kot da je pribrcn-čal velikanski čmrlj.-- Mladi prostak jc žc hotel streljati. A četovodja Završnik jc bil opazil. »Nc streljati!« jc svaril razburjen. »Sedaj še ne!« Obrnil se jc do tovarišev in jim rekel z glasnim zapovedujočim glasom: »Mi moramo čakati, da pride letalec čisto blizu nad nas. Drugače nimamo prave smeri — a on bi mogel šc ubežati! — Jaz sam bom dal povelje k obstreljavanju. In zapomnite si: vsak naj kolikor mogoče dobro meri!« Črni ptič-velikan je prihajal bliže in bliže... Žc sc jc moglo spoznati način, kako ic zgrajeno letalo. Enokrilnik najnovejše- Kriva je birokracija, ki nima dovolj poguma, da bi povedala vojakom resnico v obraz. Prepričal sem se, da so tudi generali ljudje in da imajo srca! Krivi so nižji poveljniki, ki pozabljajo, da so v lastni, nc v sovražnikovi deželi. Kriva jc moralična zanikarnost nekaterih delov čet. Te so, hvala Bogu, večinoma lc. ljudje, ki se potuhujejo v ozadju. Polki na bojišču so vse hvale vredni! To jc psihološko tudi popolnoma razumljivo, kajti kdor jc kdaj hrabro zrl smrti v oči, kdor jc sam pretrpel vso to bedo, vse te žrtve, ta tudi sočuvstvuje z lastnim ljudstvom; kdor se pa v ozadju potuhuje, kdor skrbi lc za lastni želodcc in lastno bodočnost, ta pozablja, da bivajo poleg njega tudi drugi, ki so prav tako državljani, kakor on sam. (Bravo, bravo!) Končujem. Neoporečno dejstvo je, da esi narodi sveta, ne samo mi in naši sovražniki, marveč tudi nevtralci žele miru. Ves svet hoče miru. Zato se zelo čudim, da so tudi tu v zbornici gospodje, kateri pravijo, da niso za mir sporazumljenja, te-muč omejujejo svoje mirovne želje s klavzulami posebnih zahtev, osvojitev itd. Kot patrijot, ki ljubi svojo domovino in svojega cesarja, ki je to svojo ljubezen tudi dokazal, ko je kot oče šesterih otrok prostovoljno odšel na fronto, trdim: Splošno prepričanje človeštva, vseh narodov in našega naroda je, da ne bo ne zmagovalcev, ne premagancev. Nemškega miru ne bo, marveč se bo sklenil pravi mir človeštva, v katerega upajo vsi, ki so blage volje, (Bravo!) In slednjič pravim še: Samo pravi, resnični mir hočemo, mir svobode, enakosti in bratstva vseh narodov sveta. Zato bomo hvaležni svojemu ljubljenemu vladarju, ki je edini med vsemi kronanimi glavami sveta odkrito izrazil svojo miroljubno voljo. V svojih molitvah prosimo, naj bi Bog mirovno delo svetega očeta blagoslovil. Prosimo pa tudi Boga, naj bi blagoslovil vsako besedo, vsaki korak, vsako dejanje, vsakega človeka, ki nas reši te strašne moritve! (Dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje.) Po enajsti soški bitki je bilo na naših goriških čereh in hribih precej mirno. V soboto se je pa bil na Banjški visoki planoti zopet liud boj; tudi na gori sv. Gabrijela so se ljuto bili. Arz kratko poroča da Italijani niso nikjer prebili. Boroevičeva vojna skupina: biviša soška armada, si je v svoj zmagoslavni venec uvila nove lavorjeve liste. Cadorna potrebuje na bojišču .uspeli. Silijo ga na to posebno vedno večji nemiri v Italiji, ki jih -prirejajo socialisti. Navdušenje med italijanskim ljudstvom za vojsko je izginilo. Koprnenje po miru je vedno večje. Vedno bolj se tudi računa na možnost, da se prično sovražniki od danes pogajati za zeleno mizo o miru. Cadorna ne more italijanskim diplomatom služiti s kakimi uspehi. Trsta ni dobil; Tridentinsko je trdno v naših rokah. Vse ga sili, da še kaj pokaže Italijanom in — sporazumu. Tudi v italijanski armadi ni vse v redu. Trdovratno se govori, cla bodo gotove nezanesljive brigade italijanske armade nadomestili zavezniki ali jih pa bodo nadzorovali po »ruskem zgledu« s strojnimi puškami in s topovi angleški ali pa francoski vojaki. Znano je, da so morali razpustiti sicilijansko brigado Prapani, brigado Catanzaro so pa decimirali (t. j.: vsakega desetega moža so ustre- jaki in uporniki; veliko vojakov nekega polka brigade Arezzo je pa sklenilo pobegniti k nam, kar so tudi izvedli. Vse te okolnosti silijo Cadorno na novi, krvavi ples. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj 29. sept. Na severnem pobočju gore Sv. Gabrijela je, znatno oživelo bojno delovanje, V Chiese in v Judikariji so vrgle naše varnostne čete napadajoče Italijane. Dunaj, 30. septembra. Uradno: Na južnem delu Banjške visoke piano* te in na gori sv. Gabrijela so se včeraj zopet ljuto borili. Italijani niso nikjer pre- Italijansko uradno poročilo. 28. septembra, V noči od 26. na 27. t. mes. so sovražni oddelki v dolini Camo-nica in v Judikarijah napadli eno naših manjših stražnih postojank. Prišlo je do živahnih, krajevno omejenih bojev. Naši branilci so pognali sovražnika v beg in ga pregnali vrh tega še iz obeh prednjih postojank, ki jih je prvotno zasedel. V to-nalskem ozemlju ste razvijali obe artilje-riji izredno močno delovanje. Na dobro umerjeni bobnajoči ogenj na sovražne baterije je odgovarjal nasprotnik s srditim, koncentričnim ognjem ročnih granat na obljudeno vas Pontc di Legno. Naši letalci so z motenjem sovražnega železniškega prometa v Baški dolini nadaljevali svoje delo in napravili v železniških napravah v Podbrdu velika opustošenja. Eno naših napadnih zračnih brodovij je v zadnji noči kljub hudi temi dospelo do puljskega utrjenega pristanišča in zmetalo z uspehom nad 3 tone močno učinkujočih bomb na arzenal in podvodniško postajo pri pečini Olivi, V noči 26. t. m. so preplula sovražna letala soško dolino in metala bombe na nekatere obljudene vasi, ne da bi napravila kako škodo. 29. sept. Naše čete so se polastile včeraj z presenetljivim napadom, ki je popolnoma uspel, črte med Dolom in severnimi slemeni gore sv. Gabrijela. Ujeli smo 8 čast-nisov in 216 mož in zaplenili nekaj strojnih pušk. Postojanko so naši držah in okrepili, dasi je sovražnik pomnožil svoje protinapade, ko se je zopet po presenečenju zavedel, Naši zračni napadi so se osredotočili na vojaški odsek Vojščica (Kras), kjer smo z učinkom vrgli približno tri tone bomb. Na opirališču podmorskih čolnov in na puljski arsenal je močna obstreljevalna skupina zopet vrgla veliko krogelj. Sovražno letalo smo prisilili na ravnini Sv. Lucije (To'min), da se je moralo izpustiti na tla, Kroglje naših topov so ga na to uničile, — Sovražni letalci so metali v minuli noči zažigalne bombe na Palmanuovo. Škoda je zelo malenkostna, žrtev ni nobenih. Boji na italijanskem bojišču v petek 28. septembra. Dunaj, 29. septembra. (Koj\ ur.) Vojni tiskovni stan; Na soški bojni črti se je unel včeraj na gori sv. Gabriela živahen boj. Po več malih delnih sunkih, katere srno takoj odbili, so napadli Italijani včeraj dopoldne odseke naših postojank na gori sv. Gabrijela. Tfidi ta napad smo odbili. Od sinoči obstreljujejo Sv. Gabrijel in južni del Banjške visoke planote s težkimi topovi in z minami. Pri Sv. Katarini so se uneli boji z ročnimi granatami, ki so izpadli ugodno za nas. Sicer so na ostali bojni črti le malo streljali s topovi. Letalci so zelo živahno delovali. Naša pomorska letalna skupina je metala ponoči bombe na Palmanuovo; v trdnjavi je povzročila velik požar. V tolminskem odseku je bilo Se- lili), po boju med discipliniranimi vo- j streljeno sovražno letalo; sestreljeni ga sistema. Bil je sedaj visoko gori ravno nad glavami vojakov in zdelo se je, da se sploh ne premika, da je prikovan v oblake ... Tedaj je to mučno tišino in pričakovanje pretrgal zapovedujoči glas četovod-je Završnika: »Ogenj!« je zapovedal glasno. In žc so vojaki nastavili puške. Ena, dve, tri sekunde — in zagrmela je prva salva. Iz višnjevkastega dima, ki je takoj objel vso okolico, so švigali ognjeni bliski. Salvo za salvo so oddajali vojaki, dokler ni veliki temni ptič tam gori začel omahovati. S svojimi peroti je kakor v obupu bil okoli sebe — slednjič pa izginil iz ozračja proti zemlji... »Hura!« je zakical Završnik. »Hural Tega imamo že!« Prvi je hitel na komaj sto metrov oddaljeno mesto, kjer so ležale na zelenih gozdnih tleh razvaline popolnoma uničenega letala... Strašni pogled se je nudil tu vojakom. Med železnim ogrodjem uničenega stroja je ležalo nekaj stresujočega se, krvavečega, nekaj človeku podobnega , , . Telo brez oblike, iz katerega je curljala kri... Bil je italijanski vojaški pilot... Mladi častnik, ki jc svoj drzni pogum poplačal s smrtjo, je ležal v zadnjih izdihljajih.,, Njegovi udi so bili zdrobljeni, prsa zmečkana in leva roka odrezana od telesa. Toda iz marmornatega obraza so še strmele široko odprte oči v vojake .., Četovodja Završnik se je sklonil k umirajočemu, katerega ustnice so se premaknile in zašepetale tihe, nerazumljive besede.,, Še en stresljaj je preletel to razmesarjeno človeško telo — in Italijan je bil mrtev .,. Krčmar z Gorenjskega je umrlemu sovražniku zatisnil oči in pokril truplo s suknjo. Uro pozneje so italijanskega pilota na istem mestu pokopali. Završnik je zasadil leseni križ ob njegovem grobu in skupno so opravili kratko molitev za dušni pokoj sovražnika .,. »Marsikaj tako grenkega moramo doživeti v tej vojski,« je dejal Završnik rezervistu z Gorenjskega, ko sta zadnja odhajala z žalostnega mesta. »Toda mi hočemo tudi v tej strašni vojski, kolikor je mogoče, izvrševati svojo človeško in sta bili še dve letali, eno teh dveh so uničili naši letalci. Na koroškem pozorišču je sovražnik v nekaterih odsekih zelo močno streljal s topovi. Italijani so na tirolski bojni črti napadli naše postojanke ob reki Chi-esa v Judikariji. a smo jih s težkimi izgubami za nje odbili. Napad italijanskih letalcev na avstrijsko bolniško ladjo. Dunaj, 29. septembra. (Kor. ur.) vojni tiskovni stan: Italijanska letalna skupina je včeraj brez uspeha metala bombe na našo bolniško ladjo ki se jo peljala iz Drača, dasi je bila opremljena z vsemi potrebnimi znaki. O tej novi veliki kršitvi genfske konvencije s strani Italijanov si bo napravil svojo sodbo ves civilizirani svet. V treh dneh dve zrakoplovni lopi in dva zrakoplova uničena. — Smotreno delo naših pomorskih letalcev. Dunaj, 30, septembra. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Dne 27. septembra je bila, kakor znano, z bombo uničena zrakoplovna lopa v Jesi (pri Jakinu). Skupina naših pomorskih letal je napadla zvečer 29. t, m. zra-koplovno lopo pri Ferrari. Našemu letalu, vodil ga je enoletni prostovoljec Kuncz, se je posrečilo, da je zadelo s tremi bombami lopo. Zrakoplov, ki se je nahajal v njej, je zgorel z visokim plamenom. Lopa je popolnoma uničena. Kljub besnemu obrambnemu ognju so se vsa letala vrnila polnoštevilno. Nekaj številk iz enajste bitke pri Soči. Berlin, 29, septembra. Polkovnik Kol-be je pisal v berlinskem listu »Germania«: Postojanke naših zaveznikov je napadlo nič manj kakor 48 divizij, ki so štele približno 550.000 mož. Od teh divizij 210.000 mož ni več sposobnih za boj; 20.000 so jih ujeli. Na približno 60 km dolgi napadalni črti so razvrstili približno 5000 topov vseh kalibrov z največjo skrbjo in z velikim trudom; na 12 m približno je torej prišel en top. Poroča se, da je izstrelilo 18 avgusta 599 italijanskih topov v štirinajstih urah 91.500 krogelj. Ko se je pričela bitka, so torej italijanski topovi izstrelili na dan do 760.000 krogelj. V"vojski 1. 1870/71 so topničarji v celoti izstrelili le 362.660 krogelj. Cadorna na seji italijanskega ministrskega sveta, Lugano, 30. septembra. (K. u.) Sej italijanskega ministrskega sveta se ie udeležil general Cadorna. Nov italijanski vodljivi zrakoplov. Italijanski inžener Usuelle je zgradil nov vodilni zrakoplov za stražo proti sovražnim podmorskim čolnom. Ti zrakoplovi so za tako službo mnogo boljši nego povodna letala; Voziti morejo z najmanjšo brzino in se kretati z največjo lahkoto, imajo obširen razgled, s kopnim so v vedni radiotele-grafični zvezi in metati morejo bombe z največjo točnostjo. Ti novi italijanski vodljivi zrakoplovi združeni z drugimi bojnimi sredstvi so za podmorsko čolne stalna in skoraj neizbežna nevarnost, zlasti v plitvejših obrežnih vodah. Italija je med ententinimi državami edina, ki se ji je posrečilo zgraditi popolne tipe malih vodljivih zrakoplovov. Tako poročajo italijanski oz. nemški listi. upostavlli. Splošno razburjenje se nasprotno še močno širi, ker se govori, da je zahtevala vlada francosko in angleško vojaštvo na pomoč proti delavcem- V južni Franciji pričakujejo, da bodo Italijani zopet strogo zaprli mejo, Čutih, 29. septembra. Iz Rima se poroča, da so sledili v Neapolju draginjskim demonstracijam nemiri, ki so v četrtek še trajali. Notranji minister se je odpeljal v petek v Neapolj. V Rimu je zboroval na petek ministrski svet, na katerem so se pečali z zadnjimi nemiri v raznih italijanskih mestih, ki so povzročili, da so morali razglasiti oblegovalno stanje v provincah Turin, Genova, Alessandnja, Mesina in Reggio. Ministrski svet se je pečal z ukrepi, da more prebivalstvo prenesti novo vojsko pozimi in da klubuje vojni sovražni agitaciji socialistov. 56 županov v gornji Italiji odstavljenih. Curih, 29. septembra. Iz Rima: Ministrstvo je odstavilo v gornji Italiji 56 županov in občinskih predstojnikov. Državno pravdništvo noče preganjati tajnika italijanske socialistične stranke. Lugano, 29. septembra. (K. u.) Italijanski listi poročajo, da je državni pravdnik odklonil preganjati tajnika socialističnega strankarskega vodstva Lazzarija, ker v njegovi okrožnici občinskim upravam ne dobi dovolj predpogojev kazenskemu nastopu. Pomanjkljiva italijrnc" a vojna prepa-Banda. Luganp, 29. septembra. Glede n& notranjo vojno propagando pravi »Sera«; Način, da se širijo dvomljiva poročila o lakoti, pomanjkanju in o kužnih boleznih po sovražnih deželah, se ni izkazal posebno primeren. Inteligentni bravec časopisov odkrije na-sprotstvo, če Sita, da v Avstriji umirajo gladu, iz Cadornovih poročil pa diši, da so vzeli sovražniku na Banjški visoki planoti silovite množine {iviL Propaganda naj se peča bolj z Italijo, kakor s sovražniki. S pozitivnim delom naj se okrepi odpor proti vplivu miroljubov. Hadosfovov napoveduje važen dogodek. Berlin, 29. septembra. Posebni dopisnik »Vossische Zeitung« se je v Sofiji raž-govarjal z bolgarskim ministrskim predsednikom Radoslavovjem. O sestanku vladarjev v Črni vodi je radoslavov izjavil: »Reči moram, da#je rekel car, da ga je sestanek izredno zadovoljil. Ta sestanek in šc nek vapen dogodek, ki sc te dni pričakuje, bo sporazumu šc enkrat radikalno dokazal slogo naših vlad. hiš z besno silo, kar smo tudi izrazili že v skupnem duhu sestavljenem odgovoru sv. očeta.« Ko je vprašal poročevalec Radoslavova, kaj misli o bodočem dogodku, jc ministrski predsednik izjavil: »Za zdaj je to še skrivnost. Potrpite, ker to se bo kmalu zgodilo.« krščansko dolžnost. Ne res?« vjerenj C. v. —je pokimal, a rekel nič, Toda podal je četovodji roko. katero je ta krepko stisnil. Dunaj, 29. septembra. Uradno: Da odgovorimo na raapad nekega sovražnega zrakoplova zvečer 18. t. m. na Mali Lošinj, ne da bi bil povzročil najmanjšo škodo, je obiskal 27, t. m. zvečer oddelek naših pomorskih letal zrakoplov-no letališče Jesi pri Jakinu, ki so ga naši pomorski letalci že septembra 1916 uničili z lopo, v kateri je bil zasidran zrako-koplov, a ga je sovražnik zopet obratoval. Naši pomorski letalci so tudi zdaj dosegli popoln uspeh: lopo zrakoplovcev so zadeli, zrakoplov, ki je bil zasidran v lopi, je eksplodiral s 150 m visokim plamenom. Razstrelbo so opazovala druga naša letala do 20 morskih milj daleč. Vsa naša letala so se vrnila v dobrem stanju. Napad, ki ga je podvzelo istočasno nekaj sovražnih letal na okolico Pulja in na Poreč, ni ničesar dosegel. Sovražna letala so metala 28. t. m. dopoldne bombe na neko našo pomorsko bolniško ladjo, preskrbljeno z vsemi predpisanimi znaki, ne da bi bili kaj dosegli. Novi, veliki izgredi v Ilal ji. ^ Geni, 29. septembra. Preko južne Francije poročajo o novih, težkih izgredih stavkujočih delavcev v delavskih krajih Italije. V Milanu in v Turinu so se bili poulični boji med delavci in policijo in vojaki. Na obeh straneh je bilo veliko mrtvih in ranjenih. Razburjena množica je plenila živilska skladišča. Viada je zapovedala, naj se najstrožje vsak revolucijski pokret zaduši, a reda v navedenih mestih še niso i eiiponi Mriie čile m oolo sv. očeta. Petrograd, 28. septembra. (K. u.) Agentura: Zunanji minister Tereščenko j^ sprejel zastopnike časopisja. Podal jim je sledečo izjavo: Odgovora nemške in avstrijske vlade na noto sv, očeta dokazujeta, da se naši sovražniki še dalje branijo napraviti odkritosrčen korak do miru. Obe noti ponavljati hinavsko zastarela zagotovila o miroljubnosti osrednjih velesil in da sta pripravljeni sprejeti načelo o omejitvi orožbe, a niti oddaleč ne povestaj kako si predstavljata temelj bodočemu miru. Več izrazov v notah je takih, da se nemška vlada v protislovju z znano resolucijo nemškega državnega zbora ni odpovedala nemškemu miru, ki slabo soglaša z načeli pravice in pravičnosti in da smatra Nemčija kot* rešena gotova sporna vprašanja. Drugo čuvstvo, ki ga vzbuja nemška nota, je, da dopušča berlinska vlada pogajanja le temeljem takozvanega vojnega zemljepisa, To se pravi, da hoče obdržati vsa osvojena ozemlja, izvzemši morebitne posamezne delne vrnitve, ki bi jih mirovni posvet sam pripoznal. Tudi avstrijska nota ne pojasni sedanjega položaja. Poleg splošnih vojnih smotrov, ki jih zasledujejo združeni demokrati in ki so v odgovoru predsednika Wilsona na noto sv. očeta jasno obrazločeni, je obnovljena Rusija naznanila svojčas načela, za katera se vojskuje svobodni ruski narod. Na vse to Nemčija ni podala nobene odkrite, iskrene izjave, marveč vedno nadaljuje zagonetno igro, ker razglaša načelo, da gre sila pred pravico in čaka le trenutka, ko ji bo mogoče, da utrdi s silo izvedene osvojitve. Minister jc govoril na to o zadnjih činih Nemčije glede na poljsko vprašanje, namreč o cesarskem lastnoročnem pismu varšavskemu generalnemu guvernerju in o novem upravnem štatutu za Poljsko. Rekel je, da to odgovarja slabosti Nemčije, da Poljaki ne bodo zadovoljni. Upa, da splošna politika Rusije ne bo več predstavljala navado, ki je Rusijo toliko stala. Zadnje mesece je dejsnsko prevevala misel o miru, a v resnici smo ustvarili le pogoje, ki vojsko podaljšujejo. Delali smo na to, da znižamo število žrtev, dejansko smo še strašnejše pomnožili prelivanje krvi. Nastopali smo za demokratičen mir, v resnici smo pa iznova razglasili zmagoslavje nemškega imperializma. Take napake so nedopustne.Da se konča vojska po načelih, kakršne je razglasila vlada potrebno, da se združijo vse žive sile dežele, ki morajo omogočiti vladi, da uresniči popolnoma narodno politiko. Demokratičen posvet v Petrogradu. Petrograd, 27, septembra. (Kor. ur.) Kerenskij je končal svoj govor sledeče: Na fronti pričakujemo velike dogodke in nc vemo, s kakimi sredstvi naj bi se jim postavili po robu. Govoril sem dosedaj kot človek, a sedaj govorim kot imejitelj vrhovne oblasti in izjavljam znova, da bo vsakdo, ki bi se dotaknil svobodne ruske republike, občutil vso silo revolucijonarne vlade. (Živahno odobravanje.) — Vojni minister Vrhovskij je pričel svoj govor z izjavo, da je Nemčija z ozirom na usodo Rusije poizkušala skleniti poseben mir s Francijo in Anglijo, ponudivši jima na stroške Rusije vse, kar potrebujejo. Junaški zavezniki pa so te pusdloge odklonili z ogorčenjem, ker so še vedno neomajno prepričani, da bo ruska armada kljub vsemu izvršila svojo dolžnost. Minister je konstatiral, da se armada in mornarica nista branila bojev, toda nesreča je, da ju ne preveva oni duh zmage, ki zamore edino rešiti Rusijo. Eden glavnih vzrokov je ta, da odnošaji med vojaki in vrhovnim poveljstvom niso normalni in so se od ponesrečenega upora Kornilova, ki se ga je udeležila stranka generalisima, še občutno poslabšali. To stranko je treba odstraniti iz armade in jo nadomestiti z drugimi voditelji, katerih imenovanje pripravlja v trenotku vrhovni poveljnik. General Vrhovskij je govoril na to o vojski in izjavil, da je treba vojno nadaljevati, dokler ne dobimo trdnega jamstva, da bo mir, ki ga toliko žele, mii^ svobode vseh narodov. Minister je naglašal nato potrebo vzpostavitve discipline v armadi z vsemi sredstvi, tudi z najskrajnešimi. — Nato je govoril bivši poljedelski minister Černov, ki jc nastopal z vso odločnostjo proti zvezi s kadeti. — Boljševik Kamenev je protestiral proti vsaki zvezi ne samo s kadeti* ampak tudi z vsemi drugimi meščanskimi strankami, s katerimi se bi socialisti nikdar ne bi mogli sporazumeti. — Cereteli, ki je bil pozdravljen z vzklikom: »Živel voditelj revolucije!«, je izjavil, da je izključno socialistično ministrstvo neizvedljiv načrt, kajti tak kabinet ne bi obstojal dolgo. Na drugi strani se morajo meščanski elementi odpovedati boju proti demokraciji, ki je postala vsled upora Kornilova še krepkejša. Načelo združenja je to-rej neogibna potreba. — Seja je bila zaključena opolnoči. Danes ne bo seje. Ves dan se vrše posvetovanja političnih strank in skupin. Petrograd. 30. septembra. (K. u) Agentura: Bivši delavski minister Skobelov je otvoril drugo sejo. Rekel je, naj se postopa skupno s pridobitnim meščanstvom, tudi s kadeti izvzemši tistih elementov, ki so zapleteni v Kornilovo zadevo. Bivši pravosodni minister Zarodny in bivši minister prehrane Pješehonov sta tudi opozarjala na potrebo, da se sodeluje tudi s kadeti. Bivši notranji minister in predsednik sveta kmetskih odposlancev Aksentjev je opozarjal na nujnost nadzorstva vlade, ki naj bi ga sestavljali zastopniki demokracije in meščanskih slojev. Delavsko-vojaški svet v Kijevu noče izročiti generala Denikina. Stockholm, 29. septembra. (Kor. ur.) Iz Petrograda se poroča: Delavsko-vojaški svet v Kijevu in vojaška organizacija jugozapadne fronte se branita izročiti generala Denikina preiskovalni komisiji, ki ima v rokah afero generala Kornilova, Ministrska imenovanja. Perograd, 28. septembra, (Kor. urad.) Upravitelj finančnega ministrstva profesor Bernackij in upravitelj ministrstva za javni uk dr, Salaskin sta bila imenovana za ministra. Zmaga maksimalistov v moskovskem delavskem svetu, Lugano, 29. septembra. Listi poročajo preko Pariza: Pri volitvah v moskovski delavski svet so zmagali maksimalisti s 555 proti 254 glasovom. Potoki. Krakov. »Ilustrov. K. Codzieni« poroča iz Varšave: V dobro poučenih krogih se čuje, da osrednji državi zahtevata, naj člani novega regentstva podajo jasno izjavo v tem smislu, da so člani regenstva brezpogojni pristaši tesne zvez<~ Poljske z osrednjima državama in vo' e proti Rusom in da naj izdajo na ljuc. o tozadevno prol' Krakov. Listi poročajo iz Varšave: Komisija strank levice je po natančnem posvetovanju objavila poročilo, v katerem se povdarja, da patenta osrednjih sil brez dvoma tvorita nadaljnji korak k ustanovitvi samostojne države Poljske, vendar pa daje nadzorovalna pravica, ki jo vsebujeta patenta povod za pomisleke. Kot predpogoj uspešnega delovanja polj-ke vlade in poljskega ljudstva se pa mora priznati, da more omogočiti delovanje poljske vlade samo razširjenje držav-ljankih svoboščin, odprava vseh represalij, oprostitev vseh, ki so zaprti radi političnih deliktov, zaprtih ali interniranih legijonarjev in Pilsudskega, kakor tudi večja svoboščina časopisja. Kar se tiče bodoče ustave Poljske, more o tem odločevati le postavodajalni poljski deželni zbor. — V resoluciji narodnega zborovanja sc izjavlja, naj tako regentstvo, kakor tudi državni svet in pra poljska vlada bodo za politično z-ezu z osrednjima državama, vendar raj se legije podredijo poljski vladi. Najvišji poljski narodni odbor mora obstati še naprej, dokler se samostojnost Poljske popolnoma ne izvede. »Frankfurter Ztg.« poročajo iz Varšave. Prehodna komisija okupacijskih velesil je 20. septembra oficielno naznanila svoje kandidate za regentski svet, ki so: nadškof Kakovviski, knez Lubomirski in grof Ostrovvski. Grof Adam Tarnowsky naj postane prvi poljski ministrski predsednik, Predno se je izvolil regentski svet so se vršila pogajanja glede zveze Poljske s centralnima velesilama, ki so imela ugoden uspeh. Nadškof je bil sklical škofovsko konferenco v Varšavo, kjer so sestavili oklic na narod. Vse stranke so že označile svoje stališče. Izmed opozicijskih strank je izjavila medstrankarska mirovna zveza, da novemu redu ne bo delala težav, da pa sama ne bo sodelovala. Levica, to je poljska socialistična stranka, stranka poljske neodvisnosti, poljska kmetska stranka in demokratična skupina, je v svojem oklicu izjavila, da pome-nja manifest due 12.septembra vsekakor napredek; treba je pa počakati, kakšno kompetenco in delokrog bo imela poljska vlada. Obenem zahteva levica priznanje državljanskih pravic, amnestijo, oprostitev Pilsudskega; dalje zahteva, da mora ustavo določiti edino-le bodoči poljski deželni zbor, ki naj se izvoli na podlagi radikalno-demokratičnega volilnega reda. V vlado levica svojih zastopnikov ne bo poslala, pač pa že'i biti zastopana v novem državnem svetu. Volilni način za državni svet še ni določen. Nekateri žele, naj bi ga volili odlični deželni zavodi: magistrati večiih mest, gospodarsko osrednje društvo, deželni skrbstveni svet, univerza in visoka šola. Demokrati pa žele, naj se voli na podlagi političnih strank, ki naj se razdele v tri glavne skupine: desnica, središče in levica. Proti temu ugovarjajo drugi, češ, da se pretežna večina dežele ne udeležuje političnega življenja ter ni zastopana v nobeni stranki. Nolrania politiki Vlada brez večine. Vsenemški tok iz Nemčije je prodrl med Nemce v Avstriji. V nemško-nacijonalni zvezi je propadel predlog za mir na podlagi sporazuma, gospodje se ogrevajo za »nemški mir«. Sedaj so izdali Nemci, med njimi naši kranjski Nemci, letak, kjer hujskajo proti Slovanom in proti mirovnemu stremljenju na podlagi sporazuma. Zahtevajo nemški mir. To se pravi, delajo za nadaljevanje vojne. Proti takemu na vojno hujskajočemu delovanju so nastopili nenemški narodi v proračunskem odseku. Nezaupnica komisiji za nadzorstvo državnih dolgov je javen odpor proti vsenemški vojni stranki in velika manifestacija za mir. Vlada, ki se je vpregla v vsenemški jarem, ki odklanja življenjske zShteve avstrijskih slovanskih narodov, je največja ovira miru. Ta vlada ne sme dobiti proraču-na, ta vlada mora pasti. Dr. pl. Seidler, ki je akceptiral kot svoj program nemškonacionalni program, naj išče sedaj rešitve pri nacio-nalverbandu. Vse mešetarenje s strankami mu nc bo nič pomagalo. Slovanske solidarnosti v Avstriji ne bo razbil. Pač pa so se Nemci razbili sami sebe. Javna tajnost je, da vleče v »na-cionalverbandu« vsak na svojo stran. Upamo na razsodnost merodajnih krogov, da ne bodo pustili v interesu miru pasti parlamenta. Vlada naj gre, parlament pa mora ostati. Poljsko kolo. Lvov, 30. septembra. Za predsednika Poljskega kola bo izvoljen gotovo posl. dr. T e r t i 1 (bivši narodni demokrat). Volitev se vrši v sredo. Poslanec Stapinski stopi s tremi svojimi tovariši v klub. Pač pa se ne pridruži poljski ljudski stranki. Dr. Krama!, ki je bil v Berlinu promoviran za. doktorja prava, bo drugič promoviran na češki univerzi v Pragi. Boji na zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29. septembra. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega. Na flandrski obali in med gozdom Houthoulster in Lupom se je menjala sila topovskega boja. Bssnemu bobnečemu ognju v večernih urah so sledili le pri Zonr<>b^ko angleški delni napadi, katere s-^o odbili. Na poti Ypern - Pasc^endale f-io vrgli sovražnika iz črte udrtin, ki jo je še tam držal. V poplavljenem ozemlju Ysere co privedli poizvedovalci iz spopadov z Belgijci ujetnike. o j r a skupini nemškega cesarjevima. Severovzhodno od Soissonsa in pred Verdunom se je od časa do časa zelo okrepil topovski boj. Ob Mozi so se trdi ponoči živahno borili. Več bojev na pred-polju, ki so privedli n-fo naskakovalne čete v francoske postojanke, je popolnoma uspelo. I? o j n a skupina vojvodo Albrehta Virtembornkega: Pri Biselu v Sundgau smo r-v" francoskem sunku ujeli več mož. . • * Naši letalci so napadli z bombami London in druge kraje na angleški južni obali. Berlin, 30. septembra. Veliki glavni stan: Videlo se je slabo, pri vseh armadah so se zato manj bojevali, kakor prejšnje dni. Na Flandrskem so se na obali in zvečer ob Yseri do prekopa Comines— Ypern močno borili s topovi. Angleške poizvedovalne oddelke, ki so na več mestih napredovali, smo odbili. Pred Verdunom so se, če izvzamemo, da so nekoliko močnejše streljali, le zmerno borili. Naši letalci so zopet napadli pristanišča in skladišča v Londonu, kakor tudi Ramsgate, Sheernea in Margate. Učinek bomb smo poznali na požarih. Vsa letala so co vrnila nepoškedovana. Prvi generalni kvartirni mojster: p 1. Ludendorff. Francoske rekrute vpokličejo pred-časno. »Agentura Radio« poroča iz Pariza, da namerava vojni minister 350.000 mladih rekrutov predčasno vpoklicati v armado, da izpolni nastale vrzeli in ohrani vojsko v polnem številu. Znižana žetev v Franciji. Bern, 29. sept. Sujonski listi poročajo, da so v seji francoske zbornice včeraj zlo napadali vlado. Poslanec Rovet je povedal, da so pridelali 55 milijonov stotov manj, kakor ponavadi. Zahteval je, naj izpuste kmete od armade. Letalni napad na Annlijo. London, 28. septembra. (Kor. ur.) Uradno: Letala so napadla zvečer več točk južnozahoclne obali pri Suffolku, Essexu in pri Kentu. Večina se ni upala v notranjo deželo. Nekatera, ki so plula proti Londonu, glavnega, mesta niso doseglo. Bombe so metala na Suf-folk, Essex in Kent. O mrtvih in o škodi se nič ne poroča. Pomorski noj on notifirski onasi Berlin, 29. septembra. Uradno: Dne 28. t. m. zjutraj so na poizvedbi ob flandrski obali trčile naše torpedovke na so-vrane rušilce, ki so bili v premoči; streljali smo na nje. Med bojem smo opazo* vali na enem rušilcu močno razstrelbo. Naši čolni niso poškodovani. Novi uspehi podmorskih čolnov v Kanalu in na Atlantskem oceanu: 4 par* niki, 8 jadrnic, 1 ribiška ladja. Načelnik admiralnega štaba mornarice. li morju. Berlin, 29. septembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V vodovju krog Anglije so potopili naši podmorski čolni zopet 22.000 ton. Mirovni pokret. Belgijski kralj pripravlja mir. Hamburg, 29. septembra. »Hamburger Fremdenblatt« javlja: Med belgijskim prebivalstvom se govori, da uvaja belgijski kralj korake za mir in sicer po španski diplomaciji, ki je že v Berlinu stavila tozadevne predloge. Sestanek našega in nemškega cesarja v Dzicdz? ' Bogumir.u. Bogumin, 29. septembra. Cesar Karel se je odpeljal včeraj ob 10. uri 30 minut zvečer iz Reichenaua, da sc ic sestal z nemškim cesarjem, ki sc je vračal z ru-munske, erdeljske, bukovinske in vzhodno gališke bojne črte. V Dziedicah je počakal cesar Karel, da se je pripeljal nemški dvorni vlak. Po najprisrčnejšem pozdravu sta se podala oba cesarja v nemški dvorni vlak in se peljala skupaj do Bogu-mina, lam je po najprisrčnejšem slovesu cesar Karel ostal, cesar Viljem se je pa odpeljal dalje. Cesar Karel se je vrnil na to v Reichenau, Wilson in mirovna pogajanja. Rotterdam, 29. septembra. »Morning Post« poroča iz \Vashingtona: Wilson je pooblastil polkovnika Houseja, naj vse pripravi za mirovni posvet. Take priprave sta ukrenili Francija in Anglija že pred časom. List pristavlja, da je poročilo poučenih krogov vest resnična in da se predsednik pripravlja za čas, ko prične zborovati mirovni posvet. Clemenceau napoveduje posebni mir z Rusijo. GenS, 30. sept. Clemenceau razpravlja v svojem listu z dovoljenjem cenzure o možnosti posebnega miru z Rusijo. Rusija ima dolžnosti nasproti Franciji, ki lahko predloži svoj račun za dobavljeno blago. Če se Rusija hoče ločiti od ostalih dežel sporazuma je Francija upravičena ruskim politikom pokazati sredstva in pota, ki bodo zmedeni narod spravila na pravi tir. Nujno je zato potreben posvet v Parizu. Ruska mornarica zaMeva premirje in mirovna porfajania. StockhoJm, 30. septembra. (K. ur.) Iz Petrograda; Mornarji vzhodnomor-ske mornarice so sklenili resolucijo, ki zahteva, naj prevzame demokracija vso oblast. Dalje so pozvali vlado, naj proglasi na celi bojni črti premirje in naj uvede mirovna podajanja. Oficieln ni ruski vojaški list, ki poroča o tem, tudi poroča, da so se razmere med častniki in pomorščaki črnomorskegu brodovja do skrajnosti poojstrile, kakor so pri mornarici na Vzhodnem morju. V nemškem državnem zboru bodo razpravljali o govoru dr. Michaciisa. Berlin, 29. septembra. Zastopniki strank so se v glavnem odseku dogovorili, da opuste za zdaj razpravo o govoru dr, Michaelisa glede na mir, ker hočejo počakati, kaj da odgovori sporazum na mirovno noto sv. očeta, Švica o noti sv. očeta. Curih, 29, septembra. Voditelj politi<> nega oddelka v Švici, zvezni svetnik Ador, je izjavil, da ne smatra za potrebno podpirati mirovnega nastopa sv, očeta. Švica želi iniciativi sv. očeta popolen uspeh. Ador je tucli naznanil, da švicarski zVezni svet pritrjuje nastopu sv. očeta. Grof Dalla Torre o noti sv. o5ets>. V »Nuova Aniologia« objavlja grof Dalla Torre študijo o mirovni noti sv.1 očeta, Posebno se peča z razorožbo in z jamstvi, ki jih posebno Nemčija zahteva. Raz-crožba se izvedi povsod istočasno v taki meri, da bo mogoče obdržati javen red v razmerju s prebivalstvom. Neenakosti bi bile sicer velike, a ne nevarne, ker bi tudi največja država ne mogla presenetljivo napasti malega soseda, ker bi sicer pogrešali doma čete, ki bi bile potrebne, da se vzdrži javen red. Odpraviti se mora v prvi vrsti osebna službena dolžnost. Razsodišče bi morale sankcionirati vse države, ki bi kaznovale z bojkotom in z osamljenjem tistega, ki bi pogodbe kršil. Dalla Torre ostro prijema Wilsona in Lansinga, ker sta zahtevala, naj Nemci odstavijo Hohenzol-lerje, ker to nasprotuje načelu o neumeša-vanju v notranje razmere drugih narodov, ki ga je bil Wilson začrtal v svoji noti 22. januarja »Corriere« zahteva odgovora na noto sv. očeta. »Corriere della sera« poziva sporazum z ozirom na nevarne nade, ki jih je mirovni oklic sv. očeta vzbudil v večini naroda, nap konča molk in naj pošlje skupen odgovor sv. očetu. Vedno bolj se širi mnenje, da ne zahteva tragična potreba, naj se nadaljuje vojska, marveč trma vlade, molk ta nazor še krepi. Sporazum naj se prilagodi vsaj Wilsonovemu odgovoru. Če bi bil sporazum takoj odgovoril, bi se bila lahko nepravičnost. očitala Nemčiji, tako se pa vsaj na zunaj narobe vidi. Ako misli vsak posemezni zaveznik, da s tem, ko ne odgovori na noto sv. očeta, prikriva svojo neodločnost posebej, to ni zadostna upra-vičba. Angleži o govoru nemškega kanclerja, Hag, 30. sept. Iz Londona: Jutraji listi splošno sodijo, da je govor nemškega kanclerja zoprl vrata miru. Novi posvet sporazuma. Berlin, 29. sept. Dne 4. oktobra bo zboroval v Parizu zopet velik posvet sporazuma. Udeležita se ga tudi Japonska in Amerika. Šlo bo za okrepitev ruske armade; mogoče jo osveže z ameriškimi ali z japonskimi vojaki. Kožna poročilo. ; Ultimat peruanske vlade Nemčiji. Haag, 28. sept. (Kor. ur.) »Niomve Courant« poroča iz Londona: Peruan-ska vlada jo poslala Nemčiji radi potopitve ladje »Lorton« ultimatum, v katerem zahteva zadoščenje tekom enega .tedna. • - . • , r r m siiiiei mm in oMizacja »Mladih iioakov" dovoljena. »Zlata doba« poroča: Po besedilu odloka deželnega šolskega sveta z dne 21. avgusta t. 1. ima šola z vsemi pedagogično - primernimi sredstvi pred kugo alkoholizma mladino obvarovati ne samo v šolskih letih, marveč za vse njih poznejše življenje. Po srednjih šolah se ima pouk sistematično vršiti v VI. razredu pri somatolo-giji in se sme učitelj pri tem pouku dalj pomuditi. Pa tudi drugi učitelji, zlasti ve-roučilelj naj porabijo razne prilike, ki se jim ponujajo, da o tem govore. Na učiteljiščih naj zlasti v I, in IV. letniku pri soinatologičnem in zdravstvenem pouku skušen zdravnik temu vpra-nju posvečuje večjo pozornost. Na ljudskih šolah se priporoča to zlasti kitehetom; a tudi drugo učiteljstvo naj otroke v tej zadevi poučuje in jim razlaga, jih opozarja in svari, FCot pomožne knjige pri pouku se priporočajo »Učitelj v boju proti alkoholizmu«, »Mali protialkoholni katekizem« in »Zlata doba«, ki naj si jo nabavijo učiteljske knjižnice. Končno se dovoljuje, da sme učiteljstvo učence, ki se odločijo za abstinenco, tudi vpisati v poseben zapisnik, jih glede njih sklepa nadzirati in navduševati, — z drugo besedo: jih organizirati v okviru šolskih posiav. Poroštvo, aa topot ne bo ostalo samo pri besedah, pa je dodano na koncu: Ravnateljstva in šolska vodstva imajo koncem vsakega šolskega leta deželnemu šolskemu svetu poročati, v koliko so se ta navodila in predpisi izvršili. To se pravi: Ta stvar ni več prepuščena prosti volii posameznih učnih moči, marveč v tem oziru se mora kaj s!oriti. V Avstriji pa je kranjska dežela prva, ki je storila ta odločen korak in s tem drugim pokazala pot, po kateri naj gredo za njo. Da pa zdaj ne bo ostalo samo pri lepih besedah, o tem nam priča tudi to, ker se je odlok že tudi takoj pričel izvrševati. Pri občnem zboru »Svete vojske« 12. septembra je g. c. kr, okrajni nadzornik v Nove mmestu, Janko Grad, predsednik učiteljske protialkoholne zveze in podpredsednik »Svete vojske«, navzoče razveselil že z lepimi številkami, Iž ose mokrajev, odkoder je dozdaj došlo poročilo, je izmed okroglo 32,000 otrok med »Mlade junake« vpisanih okroglo 16.000, torej ravno polovica. Ko dojdejo poročila še iz ostalih štirih okrajev, bo prinesla »Zlata doba« natančnejše podatke o tem. Prihodnje leto pa, ko stopi ta odlok v poln oveljavo, je upati še lepših uspehov. Obenem pa se bo poskrbelo, da bo pouk o tem predmetu učiteljstvu polajšan. Zato se sestavlja posebno protialkoholno berilo (posebe za nižjo in posebe za višjo skupino). Knjižica bo v teku nekaterih mesecev gotova in se bo mogla začeti rabiti že v teku tega šolskega leta. Razsodba v pravdi radi velikih poneverjanj v vojaškem skladišču na Dunaju se je razglasila 28. t. m. ter se glasi naslednje: Emil Leinvveher je obsojen radi zlorabe uradne oblasti, sokrivde in udeležbe na tem zločinu, dalje radi zločina sprejemanja daril na 12 let težke, poostrene ječe; Jaros!av Kodes na 10 let težke ječe; Vladimir Szutka na 5 let težke ječe; Edmund Gotzlinger na 8 mesccev težke ječe; Fran Matasek na 6 let težke ječe; Robet Maka-rius na 6 mesccev ječe, na izgubo službe in vseh odlikovanj; Kamilo Reich na 6 mesecev težke ječe; Rudolf Muha na 6 mete-cev težke ječe; obtoženci baron pl. Sil-bernagel, narednik Krocka in rez. oficial Zerner so bili oproščeni. Vsi c/usni«nci iz-tfube sarže in odlikovanja. lj Zatekel se je pes prepeličar rujave barve vmešano z belimi dlakami, ki sliši na ime Lord. Odda se ga proti nagradi pri Jakob Zalaznik, pek in slaščičar v Ljubljani, Stari trg. lj Izgubila se je v nedeljo zvečer ruja-va listnica z denarjem in dokumenti na poti c J pošte do Gradišča. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi pri upravništvu »Slovenca«. lj Izgubljena je bila denarnica z majhno vsoto v soboto zjutraj od Gosposke ulice čez Wolfovo ulico do Vodnikovega trga. Najditelj je naprošen, naj denrnrco odda v upravništvo »Slovenca«. zaradi premajhnega prostora. Naslov pove uprava lista pod št. 2481. kupi F. K. Kaiser, paškar, L ubijana, Šelenburgova ulica 6. lfH iiMii VUill jvlUUUlfi 'iS* ivsraisa jp. ki ima veselje do trgovine, poštenih staršev, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Firma J. Kušlan, Kranj (Gorenjsko). Kmetijsko društvo v Vipavi išče Nastop službe takoj. Ponudbe naj se pošiljajo na omenjeno društvo. in prosim ponudbe z vzorci o posušenih Vsaka množina po najvišjih dnevnih cenah. F. Holstein, Trst. 2492 obstoječe iz njiv, travnikov in gozda, s hišo in gospodarskimi poslopji, blizu železnice najrajši s trgovsko hišo na Dolenjskem ali na Štajerskem. Ponudbe se prosi na upravništvo Slovenca pod »Trgovec 2£S§«. 1. 2 kg najfinejše kave za 60 kg line moke. 2. 25 litrov petroleja za 25 kg fine moke, oziroma 45 kg fižola, ali za primerno količino kaše, oziroma koruze. 3. 2 kg riža za 30 kg sladkorja. 4. 2 kg mila za 25 kg fižola, oziroma enako količino kaše. Ponudbe na: dr.il. Sch. (upravništvo »Slovenca«) — 2499. Ženitna ponudba! Mladenič, ki ima veselje in razum za moderno kmetijstvo, se želi priženiti na kmeiijo. Razpolaga z nokai tisoč kron gotovine in ima obrtno hišo v obrtnem mestu. Resne ponudbe, ie mogoče s sliko, naj se pošliejo pod naslovom „Sreča 2450" na upravništvo »Slovenca". . Fran Marolt, Ljubljana, 800 lovenske vojaški narodne pesmi za K 1 50 ali K 1-80 se še dobe. Po pošti 20 v več. SSf" Najlepše daiilo suknenc odrezke slare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, ž; kijevino, odeje, vrvi itd. v vsaki _ množini in po najvišji ceni kupuje: E. Kotzbek, Kranj. ___2388_ Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih Eirsušek Sn faScolk vsako posebej, po 2 K in dobro posušene preiesiiffig brnleh m iabo3b po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Frrno Kos v Ljubljani. 14 do 16 let staro, se sprejme v v službo lakoj. Oglasi naj se na Sv. Petra nasipa 59 I. nadstr. na levo. stroj dobro ohranjen, brez vsake napake, je naprodaj. Naslov se poizve pri upravi lista pod št. 2477. 2493 T 27-17-1 Hazpls službe 2402 v 5'tuilenem pri Postojni. Nastop 1. novembra Župni urad v Studenem, dne 25. septembra 1917, Uvedba postopanj, da se proglasita za mrtva Imenovana zakonska sta bivala leta 1879 v Sv. Valburgi pri Smledniku, kjer je bil mož dacar in kjer se jima je 16. marca 1879 rodila hči Marija. Ta hči se je 3. julija 1905 poročila v Kairi z restavraterjem Kristijanom Falk in jc umrla 21. decembra 1915 v Zurichu zapustivši imovine za okoli Fx. 77.500 K. O Martinu in Neži Trelic (Frelic) pa od leta 1879 ni več glasu. Ker je torej smatrati, da je nastopila zakonita domneva po zmislu § 24 št. I. o. d. z. glede Martina in Ne e Trelic (Frelic), uvaja se po prošnji kantona Zurich, zastopanega po ondotni finančni direkciji, postopanje, da se pogrešana proglasita za mrtva. Vsakdo se torej poživlja, da sporoči sodišču ali skrbniku IvanuStiene, c. kr. davčnemu asistentu v p. v Ljubljani, kar bi vedel o pogrešancih. Martin in Neža Trelic (Frelic) se poživljata, da se oglasita pri podpisanem sodišču ali mu drugače dasta vednost o svojem življenju. Po 20. decembru 1918 se bo na novo prošnjo odločilo o proglasilu za mrtva. ur dne 26. septembra 1917. o> >ji « 03 ■s o ■JI a .s C3 m N g e o c & a x 3 S W « sadjevec razpošilja A. Oset, p Guštanj, Koroško. Eazpisana m • V tj m VI I «8 58 I imajo turške srečke in nove srečke avsir. Rdečega križa vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka srečka zadenel Glavna dobitka znašata čez Natančno pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno: Srečkovno zasto stvo 11, Ljubljana. 2106 Ponudbeniki naj se zglase osebno s spričevali pri župcraslvu št. Vid nad Vipavo. — Nastop službe 10. oktobra. Plača po dogovoru. edini fcor.ee?. vodniški mojster v Ljubljani Bradscicesa vas št. 32 se vljudno priporoča za novegrajenje, kakor popravljane na moderni podlagi. 2473 (3) Delo solidne, cene zmerne I za izdelovanje drv, kakor tudi gotova drva, se kupi po visoki ceni na Kranjskem, ne predaleč od železniške postaje. 'P m Ponudbe: Ljubljana - poštni predal 151. 2449 (5) za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2354 m Min, mm, srni i, i Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naša iskrenoljubljena mati. oziroma hči in svakinja, gospa danes zjutraj po kratki in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala in sledila v večnost svojemu pred kratkim časom v Črni gori umrlemu možu. Pogreb se vrši jutri 2. oktobra ob 4. uri popoldne iz deželne bolnišnice. Pokojnica sc toplo priporoča v molitev in trajen spomin. Globoko Sa^u&I ostal«. ife . ^v'^ l. Deželno mesto za krmila kupuje reso (vresje) in plačuje 100 kg po 10 K. Kesa mora biti rezana od tal, da ni preveč lesnata, in vezana v šope (butarce), da se lahko naklada; dalje mora biti suha in očiščena peska in prsti. 2470 (2) Nakupovalci, ki želijo reso prevzemati in dobaviti na bližnji železnični postaji, naj se priglasijo pri Deželne u mestn za krmila v Ljubljani, Ta jaški trg št. 3, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. UsganovSJeno i. HS93. Ustanovljeno I. 1893. registrovana z omejenim Jamstvom. tastom . _ posojila proti poroštva zastavi življenjskih polic, I ® ® H zaznambi na sSužbene prejemke. Vračajo se posojila v 7"2> 13 ali 22'/, letih v od« seklh ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor žel! posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg St. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge ln jih obrestuje po 4>/