Š'ev. Z95.
V LfnbTianl. t sredo, 27. decembra 1911.
Leto um.
s= tfeija po pošti: ss
Za oelo lato aaprej . S 28'— za pol lata „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6-50 za ea meseo „ . „ 2*20 za Nem6l|o oeloletno „ 28'— za oatalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
S 24'—
„la-
za eelo lato naprej ■a pol leta „ za četrt lata „ za en mezeo „
V opran prejemati neudiie K f*SO
•	n
•	n
6'— 2'-
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm|: aa enkrat . . . . po li f za dvakrat ...... 13 .
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano ln reki notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinar|ev
Izhaja:;
vsak dan, tzvzemil aedel|e ta praznike, ub b ari popoldne.
tfcir Orednlihro |e v Kopitarjevi nliol itev. 6/UL Rokopisi ze ne vračalo; netranklrana pisma aa ae sas sprejemalo. — Uredniškega teleiona itev. 74. s
Političen list za slovenski narod.
Opravnlitvo |e v Kopitarjevi nliol itev. 8. ma Avstr poitne bran. račnn »L 24.797. Ogrske poštne bran. račnn it 26.SU. - Opravnlikega teleiona it. W8.
Danti«n?a «tevl'ka oh«e?a 6 strani.
Posnemajte!
Prejšnji mesec je pozval urednik francoskega lista »Democratic« prijatelje in somišljenike, naj tekom enega tedna podvojijo število naročnikov, ki je bilo 4000. In pozivu so se odzvali s takim ognjem, da so listu pridobili tekom enega tedna 5000, reci pettisoč novih plačujočih naročnikov. In sedaj ima list že 10.000 naročnikov. — Kar se je tam zgodilo, se more tudi pri nas. Prijatelji, somišljeniki, vrzite se z vsem ognjem in z vso požrtvovalnostjo na delo za »Slovenca«! Vaše delo bodi sedaj posvečeno najboljši stvari! Delajte, podvojite tudi Vi število plačujočih naročnikov »Slovenca«. In Bog Vas blagoslovi pri tem delu!
V	vse krščanske rodbine »Slovenca«! Kjer ena ne zmore, naj se jih naroči več skupaj!
Pred deželnim zborom.
V	soboto zvečer je bil proglašen cesarski patent, s katerim se sklicuje kranjski deželni zbor na dan 28. t. m. Ker je bilo zadnje zborovanje zaključeno, se začne popolnoma novo zasedanje. Izvolijo se nanovo vsi odseki, ki bodo imeli dovolj važnega dela, kajti dela se je nabralo obilo. Zasedanje bo trajalo najbrž dalj časa, najmanj en mesec.
Važna zakonodajna dela bodo prišla v razpravo. Na prvem mestu je cestni zakon, ki je sedaj od vseh ministrstev priznan kot vzor zakona in ki ga bodo najbrž kmalu posnemale tudi druge dežele. Določilo se je besedilo, ki ustreza vsem opravičenim zahtevam. Istotako važen je vodni zakon, obširno in težko legislativno delo; med manjšimi zakoni pride zakon za povzdigo živinoreje, za pravna sredstva itd. Velika melioracijska dela čakajo zakonite ureditve, med njimi regulacija Kamniške Bistrice in vipavskih voda, dalje važni vodovodi in cestne zgradbe, da ne govorimo o številnih predlogah za pospeševanje ljudskega gospodarstva.
Deželni odbor je torej pripravil obilo gradiva, in stvar deželnih poslancev bo, da store sklepe, ki bodo za eno leto določili deželni upravi njeno delo.
S. L. S. stopi samozavestno v deželno dvorano. Njena načela so poživila deželno upravo in jo prepojila z velikimi idejami, katerih uspehi silijo tudi nasprotnika k občudovanju. Kranjska deželna uprava je danes najboljša v monarhiji — to priznavajo merodajni možje na visokih mestih v
državi. To je delo cele stranke, njenih načel in ljubezni do ljudskega dela, s katerim je S. L. S. prepojila vse svoje pristaše.
Drugače je z narodnonapredno stranko. Obložena s težkimi krivdami bo potuhnjeno posedla po svojih klopeh. Kaj so pa liberalni poslanci storili od zadnjega časa sem? Hodili so po shodih različni liberalni govorniki, ki so razširjali vnebovpi-joče neresnice. Upili so, da deželni odborniki kradejo denar, da je deželni odbor zapravil milijone, da je spravil deželo na kant itd. Ni si mogoče izmisliti grdobije, katere ne bi bili liberalci tekom prošlcga leta očitali naši stranki, zlasti pa vsega spoštovanja in priznanja vrednim možem, ki jim je deželni zbor izročil deželno upravo,
Ko je stopil deželni odbor pred svetovni denarni trg, da dobi sredstev za velika melioracijska dela, ki so toliko zaslužka že doslej dala prebivalstvu naše dežele, je liberalna stranka vse storila, da s svojim obrekovanjem izpodkoplje kredit dežele Kranjske. Le izredni energiji in spretnosti naših zastopnikov se je zahvaliti, da je izmed vseh dežela dobila Kranjska kredit pod najugodnejšimi pogoji. In sedaj, ko stojimo pred saniranjem deželnih financ in ko predlaga deželni odbor državi in deželnemu zboru proračun z nujnimi gospodarskimi zahtevami, ki se seveda izražajo v primernih številkah, letajo liberalci po shodih in pišejo po listih na | način, ki more le skrajno škodovati de- | želi. V vsakem kraju je nekaj propalih lju- I di, in te zbira liberalna stranka, jih napoji s svojimi lažmi, ta jata pa se razleze po gostilnah, po cestah in trgih in sramoti može, ki se pošteno trudijo za blagor in prospeh našega ljudstva.
S to težko krivdo obložena stopi liberalna stranka jutri v deželni zbor. Ali se bodo upali liberalni poslanci jutri pogledati v oči možem S. L. S., proti katerim delajo s takimi sredstvi?
Za to krivdo mora priti primerna kazen.
Krivi so vsi: Eni so krivi, ker so razširjali take laži, drugi so krivi, ker so to dopustili in niso povzdignili svojega glasu ter rekli, da se tako ne sme delati. Vsi so krivi, ker so vsi odgovorni za delo stranke.
S. L. S. bo sodila. Sama nosi vso odgovornost za vse svoje delo. Sama. stoji kol močan stolp. Od vseh strani butajo ob njo, da bi stolp podrli; a če se bo kdo polomljen vrnil iz te borbe, naj naprej ve, da ima to samo sebi pripisati.
Zato se veselimo deželnega zbora, ker bo marsikaj pojasnil in zopet pokazal pravo pot ter način, kako napredovati v delu za ljudski blagor.
Avstrija in nalila.
Te dni so se listi veliko bavili z razmerjem med Italijo in Avstrijo. Berolinska »National-Zeitung« je objavila celo vrsto izjav laških politikov glede na tro-zvezo. Značilni izjavi dveh laških politikov objavlja praški »Venkov«. Iz Berolina se pa poroča, da je cesar Viljem v dveh pismih našemu cesarju in prestolonasledniku hvalil politiko našega zunanjega ministra. Sin nekdanjega našega zunanjega ministra, grof Andrassy, je pa objavil daljši članek v »Neue Freie Presse«, ki zelo svari pred morebitno avstrijsko-laško vojsko. Andrassy hoče morebiti s tem član-ko'm dokazati, da je sposoben in da bi rad postal zunanji minister. Jako pesimistično in naravnost grozeče se pa izjavljajo o tro-zveznem razmerju bivši laški ministrski predsednik Luzzatti in znani poslanec Barzilai. Na drugi strani pa Lahi trozvezo hvalijo. Znana hinavščina! — Značilno je, da se zadnje čase zopet močno pojavlja teženje, da bi se zbližali Avstrija in Rusija. Rusi imajo zdaj zopet opravka na Daljnjem Vzhodu in v Perziji. Ob takih prilikah so Rusi vedno za sporazum z Avstrijo. Mi smo seveda s celim srcem za avstrijsko-ruski sprorazum in za dogovor z Bulgarijo, ker bi taka ententa velikobolj varovala naše velike balkanske interese, kakor pa trozveza. Smo pa tudi za to, da se spoprijaznimo s Srbijo, koder so pametni in razboriti politiki zadnje čase vednobolj za prijateljsko razmerje z Avstrijo, kar se je v zasedanju skupščine precej opazilo. — Italiji pa je treba odločno in moško reči: Ali zares in odkriti zavezniki, ali pa — sovražniki!
X ^ X Laški politiki o trozvezi.
Berolin, 23. decembra. • National-Zeitung« objavlja sodbe raznih laških politikov o obnovitvi trozveze. Profesor Luzzatti, bivši ministrski predsednik, izvaja med drugim: »Naj se ojači bratstvo človeštva in naj ostanejo dosedanje zveze in-taktne in krepke!« Bivši naučni minister poslanec de Marinis, o katerem sodijo, cla postane laški zunanji minister, pravi: »V zadnjem desetletju parlatneniarnega življenja sem zagovarjal trozvezo cclo ob aneksiji Bosne in Hercegovine. Svojega mnenja o trozvezi nisem do danes izpre-menil. Želim, da bi bil razvoj dogodkov trozvezi ugoden, da se ohrani evropski mir in evropsko ravnotežje,« Marchese Alfon-so Lucifero sodi: »Dobro bi bilo, c!a se trozveza obnovi.« Poslanec di Palma: »Laško-turška vojska ni utrdila vezi trozveze, ki je postala v Italiji nepopularna. To pa ni zadosten razlog, da bi se končala
naša zveza z osrednjima državama, ki boste morale preprečiti, da se Italija ne loči od trozveze, ki je vsaj dozdaj najbolj ■učila za evropski mir. Če se obnovi tro« . eza, se bodo morali revidirati posamezni paragrafi pogodbe. Zveze so toliko vred« ne, kolikor koristijo zveznim državam. Č« se trozveza obnovi ali ne, se mora Italija ojačevati na kopnem in na morju. Zvez« so koristne garancijske listine, a več so vredni armadni zbori in dreadnoughtL Vojska s Turčijo je Italijo marsikaj na« učila, osobito to, da more nase veliko računati, na zveze in entente pa le malo.« Rimski župan Nathan je pa izjavil, da j« vprašanje o trozvezi tako kočljivo, da na odgovori prej nanj, dokler ne bo čital izjav ostalih laških politikov.
Praga, 24. decembra. Rimski dopisnik »Venkova« se je razgovarjal z biv» šim ministrom Luzzattijem in poslancem Barzilaiom o razmerju med Italijo in Avstrijo. Luzzatti in poslanec Bar« zilai sta izjavila, da more biti v seda* njem času Italija rezervirana. Luzzatti jt še pristavil, da more izraziti le svoje sim« patije, kar naj zadošča, ker ne more izra« žiti tega, kar se mu poraja v njegovi duši Posl. Barzilai je pa izjavil: Za razmotri< vanje tega vprašanja ste si izbrali naj. nevarnejši trenutek. Moral bi Vam pove. dati veliko neprijetnega, kar pa nočem, ker je položaj itak napet. Zdaj nimamo glede na italijansko - avstrijsko razmerja drugih dolžnosti, kakor le to, da molčimo.
Cesar Viljem in groi Aehrenthal.
Berolin, 24. decembra. Dobro poučeni krogi trde, da je pisal cesar Viljem ob odstopu Conrada pl, Hotzendorfa našemu cesarju in prestolonasledniku jako ljubeznjivi pismi, v katerih hvali Aehren* thalovo politično delovanje.
Rusija in Avsiro-Ogrska na Ba?kanu.
Carigrad, 26. dcccmbra. Po ne« k cm poročilu iz Sofije tu z gotovostjo pričakujejo, da pričneta Rusija in Avstro-Ogrska nova pogajanja glede na pogodbo v bfilkanskih vprašanjih. Te entente se udeleži tudi Bulgarija.
v/ v/ v /
A A /s.	s
Bogvekako ugoden zunanje-politični položaj ni. Naš minister za zunanje zadeve bo moral zdaj pokazati, kaj m koliko ume. Bomo videli, kaj bo v delegacijah povedal. Na vsak način moramo danes na prijateljsko razmerje z Rusijo, Anglijo in Francijo vsaj ravno toliko dati, kakor na razmerje z našima zaveznicama. Sicer pa bodo naši delegati stališče slovenskega ir hrvaškega ljudstva jasno označili.
Josip Lavtižar:
v daljniu mmi
6. London.
Angleži imenujejo London »mesto fnest«. Toda ne bom ga natančneje opisoval, kakor tudi Pariza nisem. Kdo bi brskal po mravljišču ter razkazoval rove, polne živalic! Tu se vidi, da človek v primeri z vesoljstvom ni drugega nego mravlja ali muha. Zato le nekaj glavnih potez iz največjega in tudi najbogatejšega mesta na svetu.
London s svojimi sedem milijoni prebivalci ni pravzaprav nobeno mesto
več. To je z nepreglednimi ulicami pokrit prostor, ki mu težko najdeš konca in kraja. Kar je bilo naokrog mest in vasi — vse je požrl in jih še vedno požira. Ako vzamemo
za središče Londona katedralo sv. Pavla, rečemo lahko, da se razteza London od tega središča na vse strani po 12 angleških milj daleč. (Ena angleška milja je 1609 m.) Predstavljaj si sam, kakšna mešanica ljudi prebiva na tako raztegnjeni planjavi. Že napisi sami, ki jih čitaš na hišah, kažejo, da se nahajaš v srcu svetovnega mesta. Vsi deli zemlje imajo tukaj svoje zastopnike.
Mesto ie razpoloženo na obeh bregovih reke Themse. Glavnemu oddelku, ki je v sredi Londona, pravijo C i t y, City ima posebne predpravice, lastne urade, svojo policijo in lastnega načelnika z imenom Lordmajor. Ta ima skoro tako veliko oblast kakor sam kralj. Da ne zlorabi svoje moči, volijo ga samo za eno leto. Glavna stavba v City je anglikanska katedrala sv, Pavla, ki se prišteva največjim cerkvam Evrope. Kinčata jo dva zvonika in 110 m visoka kupola. Notranjščina ima podobo latinskega križa ter je okrašena s kipi slavnih mož. Ker je bila nedelja, zvonilo je celo četrt ure z vsemi zvonovi, katerih največji tehta 300 stotov. To je najtežji zvon na Angleškem; pravijo mu »Great Paul« (veliki Pavel). Mislim, da imajo električno napravo, zato jc zvonilo tako gladko v taktu. Tudi banka in glavno poštno poslopje, ki se nahajata v City, sta vredna, da se ogledata, bodisi zaradi velikanskega obsega, bodisi zaradi stavbne umetnosti.
Drugi londonski okraj je W e s t -m i n s t e r. Tukaj dobimo slovito West-minster-Abbey, impozantno gotsko cerkev iz 13. stoletja, v kateri je zbranih toliko spominkov, da imaš pred seboj vso angleško zgodovino vklesano v marmor. Vrstijo se pomniki pesnikov, pisateljev, opatov, škofov, admiralov, generalov, držsvnikov, kraljev in kraljic, vse skupaj nekak sngle-ški Pa.xii.heon, Zanimiv jc- kip kralja Hen-
rika V. — brez glave. Ni dognano, ali je bila glava ukradena radi umetniške vrednosti, ali iz nizkotnega nagiba, ker je bila srebrna. Tatu menda niso mogli priti na sled,
Weslminsterska cerkev je 152 m dolga in v povprečni ladji 61 m široka. Lahko se reče, da je glede stavbe izmed najlepših gotskih cerkva na svetu; nekateri cclo trdijo, da je najlepša, kar pa ni res. Kdor je videl španske gotske katedrale (Scvilk, Toledo, Burgos, Leon), daje brez dvoma španskim prednost pred Westminstersko.
Nekaj korakov od nje je zgrajena parlamentarna palača, v kateri imajo »lordi« glavno besedo. Tujec je kar osupnjen, ko ogled 'je to monumentalno poslopje. Tudi mene je vleklo nase, toda prišel sem samo do glavnega vhoda in tu me je straža zavrnila nazaj.
Naj opozorim še na trg Trafalgar (Trafalgar Square), ki je napravil velik vtis name. Šel sem večkrat mimo, ker sem v obližju stanoval, zato sem si ga natančneje ogledal. Sredi trga stoji visok stebc in na njem angleški admiral Nelson. Pomnik so postavili v spomin pomorske bitve pri kapu Trafalgar v južni Španiji blizu mesta Cadiz. Ondi so premagali Angleži 21. oktobra 1805 združeno francosko-špansko brodovje, toda zmago so morali plačati s mrtjo Nelsonovo, ki ga je prodrla j i sovražna kroglja. Ob dnu oomnika stružno i
štirje bronasti levi, ki sc vidijo že iz daljave veliki, ko pa se jim približaš, so ti orjaki, da te je skoro groza pred njimi.
Šc ene cerkve ne smemo pozabiti, ki dela kinč okraju Westminster, to je v bizantinskem slogu zgrajena katoliška katedrala, Dovršena je bila v novejšem času ter stala zaradi obsežnih dimenzij in dragocene notranje oprave več milijonov.
Toda kdo bi stikal po Londonu in ril po ulicah dalje in dalje! Nemogoče jc vse videti in opisati, pa tudi nevarno spuščati se predaleč v mestno notranjščino, ker bi lahko prišli v labirint, iz katerega bi težko dobili pravi izhod.
Primerimo sedaj London s Parizom, da vidimo razloček med obema. Čeprav nista daleč drug od drugega, je vendar v marsikakem oziru znatna razlika med njima.
Prvič glede poslopij. Ni treba ome« njati, da je v Parizu nebroj krasnih palač, ki mamijo oko, toda njih slog v obče ni veličasten, temveč ima čestokrat nekaj mehkužnega na sebi. Kakor je Parižan finega vedenja, veselega značaja, lahko-živec, udan brezskrbnosti in razkošju: tako se zrkali njegov temperament tudi v vna-njosti stavb. Drugače jc v angleški prestolnici. Ker je London največje mesto na svetu, skrbijo arhitekti, da so hiše primerne tej velikosti. Zato v Londonu ne vidiš stavbnih igrač, ampak večinoma mogočne,
Vlom v rakev Kanjorolevicev.
Dunaj, 26. decembra. V nedeljo popoldne so neznani zločinci vlomili v rakev staršev srbskega kralja Petra na pokopališču St.Marksa. S silo so odprli krsto kneza Aleksandra in odtrgali mrliču glavo, nakar so se tako hitro odstranili, da so blizu rakve izgubili čeljust, ki jo je našel pokopališki čuvaj. Roparji se niso dotaknili dragocenosti. Pokopališko upraviteljstvo je takoj obvestilo policijsko ravnateljstvo, ki je hudodelstvo takoj javilo tudi srbskemu poslaništvu in državnemu pravd-hištvu. Danes sta obiskali rakev dvc-komisiji, ki sta dofnali, da je bila rakev roparjem dobro znana, in da se je rop najbrže izvršil iz političnih razlogov. Hudodelci so razbili železno mrežo iia oknu kapelice, dvignili težko marmornato ploščo, vlomili v rakev iz kovine, razbili nato rakev iz stekla in odtrgali mrliču glavo, na kar so se odstranili. Do zdaj ni še sledu o storilcih. Hudodelstvo se tolmači kot politično maščevanje, ker so nameravali čez nekaj tednov prepeljati očeta in mater sedanjega srbskega kralja v Srbijo, kjer so dogradili v Topolovcu krasno cerkev z rakvijo za mrtve člane sedanje srbske dinastije. Dun. srbski krogi sodijo, da so povzročile rop osebe, ki hočejo maščevati umor ranjega srbskega kralja Aleksandra in kraljice Drage. Razpisana je visoka nagrada s srbske strani tistemu, ki bi izsledil in ovadil roparje.
Dunaj, 26. decembra. Onečašče-nje groba staršev kralja Petra se splošno smatra za politično maščevanje Zanimivo je, da ležita rakvi druga nasproti drugi, v eni so ostanki kneza Aleksandra Karagjorgjeviča, a drugi pa je njegov nečak Aleksander. V pokopališkem katastru sta bila rajnika pomotoma narobe vpisana, na kar je opozoril sodno komisijo šele srbski poslanik Simič. Zanimivo je nadalje, da so pokopali leta 1816 v Semendriji usmrčenega črnega Jurija brez glave, ker je bila odposlana po umoru glava črnega Jurija v Carigrad, kjer so jo Turki več mesecev imeli obešeno na kolu, dokler jo niso ponoči ukradli kristjani in jo pokopali. Srbski poslanik je obvestil o zločinu brzojavno srbsko kabinetno pisarno in srbsko vlado.
Protestni shod v Polju.
Dve slovanski šoli v Pulju zaprti.
Na sv. Štefana dan ob 10 uri dop. se je vršil v veliki dvorani „Narodnega doma" protestni shod zoper nečuveno postopanje tukajšnje laške kamore napram hrvaškim šolam istrske družbe sv. Cirila in Metoda. Puljska kamora je dala namreč zapreti dve tukajšni družbeni šoli, akoravno je družba ugodila vsem ne majhnim zahtevam ka-moraških šolskih kakor tudi zdravstvenih oblastij. Prostorna dvorana kakor tudi galerije so bile nabito polni občinstva iz vseh slojev. Predsednikom tega impozantnega shoda jebilzvskli-cem izvoljen blagajnik istrske posojilnice gosp. Stihovič. Prvi je govoril predsednik shoda, ki je v kratkih a jedrnatih besedah očrtal krute udarce puljske laške kamore na hrvaško druž-bino šolstvo v Pulju. Ni dosti da laška kamora puljskim Slovanom ne da onega, kar jim po vseh postavah gre, ne,
ona gre še dalje in ne pripusti niti tega, da bi puljski Slovani potom istrske šolske družbe sv. Cirila in Metoda sami vzdrževali svojo hrvaško šolo v Pulju. Tako početje, je izvajal govornik, treba jasno ožigosati in sicer na način, da bodo prišle upravičene hrvaške šolske zahteve tudi do sicer gluhih vladnih ušes. Za predsednikom je pa drugi govornik zbranim poslušalcem naslikal vse neznosne težkoče, katere dela laška kamora hrvaškemu šolstvu v Pulju. Podal je pravo sliko kamoraških lisjakov dr. Rizzija in dr. Varetona, teh dveh največjih nasprotnikov hrvaškega šolstva v Pulju. Na adreso teh dveh puljskih slovano-žrcev so padale pikre besede, katere so bile od ogorčenih poslušalcev z „doli ž njima" spremljane. Na shodu se je sklenila resolucija, potom katere na shodu zbrani najodločneje protestirajo proti nečuvenemu početju laške kamore napram hrvaškemu šolstvu v Pulju. Resolucija je bila od navzočih z največjim navdušenjem sprejeta. Po shodu so se zborovalci zvrstili v impo-zantno maso in odkorakali v najlepšem redu proti mestni hiši, od koder so bili namenjeni korakati proti okrajnemu glavarstvu, da tam izročijo na shodu sklenjeno resolucijo. Komaj pa so došle prve vrste v bližino mestn^ hiše, jim je pa policija zaprla pot in skušala zborovalce razgnati. Ko so udeležniki videli, da bi znalo priti do kakšnih rabuk, so se sami mirno razšli.
Strašni viharji o bolnih praznikih.
Strašno poročilo s Pirenejskega polotoka
M a d r i d , 26. decembra. (Zasebno.) Reka Tajo je narastla za 9, Duero pa za deset metrov; obe reki kakor tudi veliko manjših rek je preplavilo obrežja. V Lizboni se je podrlo veliko hiš. V Santarenu je odnesla voda dva mosta. Ljudje so bežali na strehe. Veuko vlakov je radi poVounji skočilo s tira. Vto-nilo je veliko ljudi. Dozdaj so dobili 23 vtopljencev.
Strašni viharji na Francoskem.
Pariz, 26. decembra. (Zasebno.) Brzojavne in telefonske zveze z notranjo deželo in z inozemstvom so na več progah prekinjene radi neprestano raz-sajajočega viharja. Neprestano dežuje. Od vseh strani dohajajo poročila o škodah in nezgodah, ki jih povzroča vihar. V Nantesu je napravil vihar velikansko škodo in veliko nezgod. S koreninami po viharju izruto drevje je ubilo nekega delavca. V Erni je porušil vihar več dinfnikov, ki so prebili strehe. Poškodovanih je tudi več javnih poslopij.
Brest, 26. decembra. Strašen vihar onemogočuje malone ves promet v mestu. Ranjenih je bilo veliko oseb. Iz Iiavra se poroča, da je presenetil vihar in poškodoval podmorski čoln »Fleri-al«. V Diinkirchnu se je potopila ribiška ladja »Maurice«. Vihar je vrgel s krova enega moža, ki je v tonil. Dve ribiški ladji pogrešajo.
Devet ladij pogrešajo.
F r a n k f u r t ob M., 26. decembra. (Zasebno.) V Bordeauxu pogrešajo devet ladij. Sodijo, da so se v viharju potopile. Na pogrešanih ladjah je 600 mož.
Ponesrečen Lloydov parnik.
T r s t, 26. decembra. (Kor. urad.) Lloydov parnik »Stambul« je zavozil
semintja orjaške zgradbe. Glavne fronte mnogih poslopij se odlikujejo po kameni-tem stebrovju, ki je raztegnjeno v p6dobi galerij od enega konca poslopja do drugega, Nič malenkostnega, nič nizkotnega, vse solidno, ponosno.
Drugič glede prometa, .Kakor je Anglež že po naravi hladnega mišljenja, tako se opazuje ta hladnost tudi na ulicah. London ima velikansk promet, toda vse se vrši bolj mirno, razvija se kakor po gotovih pravilih brez posebnega hrupa. Policaji so razpostavljeni na trgih in ob navskrižju cest; biti morajo pogumni in mirnih živcev, da vzdržujejo red med mrgolečo množico ter obvladujejo vse brez nervoznosti. Vsakemu vozu kažejo pot, po kateri naj krene; z gibanjem rok določujejo smer, kje naj hodijo pešci in kje naj vozijo vozovi. Kadar pa se nabere toliko ljudi in živali, da se ni mogoče več gibati, tedaj najdejo kmalu način, da se kloočič razvozla. — Ne tako pri vročekrvnih Francozih. V Parizu je na uli-cnh vr!*č. ki ga imaš kmalu dovolj. Vse hiti, vpije in kriči, da lahko sklepaš na ži-vrhni temperament ljudstva. Zato se v l ondonu bolj mirno hodi po ulicah, nego v Parizu. Tukaj je namreč mnogo drznejša vožnja, naj že vpoštevamo električno železnico, avtomobile ali izvoščeke. Treba je večkrat iskati ugodnega trenutka, da rvukreS pravočasno čez cesto; dostikrat -r " trdi poskočiti kakor pri lovu na , \f-(!a petelina, da ne prideš pod kolesa.
Tretjič glede družabnega življenja. V Parizu vidiš na ulici vse mogoče reči: raz-
odeva se ti ljudska duša, kakršna je. Pred kavarnami polno stolov za tiste, ki bivajo raje zunaj kakor znotraj; pred gostilnami istotako pogrnjene mize za one, ki obedujejo na jprostem. Enako je pred prodajalni-cami izložcnih raznih stvari, da kupiš kar mimogrede, česar potrebuješ. Vse je nekako domače; skoro pozabiš, da se nahajaš v svetovnem mestu. Drugače v Londonu, Kavarn, kakršnih smo mi navajeni, ne dobiš tam; kdor hoče brati časopise, igrati itd., dobi to v svojem klubu. Restavracij, ki jih obiskujejo ljudje zaradi jedi in pijače, ne opaziš že od daleč, kakor v naših krajih, temveč jilj moraš iskati v notranjščini poslopij. Vse se vrši bolj tiho in dostojno. Nikjer nisem videl v Evropi tako velikih in krasno opravljenih hotelov kakor v Londonu. Povsod jih stražijo vratarji, ki nosijo črno obleko in na njej zlate okraske. Ko greš skozi glavna vrata, meniš, da boš prišel v kako svetišče. Med opojnimi pijačami je zelo razširjen »whisky», neko rujavkasto žganje, ki se pa ne pije samo, ampak mešano z vodo.
Pogledat bi šli še v južni del Londona, ki mu pravijo S o u t h w a rk. Ker pa je ta enolična planjava napolnjena z neštetimi hišami in tovarnami, nad katerimi pla-vrata samo dim in sopar, se ne spuščamo v ta del mesta.
Naj zadostuje toliko. Človek ceni tako mesto šele pozneje po pravici, ker je takrat, ko je navzoč, nreveč omamljen od tega, kar vidi in sliši.
na obrežje ponoči 23. t m. pri Capo Blancl. Iz Smirne došli rešilni čolni so rešili blago neki drugi Lloydov parnik je pa prepeljal potnike v Smirno. »Stambul« so danes rešili in nadaljuje svojo vožnjo v Cesme.
Konec samostojne Perzije.
Perzijska zbornica je razpuščena, perzijska vlada je sprejela ruski ultimat. Formalno je torej sporna zadeva med Rusijo in Perzijo rešena, a v Perziji so se bili hudi boji med Rusi in Perzi, osobito v Tebrisu. Posledica teh bojev bo, da pošljejo Rusi še več vojakov v Perzijo in se udejstvi razdelitev Perzije med Rusijo in Anglijo, ki sta državo že itak razdelili v rusko in angleško interesno sfero. Turki so zaradi dogodkov v Perziji zelo razburjeni in na-
?ovedujejo, da odpošljejo svoje vojake v erzijo, če bodo prodirali Rusi proti perzijskemu glavnemu mestu.
Razpust perzijske zbornice. — Ruski ultimat sprejet.
Teheran, 25. decembra. (Reuter-jev urad.) Regent je sporazumno z vlado razpustil parlament. Perzijska vlada je sprejela ruski ultimat. Ruski poslanik je brzojavno potrdil sprejem perzijskega odgovora. Podguverner v Tebrisu poroča, da so morili Rusi perzijske žene in otroke. Do zdaj je padlo v bojih z Rusi 500 Perzov.
Boji med Rusi in Perzi v Tebrisu.
T e b r i s , 22. decembra. »Peterbur-ška brzojavna agentura« poroča: Včeraj pričeti boj je bil jako resen. Streljalo se ni samo s streh na ruske patrulje, marveč so Fidaisi popoldne napadli Bagičemal, kjer stoji ruski oddelek, a jih je odbila ruska artiljerija. Ruske mrtve vojake so sovražniki oskrunili. Ruska kolonija je pobegnila v ruski generalni konzulat. Danes zjutraj je pričela streljati ruska artiljerija na citadelo, kjer je zbrana sovražnikova glavna sila. Štiri stotnije z dvema topovoma so prodrle v boju do ruskega generalnega konzulata in napravile zvezo med konzulatom in ruskim oddelkom.
Te bris, 23. decembra. »Peterbur-ška brzojavna agentura« poroča: Danes so re spopadli v Aži Caju naši kazaki s perzijskimi vojaki. Generalni konzulat v Tebrisu straži 32 strelcev in 26 kazakov, ki so imeli že izgube.
London, 23 decembra. Reuterjev urad poroča, da je bilo ob bojih v Tebrisu ubitih 50 Perzov. Rusi so zasedli vsa ^adna poslopja in brzojavne postaje. V Restu je bilo umorjenih več vladnih uradnikov.
Rusi zopet poslali vojake v Perzijo.
Ž u 1 f a , 23. decembra. (Peterburški brzojavni urad.) Prvi del novega ruskega oddelka, 5. strelski polk in 100 kazakov, je došel sem in bo takoj marširal proti Tebrisu. V Tebrisu primanjkuje kruha in mesa, bazari so zaprti.
Turki za Perze.
Carigrad, 23. decembra. Današnji ministrski svet je sklenil, da če bodo prodirali Ruei proti Teheranu, odpošljejo tudi Turki vojake v Urmio, (Urmia je sporno ozemlje, ki si ga Turčija že od-nekdaj lasti.)
IMENOVANJE NOVIH ČLANOV GOSPOSKE ZBORNICE.
Predno se zopet sestane državni zbor, bodo najbrže zopet imenovani novi člani gosposke zbornice. Po postavi 26. januarja 1907 ne sme presegati število članov gosposke zbornice 170 pairov. Zadnjič so imenovali nove člane gosposke zbornice 19. aprila 1910, od takrat so pa umrli vitez pl. Hutterot, vitez pl. Madeyski, dvorni svetnik Ulbrich, grof Khevenhiiller, vitez pl. Schreiner, Sajfert, Pfaff, vitez pl. Zbo-rowsky, dr. Eppinger, grof Adolf Dubsky in vitez pl. Zaleski.	*
SKLICANJE DEŽELNIH ZBOROV.
»Wiener Zeitung« objavlja cesarski patent, po katerem se skličeta nižjeavstrij-ski in moravski deželni zbor 27., kranjskim šlezijski 28. in zgornjeavstrijski deželni zbor 29. decembra.
Novi advokatski red in kmečki slan.
Justični minister je predložil državnemu zboru načrt novega odvetniškega reda. Da hoče g. justični minister pri tem dati odvetnikom nove pravice, zlasti takozvano poklicno imuniteto, naj bo le mimogrede omenjeno. Zastopniki kmečkega ljudstva pa si bodo morali nov odvetniški red skupaj z zakonom o zakotnem pisaštvu dobro ogledati, da ne bo stala v prihodnje pravica dvakrat več, kakor dandanes. Odvetniki sicer zatrjujejo, da hočejo stopiti samo na prste zakotnim pisačem, ki delajo pisma, ki se tičejo postopanja pred sodišči in upravnimi oblastmi. Vprašanje je, ali naj se izvrševanje takih pisem kaznuje kot nedovoljen prestopek in naj res sodišča zavrnejo vse take vloge? Zakaj? Bati se jc
zelo, da bi gospodje odvetniki ovadili vsakogar zaradi prekoračenja zakona, ako bi spisal kako prošnjo za oproščenje od vojaščine, kako vlogo v civilno-sodnem postopanju itd., ki jih dandanes delajo mnogokrat kaki občinski tajniki za mal denar. Najlepše pa je to, da hočejo advokati, da jih v bodočem pri vseh narodih v prisilnem rubežnem postopanju, tudi pri prvih narokih, smejo zastopati pisarniški uradniki Kar se naj torej pri občinskih tajnikih in drugih inteligentnih osebah smatra kot navaden prestopek, naj se smatra pri navadnih odvetniških kanclistih kot pravica. Nikakor se pa ne sme dopustiti, da bi se kmeta in obrtnika pritiskalo še bolj kot doslej z grešno visokimi ekspenzami. Naša dolžnost je nasprotno, skušati mirovna sodišča med kmeti in obrtnim stanom izpopolniti ter po možnosti se procesom izogniti. Kar je za enega prav, naj bo tudi za drugega. Ako hočejo advokati, da bi nastopali njih pisarji kot pravni zastopniki, naj puste potem tudi občinskim tajnikom! da delajo po deželi tako, kot so doslej.
* Bhflnske volitve.
ZMAGA S. L. S. V RIBNICI.
V Ribnici je sijajno zmagala v občini in dveh podobčinah v vseh treh razredih S. L. S. Ribnica je bila doslej v liberalnih rokah. Mesta in trgi po celi Kranjski se otresajo propalega li-. beralizma.
OBČINSKE VOLITVE NA RADOVICI.
Iz Radovice.
Dne 18. decembra se je vršila na Radovici pri Metliki volitev občinskega odbora. Odkar stoji Radovica, ni bilo še toliko zanimanje za volitve, pa tudi ne toliko boja zanje. Liberalizem, podkurjen od liberalnih Metličanov in podpiran od nekaterih domačih zaslep-ljencev, je hotel tudi pri nas zavetja in gorkega kotička. Letos je ljudstvo v radoviški občini i*adi toče, suše in drugih uim v hudi stiski. Vlada je na posredovanje poslanca Jarca in okrajnega glavarstva podarila nekaj podpore za veliko silo. Ista se je po potrebi razmerno razdelila. Kakor nikjer tako se tudi ni moglo pri najboljšj volji vsem ustreči, odtod nevolja, češ, eni so dobili preveč, drugi premalo. Vsa krivda se je zavračala na odbor, oziroma odbornike, ki so bili v tej zadevi poklicani v posvet. To ljudsko nevoljo so hoteli liberalci izrabiti. Odlikoval se je v tem, kar se samo na sebi razume, učitelj Gruden. Zmagala je kljub temu na vsej črti S. L. S. Izid volitve je ta: izmed 18 odbornikov je 17 pristašev S. L. S. in le eden sam je liberalec.
OBČINSKE VOLITVE V DOLNJEM LOGATCU.
Iz Dolnjega Logatca.
Pri nas bi se morale občinske volitve že izvršiti, pa so se zakasnile, ker se je po nemarnosti županstva prvi volilni imenik razveljavil. Liberalna re-kalmacijska komisija je pobrala v volilni imenik vse nasprotne volilce, naše pa, ki imajo pravico voliti, je pa zavrgla, sedaj ima okrajno glavarstvo v Logatcu vso zadevo v rokah. Od strani S. L. S. se ni vložilo nič manj kakor 147 reklamacij. Na nedeljo, 17. t. mes., so imeli liberalci in socialni demokrat-je v gostilni Antona Kunca v Dol. Logatcu skupen shod. Glavno besedo je imel g. Josip Smole, ki je govoril o složnosti in edinosti; to pa vsled tega, ker čutijo, da se jim občinski sedeži majejo. Dokler so pa bili njih sedeži v občinskem odboru sigurni, pa ni hotel živ krst nič slišati o složnosti. Da bi pa kdo naših liberalcev pri občinskih volitvah vendarle ne uskočil, so sklicali še en shod, in sicer na sv. Štefana dan. Prišel je na shod dr. Ravnihar. Ka so naši ljudje zvedeli, da je to tisti dr. Ravnihar, ki je glasoval za svobodni zakon v državnem zboru, bi ga na vsak način radi poznali in so se shoda v obilnem številu udeležili; vseh skupaj je bilo kakih 80 ljudi. Govoril je na dolgo in široko o državnem zboru to, kar vsak količkaj zaveden človek že davno ve, namreč da se nam Slovencem od strani Nemcev krivica godi; o tem pa ni nič povedal, da je glasoval za svobodni zakon. Potem je pa začel udrihati čez S. L. S., čez deželno gospodarstvo, čez suhe blagajne, o dolgovih, da dobivajo samo klerikalci podpore. Hudoval se je tudi čez novi občinski red, da sme sedaj vsak voliti in da se bodo ljudje izobrazili in da bodo v doglednem času klerikalce izpodrinili. Povedal je tudi skrivnostno, da bo S. L. S. razveljavila mandate dveh ljubljanskih deželnih poslancev itd. Naši možje so pa rekli, da ta poLtični močnik, ki ga nam je dr. Ravnihar na Štefanov dan kuhal, ni užiten in so ga še liberalci težko doli spravili.
ZMAGA S. L. S. V PLANINI.
Iz Planine pri Vipavi Vesele božične praznike so nam prinesle občinske volitve, ki so se vršile dne 18. decembra. Možje so pokazali da liberalci tudi mi nas nimajo več kredita. Celo v prvem razredu, v katerem so dolgo vrsto le-imeli zagotovljeno večino, so sedaj pogoreli. Odbornika imajo samo enega; ta je bil izvoljen samo zato ker je zelo zmeren liberalec in spoštovan mož. Ob tla je liberalna mora, ki je zavirala ves napredek na Planini. Mnogo dela nas čaka zdaj, če hočemo dohiteti druge v izobrazbi. Na liberalnih razvalinah naj vstane novo življenja po načelih Slovenske Ljudske Stranke, ki izobražujejo duha in plemenitijo srce, Nasprotniki so nam pri volitvah med drugim tudi očitali, da nismo dovolj za slovenski jezik vneti, da se naša stranka druži z Nemci. Kaj naj nato odgovorimo. Vsak ve, da so to laž pobrali iz svojih liberalnih listov, od katerih se puste za nos vleči. Mi pa pokažimo, da smo zavedni Slovenci in pristopimo v obilnem število našo podružnici »Slovenske Straže"!
Občinske volitve na Ižanskem.
Pred dobrim mesecem je prerokoval „Slov. Narod", da se pod Krimom že jasni in da bodo pri letošnjih volitvah zmagali naprednjaki. Koliko je bilo to prerokovanje resnično, navedemo tukaj izid vseh občin ižanske okolice. Poročalo se je že, da je v Vrblenjah zmagala na celi črti S. L. S.
Iška Loka pri Igu. Ta občina je bila dosedaj v liberalnih rokah, pri volitvah, ki so se vršile 10. dec. je liberalna stranka propadla, samo II. r. so si še z največjo silo obdržali. Težko je bilo podreti to liberalno trdnjavo, liberalni župan Anton Jere je sam letal okoli za pooblastili, dajal za pijačo in vso volitev sam vodil. Napravil je volitev na nedeljo ob pol 8 uri zjutraj, da še ljudje niso mogli k sv. maši. Razpošiljal je volilne liste volilcem šele eno uro pred volitvijo in sicer so bile glasovnice že popisane s kandidati, ki niso bili volilcem všeč. Za to in še za druge grehe se bo moral zagovarjati pri dež. sodniji. Kako imajo domačini radi tega uzornega. župana se vidi iz tega, da je v domači občini dobil samo 5 glasov, drugih 20 si je pa pridobil s pooblastili. Kako mu je hudo po županskem stolcu, pa bo moral ali rad ali nerad odložiti to čast. Pred volitvijo je pravil, da bi dal 100 K za en sam glas, če bi mu pripomogel k zmagi. Le potolaži naj se in naj se uda usodi. Kdaj bo volitev novega župana se še ne ve.
Iška vas. Tukaj so se vršile volitve 21. dec. Bila je ta občina že pred v naših rokah, pri sedanji volitvi je poskušalo par zgagarjev priti do zmage, pa niso zmogli.
Studenec — Ig. Najhujši volilni boj pa je bil v tej občini. Občinske volitve so se vršile to soboto (23. dec.) Pred par leti je bila ta občina še v liberal-, aih rokah, v dosedanjem odboru je bilo 3e 7 naprednih odbornikov, v soboto so pa še ti sfičali, tako da je sedaj ta občina popolnoma v naših rokah. Pa pravite da ste naprednjak, poglejte ali niste nazadnjaki! Kako so letali zadnji teden za volilci in pooblastili. Kar po trije so letali v vsako vas, pa niso dosti opravili. Zadnji dan pred volitvijo je skušal naše volil ce zbegati s svojim pastirskim listom" neki Ivan Šenk, katerega je s sikirico na rami razstresal med volilce, pa tudi ni nič pomagalo. Na celi črti so propadli. Izvoljeni so vsi kandiclatjo S. L. S. Slava !
Grozen iWM ne MU praznik.
Pri podružnični cerkvi na Gorici pri Leskovcu (župnija Leskovec) je bila kakor po navadi na božično jutro sv. maša. K sv. maši so prišli tudi bratje Franc, Anton in Janez Žarn, doma iz Vel. Mraševega pri Cerkljah. Med mašo se je začel mlajši brat Franc Žarn na koru prepirati z oženj enim posestnikom Meketom in mu pripeljal med prepirom tudi zaušnico. Meke potegne nož'in težko rani Žarna, ki ves s krvjo oblit zapusti kor. Žarn ima težke telesne poškodbe in se bori doma s smrtjo. Ko sta Anton in Janez Žarn zvedela, da je njun mlajši brat Franc težko ranjen, sta šla po maši za Meketom, na njegov dom, da bi stavila na odgovor. Tiščala sta v vrata in hotela na vsak način v hišo udreti. Meke se je nekaj časa ustavljal in upiral, nazadnje pa je potegnil za nož, odprl vrata in oba brata zaklal. Anton je ostal na mestu mrtev, Janez je pa umrl par ur kasneje po strašnih mukah. Trupli zaklanih bratov izkazuj eii rane na prsih in trebuhu. Meke, katerega so orožniki od-pe-ljali v Krško, trdi da je to storil v
silobranu. Jasnost v to žalostno žalostno zadevo bo prinesla šele sodnij-ska obravnava. Sedaj se še ne more reči, na kateri strani je krivda. Zaklana fanta so prinesli v mrtvašnico v Cerklje, kjer se bo vršilo raztelesenje. Podružnica se je zaprla, ker je na koru in po stopnjicah vse polno krvi.
Italijansko - turška vojska.
Na afrikanskem bojišču se bijejo neprestani boji. Turški generali so zdaj osredotočili svojo pozornost na Bengazi, kjer Lahe neprestauo napadajo. Viharno morje onemogoča laškim vojnim ladjam, da bi se udeleževale bojev. Nadalje so se bili tudi hudi boji pri To-brasu in pri Derni. O bojih pri Bir Tobruku poroča zdaj tudi turško vojno ministrstvo. Po turškem poročilu so Turki in Arabci pri Bir Tobruku premagali Lahe, ki so morali bežati do Ainzare. To je jako verjetno. — Turki so zdaj pričeli proti Lahom v Turčiji reprezalije. Zaprli so laške banke in povišali carino na laško blago za 100 odstotkov. Znani nemški feldmaršal baron von der Goltz je objavil o sedanjem položaju na bojišču strokoven članek, ki podčrtava, da so Turki s sedanjim položajem lahko popolnoma zadovoljni. — Razburjenje zaradi odstopa Soluma in okupacije obmejnih oaz od strani Francozov se v laški javnosti še ni poleglo.
Rim,26. decembra. (Oficielno.) Brezžična brzojavka, došla iz Bengazija, poroča: Včeraj (25. t. m.) zjutraj je pričel prodirati sovražnik proti Bengaziju. Na naši vzhodni fronti se je razvilo 19 raznih kolon, ki so štele več tisoč moč z artiljerijo, ocl morja do Berke v razdalji približno petih kilometrov. Viharno morje je povročilo, da se boja niso udeležile naše vojne ladje. Ko se je pribl žal sovražnik na 2 km, so naši topovi pričeli streljati, in so sovražnika ustavili na celi črti. Sovražnik je imel izdatne izgube. Proti večeru se je umaknil sovražnik v nasproti ležečo oazo. Mi nismo imeli nobenih izgub.
Bengazi, 23. decembra. (Poročilo ,,Agenzie Štefani"). Včeraj ponoči je napadel sovražnik v temni noči in med viharjem neko našo utrjeno stražnico, a je bil odbit. Mi smo imeli pet lahkih ranjencev.
B en gazi, 22. decembra.Ponoči nas je hotel presenetiti sovražnik in je trikrat napadel naše postojanke. Naši planinci in oddelek artiljerije so ga pa odbili ne da bi imeli kake izgube.
Bitka pri Toforasu.
Carigrad. 23. decem. Turško vojno ministrstvo objavlja brzojavko poveljniku v Tripo'isu, ki javlja, da je prodiral 19. t. m. en laški polk z nekaterimi gorskimi baterijami proti Bir-Tobrasu a so bili Lahi vsled odpora Arabcev in Turkov prisiljeni, da so se morali umakniti. Turki so Lahe zasledovali do Ainzare. Lahi so imeli 50 mrtvih. Turkov in Arabcev je bilo ubitih 12, ranjenih pa 32, med njimi en častnik.
Tripolis, 23. decembra. (Poročilo ..Agenzie Štefani.") Turki in Arabci so izgubili v bitki pri Bir Tobrasu nad 200 mrtvih in ranjencev. Sovražnik se je umaknil iz Bir Tobrasa v Azizo.
pri Tcbiuku.
Tobruk, 23. decembra. Oficielno se poroča: Včeraj zjutraj je napadel sovražnik naše odelke, ki so čuvali zgradbo neke baterije ob južnem pristanišču. Boj je trajal šest ur. Na naši strani se ga jc udeležila ena baterija 20. artilerijskega polka, dva samostojna artilerijska odolka z nekaterimi ini-traljezanii in ena gorska baterija. Baje so se udeležili tudi vojaki 149. pešpolka, ki so gradili baterijo, ena baterija 75. polka in ladjina artiljerija. Na naši strani je padlo 7 mož, med njimi 2 častnika, ranjenih je bilo 16 mož, med njimi en častnik.
Boj pxi Derni.
Rim, 23. decembra. „Agenzia Štefani" poroča iz Tripolisa 22. t. m.: Kakor brzojavlja general Tramboni, sc je bil 18. t. m. pri Derni boj. v katerem so izgubili sovražniki 75 mož.
Kako so zasedli Angleži Sol«m.
Kairo, 24. decembra. Agence Ilavas- poroča: Turki so zapustili utrdbo, ki so jo nato zasedli egipčanski vojald. (Laški listi so namreč trdili, cla se jc turški poveljnik upiral.)
Turki zaprli laške banke.
Carigrad, 24. decembra. Trdi se, da je ukazala turška vlada zapreti laške banke in podobne zavode.
Turki povišali carino na laške izdelke.
Carigrad. 2f>. decembra. (Kore-soondenčnf urad.) Zbornica ie spreiela oo-
stavo, po kateri se poviša carina na laške izdelke za 100 odstotkov. Izjemoma sme dovolili vlada 11 odstotno carino na žveplo, ki se rabi po vinogradih.
novice.
•h Deželni zbor. Jutri ob 10. je sveta maša v stolnici. Popoldne ob 3. uri je prva seja deželnega zbora. Poslanci S. L. S. imajo klubovo sejo zjutraj po maši ob 11. uri.
-j- Dnevni red I. seje deželnega zbora kranjskega dne 28. decembra 1911 ob 3. uri popoldne. 1. Otvorenje deželnega zbora. 2. Naznanila deželnozbor-skega predsedstva. 3. Obljuba treh novoizvoljenih deželnih poslancev. — Poročila deželnega odbora o nekaterih premembah načrta zakona o gradnji in vzdrževanju javnih neerarskih cest in potov; o začasnem pobiranju deželnih priklad leta 1912; o gradnji novega uradnega poslopja.
I- O kranjskem deželnem zboru razširjajo liberalni listi najbolj bedaste stvari, kar si jih je sploh mogoče izmisliti. Da le vesti ne bodo dosegle svojega namena, je jasno. Naše ljudstvo je ob sedanjih občinskih volitvah pokazalo, da je tako zavedno, zvesto in se tako trdno naših načel oklepa, da se takim zmešanim ljudem, kakor so naši liberalci, ne da za nos voditi. Laži, ki jih o deželnem zboru širijo liberalni listi, so le dokaz, da je ni v celi izobraženi Evropi boli propale in bolj pokvarjene stranke, kakor je narodnonapredne. Naš deželni zbor bo slejkoprej plodonosno deloval v korist ljudstva, z liberalci se bo pa napravil temeljit obračun.
•f Našim poslancem na znanje. Glasilo »Učiteljske tiskarne« je 26. t. m. v svojem članku zapisalo sledeče: »Sloven- I ski narod ni še nikdar imel takih lumpov I za poslance kot so možje S. L. S.« — Lju- j dje, ki si drznejo tako pobalinsko psovati, i so vzgojevatelji mladine in bodo le dni go-tovo zopet lamentirali, naj se jim povišajo i plače. Najbržeje bodo dobili na to odgo- j vor, ki ga zaslužijo. Lista pa, ki tako sramoti izvoljene zastopnike ogromne večine slovenskega naroda, noben spodoben človek ne bo prijel v roke. To je namreč »Jutro-.:, tiska in vzdržuje ga pa »Učiteljska tiskarna«.
+ Imenovanje. Komisar južne železnice dr. Aleksander F a t u r je imenovan za tajnika.
+ O sekundarskih imenovanjih ne more »Slovenski Narod« nikoli molčati. Vselej mora malo pozabavljati in se delati, kakor da piše čisto resnico. Na zadnjič razpisano sekundarsko mesto je bil imenovan dr. Ješjp, dr. Virantu pa se je ponudila substitucija na blaznici na Studencu, ker je moral dne 15. decembra nanagloma iti k vojakom prejšnji substitut. >Narod« se jezi in se nekoliko zaletuje v mogočnega« dr. Zajca in pravi, da sta bila imenovana dva sekundarija, ki še prožen; pravočasno vložila nista, preterirana sta pa bila dva starejša prosilca, ker sta napredniaka, Bog blagoslovi obema doktorjema njuno na-prednjaštvo, ali resnici na ljubo in da ne zadene kakega starejšega narodno-napred-nega pristaša kap, konsfatiramo, de. je bila razpisana samo ena složba, da sta zanjo oravočasno prosila M. Ješe in dr. Virant, ko sta že oba dovršila tretji rigoroz, dalje da dr. Jamar sploh prosil ni, dr. Jenko pa je hote! vstopiti šele 1. januarja. Poleg tega zadnja dva prosilca ne moreta, priti v postev, ker instrukcije pravijo, da se-kundartji ne smejo biti oženjeni. No, pa to vse nič ne stori, — po liberalni sodbi je bila dolžnost deželnega odbora, da dr. Jamarju ukaže prositi za službo, ker je naprednjak, dr. Jenkotu pa počakati do novega leta, tudi zato, ker je naprednjak; dr. Ješeta in dr. Viranta pa bi morali izgnati na Kitajsko študirat tse-tse. Taka objektivnost bi bila res lepa za liberalne študente, pa za enkrat naj sc ravnajo sami po njej.
Slovenska Straža. Včeraj se je vr-šii občni zbor Slovenske Straže v Pod-brezjab. Zbralo se je veliko ljudstva. Govoril je Fr. Terseglav. Člani podbrezijske podružnice so jako vneti za katoliško na-rodnoobrambno delo.
L Iz politične Bhifbe. Namestništ-veni tajnik Fran Lasič na Krku je imenovan za okrajnega glavarja in okr. komisar dr. Vil jem Ba 11 i c v Gorici pa za namestniškega tajnika. Kakor sc govori, pride g. Lasič za okrajnega glavarja v Sežano, g. Baltič pa za voditelja okrajnega glavarstva na Krku.
— Imenovanja na južni železnici.
Imenovani so bili za revidente adjunk-ti: Franc Borštnar, Božidar Pugel, Fr. Planinšck, Rudolf Klopčar, Martiin To-polovec, vsi v Ljubljani; Alojzij šulgaj v Postojni. — Za adjunkte: Anton .Šiška v Ljubljani, Ivan Košmerlj v Borovnici. Oekar Sziliich v Logatcu, Anion Felicijan in Frane Mam, oba v Ljubljani. — Za asistente: Ivan Radano-vič. Ivan Jaklič, oba v Ljubljani, Julij
Tmška v Lužah, Rudolf Gestrin v Ljubljani, Viktor Devetak v Logatcu, Raj-ko Lecker v Št. Petru, Ivan Kovač v Ljubljani, Anton Spetrič v Brezovici, Ivan Ivragl v Ljubljani, Henrik Radaj na Savi, Karel Herrmann in Rudolf Mičulinič, oba v Ljubljani. Definitivno nastavljeni so bili prov. asistenti: Fr. Valenti v Trnovo - Ilirski Bistrici, Alojzij Kovačič in Jožef Luschutzky, oba V Št. Petru. — Imenovani so bili za prov. asistente: aspiranti: Anton Selan v Postojni, Viljem Tome v Zagorju, Leopold Gruden v št Petru, Bogomir Grzetič na Rakeku. -•- Imenovani so bili nadalje: za inšpektorja stavbni nad komisar Friderik Mikulašek v št. Petru; za stavbnega komisarja stavbni adjunkt Otmar Sander v Ljubljani; za stavbnega ad-junkta Sebastjan Čenčur v Ljubljani; za reviclenta strojna mostra Adolf Sclinabl in Alojzij Stranz, oba v Ljubljani; za adjunkta Viljem Roggl in Friderik Weinberger, oba v Ljubljani.
— Samoumor — ali kaj? V Gorici pogrešajo umirovljenega mestnega učitelja Gabrieuoiga. V četrtek popoldne so našli ob Soči nekaj oblačila, ki je bilo last. Gabrieuciga. Zadnje čase je trpel na. maniji, da ga vso preganja iu se zaradi tega splošno misli, da se je v samomorilnem namenu vrgel v Sočo.
d Imenovanja pri državni železnici. C. kr. želez, ministrstvo je imenovalo v področju tržaškega ravnateljstva: za tit. višjega nadzornika Manthner Hu« gona, nadzornika in načelniku oddelka t pri ravnateljstvu v Trstu, za tit, nadzornika Salter Jakoba, višjega stavbnega komisarja pri oddelku 3 ravnateljstva v Trstu, za nadzornike: Nitsche Karla, višjega, stavbnega komisarja in načelnika železniške sekcije v Trstu, Frisd Otona, višjega komisarja in načelnika kurilnice v Gorici, Kurschel Jurija, fit.. nadzornika in načelnika železniške sekcije II. v Ljubljani, Grtin-vald Franca, tit. nadzornika pri tra-sirnem oddelku v Rudolfovein, dr. Weindl Henrika, tit. nadzornika in podnačelnika pri oddelku 1 ravnateljstva v Trstu, Dr. Sauter pl. Riede-negg Roberta, cesarskega svetnika, tit. nadzornika in načelnika oddelka 6 ravnateljstva v Trstu; za višje stavbne komisarje Pallasmann Emila, stavbnega komisarja in podnačelnika pri železniški sekciji I v Gorici, Franič Leonido, tit. višjega stavnega komisarja in podnačelnika pri železniški sekciji II v Gorici, Wiener Evgena, tit. višjega stavbnega komisarja in podnačelnika pri železniški sekciji v Trstu, Morpurgo Pavla tit. višjega stavbnega komisarja in podnačelnika pri železniški sekciji Iv Ljubljani; za višjega strojnega komisarja: Palese pl. Grettaberg Franca, tit. viš. stroj, komis. in načelnika ku-rilniške ekspoziture v Divači; za železniškega tajnika: Gertscher Fedorja, komisarja, pri oddelku 1. ravnateljstva v Trstu; za nadzornika; Kordas Ferdinanda, višjega revidenta. in načelnika filialnega voznega oddelka pri ravnateljstvu v Trstu; za višje revidente J Cicin Vincenca revidenta pri oddelku 6, Sortsch Josipa, revidenta in preglednika postajnih blagajn pri oddelku 7 ravnateljstva v Trstu, Kokalj Franca, ofi-cijalna in postajenačelnika v Kranju, Weixler Henrika, revidenta pri oddelku 7 in Hubel Josipa, tit. višjega revidenta pri oddelku 5 pri ravnateljstvu v Trstu.
—	Promocija. Akademično društvo slovenskih veterinarjev javlja, da je 18. t. m. starešina Alojzij Škof iz Oseka pri Sv. Trojici v Slov. goricah na Štajerskem promoviral na c. in kr. živinozdravniški visoki šoli na Dunaju za živinozdravnika.
—	Nesreča na lovu. Dne 22. t. m. so sc podali novomeški lovci, med njimi tudi c. kr. deželnosodni svetnik v pokoju Maks pl. Langer ter c. kr. gozdni komisar Urbas, v bližnji gozd, ki se nahaja onkraj bolnice usmiljenih bratov v Kandiji, z imenom »Porlovald-, na lov. Ko so se lovci razpostavili, se je kmalu nato cula vest, da je svetnik Maks pl. Langer obstreljen, in sicer da je dobil strel v stegno ter da ga jc obstrelil po nesreči gozdni komisar Urbas. Svetnika pl. Langerja so takoj po poškodbi prenesli v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer ga sedaj zdravijo. Poškodba, pravijo, da ni smrtno-nevarna in je upati, da bode svetnik pl. Langer kmalu ozdravil.
—	Smrtna kosa. V Lokavcu pri Ajdovščini jc umrl veleposestnik in vele-tržec župan g. F r a n c II m e 1 a k v 76. letu svoje starosti. — V Trstu jo umrla gospa Marija Sedmak v starosti 84 let.
—	Poročil se je v bolnišnici učitelj g. Ivo Samec z gdčno. Adelo Martelanc.
—	Profesor se je ustrelil. V Zagrebu se je ustrelil mladi, večletni profesor na gimnaziji v Šušaku Bogdan L a s t a v i c a.
—	Požar vsled cigarete. Dne 24. t. m, je nastal v Smolinji vasi blizu Novega mesta pri posestniku rencu ppžar. zgorelo
|c nekoliko gospodarskega poslopja — hlev in svinjak. Požar jc nastal ravno ob 12. uri, ko so bili Pencetovi in tudi drugi njegovi sosedje pri obedu. Ogenj jc nastal vsled goreče cigaretc ali smodke, ki so jo zanesli med slamo otroci.
Ižanska farna cerkcv v veliki nevarnosti. V nedeljo zjutraj okoli pol 2 ure so šli župan Mencej Matija, Po-držaj Jože in Železnikar Janez mimo farne cerkve proti domu. Zapazili so svetlobo v zvoniku pri uri. V začetku so mislili, da kdo uro navija. Ko pa je postajala svetloba vedno večja in je začelo po dimu smrdeti, so sklicali organista da je odprl cerkcv, so šli v zvonik gledat, in videli, da pri uri že močno gori. Leteli so po zvoniku že goreče deske. Začeli so zvoniti in ljudi klicati na pomoč. Ljudje so bili večinoma še po koncu radi volitev, ki so se končale malo pred. Pohvaliti moramo tukajšnjo požarno brambo, ki je bila občudovano hitro na mestu. Ženske so pridno prinašale vodo pod zvonik, možki pa naprej po stopnicah in v dobri uri je bilo vse pogašeno. Kakšna nesreča bi se lahko zgodila! Če bi le vsaj pol ure pozneje zapazili ogenj, bi bilo gotovo že prepozno. Ogenj bi se bil razširil in nobeden bi se ne upal v zvonik. Ne bi pogorel samo zvonik, ampak tudi cerkev in gotovo tudi druge hiše, ki so prav v bližini cerkve. Gotovo zaslužijo tisti, ki so prvi zapazili ogenj in steni preprečeli veliko nesrečo kako nagrado od zavarovalnice. Kako je nastal v tako pozni uri ogenj v zvoniku, se še sedaj nemore za gotovo določiti.
—	Pišola kot igrača. 18. t. m. je
obstrelil šestletno potsestnikovo hčer Frančiško Kraljic v Notranji Gorici nek desetletni deček, ki se je igral s Flobertovo pištolo, ter jo težko ranil na obrazu in levem očesu. Dekletce so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
—	Zasačen cerkveni tat. 16. t. m.
je zasačil cerkovnik 381etnega delavca Ivana Lenarčiča iz Dragomlja v župni cerkvi v Dobu, ko je hotel odpreti denarno puščico. Izročili so ga orožnikom.
—	Ustrelil se je p-ed očmi s!arišev, fene in otrok. Iz Siska poročajo: Tu se je ustrelil 27 let. stari trgovec Dragan Setinski, ki je bil posebno za časa svojega bivanja na Reki znan kot veseljak in kavalir, ki je na en dan zapravil po več sto kron. Ko so bili v praznikih zbrani na njegovem stanovanju njegovi stariši in žena z otroci, pristopil je k ogledalu, zaklical: »Vidite, to je moj konec!« ter se ustrelil. Bil je takoj mrtev.
—	Umri je v Trstu gosp. U r b a n L e n č e k , posestnik in vinski trgovec, *tar 56 let.
—	Požari ob Kolpi. Iz Adlcšič 22. decembra. Danes ponoči okoli polnoči je zopet gorelo na Hrvatskem in sicer, kakor je bilo videti z Preloke, okoli Gradišča v župniji Bosiljevo onostran Vinice. Požar je moral biti silen, ker se je videlo močno tudi pri nas, četudi je do nas več ur hoda in so vmes hribi in hoste in leži Bosiljevo dosti nižje od nas. Trajati je moral tudi več ur, ker so videli pri nas svit šc ob 4 zjutraj. Kaj natančnejega do zdaj pri nas še ni znano.
—	Poboj. Malo pred požarom na Igu {e napadel fanta Ivana Steblaj iz Ijra, ki se je vračal proti domu 17 letni Anton Kraljič z Iga. Udaril ga je tako močno s koloni, da se je ta na tla zgrudil, skakal po njem, mu zadal z nožem tri nevarne rane na vratu in trebuhu. Menda sta imela ta dva fanta osebno sovraštvo med seboj radi neke punce. Ranjenca so odpeljali ga v deželno bolnišnico.
Slajerske novice.
š Ub'Io je na žagi pri Sv. Ožbaltu blizu Ptuja 141etnega delavčevega sina Janeza Kajzerja.
š Pri podiranju drevja je padlo težko drevo na kočarico Katarino Fe-guš v Majšbergu pri Ptuju. Nesrečriica je bila tako hudo poškodovana, da je še isti večer umrla.
š Smrtni padec. Te dni je šle 70-ietni prevžitkar Franc Grah na Gomil-skem pri Celju na podstrešje, da bi tam odveza! vrv za sušenje perila. Na lestvi pa je stopil tako nerodno, da mu je spodletelo ter je padel pet metrov a-loboko. si stri vrat in umrl predno je došla zdravniška pomoč.
š Bratomor. Iz Celja nam pišejo: Brata Andrej in Anton Četina v St. Petru v Sav. dolini sta si bila že dalj časa sovražna. Vzrok za to je bilo pač surovo obnašanje Antona napram bratu in starišem. Te dni je med njima zopet nastal prepir, ker je oče izjavil, da bode predal posestvo svojemu sinu Andreju, sam pa bode šel na prevžitek. Brata sta se nato ostro sprla. Anton ie
z revolverjem dvakrat ustrelil na An« droja. En strel mu je predrl vrat. Poklicani zdravnik dr. Kunst iz Št. Payla pri Preboldu je dal prvo pomoč. Antona so še isti večer izročili o.ožnikom, ki so ga odvedli k okrožni sodniji v Celju. Andreja so obdržali v domači oskrbi in leži nezavesten.
Ljubljanske novice.
lj Nas'op g. Antona VerovšIfa v novih izvirnih komičnih prizorih. Na velikem Silvestrovem večeru, ki bo prihodnjo nedeljo ob 8. url zvečer v »Unionu«, nastopi ljubljenec našega gledališkega občinstva g. Anton Verov-šek v dveh nalašč za ta veče.' splsanih komičnih prizorih. G. Verovšek nastopi v izvirni samoigri »Na Silvestrov veče r«, ki jo je za ta večer spisal priznani humorist pisatelj gospod Rado M u r n i k in v dovtipov polnem »P r e-d a vanju gospoda profesorja Sulfurovič a«. Že ta dva nastopa pričata, da bo Silvestrov večer v »Unionu« res izredno zabaven, pa tudi druge elitne točke bogatega sporeda so izbrane nalašč za res veselo zabavo.
lj Moški zbor »Ljubljane« ima danes zvečer iz edno vajo za Silvestrov večer.
lj Slomškova podružnica za Ljubljano in okolico zboruje 28. t. m., ob dveh popoldne v Katoliški tiskarni III. Pridite!
lj Menice kavallr'ev. — Iz kupčij iibera'ne »Glavne posoji niče«. Pri dunajskem višjem deželnem sodišču se je vršila pred nekaj dnevi zanimiva razprava, kateri je bila povod neka menica. Bivši nižjeavstrijski deželni poslanec Konstantin grof Gatterburg jc bil namreč svoječasno v denarni zadregi ter se je obrnil dne 17. septem-bva 1909 na agenta Andreja Passecker-ja in mu dal menico za 20.000 kron, na kateri sta bila podpisana tudi njegova soproga Hedvika grofica Gaterburg kako - tudi deželni poslanec pl. Pir-ko. Za to menico, ki je zapadla dne 17. marca t. 1., ni dobil grof Gatterburg nobene valute izplačane. Ko grof Gatterburg na dan zapalosti menice ni rešil je izdal nov a.kcept. za 10.000 K, ki je zapadel 10. junija 1910. Ker tudi zanj ni dobil grof denarja, tudi te menice ni rešil. Sedaj je prišel 23. septembra 1910. Pas-secker k groftt Gatterburgu in mu rekel, da je vse dobro, da more grof takoj dobiti denar od »Glavne posojilnice« v Ljubljani. Nato je dal grof Gatterburg Passeckerju novo menico, ki jo je tudi podpisala, njegova soproga, a je ta menica ostala. 4i'ugače popolnoma neizpolnjena in ni imela nPi datuma, niti zneska vpisanega. G of Gat-terUTTTv pa ni dobil tudi na to menico, ki ie bfta dodatno izdana od »G'avne posojilnice« na 30 000 K. nobene valute. »Glavna posojilnica« je medtem prišla v konkurz in njen predsednik, odvetnik dr. Hudnik, zaprt. Upraviteljstvo konkurzne mase je sedaj tožilo grofa Gatterburga na plačilo 10 673 K z ozirom na njegove menice per 20.000, 10.000 in 30 000 K. Deželno sodišče je tožbo zavrnilo, češ da grof sploh nobene valute ni dobil. Proti tej '-azsodbi .ie uprav;telistvo konkurzne mase »Glavne posojilnice^ v Ljubljani vložilo vzklic, o katerem se je sklepalo pri deželnem nadsodišču. Zastopnik »Glavne posojilnice« je navajal pri razpravi, cla je pri zadnji menici za 30.000 K izplačala »Glavna posojilnica« nekemu agentu V i d m a j e r j u 5350 K. ki jih pa grof Gatterburg nikdar ni prejel. Teh 5500 Iv sta obdržala agenta Vidmajer in Passeuker zase kot provizijo. Po kratkem posvetovanju je dunajsko deželno nadsodišče potrdilo prvo razsodb^ in zavrnilo vzklic »Glavne posojilnice« vsled istih vzrokov kot, prvo sodišče. Stroške mora plačati konkurzna masa. »Glavne posojilnice«.
lj »Jutro« preneha. »Jutrov« dolg se je »Učiteljski tiskarni« tako izborno izplačal, da mora z izdajanjem M. Plu-tovega »Jutra« prenehati. O tem krožijo po Ljubljani jako zanimive novice. Plut tako preneha biti »lastnik«, pravijo pa, da ima vdovsko učiteljsko društvo še nekaj vinarjev preveč in da zato namesto »Jutra« namerava »Učiteljska tiskarna« z novim letom izdajati »Novo Jutro«. Dokler bo liberalno učiteljstvo imelo denar za taka nesrečna podjetja, toliko časa naj se ne toži o slabih plačah.
lj Umrl je g. Karol Paichl , sin pokojnega zobozdravnika Paichla,
l j Okolu 30.000 K je zapustil Ciril -Metodovi družbi v ljubljanski deželni bolnišnici umrli bivši dacar in gostilničar Ivan Fabijančič, rojen leta 1840 v Logatcu. Vse premoženje znaša 60.000 kron, a je Fabijančič volil drugim društvom znatne vsote, katere bo morala Ciril - Metodova družba kot glavni dedič izplačati. Za ljubljansko reveže ie
volil Fabijančič 6000 K, Sokolu, Čitalnici in Narodnemu domu v Ljubljani po 1000 K, »Slov. Matici«, »Glasbeni Matici«, Zavodu za hluhoneme, Zavodu za slepe po 500 K, za reveže v Ricmanjih, v okraju Senožeče in v okraju II. Bistrica po 5000 K, petim sorodnikom po 500 K, gozd v vrednosti 7500 K Valentinu Križaju, podomače Terjavec, v Za-plani št. 26. Umrl je Fabijančič v dež. bolnišnici, samoten, zapuščen, za njegovo krsto pri pogrebu ni nihče stopal. Kakor čujemo, se nameravajo sorodniki proti oporoki pritožiti, češ, da jo je delal v zmoti, ker sestro Marijo Furlan proglaša v oporoki za umrlo, res pa jo, da sestra še živi.
lj Ljubljansko uradniško gospodarsko društvo ima vsled skl pa zadnjega obč. zbora danes v sredo dne 27. decembra ob 8. uri zvečer v salonu restavracije „Pri Le\u" drugi izredni občni zbor s točko: Prememba pravil.
Razne stvari.
Strašen požar v Brooklynu. Dne 26.
t. m. se brzojavlja \z Brooklyna: Tu goro hiše ene cele ulice. Požar je izbruhnil v neki prodajalnici in se s raš-no hitro razširil. Zgorelo je več ljudi, veliko jiii je pa nevarno ranjc-n.h. škoda je ogromna. Podrobnih poročil še ni.
V smrtni nevarnos i 87 rudarjev. Iz Londona se brzojavlja 26. t. m.: V premogovnik Vigan v St. Zephire je vdrla voda in zaprla izhocl 87 rudarjem. Takojšnje rešilno delo je povzročilo, da so rešili 75 mož, od ostalih so pa dobuli dozdaj le enega mrtvega in se boje, da so osi ali že tudi mrtvi.
Brat us.relil sestro. V Rabu je ustrelil 26. t. m. 151etni Albert Sifgus svojo 121etno sestro. Z očetovo lovsko puško je nameril nanjo, da jo prestraši, a puška je bila nabha in ko jo je izpro-žil, je počJa, sestra se je pa mrtva zgrudila.
Podčastnik z 28 leti Službovanja samomorilec. V Dunajskem Novem Me-s.u se ^e ustrelil 26. t. m. stražmojster Franc Bartl, 15. dragonski polk, ki je služil že 28 let-v armadi.
Velika nesreča v gozdu. V gozdu pri VVolfsbergu so trije hlapci vrejah posekane hlooe, ki so se pa izprožili, ter se pričeli trkl.ati. Vsi trije hlapci so prišL pod hlode."Dva s.a obležala takoj mrtva, vre.ji je pa nevarno ranjen.
Prije t zgornjeavstrijski požigaici 17 hiš. Iz L.nca 26. t. m. poročajo: Policiji se je posrečilo prijeti družbo poži-galcev. ki so zažgali 17 kmečkih hiš.
Skrivnosten samoumor praškega zdravnika. Iz Prage se poroča 26. t. m.: Iz neznanega vzroka se je ustrelil zdravnik clr. Borstovič, ki je šele 4 tedne oženjen.
Požar v kinematografu. Dva otroka mrtva, šest oseb ranjenih! V nekem bero-linskem kinematografu je nastal 25. t. m. požar, ki so ga takoj pogasili. Gledalci so pa prestrašeni drli iz kinematografa. Otroke so suvali odrasli in hodili po njih. Usmrčena sta bila dva otroka, ranjena pa ena ženska in pet otrok.
Nemški prestolonaslednik zas*rup-Fen Berolinski korespondent »Daily Maila« poroča, da je obolel nemški prestolonaslednik, ker se je zastrupil z nikotinom.
TeleloRsKa in Drzojavna poročila.
CESARJEVO ZDRAVJE.
Bnnaj, 27. decembra. Cesarjevo zdravstveno stanje je izborno.
OBISK CESARJA VILJEMA PRI NAŠEM CESARJU.
Berolin, 27. decembra, Spomladi obišče cesar Viljem cesarja Franca Jožefa.
DELEGACIJI.
Dunaj, 27. decembra. Jutri se zbe-reta delegaciji. Avstrijska delegacija zboruje popoldan in bo izvolila za svojega predsednika poslanca Doberniga.
10. STRANKARSKI SHOD ČEŠKE SOCIALNE DEMOKRACIJE.
Praga, 27. decembra. Včeraj se je zaključil strankarski shod češke socialno-demokratične stranke. Poslanca Nemec in Tomašek sta se obširno pečala z razvojem spora med in nemško socialno demokracijo. Radi diferenc glede na obliko strokovnih organizacij je nastal spor med češko slovansko socialno demokracijo in vodstvom državne stranke. Češka socialna demokracija hoče, da se spoštuje češka narodnost. Posl. Tomašek je zelo obžaloval stališče, ki ga zavzema v sporu poljska socialna demokracija. Poljski sodrugi zavzemajo najbrže tako neprijazno stališče nasproti češki avtonomiji z ozirom na Ru-sine. Oba govornika sta naglašala, da je do boja za češko avtonomijo moralo priti vsled zgodovinske potrebe. Shod je sklenil, da se zbiraj volilni sklad, ki obsegaj 1,000.000 dvajsetvinarskih novcev. Po.
:!?.n«-i stranke so takoj vpisali 50.000, uredništvo strankinega glasila 1000, uredništvo »Slobode« v Kladnu 1000, načelstvo strokovne organizacije pa 5000 dvajset-vinarskih novcev.
t GROF FERDINAND ZICHY.
Budimpešta, 26. decembra. (Koresp. urad.) Voditelj ogrske ljudske stranke, tajni svetnik grof Ferdinand Zichy, član magnatske zbornice, je včeraj umrl v 83. letu svoje starosti.
KANALI V GALICIJI.
Krakov, 27. decembra. Danes so začeli kopatii kanal iz Ivrakova do šlezij-ske meje.
HRVAŠKIFRAVASKIPOSLANEC UMRL.
Zagreb 27. decembra. Novoizvoljeni poslanec na hrvaškem sabo u za okraj Klanjec župnik dr. Hpmotar'6 je včeraj v Tul^ju umrl.
ZASEDANJE ISTRSKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Trst, 27. decembra. (Uradno.) Glede na sklicanje istrskega deželnega zbora in z ozirom na soravna vprašanja v Istri se posvetujejo s tržaškim namestnikom zastopniki istrskih strank 30., ne 29. decembra, kakor se je prvotno poročalo.
DALMATINSKI PARNIK ZGOREL.
Trst, 27. decembra. (Uradno.) Pristaniški urad v Šibeniku poroča: Parnik paro-plovne družbe »Dalmacija« »Isla« je pričel pri Rogoznici goreti. Moštvo »Isle« je rešil parnik »Obrovac«. »Isle« ni bilo mogoče rešiti.
VLOM NA SVETI GORI.
Gorica, 27. decembra. V cerkev na Svefi Gori so včeraj neznanci vlomili, pokradli denar v puščicah in oropali podobo Matere božje, ki je bila opremljena z velikimi dragocenostmi. Škoda je velika, o storilcih ni sledu.
POLOŽAJ V TRIPOLISU.
Tripolis, 27. decembra. »Message-ro« poroča: V Tripolisu razsajajo hudi viharji tako da ladje niso mogle izkrcati novodošlih vojakov in materiala. Turki so svoje glavno taborišče napravili v Garrianu. Pridružile so se jim berberske čete. Municija in živila se jim redno rlopošilajo iz Tun'sa skozi oazo Sinaun. Turki silijo tudi arabske starčke v boj. Palijani očiščujejo oazo Zanzur. V Homsu so napadi na dnevnem redu.
TURKI SE HOPO BORILI DO ZADNJEGA.
Berolin, 27. decembra. Enver - bej je iz Tripolisa sporočil nekemu prijatelju pri berolin skem poslaništvu da so turški častniki v Tripolisu in Cirenaji-ki pri svoj li mečih prisegli, da se bore do zadnje kaplje krvi, tudi če bi sc mir sklenil. Arabci o miru tudi nočejo ničesar vedeti.
MIRU ŠE NE BO.
Rim, 27. decembra. »Tribuna« poroča. da italijanskim krogom o kakšnem bližnjem sklepu miru ni ničesar znanega.	\
VELIKA NESREČA V NORIŠNICI.
Rim, 27. decembra. V norišnici v Macerati je vihar prevrnili električno nanravo 5 bolnikov je hotelo žice zopet vzdigniti, a jih je tok ubil, ravnotako ravnatelja, ki je prihitel med norce in jih hotel razdružiti, ker je mislil, da so se sporekli. Dva strežaja sta pa težko opečena.
PANIKA V KINEMATOGRAFU.
Berolin, 27 decembra, V nekem kinematografu je zaradi ognja nastala taka panika, da je bilo pri vhodu osem otrok težkb ranjenih, dva pa usmrčena.
17 OSEB ZASTRUPLJENIH.
Berolin, 27. decembra. V azilu za ljudi, ki so brez stanovanja, je 20 oseb zbolelo vsled zavžitja prekajenih rib. 17 oseb od teh je umrlo. Policija je dognala, da so bile ribe gnjile.
NEZGODA KRALJA ALFONZA.
Madrid, 27. decembra. Kralj Alfonz si je pri polo-igri nevarno zvil nogo.
OBSOJENI MILIJONAR.
Solnograd, 27. decembra. V 18 mesečno ječo je obsojen desetkratni milijonar A. Ainmiller, ki je zlorabil dve deklici, stari 9 in 10 let.
MIROVNA KONFERENCA NA
KITAJSKEM RAZBITA.
Pekin, 27. decembra. Mirovna pogajanja med vstaši in vlado v Ša >gaju so se razbila. V provinciji Hunan revo lucionarno gibanje zopet narašča.
VLOM V RAKEV KARAGJORGJEVI-6EV.
Dunaj, 27. decembra. Tudi zdaj šc niso mogli izslediti oskrun ovaic-\ rakve očeta kralja Petra Kara^m-p- ;-vida. Danes je prišel na policijo sr' i poslanik in policiji sporočil, iz katerih krogov pohajajo najbržeje storilci.