Razne novke. Kolekajte vsa pismas kolkom: Obmejnim bratom - V poraoc. * Duliovske vesti. Za kanonika lavantinske škofije je imenovan č. g. Jakob Kavčič, profesor na gimnaziji v Mariboru. Iskreno čestitamo! — Prestavljena sta 68. gg. kaplana: Frano Božiček iz Pilštanja v Pišece in Frano Planinc iz Pišec v Mozir.jp..  * Izohraževalnim društvom, ki Se niste pri S.  K. S. Z. v Mariboru, sklenite to takoj ter javite gori omenjeni Zvezi svoj pristop. Vsa poštena društva pod katoliško-narodao zastavo Slovenske krščansko-socialne zveze! * Slovenci, kolekujte novoletna vo§6ilna pisma in dopisnice z obmejnim kolekom!  * Plačilne listke za gostilničarje v korist ob-  mejnega zaklada je založila Slovenska krščansko-so-  cialna zveza v Mariboru. Somišljenike prosimo, da zahtevajo povsod te plačilne' listke. Le tedaj, 8e bo obmejni sklad dobro založen, bo mogo5e, obmojno delo raztegniti črez celo mejo. * Izobraževalnim društvom. Ob novem letu vabimo izobraževalna društva, da izpolnijo svoje članske dolžnosti nasproti Slovenski krščansko-socialni zvezi v Mariboru. Vsako društvo se je že prepričalo, kako potrebna je osrednja zveza, in vecina društev je tudi dobila to bogato poplačano, kar je morala doprinesti osrednjemu društvu. Nadalje izvršuje Zveza naloge, ki stanejo veliko gmotnih žrtev. Opozarjamo samo na okolnost, da je Zveza v tem mesecu priredila pet socialnih tecajev, ki so vsi spojeni z velikimi stroški. Za to pa bi naj tudi posamezniki kakor društva sama podpirali Zvezo pridno in požrtvovalno. Načrtov, misli, veselja d^o dela imamo dovolj, le gmotno se godi Zvezi večkrat trda. Društva in rodoljubi, posezite tukaj s svojo roko v pomoS! <: Mladinskiia organizacijam priporočamo ob novera letu, da agitirajo za naročnike krščansko-narodnih listov. Stajerski mladeniči se naj zbirajo okoli ,,Našega Doma." Organizacije same pa naj imajo naročeno tudi ,,Mladost", potem glasilo katoliške slovenske akademi8ne mladine ,,Zora" in glasilo katoliškonarodne srednješolske mladine ,,Mentor." Vsi trije listi izliajajo v Ljubljani in bodo posebno za predavanja nudili mnogo hvaležne tvarine! * MStraža" se bo imenoval list, kojega prva številka je bila zadnjemu ,,Gospodarju" priložena.: Izhajala bo trikrat na teden ter stala za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za mesec 1 K. Gmotna pocflaga je utrjena in uredništvo dovolj številno, da bo zmagovalo ogromno casnikarsko delo. Pozivljamo društva in somišljenike, da naroeajo list; in agitirajo zanj. Listi z lrmogoštevilnimi naroeniki so najboljše orožje v politi8nem, narodnem in gospodarskem delu. Liberalci delajo z vsemi sredstvi, da utrdijo in povišajo svojo gospodarsko mo6. Sramota bi bila, ako bi mi za njimi zaostajali. List je na vse strani neodvisen, sraer bo mu dajal konsorcij, kojemu se lahko pridruži vsak somišljenik. :;: Za Društveni doin v St. Ilju je daroval 6. g. Skamlec 10 K. Ziveli posnemovalci. * Viničarji, hlapci in poljedelski delavci so se laliko že v tem letu prepričali, da se je naš list edini spominjal njihovega stanu in se zanj potegoval. Niti liberalni, niti nemeurski, niti socialdemokraški listi tega niso storili. Se bolj kot dosedaj se bo naS list odslej oziral na vaše potrebe in želje. Mi želimo sreeo vsem panogam kmečkega prebivalstva, torej tudi vašemu stanu. Viničarji, hlapci in poljedelski delavci pa nas naj tudi podpirajo s tem, da si naro6a.jo naš list in pridno vanj dopisujejo. * Napredek katoliškega časopisja na Kranjskem je vedno večji. Z novimletom bo priiiašal ,,Domoljub" vsak mesec prilogo ,,NaS kmečki dom", ki bo posve6en gospodarjem, gospodinjam in dekletom. V »Društveniku" pa se bo bavil ,,Domoljub" z društvenim delovanjem. * Deželnozborske volitve stoje pred durmi. Vsaka stranka potrebuje močno časopisje za volilni boj. Kdor želi zmago Kmečki zvezi, naj agitira za ,,Slovenski Gospodar", da dobi mnogo novih narofinikov in mu vsi stari ostanejo. Kjer je navdušenje, tam so tudi uspehi, kjer je spanje, tam je smrt. Navdušeno torej na agitacijo za kmečki list. * Katollška mladina. Tudi na Poljskem se je med vseučiliščniki vzbudila katoliška zavest. Ustanovili so si krščansko-misleči akademiki društvo Polonia, ki šteje že 25 61anov. Radost nas navdaja, ko vidimo pri vseh narodih, kako se ravno mladina združuje pod krščanskim praporom. * Orožniki. S 1. aprilom 1909 se bodo upeljale pri orožniškem moštvu marsikatere izboljšave. Imenovanih bo izven terce 25 žandarjev postaievodjem in ilOO postajevodij pa stražmojstrom. Nadalje se bo polagoma dovoljevala ve6iemu številu orožnikov ženitev. Doklade se dovolijo vsem imejiteljem zaslužnih križcev, ne pa samo omejenemu številu kakor doslej. Povišajo se tudi doklade za hrano izven postaje. * Iz finančne službe. Cesar je podelil višjemu tinangnemu svetniku in Jinan8nemu ravnatelju v Mariboru grofu Ferrari-Occhieppo povodom njegove upokojitve! pašlov in značaj dvornega svetnika. * Dve promociji. V soboto dne 19. dec. sta bila na dunajskem vseučilišču proinovirana doktorjem modroslovja gospod Josip Mal, 81an ,,Danice", zgodovinar in pesnik, ter pisatelj gospod Ivo Pregelj, bivši urednik ,,Zore", slavist in germanist. * Iz šole. Deželni šolski svet ]© imenoval stalnega učitelja pri Sv. Urbanu pri Ptuju Franca Fink okrajnim pomožnim u8iteljem za okraj Maribor-okolica. Stalna u6iteljica v Teharjih Barbara Zupanek je stopila v za6asni pokoj. * Učiteljska mesta. JMa mariborski gimnaziii je razpisano mesto učitelja za klasično filologijo, nemščino in slovenščino. Prošnje tio 31. januarja. Dalje je razpisano mesto1 učitelja in žolskega vodje na enorazredni ljudski šoli pri Sv. Primožu na Pohorju in na 3 razrednici v Vuzenici. Prošnje do 20. januarja. Mesto stalnega ali začasnega u8itelja je razpisano pri Sv. Veničeslu, p. Slovenska Bistrica. Prošnje do 31. januarja. * S. K. S. Z. iza Stajersko ima odborovo sejo dne 7. januarja v uredništvu Slov. Gospodarja. Prosimo vse gospode, da se važne seje gotovo udeleže. * Flnančna straža dobi povišanje pla8e, ki bo znašala za celo državo 4,000.000 K. Mariborskl okraj. m Maribor. Tukaj je umrl dne 26, t. m. prefc. o. Nazarij Schomvetter, fran8iškan. N. ry m. p. m Tečaj za oskrbovanje dreves leta 1909. Te?$aj, ki se vrši na mariborski vinarski in sadjarski šoli, se deli v tritedenski pomladni, šestdnevni poletni in šestdnevni jesenski tečaj. Oskrbovalci dreves se zavežejo, da se dajo v okolici svojega bivaliŠSa porabiti za vsa v njihovo stroko spadajofia dela. Dnevna plača za to je 2 K s preskrbo ali 3 K brez preskrbe. Mariborski podružnici c. kr. kmetijske družbe se je narofiilo, da predlaga primernega moža iz mariborskega okraja za vsprejem v ta tečaj. ProŠnje, opremljene s krstnim listom, nravnostnim spriSevalom, šolskimi spričevali in spri8evali o prakti8ni uporabi, se morajo poslati do najkasneje 10. jan. 1909 podružnici. Oziralo se bo pred vsem na kmete in Bme8ke sinove, ki imajo že prakti8ne izkušnje v sadjarstvu. Starost naj bi bila 20—30 let. Znanje nemščine se ne zahteva. Ubožni udeleženci tečaja lahko dobijo iz deželnih sredstev podpore tri krone na dan. m Slov. esperantskl krožek v Mariboru otvori meseca prosinca brezpla8ni esperantski tečaj. Kdor se ga hoče udeležiti, naj pošlje takoj srvoj natan8ni naslov krožeku (ob mestnem parku 1. III.) m Maribor. Služkinja Elizabeta Majer, doma od Sv. Trojice, si je v Mariboru pri Mari.ji Zeltener iz zaprte škrinje na prepovedan način izposodila 50 Iron vredno srebrno verižico, od Elize Kidri8 v Celju eno bluzo in dežnik, ter od Eme Ahačič v Celju en predpasnik. Za to delo usmiljenja je dobila tri mesece težke je8e. — Andrej Kraus, trgovski učeneo pri trgovcu Susteriču, je na svojo roko prodal mnogo blaga, ne da bi o tem šef kaj vedel. Samoumevno, da je tudi denar romal v njegov žep. V zahvalo za to je dobil tri mesece težke je6e. m Sv. Križ pri Mariboru. Pretečeno nedeljo dne 27. dec. je priredilo tukajšnje bralno društvo dobro obiskan podučen shod, na katerem je domači g. župnik v eno uro trajajočem govoru razpravljal vpraSanje, zakaj ljudje izgubljajo vero. K sklepu so mnogoštevilno zbrani navzo5i soglasno izrazili svoje ogorčenje nad tem, da se hoče tukaj zraven že obstoječe dobre knjižnice bralnega društva s pomočjo svobodcmiseTnega dijaškega društva ,,Prosveta" ustanoviti Še popolnoma nepotrebno, brezbožno, protiversko knji?nico ter tako zasejati med tukajšnje verno prebivalstvo zopet nov prepir in razdor. m Kako liberalci razumevajo slogo! Pri Sv. Križu nad Mariborom obstoji že od leta 1887 bralno društvo, katero zlasti zadnja leta kaj živahno deluje tako na zabavnem, kakor na poduSnem polju, kakor je gotovo eitateljem ,,Slovenskega Gospodarja" itak znano. Kakor slišimo, ima društvo tudi precoj obširno knjižnico, katere se tamošnje prebivalstvo, posebno mladina, prav pridno poslužuje. Do leta 1906 je bilo io društvo večjidel le na papirju, kajti v celem tem času je baje od leta 1887, torej skoraj celih 20 let, priredilo le kaki dve veselici, o podučnih shodih pa sploh ni bilo ne duha ne slnha. Na obSni zbor se je leto za letom zbralo 5—10 ožjih priiateljev, in tako je dmštvo životarilo naprej. Dne 6. dec. t. 1. se je, kalcor jo bilo brati v za.dn.ji številki ,,Slovenskega GoBpodarja", šolarjem priredila šolska cesarska itibileina slavnost, pri knteri je nastopil kot slavnosfni povornik paspod šolski svetnik in profesor Fr. Hmiptman iz Gradna. V svojem govoru je med drupim W\ omenil, knj ho?e on v spomin cesarievepa jn^^pir storitK 200 K daruje v ta namen, da dohijo nbogi 'daljni otroci to zimo opoldne toplo juho; za ta dar mu bodo stariši obdarovanih otrok gotovo vedeli dolžno hvalo. Manj sre8e pa je imol gospod šolski svetnik z  drugim svojim darom, s katerim je hotel pokazati  svojo vnemo in navdušenje za slogo med svojimi rojaki. Cujte in strmite! Rekel je, da ho6e poskrbeti tudi za duševno hrano šoli odrasle mladine, za katero ,,deloma že skrbi tukajšnje bralno društvo." (Tako njegove lastne besede.) «Toda", nadaljuje govornik, ,,to meni ne zadostuje." Zanimivo bi zdaj bilo slišati iz ust gospoda šolskega svetnika tudi vzrok, zakaj inu to ne zadostuje, med tem ko mu je prej skozi 20 let zadostovalo, ko bralno društvo ni ni6 ali le malo storilo. Toda to je gospod šolski svetnik modro za-  molčal. Menda pa ni to vzrok, ker je društvo na odločno verskem stališču ? Dejal je dalje, da daruje 200 kron za javno knjižnico, katero želi tamkaj s pomočjo društva ,,Prosveta" (katerega udje so odločni svobodomiselci, torej tudi brezverci!) ustanoviti. Potem pa je navdušeno zaklical: ,,Bodimo složni!" In bržkone zato, da bi sam prvi pokazal, kako mu je s slogo bridka resnica, hoče zoper že obstoječo knjižnico, ki je na zdravi, trdni, verski podlagi, ustanoviti drugo — brezversko in protiversko! Se lepše pa je to, da si je gospod šolski svetnik v svojem nadaljnem govoru lepo naprosil može občinskega zastopa in ude krajnega šolskega sveta, da tej brezbožni knjižnici preskrbijo streho. Seveda, ta dva zastopa sta od vernega tamošnjega prebivalstva naravnost zato izvoljena in nimata nujnejšega opravila, kakor da skrbita za streho za take brezverske knjižnice. Kaj ne, g. šolski svetnik? In javno šolsko poslopje, katero si je križevsko prebivalstvo z velikimi žrtvami postavilo v sladki nadi, da mu bodo iz istega prihajali verskonravno vzgojeni in podučeni, ne pa po brezverskem berilu zastrupljeni otroci, je menda najbolj pripravno za tako brezbožno knjižnico! Kaj ne, gospod šolski svetnik? In taka otroška cesarska slavnost je menda najbolj primerna za take liberalne protiverske ustanove, kakor je ta nameravana vaša brezverska knjižnica! Kaj ne, gospod šolski svetnik? Ti pa, globoko verno ljudstvo pri Sv. Križu, zdaj lepo pod mizo in tilio, potem bo pa sloga že držala! Kaj ne, gospod šolski svetnik? Znajo pa ti liberalci posebno sloge in kompromise kovati! Hudomušneži šepetajo, da je ba- je gospod slavnostni govornik v svoji navdušenosti za slogo celo pozabil otročiče pozvati, da bi presvitl. jubilarju živio! zaklicali, in je kar s ,,Prosveto" sklenil.  m Jarenina. Nič veselega ne zveste danes od nas, gospod urednik. Pred kratkim nas je zapustil za vselej starosta jareninskih fantov, Jože Karner, ki naon kot zvest naš pristaš ostane ,v trajnein spo- minu. Kdo se rad n;anj ne spominja, ko se je kot sedemMesetletni starček, še večkrat sukal na našem gledališkem odru. Tn med veselim boži6nim (zvonenjem glasil se je mrivaški zvon. 6 oseb smo zagrebli v enem tednu, med drugimi tna Stefanovo mla'do ženo Gajžler ter mladeniča Feliksa Likavec, katerega mati je še pred 4 dnevi tudi ležala ria mrtva^kem odru. Bodi vsem zemljica lahkiali m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Krasno boži8no darilo v obliki 30 K je dobilo naše katoliško slovensko izobraževalno društvo od okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Iskrena hvala! Ziveli posnemovalci! m Spodnji Gasteraj. Umrl je v graški bolnišnici Jožef Selenko. Sel si je iskat v tujino zdravja, kjer ga je dohitela dne 21. dec. ob YiQ. uri smrt. Občina je zgubila v drugiS velezaslužnega moža. Pokojni je bil dolgo let ob8inski odbornik in svetovalec, marljiv in zgleden ob5an, aaroSnik ,,Slovenskega Gospodarja", ud kmetijske družbe. Velezaslužni mož ostane nam obČanom v vednem spominu. Bodi mu tuja zemlja lahka! m Iz šentiljskega kolodvora. Piše se nam: Vrnem se dne 26. dec. raz mojih kratkih počitnic iz rojstne mi vasi, tako mile in drage, na kolodvor v St. Ilj, da se popeljem od tod v Maribor. Cakalnica bila je precej natlaSena. Pride sluSajno nek mladenič ter zahteva v slovenščini vozni listek v Slov. Bistrico. Uradnik ga gleda precej 8asa, kone8no ga vendar pozdravi z nekim MWas?" Mladeni8 mu ne da odgovora. Uradnik je na to res šel, kakor sera bila mnenja, po oraenjeni listek, a 6rez nekoliko časa se vrne brez llstka. Zopet vpraša mladeni6a, seveda v nemščini, kaj bi rad. Mladeni8 mu odgovori povsem mirno: ,,Vozni listek v Slov. Bistrico!" In — svet ne smeji se — uradnik ga še ni umel! In v tem res nemilem položaju je moralo prihiteti temu uradniku par gospodov na pomoč, ki so mu raztolmačili to slovensko tragedijo, in da se to baje pravi Wind.-Feistritz. Take uradnike nam nastavlja južna železnica po naSem slovenskem Stajerskem! m Slov. Blstrlca. Nova železnica nikakor ni po volji našim Bistri8anora. Pa je tudi ta kolobocija Čudna. Samo en voz ima za Ijudi, tako da 8e jih pride malo ve8, pa jih ne moro sprejeti. Zdaj po zimi ni8 ne kurijo; kdor hoCe na toplem biti, si mora drva seboj prinesti in sam zakuriti, ali pa doma ostati. Lukamatija jako slabo žvižga, čeravno so drva za kurjavo iz Dunaja naro6ili, ker pridejo bolj po ceni kot naše domače! Vozi pa naš železni, črni konj tako hitro, da ljudje, ki nočejo vlaka na južni železnici zamnditi, grejo rajši peš, ker je bolj _gvišno." In bistriški trgovci vozijo blago šo vedno po stari cesti na vozovih, ki imajo pol železna in pol lcsena kolesa. kakor i>oprej, ko Se ni bilo lukamatije. Vozniki vozijo ceneje kot železnica; ni se torej čuditi, da je bistriško domoljubje pri koncu, ako se le da kaj prihraniti* Prej tak vik, koliko dobička bo železnica prinesla celi Avstriji, da, še celo Azija in Afrika bodo imeli hasek! O8ka Stiger so vagone, ki bodo prišli, množili s tiso6i in vse je imelo usta odprta, da zavživa pe8ena piš8eta — katera so pekli očka Stiger. In za te zasluge je Kresnik popla8an; tam, kjer se začne ta cesta, ki se je sramovala iti na Crešnjevec ter sft rajši prej skrila v zemljo, tam je postaja po potrebi in ta se bo imenovala zanaprej ,,PostajaKresnikova.* Ali bode okrajni zastop tudi napis naro8il, še ne vemo. Eno je gotovo. Mestna gospoda se bo lahko vozila, 6e železnica tudi ne bo nesla; vsakokrat mora plačati 40 v in ob novem letu bodo dobili veselo voščilo od železnice: 4000 K. In drugo je gotovo: če se napravi še ena postaja v sredini 1. km, se bo promet iz mesta ,,postotil." Tedaj bi železnica morebiti nesla! Da se je moralo ravno to pozabiti! m Laporje. Na Stefanovo po ve8ernicah je Simona Brgleza, ki je bil miloščinar naše župnije, rarno pri razdeljevanju miloščine v župnijski pisarni zadela kap ter je Srez dve uri previden s sv. zakrar menti v Gospodu zaspal. Bil je mož blagega, tihega zna6aja. N. v m. p. L c Kat. slov. tzobraževalno društve v Laporja priredi dne 10. januarja po večernicah t stari šeli poučno zborevanje. P.edaval bo g. Goričan o raznih gospodarskih vpraJanjih. Oospodarji in gospodinje, mladeniŁi in dekleta, ndeležite se vsi tega gospodarskega zbcrovaijat " m St. Andrai t SIot. gor. Zahvala. Voj. Teteranskemu društvn pri Sv. Andražu t SIot. gor. so v teku tega leta darovali za cesarski jnbilejni trak in slavnost sledeči gg: dr. Kronvogel, društv. pokrovitelj itd. 20 K, Mar. Golob pri Vurbergu, botra drnštr. zastare 3J K, It, Kerst. Strelec, nadnč. ravnotam 22 K, Jak. Kliner 33 K, Jak. Čoček. c. kr. urad. na Dunaju 10 K, Dav. Znpaočič, Teleposest. v Ptoju, Ig. PraTdič pri St. Andražu v Sl g po 5 K, Ant. Šamperl, lov. Jož. in Neža RoiLla, gostil. po 4 K, J< ž. Kaisersberger terg. dež prid. 3 K 40 v., Ant. Eešiž terg. 3 K 20 v., Vin. Zorko c. kr. poštar, Tom. in Mar. Poš gostil, po 3 K, Jorij Cuček gostil., Jož. Bliš yin. terg. po 2 K 20 v, Peter Zorko drnšt. tajnik in hornist, Tom. Petkovič po 2 K, Al. Rižner 1 K 60 v., Fr. S;moni6 1 K 20 v., Leop. Suhae Obč. P., Jan. Vojak, Fr. Ilešič, Jan. čuček fant, po 1 K Jari Jurtela 60 v., Kata Ilešič in Lojza Plesec po t., VBem blagodujnim darovalcem, podpornim in častnim članom izrekamo tem potom prisrčno »ahvalo, ter želimo vsem srečno in veselo novd leto! Odbor. Gregor Druzovič, predsednik. Peter Zorko, tajnik. m Sv. Lenart v Slov. gor. Za jubilejno šolarsko kuhinjo so dalje darorali sledeči gospodje ozir. den. zavodi: Posojilnica v Celju 4<i K, dr. Leščnik, orlvetnik v Št. Lenartu 10 K, Ktamsr Marija, namesto obljubljenih poljskih pridelkov 6 K. Krompirja, zabele, fi*ole in olja so poslali ti-le gosp. posestoiki v Lnrmanju: Rop Janez, Gorjup Aodrej, Kurnik Matevž, Potrd Janez, Purgaj Marija, Jančič Anton, Koser Josip. Živko Marija, Polič Marija, P;oj Jakob in Šaman Ana. Bog plati! Dalje prihodnjič. Cenjeni darovalci in drugi bo vabljeni, naj 86 potrudijo v obednico. Začetek ©b 12 uri, konec '/4 na 1- m Sv. Rnpert V Slov. gor. V nedeljo dne 3. prosinca 1909 se bode vršila pri nas v starej šoli veselica z igro ,,Nežika iz Bleda*, a pHtjem in drugo zabavo. Na mnogobrojno udeležbo vabi Odbor. m IV. lzkaz daroT za jjDrnštTenl dom" v Št. Ilfn v Slov. gorlcab.. Od S. — 28. grudna: A. Brezovnik, Vojnik 2 K, Stalao onizje pri Vngeta, Grobelno 6 K, Rajko Perošek, c. kr. profe^or, Ljabljana 5 K, A. TkaTC in F. Zacherl, Ljutomer 6 K 10 v., It. Brozovič, stad. iur. Gradec 5 K, A. Zevnik, kaplan Idrija 2 K, K. Šeško za social. kurz, Sv. Križ pri Slatini 12 K 63 v., F. KuSar, Mengeš 7 K, Ant. Sp»rl, kaplan Planina 6 K, Jak. Kosi, kaplan Celje 132 K 50 vin. kot božično darilo celjskih Slovencev, in sicer so darovali: mil. g. F. Ogradi inf opat itd. 10 K, J>. Kruš č, 8 K, Iv. Gorišek, li. K, dr. Matija Slaw4$ 5 K, Peter Majdič, 20 K, Ant. Pučnik 2 K, Jak. Kosi 5 K, dr. Jnro Hrašovec 5 K, J Kardinar 3 K. Ant. Cestnik 4 K. dr. Jo». Serneo 5 K, dr. Gvid. Sernec 2 K, dr. Ant. Božtf 2 K, Fr. Lončar 5 K, It. TaTken 8 K, Dr»g. Vanič 2 K, dr, Vtk. Kukovee 5 K, dr. Jos. Vrečko 2 K, Vek. Spindler 1 K, R. Strmecki 2 K, M. Voh 1 K, dr. Ant. 8chwab S K, I. Kralj 1 K, Fr. Strupi 1 K, Ant. Mirnik 1 K, Ant. Kolenc 1 K, dr. Jos. Kotnik 1 K, dr. J. KarloTŠek 2 K, M. 8 ha« 1 K, Ant. Kosi 1 K, dr. Lj. Filipič 2 K, dr Lj. Stiker 1 K, Fr. DoHnar 2 K, dr Janko Sernec 3 K, Ivan Ravnikar 1 K, N. N. 50 vin., F. Confidenti 1 K, M. Levstik 1 K, Fr. Kranjc 1 K, Armin Gradišnik 1 K, Iv. Rebek 2 K, dr. Anton Dolar 1 K, F. Pečnifc 1 K, dr. AL Brenčič 3 K, A. Joat 1 K, R. Volavšek 1 K. — Rodoljubnim celjskim Slorencem, posebno č. g. Jak. Kosi-ju za požrtvovalni trud pri nabiranju, za ta krasen božičoi dar najlepšo braUko zabvalo! — Dalje bo darovali: Veaela drnžba t Baumanovi gostilni v Št. Ilju 4 K, Neimenovan iz Nemčije po g. Sernecn Spod. Kumota 10 K, Ad. Gnl, kaplan KoprivDica 5 K, Ant. Levšin, župnik y Radomlji 5 K, dr. Jos. M&rinko, c. kr. prof., Noto Mesto 10 K, n81oyenec", Ljubljana 9 K 66 >in. dr. Fr. KoTačič, prof. bogosloTJa Maribor 5 K, di. Fr. Lukman, prof. bogonlovja Maribor 2 E, Jos. Cy»hte nabral y Sloy Bistrici 1 K Skupaj y t»m izkaza 5J44 K 89 y. Vsa nabrana ysota skupaj *7& K 49 t. Vsem yelikoduŠLim, požrtyoyalnim rodoljubom hyala najprisrčnejža I Zlyeli naslednikil Spominjajte se ob novom letu nDraSti-. douoa" y St. Iljn v Slov. goricah. — Vsem pa: Sreče polno novo leto! Bt. Uj t SIot. gor., 28. grudna 1908. Za oiibor: Franjo Zebot. prujski okra]. p Ptui. Za kandidata v deželni zbor in sicer za volilni okraj Ptuj, Ormož, Ljutomer, St. Lenart, Rogatec, Pobrežje pri Ptuju in Slatina so postavili Nemci našega župana Orniga. p PtuJ. Zahvala. Castiti petorici slovelnskih domačih umetnikov: g. 0. Alojziju Sedivy, gosli; Fr. Vabič, violoncello; gdč. Anki Schreiner, glasovir, ki je priredila iz človekoljubnih nagibov v prostorih. ptnjske čitalnice dne 20. fieoetobra 1908 komornogodbeni ve8er, kojega fcisti dohodek v znesku 101 K 20 v se je podaril v nakup tople obleke reVni šolski mladini ljudske šoic v ptujski okolici, izrekata najprisrčnejšo zahvaio krajni feolski svet in žolsko vodstvo. p Sv. Toraaž pri Ormožu. Dno 26. in 27. deo. sta se predstavljali pri nas igri: JKrčmar pri zvitem rogu" in ,,Nezadovoljni drvar." Obe igri ste jako lepo uspeli. : p Sv. Tomaž pri Ormožu. Nomila smrt je pokosila s svojo nensmiljeno koso Marijo GaŠparie y Sejoncih dne 12. dec. in sina Alojzija šesl dni pozneje. Bodi jima zemljioa lahka. p Okino bojio dr_št»o v Ptnji priredi t nfileljo dne A. jm. 1609 t rstilni f. Wei»st_Mt«i_»» k Ptnjn obitSajai 4ruštT«i t*5«i (TeaeUco). . ::-,. .^;^ .,,,; ,:!,j. r^ ¦,, ;,,.Vi(/t ;t]>/ - Ljutomerski okraj. 1 Iijutojner. V ljutomerski okolici se ljudje zelo pritožujejo nad netočnim dostavljanjem poštnih pošiljatev, kakor sploh zoper celo poštno upravo. Na.j bi se v tem oziru nekaj uredilo, 1 Ljutomer. Zadnji čas so zopet za8ele krožiti vesti o železniški zvezi Ljutomer-Ormož. Stvar bi se naj dognala prihodnje leto. Ko bi le ne ostalo zopet samo govorica kakor že tolikokrat. 1 Ljutomer. Naš okraj je vedno bil zvest ,,Slov. Gosp." Mimogrede se je ugnjezdilo sicer med nami tudi nekaj ptujskega lističa, toda kmalu je bil razkrinkan in sedaj ga imajo le isti, ki sploh za sprejemanje boljše hrane niso cfovzetni. ,,Narodni List" pa se sploh nikdar ni dopadel našim ljudem, ker so po okraju ljudje že poznali delovanje njegovega urednika. Sicer se v Vučji vasi in novejši čas tudi v Radencih mo8no trudijo za njegovo razširjatev, toda zaman. Zdravim ljudem taka hrana ne ljubi, 8e mu ponujajo isto tudi sladki lizuni in zviti izdajice. Prijajatelji in somišljeniki, mi ohranimo zvestobo in Ijubezen svojemu staremu prijatelju ,,Slov. Gospodarju", izpodrinjajmo njegove nasprotnike in agitirajmo zanj. Vsak njegov prijatelj naj stori kaj zanj! Stevilo njegovih naročnikov naj se zopet poviša med nami! 1 Sv. Jurlj ob Sčavnici. Obmejni kolek in vžigalice v prid obmejnim Slovencem prodaja pri nas edino trgovec Jožef Farkaš. Ali se drugi trgovci narodno in versko probujenega gornjeradgonsko-ljutomerskega okraja sramujeio delati za obrambo svojih obmejnih bratov? Zavedno slovensko ljudstvo, kupuj svoje potrebščine v onih trgovinah, ki se ne sramujejo v dejanju kazati svojega verskega in narodnega mišljenja, zaliajaj povsod v prodajalnice, kjer dobiš obmejni kolek in vžigalice v prid obmejnim Slovencem. Svoji k svojim! 1 Gor. iRadgona. Dne 30. t. m. je imel okrajni zastop plenarno sejo. 1 Kapela. Našega mladeniškega sestanka, ki se je vršil dne 8. dec, so se fantje v lepem številu udeležili. Govoril je mladenič Žebot o organizaciji mladine. Navajal je tri vrste sovražnikov: slabo easopisje, liberalizem in alkohol. Jedfen najgrših 6asnikov je ptujski j,Stajerc", zato je dolžnost vsakega vernega Slovenca, da ga zatira, kjer ga more. Velika nesreča za naš narod je liberalno u6iteljstvo, ker nima srca za mladino. Nasproti pa je krš6ansko misle8e učiteljstvo pravi blagor za narod. Mi KapelSani smo lahko z našimi u8itelji zadovoljni. Najhujša nesre8a za ljudstvo pa je alkohol, ki pokvari Cloveka duSno in telesno. Kdor se vda alkoholu, je siromak celo življenje. Mladina bi naj ne iskala zabave v alkoholu, ampak v izobrazbi. Izobrazuje se pa lahko v bralnih in izobraževalnih društvih, mladeniških in dekliških zvezah. Pri nas že imamo Mladeniško zvezo. Želeti bi bilo, da bi si tudi dekleta ustanovila svojo Dekliško zvezo. Gospod Žebot nam je govoril Tsem iz srca in le želeli bi, da bi nas še večkrat obiskal. 1 Gornja Radgona. Dolgo že ni jbilo jii8 brati y- Slov. Gospodarju o gornjeradgonskem kmetskem bralnem društvu; gotovo <bi si ta ali oni lahko mislil, da spi spanje pravičnega. Da temu ni tako, pač Jmoramo omeniti veselico, zidifiženo s tombolo, katero je dne 27. decembra t. I. priredilo kmet. bral. društvo. Zbralo se jo toliko občinstva od blizu in daIe8, da so bili prostori Karbaš-ove, gostilne popolnoma polni. Gotovo ni bilo jiobenemu žal, da je prišel na to veselico, saj je bi'1 vspored tako raz.novrsten. !Ali ni novoosnovani moški pevski zbor nad vse krasno izvajal 'svoie pesmi, ali še niso dolgo zvenele po naših ušesih pesmi: ,,Slav8ku", ,,Fanti na vas gredo", ,,Eno devo" itd. Res na vsporedu ni bilo bogve kakih vratolomnih skladb, ali najpriprostejša pesem je lepa, ako se pro;zvaja tako, kakor je ireba. In iV tera oziru novona^lopivšemu pevskemu zboru — Sast! — Želeti bi le bilo, da bi se pri drugik prireditvah rajši odzval želji obeinstva ter z bolj pogostim petjera razveselil ljudstvo. — Kdjo se ni divil lepi igri ,,NaJdena hči"? Ali se nismo čudjli Irmi (Nežika Osojnik), kako je u,dano prenašala usodo kot sužnja v Kornelijini (T. Kovačig) hiši? Kdo ni zapazil nevoščljivost in zavist suženj Afre '(T. Hrašovec) in Lize (Marice Zemlji6) ? Gotovo ni nikdo prezrl Kartažanke Irene (N. Tom^žič), kako je ljubila svojo nekdanjo prijateljieo. jV vsej hudobiji se nam je pokazala Solima (Airiica Osojnik), ki se je pa potem zato bridko pokonla. Obfiudovali smo Hnzo (T. Zemljič) in Elmo (Kristina Pintarič), kako ,ste bili pripravljeni vzeti in so nčiti Kristusove vere. — Po igri se je vršila efektna tombola, ki je vzbudila veliko smeha in tudi marsikaterega osre6ila s krasnimi dobitki. živili Ipralke gornjernd.cronske ^Dekliške zveze" in pevoi kmet. bral. društva! Priredite nam So v kratkem kaj tacega! Slovenjjraškl okraj. s V Topolšici pri Soštanju je pri Juvan&čevih omorila sinaha svojo taščo. Bil je že dalj časa v hiSi uemir in prepir, ki je kon8al tako žalostno. Morilka se je takoj po izvrSenem zlo8inu sama javila sodniji. Zahtevajte povsod vžigalice: V korist obmejnim Slovencem! Konjiški okraj. k Konjice. ,,Stajerc" se deli v Konjicah v trgovinali Detitsckegga, Baumaima, v trški ,,vekselkasi" in okrajni hraiiilnici, Ali imajo ti dovoljenje za razširjanje te kuge? — Crez božične praznike je s poslopja c. kr. okrajne sodnije visela bela zastava v znamenje, da je jetnišnica brez jetnika. V pondeljek so pa že pripeljali enega tička in bela zastava je šla počivat. k Konjice. Tukajšnji okrajni glavar pl. Lehmann je nastopil vsled bolezni štirimesečni dopust. Med tem časom bo vodil okrajuo glavarstvo okrajni komisar dr. Alfred pl. Ehrenwerth. k lkoiiiiška okolica. Pred liedaviiim časom bil sem v trgovini nemškutarskega trgovca, pa mi pravi da je iz Kmečke hranilnice izginilo 30.000 K — vkradeno ali poneverjeno. Pravim mu, če jih je kdo odnesel, je bil gotovo nemškutar, ne pa pošten slovenski kmet, in vtihnil je. No, tisto pa tako vemo, da je nemškutarjem že davno pamet vkradena. — Pretekli četrtek pred božičem pa mi jokaje pripoveduje nek;: kmetica s prihovske fare, da so ji v okrajni hranilnici povišali obresti za vknjižen dolg od 5% na 572% ravno sedaj, ko je kmetu tako huda za denar, 5eš, po celem svetu so se obresti zvišale. Ko pa jim pravi: bom pa drugje dobila, pa vas plačala, tedaj so pa vsi trije uradniki prosili, naj tega nikar ne stori, saj bo po novem letu zopet po starem. Kmetje, sedaj veste, kje je treba tem ljudem stopiti na prste, da zacvilijo. — Govori se, da misli tudi okrajna hranilnica spremeniti pravila po vzgledu bistriške okrajne hranilnice. Slovenski odborniki, udeležite se seje in glasujte proti! k Št. Jernei pri Konjicah. Tu so mislili konjiški liberalei ustanoviti posojilnico iz političnih namenov, pa jim je spodletelo, ker smo kmetje spoznali, kam pes taco moli. k Žiiko bralno društvo ima na Novega ]eta dan po vežernicah STOJe občno zborovanje z običajnim sptredom. K mcogobrojni udeležbi vabi -vljudno Odbor. Celjskl okraj. c Občina Kokarje v Savinjski dolini je sklenila soglasii(voster protest proti postopa)nju nemških vseueiliških rektorjev nasproti slovenskim dijakom in resolucije, jv katerils zahteva siov;ensko v.seučilišče v Ljubljani; ugovarja, da bi se lašiko ,vseučilišče ustanovilo prej inego slovensko in povrh še v. Trstu in odobrava opoziciojialno staliiš8e ,,Narodne zveze". c Savinjska dollna. Po Savinjski dolini se še vedno nahajajo dvojezični napisi, tako n. pr. tudi v Mozirju. ,,Slovenski Gospodar" je dne 17. grudna ožigosal ,,Bierhalle" in ,,Hotel zur Post." In kaj se je doseglo s tem? V soboto dne 19. dec. je neka oseba v hotelu izjavila proti množici gostov: ja, naši so že rekli, da bodo sedaj odstranili -- slovenski napis — gujte! — in ostane samo nemški, saj od kmetov tako nimajo ni8! Torej samo kmet je slovenski, kaj pa pristaši Narodne stranke, ki zahajajo v gostilno, so li ti res nem6urji? c Savlnjska dolina. Življenje je 6udno! tMislili smo, da bo po hudih. volilnih bojih trpel Slovenski Gospodar na s\ojem ugledu in na svojih paročnikih v naši krasni dolini. Toda ravno nasprotno! Le par mesecev je trpelo slepo sovraštvo, in sedaj tudi roka najhujšega nasprotnika rada sega po Vašem listu. V peljskili listih. se Jiberalci drug drugega kadijo. Vaš list pa pripoveduje vsem, tudi domišljavim liberalnim učitel.iem, ki se sedaj selijo v socialdemokraški (tabor, bridko resnico. To ljudem dopade, liberalci pa se boje vaših udarcev. Slov. Gospodar se danes v Savinjski dolini več upošteva, kakor kedaj poprej. Pa je tudi celjski okraj dobro urejevan, jn novic najdemo [\ njem več nego v celjskih listih. Prijatelji, podpirajmo list z dopisi in agitirajmo za njega. Korajža velja! c Mozirje. Naše kat. slov. lizobraževalno društvo je imelo dne 13. t. m. svoj prvi redni občni zbor. Iz porofiila tajnikovega je razvidno, da je društvo vrlo napredovalo. 2e prvo leto svojega delovanja je priredilo sedem gledaliških predstav, nabavilo si je lepo knjižnico, iz katere se je prebralo blizu 1500 knjig. To je dokaz, da mladina jrada čita in da se pridno izobrazuje v socialni stroki. Društvo ima pridne lante in dekleta, ki so spretni agralci, kar se je pokazalo pri zadnji igri ,,Mlinar in njegova hči". Društvo ima tudi svoj 'tamburaški zbor, ki zelo dobro uspeva. Blacajnik poroCa o druStvenem stanju. Društvo si je nabavilo nov gledaliSki oder in gitalniSko opravo: vkljub temu, (Ta je imelo veliko stroškov, ni bilo primanjkljaja. Društvo je imelo veliko dobrotnikov, ki sn darovali tiruštvu razna sredstva. V odbor za prihodnjo leto so bili izvoljeni sledefci: Ivan Cesar, predsednik; Matija Mrzlak, niecrov namostnik; Fran Gosak, tajnik; Franc Brdovnik, njogov namestnik; Ant. Lekšo, blagajnik; Fr. Strucelj, njegov namestnit; Ivan Kafi, knjižniJar. Pregledc> valca račuuov sta Fortunat Skruba in Jurij Erzeni^uik. Društvu želimo v prihodnjein letu yeliko uspeha^c Rečica ob Savinji. Ustaiiovni shod dne 20. t^ m. je pokazal, kako painetua je -bila misel, ustanoviti šolo kršč. socialnega stremljenja jk župiiiji, ki fie po številu duš največja v gornji Savinjski dolini. Na,vzlic slabemu vremenu se je zbralo nad 50 yrlih mož, mladeničev 'in mladenk. Počastilo pas je tircti zastopstvo izobraževalnega društva v N^azarjili,' s svojim neumornim organizatorjem na 8elu. Sklicatelj otvori shod z ^eselo nado, da bo izginila vrzel, ki bi postala iv doglednein času iievarna, če ne pogubna za uašo mladino, zlasti možko. Stvar, ki se je po ysem Slovenskem sijajno obnesla, pri nas ne bo brez sadu. Priprosto, pa plodonosno je gibanje in delov.anje izobraževalne oiganizacije. Njen cilj je: iz drage uam mladine vzgojiti plemenite in izobražene, katoliške in narodne, delavne in .vs-trajnel Jinladeniče in mladenke. Izobraževalno društvo hoče ohraniti in gojiti v svojili članin veselje do življenja, ki je neobhodno potrebno za nravstveni in gmotni prospeh nar rodov. Društvu nalaga delo, skrbi pa; tudi za ra,zvedrilo, uei porabiti čas, denar in duševne kot telesne moči v uajboljše namene. Ker mu je smoter blagor naroda in zasebnika, zato uporablja družbo in posameznika za obrrtmbo in napredek. Ne sili v politično gibanje, pač pa pripravlja člane za političnoživljenje; v ,'tej izbbraževalni šoli so tri učiteljice: erka, živa Jbeseda in izkušnja. Novo društvo hoče pripomofii, da se maše ljudstvo zave, kaj tirja od njega življenje, naj bo in ostane katoliško-yerno, slovenskonatbdno, telesno-zdravo, 'gospcldarsko-trdno, sploh. pa; srečno. Nato pozdravi zborovalce; Jv imenu nazarskega bratskega društva veleldelavni p. Anzelm. Govoreč o napredku izvaja: beseda napred&k zahteva le dober pomen; slab napredek je nazadovanje, lažinapredek. Najimenilnejši napredeik pri človeku je pa8: um bodi vedno bistrejši, plodovitejši, srce vedjio blažje; pa tudi graotno stanje bodi vedno mgodnejše z ozirom na drugi del našega bitja, na telo. Za vsak napredek je kajpada treba sil, a le Jv slogi je moč, v skup;o,osti, vzajemnosti,' v združenju. (Vspeh skupnega dela je večji, ko vsota vspehov Jposameznega dela. Ce ne budemo delali roko v roki, če ne bodemo navduševali drug drugega, smo jkmalu proS, če se pa družimo k skupnemu mišljenju in delovanju, bo naša mo6 vcliianska. Naš narod je majhen in ubog narod, ali mogočen narod. ,Tur9ke čete nas /niso podjarmile, nemški naval nas je teptal, » n© poteptal, vlada nas je odrivala in pozabljala, a ostanemo ji ,vecino v spom;nu. Toda pritiski od zunaj so lako številni in mooni, da moramo sle|dnji8 omagati, če se i naš odpor ne podyoji in potroji. Mla8nost in popustljivost in 'nedela.vnost ter nesloga, to je bila dozdaj naša nesreča. Torej le vknp, le vkup, uboga gmajna, pa ne k vešalann, ne k meftu, ampak k' .delu in izobrazbi, to se pravi k smotrenemu delir, ki dela železne roke, fjekjeno ,voljo, pa mehko in blago srce! Društvo na pravi podlagi, fcat. ^lov. izobr. društvo! pruštvo na narodni podlagi, )ki jo tvorijo velikanski kameni kat. cerkvenega mišljenja in prepričanja. Tako društvo je električna luč, ki zasveti tudi v temo nezavednosti, verske in narodne. Društva vstajajo, rastejo, cvetejo: mladina dobiva pogum* strast gine, kreposti se množijo, lepa prihodnjost se nam bliža. Nameslo kletve — petje, namesto pijan8evanja — branje, namesto tepeža — telovadba, mesto poliajkovanja delo in u8enje. Stariši, vzdramite se, v društvu odložite polovico jarma — vzgojo odrasle mladine. Mladina (Jioče in mora biti Vesela; dajmo ji poštenega veselja, in izginilo bo krivopotno. Mladina 8itaj, mladina poj, mladina u8i se! Mladost je norost, se pravi. Jaz pa pravim: to ni povsem res. Mladost je pripravljena za norost, če ni stvari, jki bi to žilavost pri mlarJini obrnila v dobro smer: krepiti um, blažiti srce. Knjige, predavanja bogatijo um; petje, prijazno ob8evanje, lepi vzgledi pa blažijo srce. Učehci kat. slov. izobr. društva ne poznajo surovosti, kjer pa te ni, tam je blago srce doma. Vrlo torej, plemenita kat. slov. gocialna četa napreduj, druži se, beri, u8i se, bojuj se in zmaguj, v kar po mozi Bog in vaša požrtvovalnost. — jKo se prebero pravila, dolo8i članarina, pristopijo mailodane ^si navzoči. V odbor so izvoljeni: možje Fr. Rakun, župan; Fr. 'Stiglic, Ant. Turnšek;, trgovca; Jv. Vajdr ob8inski sluga; mladeniči Janko Bider, poslovodja; Ant. Jamnik in Matija Irman8nik. Društvo se pridruži K. S. Z. v ,Mariboru. Dobremu zaSetku naj sledi najboljši konec — a še le m daljni, daljni bodofinosti! c Dobrna. Prisiljeni smo zopet vsled nasprotnega izzivanja govoriti o naših razmerah ter pokazati danes na žalosten konec politike Hazenpihlovega Avgnština, kakor ga imajo sedaj pred očmi dobrnski Slovenci in posilinemci. Mož jo je zavozil tako, da ga njegovi lastni pristaši preklinjajo. Dokler je imel denar in je pla8eval, da je tekio po mizah, so vedno lačni in žejni povsejsilinemci lizali Avguštinovo vino in pivo in se mu prilizovali. Sedaj, ko je zmanjkalo cvenka, se skoraj nikdo ne zmeni zanj. Poskrbel pa je Avguštin, da se mu še povrh smcji cela Dobrna. Bilo je dne 2. dec. in kot ognjevit fajerberkar hotel se je s svojo družbo postaviti in do sitega nahajlati pri — Orozlu. Izdal je povelje: v fajerberkarsko sobo no sme noben Sloveneo in tam se ne sme govoriti slovenski. Povrh ni bil AvguŠtin daleč profi, ko se je govorilo med povsejsilinemci, da bo ta in tjfc. Slovenea tisti večer tepen. Pa možakarji s Hazenpihlovim Avguštinom vred so pozabili, da je Orozl sedaj lastnina posojilnice na Dobrni. Zgodilo se .; nekaj, na kar Avguštin gotovo v svojem življenju ni nikdar mislil. Lastni pristaši so ga na zahtevo Sloyencev morali spraviti iz sobe, kakor je tudi par situih fajerberov bilo postavljenih na — luft! To je bilo smeha, ko so bili v sobi namesto fajerberkarjev sami Slovenci. Sploh je bilo obnašanje nekaterih fajerberkarjev tisti dan takšno, da je na8elnik Kirbisch pred 6asom zapustil svoje podložne. 0 vseb. rečeh iz usmiljenja nočemo govoriti. Za Avguština pa letošnji december ni sre6en. Komaj je minil teden od tistega zanj neveselega večera, nioral je iti izpod Orozlove strehe, pod katero je doživel toliko veselih, nazadnje pa žalostnih ur. Prijatelj Peter Okroschnik mu je prepustil tiho kamrico, kjer sedaj premišljuje minljivost vsega posvetnega. Kakor 8e se utrne zvezda na nebu in pade v temo, enako je minila slavna slava Hazenpihlovega AvguŠtina. Ko bi ne bilo tako slabo vreme, bi jokali za njim, pa saj smo pred nedavnhn Sasom napovedali tak konec. Moralo je tako priti in prišlo je. c JfcJv. Peter v Sav. dolini. V letošiijih Moiiorskili veeeruicaii opisuje jako zajiimivo pisaleij vodstvo občine iii posojilnice y, vasi Smarjeta na Kranjskem. Vodstvo je bilo namreč v roka^ii liapredniakov, kateri so vso pozornost obračali na to, aa ni denar ležal v kaki nogavici zavezan, ampak da je bil vedno živalien promet v ujiliovih gostiluah in trgovinah. Največja skrb naprednjakov je bilo pa blagostanje občanov, in zaradi te ,,ueizgruntajiie" skrbi naprednjakov je prišla skoraj polovica najboljšili posestnikov kmetov ob kmetije ter so se radi ali neradi morali podati v koče, katere so imeli za gostač.e. Ko je bila že cela vas žrtev teh ,,ljudskili pnjateljev", se je vendar našel mož, ki je prijel pero in opisal voditelje posojilnice ,uavprav lasnav način ter je poslal svoj dopis v noym8. Ko sem prebiral te vrste, mi je prišla nehote na misel naša Kme6ka, pogojilnica, katero so v mrzli6ni in nervozni hitrosti osnovali naši, za napredek obeine nad vse ,,neskrbni" naprednjaki, kateri sestojijo iz jako lepe šestperesue deteljice, namreč: iz enega kramarja, <fenega godca, bivšega koviača in pa bivšega piskromojstra. Dva kmeta sta pa privzeta zato k tej odli6ni družbi, da tvorita (najspodnejša dva peresa pri detelji, da se namreč stekajo spokorne isolze gornjih štirih peresc na spodnja dva, kar baje njima jako ug)aja. Da, srečni smo Sentpeterčani, ki imarflo ne le tri, temveč celo šest tako odličniii mož v na8elstvu. Tako upamo, da bodemo še hitreje delali korake na potui napredka, katerega smo po mislih našega gospoda učitelja jako potrebni, kakor se je tudi izrazil pri nekem slavnostnem govoru: da smo namre6 Sentpeterčani deset let vzadi za napredoimi Gotovljani, kateri so že pred devetimi leti Hbili tako napredni, da so pustili, da se je hlevski gnoj raznošen na njivi sušil, ker se na ta inačin dobi jako lepa in pa cena stelja. Ta napredni strokovnjak v gospodarstvu je steblo gori imenovane deteljce. Imamo pa tudi pri nas jako vsiljivo osebo, namreč Zajca, kateri pa ne mara jie troperesne njivske deteljce, še manj mu pa "diši šestperesna liberalna deteljca, ampak diši mu povzročiti preobrat pri prihodnjih občinskih volitv,ah, da bi prišla njego.va ljubezniva deteljica na konja, potem bi tudi Zajc gotovo bolj mirno spal. Pa dragi bivši posili-Nemec, mi kmetje smo si dobro zaponmili vzorno gospodarstvo posili/nen^škega ,,paša", Ika^eremiu ste ta\kratni njegovi privrženci vse dovolili. Dragi mi kmetje, spomnim vas tukaj na pravljico o dihirrju, kralju kuretine, kateri je jako modro \iad(al v kurjem kraljestvu, dokler se mu ni oglasilai želja po petelinovi krvi. Ko se ga je pa polastila kr)volo6nost, si ni mogel druga8e pomagati kakor s tem, da je za8el svoje ministre-peteline daviti in jim piti rudečo kri, Tako bi se (tudi nam godilo, ako bi nadnami takšni ljudje vladali, Ker> /pa iniamo pri nas, hvala Bogu, kmetemožakarje. na katore smo lahko ponosni, in kateri zaslužijo vse naše zaupanje, si bomo izvolili može, kateri bodo res skrbeli za blagor lobčine, ne pa samo za velikanski promet v kr8mah in šnapsputkah. — Celjski Hiberalni listi imajo pri nas dtva mlada dopisnika. jTo sta pomožni učitelj 2agar in dijak Filip Uratnik. Mladiča ne bodeta ni5 dosegla. c Sv. Peter v Savinjski dolini. STOjim (o8em nisem verjel, Jto sein bral v dveh številkah Slovenskega Gospodarja zaporedoma, da se je vdeležil agitacije in volitv,e pruti krščansko-mislečim možem v Grižah naš podloški Sedmiiiejc. Torej tako dale8 si že dragi moj na potu napredka. Komaj sva se otresla srajnotnega imena >,posilinemca", katerega /sva si častno prislužila s tem, da sva bila pofkorna sluga nekdaiijega Lenko-paša, kateremir sva slepo pot skala nemškutarski občinski voz naprej, yn že zopet delaš nove nespiametnosti, ne le v domabi obMni, ampak hodiS Se po drugih okrog. ^Kot tvoj prijatelj te ljubeznjivo posvarim: yaruj se moj dragi, da ne bodeš bridko enkrat obžaloval. Ne vidiš ni«5, v kaki tovarSiji da si ? Spomni se samo na bivšega kovača; sedaj poStnega hlapca. Poglej v bližnji trg! Ali jsl res popolnoma oslepel, da ne fvidiš ni6? In pa ti Fli§, vzem\ večerniee v roki ter premisli, k^ko izvrstno se je godilo Stankotu v Smarjeti, ki je stradal in stradal, samo, da je Albin lahko potem y iAmeriki pošteno _Urel za ni«gore prislradane JSenaroe. T«reJ _• enkrst opomin za novo leto. Bodita pametim obadva, jaz sem se že spametoval ter sem zvest pristaš Kmečke zveze, ker nemcur.-,t\ a sem se otresel, liberalc pa b!li ncčem, in to tudi Vama iz vsega srca želi: Uyanita kdo. c St. Pavel pri Preboldu. Odlikovanje. Gospod Norbert Zanier iz St. Pavla pri Preboldu je bil sedaj meseca decembra zopet za razstavljena vina lastnega pridelka odlikovan, in sicer na internacionalni razstavi v Presburgu na Ogrskem s prvim darilom, namreč z diplomo in zlatim častnim križem s krono; to je letos že tretje odlikovanje s prvim darilom, za kar mu iskreno čestitamo. c Sv. Pavel pri Preboldu. Dne 2. dec. 1908 obhajala se je tukaj, kakor je že poro6al ,,Slov. Gosp.", jubilejna cesarska slavnost. Za Sv. Pavel pa je bila ta slavnost še posebno znamenita. Pred slovesno sv. raašo so se namre8 po kratkem nagovoru blagoslovile dve krasni šolarski zastavi, ena za de8ke, druga za deklice, kot spomin na to izvanredno slavlje. Zasluga, da so se mogle nabaviti res dve umetno izdelani zastavi, je pred vsem tukajšnjega vrlega, za vse lepo in dobro vnetega gospoda nadučitelja v pokoju J. Vidica. On sam je prevzel vso skrb in trud ter začel nabirati prostovoljne prispevke pri svojih nekdanjih šentpaveljskifi učencih in prijateljili. Nabral je res lepo svoto 177 K, za kar mu naj bode na tem mestu očitno izrečena najprisrfinejša zahvala. Toda ta svota vendar še ne bi bila zadbstovala za nabavo tako umetnih zastav, da jih ni dična gospa Marica dr. Vidiceva na Dunaju lastnoročno izdelala. Denar se je namreč porabil samo za nakup blaga in podob. Za ves njen požrtvovalni trud in za olepšanje naše velicastne cerkve vsled teh dveh zastav izrekamo ji odkrito priznanje in najtoplejšo zahvalo. Pri slovesnem blagoslavljanju so sodelovale kot kumice gospa Val. Cvenkl namesto obolele gospe mame Ane Zanier in gospa Ana Vidic, katere so pripele zastavam krasne od njih samih kupljene trakove. S tem svojim blagim 8inom so zelo povzdignile celo slovesnost in gotovo veliko pripomogle, da ostane otrokom v tfajnem spominu. Najprisrčnejšo zahvalo pa moramo izreSi tudi vsem blagim darovalcem in sicer: g. Anton Fischer, župnik v Mozirju, 10 K; g. dr. Franc Vidic, urednik drž. zak. na Dunaju, 10 K; g. Oton Vidic, c. kr. sodni tajnik v Celju, 10 K; g. Josip Vidic, nadueitelj v pokoju v St. Pavlu, 10 K; č. g. Mihael Plešnik, župnik v St. Pavlu, 10 K; 6. g. Vinko Kolar, farni provizor v Reki, 10 K; 6. g. Jernej Burkle, župnik v Dobji, 20 K; gospa grofinja Thun v St. Pavlu na Ietoviš6u, 20 K; gospod Norbert Zanier, veletrgovec v St. Pavlu, 10 K; g. Franc Pikl, trgovec v St. Pavlu, 5 K; g. Rud. Potočnik, c. kr. sodni adjunkt v Idriji, 5 K; g. Janko Zotter, nadučitelj v Gomilskein, 5 K; g. Marschitz, nadu6itelj v Braslovčah, 5 K; č. g. župnik Matija Skorjanc v St. Janžu na Dr. polju, 10 K; gospa Katarina Vedenik, gostilničarka v St. Pavlu, 2 K; za trakove: kumica gospa A. Zanier 20 K, kumica gospa Ana Vidic 20 K. Se enkrat najprisrčnejša zahvala in stoterni Bog plati! c Dramlje. Razveljavilo je okrajno glavarstvo dne 11. dec. volilne imenike za nove ob8inske volitve. Za župana je to letos že četrti nos, ker se pusti od tajnika Jarnovi8a slepo vladati. Prvi nos je župan dobil, ko je namestnija meseca julija razv.Vjavila spomladanske volitve; drugi nos, ko je okrajno glavarstvo dne 30. avg. z žandarji zabranilo, da niso prijatelji Narodne stranke izobraževalnega društva pred rojstvom zadušili; tretji nos, ko je zopet namestnija zavrgla prepoved občinskega zastopa, da ne sme prositi kaplan za prostovoljno bernjo: četrti nos ima župan za zopet slabo sestavljene imenike. Ali no8ete, o8e župan, tajniku naročiti, naj rajši dobro opravlja ob8inske posle, kakor da se vtika v re8i, ki ga ni8 ne brigajo?! On je ob6inski služabnik; plaSuje ga vsa ob6ina s svojimi davki; tudi vsi, ki nismo liberalci, moramo za njega plačevati. c Dramlje. Izobraževalno društvo ima svoj shod na dan sv. Treh kraljev. c Sv. Miklavž nad Laškim. V kratkem priredi naše izobraževalno društvo tombolo in pou8ni govor o živinoreji. c St. Jurij ob juž. žel. Katoliško bralno druStvo v St. Juriju ob juž. žel. želi vsem Članom, podpornikom in prijateljem sre8no novo leto! — Odbor. c St. Jurii ob juž. žel. Požarna bramba okolica St. Jurij ob juž; žel. želi vsem društvenikom in dobrotnikom društva veselo novo leto! — Načelstvo. c St. Jurij ob juž. žel. Volilci ob8ine trg St. Jurij ob juž. žel., pozor! Imenik volilcev občine trg St. Jurij je postavljen že na ogled od 27. dec. in bo razpoložen do 10. jan. Vsi davkopla8evalci, poglejte, če ste vpisani v imenik, drugače ne boste smeli voliti, 8e niste vpisani v imenik. Torej še enkrat pozor na imenik! c Smarje pri Jelšah. Dne 28. t. m. umrl je nekdaj dalefi okoli znani gostilni8ar in mesar Karol Jagodič ml. v gostilni gospoda Grada, h kateremu je na Božič še sam prišel. N. v m. p.! c Gorniigrad. Naši liberalci radi govorijo o blamažah. Ko bi le svoje strahovite blamaže hoteli videti. Ali ni to blamaža, če skupščina okrajnega zastopa da odboru krepko kloluto s tem, da mu no6e potrditi raSunov za leto 1906 in 1907? Natančne podatke o tem krasnem ra8unu bomo prinesli, ko bo zopet skupš8ina, kajti zadnja skupščina ni odboru potrdila raSunov. Ali ni lo blamaža za liberalce, da so nameravali sklicati protestni shod zoper Nemce in pozivati k bojkotu, ravno med tem je pa tista liberalna stranka naročila svoje potrebščine za teater v Neu-Ruppinu od Prusov, ki so največji sovražniki Slovanov. Ko bi to kupili vsaj pri avstrijskih Nemcih, ne — naši liberalci hočejo plačevati v rajhovskih raarkah. Ali ni to za liberalce blamaža, ko so naenkrat trdili pri svoji posojilnici, da izplačajo hranilne vloge le tistemu, na 8egar ime se glasi knjižica, dasi je to zoper vsa pravila, a ko se jih je malo postrašilo z advokatom, so si pa koj premislili. Ali ni to blamaža, da še dosedaj ne pokažete pri posojilnici računski zaključek za leto 1907? Nadalje! Zakaj molčite o tem, gospodje od občine, kako ste sestavljali volilni imenik za občinsko volitev? Učitelja, ki je bil komaj mesec dni v Gornjemgradu, ste takoj vpisali; kaplana, ki je bil tedaj že 14 mesecev v občini, ste pa izpustili. Ravno tako so ,,pozabili" na odli6nega 8astnega občana, mil. knezoškofa ljubljanskega, in so ga izpustili. Ko bi prem. gospod knezoškof ne imel preveč važnejših opravkov, gotovo bi vam v zahvalo vrnil diplomo. Se boljše! Reklamacijska komisija je smatrala dva sodna oficijanta, ki ne pla8ujeta Robenega osebnega davka, za c. kr. državne uradnike in jih je sprejela v volilni imenik. Ja, ja! e Izobraievalno drnštvo v Št. Petrn t Sav. dol. vabi na veselico, ki se vrši v nedeljo, dne 3. januarja 19Oi- ob 3. uri popoldae t prostorih g. Alojzija Šribaija v Dobrteši vasi. c Sv. Jurij ob iuž. žel. Eatoliško bralno društvo pri Sv. Jurija ob jnž. žel. ima dne 10. jannarja 1909 po večernicah svoj redni občni zbor z običsjnim dne-niim redom v spodnji d?orani ua Kukovidevem. Po občnem zboru je tamburanje in petje. Vstopnina je prosta. Vsi ndje in prijatelji društva se k mnogobrojni udeležbi uljudno fabijo. Odbor. e Kmetijsko kat. izobraževalns drnštvo na Frankoloiem priredi poučai shod v nedeljo dne 3. prosinca 1909 v sobi občinske pisarne. Na shodu bode predaval potovalni učitelj g. Goričan o kmetijstTu. K obilni vdeležbi nljudno vabi predstojništvo. c Št. JnrJj cb Juž. žel. Podružnica c. kr. fanet. družbe t Št. Jurija ob juž. žel. -jabi vse cenj. člane in pnjatelje podružnice na svoj III. redai obcni zbor, ki se vrši z običajnim sporedom dne 10. proemca ]909, ob 1. uri popoldan v dvorani g. Al. Nendl-a v Št. Juriju ob j. ž. Vrši «e tudi podučno predavanje dež. potovalnega učitelja g. Martina JeloTŠek. K mnogobrojni ndekžbi vabi uljadno Vodstvo. c DstanoTni zbor ,,Izobraževalnega drnštva" prl sv. Emi ;e izvolil sledtči odoor: predsednik Auderlic Jaaez, posest. podpredsednik č. g. žnpnik Jožef Plepelec, tajnik Jurij Ko?ačič, tajn. nam. Zolger Fraac, blag. Fraac Gril, blag. nam. Drofemk Valentin, knjižn. Franc Ogrizek, revizorja: Anton Ogrizek, stud. iur. in Matevž Strašek. Poročilo pri-odnjič. Breiliki okraj. b Malikamen. Smrt ne izbira, temveč od kraja pobira kakor pa8 zavihti svojo koso. Tu pade pod njo dozorela trava, tam zopet nežna cvetka v najlepšem pomladnem cvetu. Tako je tudi tukaj nemila smrt pobrala pridno, krščansko deklioo, Marijo Radaj, v najlepši mladostni dobi, staro 24 let. Ob odprtem grobu so ji zapele pevke: ,,Na grobeh" in ,,Nad zvezd'ami." Ob tvojem grobu, draga Micka, žalujejo posebno stariši, katerih up in tolažba sta s teboj vred pokopana v hladnem grobu; dalje žalujeta brata, ki sta s teboj izgubila ljubo, edino sestro in sploh mlad;ua drago tovarišico. Mi ti pa kličemo: Mirno spavaj, draga Micka! b Pismo s siovenskim naslovom me pride po svetu? Nedavno jeizAmerike došla razglednioa, ki na naslovni strani razun pečata ni imela ni8 drugega nego besede: ^Gospod Alojz Kalina, hotelir na Griču pri Brežican. Catež." Ako pa pri nas oddaš pismo naslovljejio v Jarenino, Vuzenico, Konjice itd., bo pa hodilo Bog vedi kje po Galiciji, Bosni in po Ceškem, sarao v prave roke ga naši yzorni nemškutarski, poštni uradniki ne znajo spraviti! b Sv. Vid pri Planini. V nedeljo dne 27. dec. smo imeli zopet dve gledališki predstavi, kateri je priredilo tukajšnje Gospodarsko bralno društvo, in sicer se je igrala igra ,,Lurška pastarica", katero so predstavljale mladenke Marijine družbe, in igra ,,Kr6mar pri zvitem rogu", ki so jo predstavljali mladeniči tukajšnje Marijine družbe. Obe igri sta se vrlo dobro obnesli. Soba je bila natlačeno polna. Vsem igralkam in igralcem izražamo tem potom najiskrenejšo zahvalo za njih trud in požrtvovalnost. Pa tudi pre6. gospodu župniku in duh. svet. se še posebno zahvaljujemo za njihovo veliko požrtvovalnost in trud, ki so ga imeli zraven. Od naših vrlih igralcev in igralk pa pričakujemo, da nam kmalu zopet priredijo kaj jednakega. Korajža velja! b Pilštanj. Zima je sicer zunaj; todavnaših dušah je začela cvcleti blagodejna pomlad. Kako tudi ne — saj se vsako nedeljo zbira nad 200 naše nadepolne raladine v prostorih našega ,,Kat. slov. -Izobraževalnega drušlva". Tukaj se navdušujemo za vzore, katere bi morala imeti naša slovenska mladina. Kaj lepo jiam je te vzore zadnjo nedeljo orisala mladenka, Bevčeva Cilika. Poznamo jo že sicer kot izvrstno igralko pri naših. ljudskih igrah, toda, da nas bo v tako krasnem govoru tako navdužila za cfilje in vzore naše slovenske mladine, tega pa nismo pričakovali. Pa tudi naši fantje ne zaostajajo. To nam svedočijo jkrasna preda^anja prejšnjih nedelj: a) Zakaj in kako uaj se izobrazuje slovenska mladina. b) Kako moranio Sitati knjige in Casopise. c) Zakaj nismo izgubili svojo narodnost. d) Da^, celo na prepotrebno gospodarsko polje ,smo se spustili. Kaj mi6^io in zanimivo nam je razlagal naš rvrl mladeni5 J. Vrenko o novih amerikanskih nasadih. iTako živimo na oiašem starodavnem .Pilštanju. VSasih si p» zapojemo kako narcdno, da mogočno odmeva ob ra_valinaii starodavoiiJi gradov 1epa plovonska pesem. b Kozje. Gospodarsko bralno društvo je imelo y nedeljo dne 20. dec. svoje letno občno zborovanje fiJA,vplite;Viftoy;ega odbora. Voljeiri so gospodje: Marko "froinažie,, predsednik; Ivan Sketa, podpredsednik; Mihael Pustišek, tajnik; Vinko Bostošek, blagajnik; Uožef Preši8ek, knjižni6ar; Anton Maček in Avguštin Palir, odbornika; Vinko Hofler in Janez Planinc, namestnika. Tako je tedaj seetavljen nov odbor in , iipanio,, cla bo tudi marljivo deloval. Opozorimo že danes, (Ja se v kratkem zopet priredi igra, ki bode povzro8ila mnogo smeha in zabave. Vsem prijateljem društva pa želimo vesele božične praznike in sre8no novo leto 1909. Drobfinice. d Darovi cesarju ob njegovi 601etnici. Ob svojem OOletnem vladarskem jubileju je dobil cesar tolifco darov iz Avstro-Ogrske, kakor tudi iz inozemstva. da imajo uradniki na dvoru polne roke dela, da vse pregledajo in urede. Zlasti mnogoštevilne so literarne in umetniške posvetitve: Ode, himne, novele, essayi, razprave, statistike, biografije; potem glasbena dela: koračnice, gavotte, valeki, simionije, dalje fotografije, slike, risbe, rezbe, kipi itd. Nek kmetič je napravil cesarju en par toplih lovskib. copat iz klobu6evine in jih sam prinesel na dvor, češ, da se cesar ne bo zopet preliladil. In res, dar je bil hvaležno sprejet. Nek drug kmetič iz Ogrske pa je pripeljal z ogrskim trakom ovenčano jagnje; lepo živalico so pokazali cesarju, ki je ukazal, da se jo spravi v Schonbrunn. Od ženskega dela svojili državljanov je dobil cesar kar cele zaloge nogavic, robcev in drugega perila iz finega domačega platna ali batista, vse izredno skrbno izdelano in zaznamovano s cesarjevimi inicijali. Zlasti krasne so vezenine bukovinskih kmečkih žen in pa preproge, zavese itd. s Sedmograške. Pa tudi na cesarjev okus z ozirom na jedi in pijače ljudstvo ni pozabilo. Najboljše izmed najboljšega je romalo na cesarjev dvor: kumarice, čebula in različna zelenjava — z vsein tem je dvorna kuhinja za dolgo založena. Ceško pivo leži poleg vin iz vseh vinorodnih dežel Avstro-ogrske; potem sir, sadje, pitane gosi, surovo maslo, jajca, klobase itd. itd. Z eno besedo: kar sta zmogla um in dlan, vse je bilo pokionjeno cesarju. Končno ne smemo pozabiti še nekega Galičana, ki je pisal na dvor, da je spisal 78 vrstic dolgo slavnostno pesem, ki bi jo rad cesarju osebno prečital, kajti je res zelo patriotiena in zanimiva. Seveda so možu pisali, naj ne povzame dolge ia drage poti na Dunaj, ker cesar res nima easa, da bi si pustil deklamovati pesmi. _ Božičnih daril za vojake v Bosni in Hercegovini je dunajsko in graško časopisje nabralo že veliko število. Samo gospa pl. Vesbacli na Dunaju je odposlala 100.000 K. Zbirke posameznih listov so uprav ogromne. Izšle so tudi posebne ,,vojaške znamke" na korist avstrijskim vojakom ob avstro-ogrski meji. d Grozovit potres v Južni Italiji. Strahovit potres je bil dne 28. t. |m. v Južni Italiji. Središ6e po tresa je bila Messina. Begunci, katere je pripeljal nek razdiralec torpedovk v Palermo, javljajo, d,a sta mesti Messina in Reggio di Calabria popolnoma pomišeni. ^Razvaline so za6ele goreti in se dviga nad razrušeno Messino gost dim. Po potresu je nastal silen vihar ter se utrgal (Oblak. Mrtvih da je 20.000 oseb. Prebivalstvo jo bežalo y? cerkve, ki so se pa tudi podrle in zagreble pod razvaliniami na tiso8e Ijudi. Begunci so tako preplaišeni, da so skoraj blazni. Mrtev je v Messini župan in več poslaneev. Potres je spremljeval tudi podmoraki potres, ki je valove visoko kot hiša, metal prtrti mestu. Valovi so bili visoki 10 metrov, igiavni sunek je trajal 32 sekund. Podobno je bilo v Cataniji. Tu je podmorski potres trajal 42 i^ektind in je morje poplavilo obrežje. Nekaj hiš in cerkva je 8isto razpokanih. Vojne in druge ladje jso odplule na pomo8 z voj^štvom. Italijanski kralj se je s posebnim vlakom odpeljal v Neajpolj, da se popelje na kraj nesreče. Iz Palerma1 se je odpeljalo v Sicilijo 6000 vojakov. d Cndna zgodba iz neke pošte. Neki gospod, vrl narodnjak, je poslal za Društveni dom v St. Ilju prispevek po poštni nakaznici, na katero pa je samo napisal: p. Sv. Ilj. Ta nakaznica je potem sre8no romala po dveh drugih St. Iljih, St. Ilja v Slov. gor. pa ni našla, ampak je črez ve6 dni priromala tje, od loder je bila poslana. Cudno je pri tem samo to, da pošiljatev ni našla St. Ilja v Slov. gor., kjer je pošta, dočim je romala po drugih St. Iljih, kjer ni poŠte. Sploh pa je pri mnogih naših poštah takšen red, da je treba korenite izpremembe. d Nesramnost laške iredente. Dunajski ,,Vaterland" poro8a: Kako globoko je v Italiji sovraštvo proti Avstriji, pri8a poroSilo iz Rima, da je te dni visela v dvorani časnikarskega sindikata (pravno zastopništvo) slika Oberdankova, pod to sliko pa fotografija našega cesarja, obešena na vrv. Ker s!ike niso odstranili, so ondotni avstrijski 6asnikarji izsto pili iz sindikata. sv. Mohorja v Celovcu, in sicer iz peresa slavnega in priljubljenega pisatelja, našega štajerskega rojaka Ksaverja Meška: ,,Na smrt obsoieni." Dramatska slika v treh dejanjih. »JjansiiO leto so to pretresljivo igro iz življenja koroških Slovencev uprizorili v. ljubljanskem gledališfiu in tudi v Mariboru, toda v. silno skrajšani in popa6eni obliki. V tisku je celotna in deloma tudi predelana. Boljši odri naših društev s spretnimi igralci se ie bodo morda lotili; utis bo globok. Vsekako pa si naj igro nabavijo vsa društva za svojo knjižnico. § Cas. Znanstvena revija Leonove družbe. Letnik III., zvezek 1. in 2. Vsebina: Urban Tekstor in prvi spor z luteranstvom (prof. dr. Jos. Gruden). Psihologija mas (Fr. Terseglav). O kartelih in trustih (drž. posl. dr. Jan. Ev. Krek). O socialni etiki in pedagogiki (šolski svetnik proi. dr. J. Bezjak). Novi 6uti (dr. Fr. Grivec). Matija Naglič in njegova rokopisna ostalina (Fr. Rebol). Ali so na zvezdah živa bitja (kanonik Iv. Sušnik). Nekaj slovanskih vprašanj (dr. L. Lenard). Nove knjige, listek, glasnik Leonove družbe. Najnovejše novlca* Uinrl je v Pilštanju vpokojeni nadučitelj jubilar gospod Jožef Cižek. Rajni je bil vrl katoliški mož. Slava njegovemu spominu! Naj v miru počiva! Braslovče. Bralno društvo ima svoj redni občni zbor dne 10. jan. popoldne po ve6ernicah v društvenih prostorih z običajnim vsporedom. K; mnogobrojni udeležbi prav ul|udno vabi odbor. Socialnl tečaj v Soštanju, ki se je vršil dne 29. in 30. dec, se je vrlo dobro obnesel. Udeležnikov je bilo samo iz šoštanskega okraja okoli sto. Govorili so gospodje nadrevizor Pušenjak, dr. Verstovšek in dr. Kova6i8. Tudi v Ljutomeru je bil socialni te6aj, ki se jo vršil isti čas ko v Soštanju, prav dobro obiskan. Vsled potresa v Siciliji je baje 148.000 ljudi mrtvih. Obsojeni so bili predv8erajšnjim v Celju vsled izgredov dne 20. sept.: Anton Gaischek v tridnevni zapor ter povrnitev stroškov, Peter Hess v globo 10 kron in Konrad Jevšenak na 24urni zapor ter povrnitev stroškov. Knjižcvnosf. § «Na smrt obsojcni?'"' Narodna igra za večje flragtvene odre je ravnokar izSla v tiskarni Družbe