GIASHO TEKSTHME TOVARNE NOVO MESTO NOVOTEKS ŠT. 2.3 LETO Vli - NOVO MESTO, 28. MARCA 1979 KAKO SMO DELAVCI NOVOTEKSA GOSPODARILI V PRETEKLEM LETU TOZD TKANINA 1. Obseg in izvrševanje plana proizvodnje proizv. plan proizv. indeks % izvrš. Predilnica Nm. 77 78 78 78/77 plana efekt, kg 620.548 531.924 86 _ preden 26.926.718 26.177.200 23.386.668 87 89 Bkg Nm 40 694.806 654.430 620.271 89 95 Priprava klasično (Nm 40) 149.314 142.228 120.349 81 85 hammel (Nm 40) 1.093.910 1.065.667 1.041.792 95 98 skupaj (Nm 40) 1.243.224 1.207.895 1.162.141 93 96 Tkalnica sulzer-votki 6.475.327 6.647.560 6.284.071 97 95 klasi čno-votki 917.369 652.440 906.685 99 139 skupaj-votki 7.392.696 7.300.000 7.190.756 97 98 surovi metri 3.276.777 - 3.134.666 96 Pletil niča obrati 3.895.670 3.750.000 3.823.463 98 102 surovi m 266.793 - 277.283 104 - Apretura tkanine t.m. 3.140.174 3.134.000 2.989.095 95 95 pletenine 273.403 , 240.000 297.951 109 124 skupaj 3.413.577 3.374.000 3.287.046 96 97 Proizvodnja v novomeški predilnici se je v primerjavi s proizvodnjo leta 1977 zmanjšala za 11 % in v primerjavi s planom za leto 1978 za 5 %. Vzrok neizvrševanja plana je pomanjkanje delovne sile, posebno v drugi polovici leta. V pripravi je proizvodnja manjša v primerjavi z letom 1977 za 7 % in v primerjavi s planom za 4 %. Proizvodnja tkalnice je v primerjavi z letom 1977 manjša za 3 % in od plana za 2 %. Število obratov v pletilnici je v primerjavi z letom 1977 manjše za 2 % in v primerjavi s planom večje za 2 %. V apreturi je proizvodnja v primerjavi z letom 1977 manjša za 4 % in v primerjavi s planom za 3 %. Celotna proizvodnja je v temeljni organizaciji Tkanina manjša tako v primerjavi z letom 1977 kot tudi v primerjavi s planom za leto 1978. 2. Produktivnost predilnica N, m 1977 1978 Indeks 77/78 preden/ef. uro 86.18 79.00 92 BkgNm40/ef. uro 2.22 2.10 95 ef.kg/ef. uro r.99 1.80 90 priprava posuk. kg/ef. uro 4.22 4.20 1UU tkalnica votki/ef. uro 22.395 22.231 99 apretura t.m./ef. uro 7.21 ,6.62 9Z pletil niča obrati/ef. uro 212 200 V4 Produktivnost je v primerjavi z letom 1977 ostala na isti ravni le v pripravi, medtem ko je v vseh drugih obratih padla. 4. Poprečno število zaposlenih stanje 31.12.77 stanje 31.12.78 predilnica N.m. 188 167 priprava 178 162 tkalnica 186 183 pletilni ca 6 12 apretura 270 264 IVS 88 81 SS tkanine 107 106 skupaj TKANINA 1029 975 Število zaposlenih v TO Tkanina glede na stanje 31. 12. 1978 je v primerjavi z letom 1977 manjše za 54 zaposlenih po pr. plan indeks % izvršitve 1978 1978 78/77 plana 179 182 89 93 166 179 91 91 184 185 98 99 11 11 100 109 276 295 98 90 83 92 92 88 103 106 99 100 1002 1050 95 93 ali za 5% in v primeijavi s planom manjše za 75 ljudi ali za 7%. 5. Doseganje planov prodaje in primeijava z letom 1977 Prodane količine — leto 1978 dom. trg + lastne trgovine inter.real.konf. izvoz-klasičen -preko jug.konf. -preko konf.Ntx Skupaj Preja dom. trg izvoz Skupaj enota prodano v Plan Prodano v Indeks Indeks mere letu 1977 1978 letu 1978 78/plan 78/77 m 2.391.845 2.328.000 2.465.811 106 103 m 370.199 470.000 271.436 58 73 m 547.963 ■ 404.000 461.102 114 84 m 176.179 110.000 32.754 19 30 m 75.674 ■ 127.000 36.037 28 48 m 3.561.862 3.439.000 3.267.142 95 92 ^8 45.596,12 146.018,36 - 320 kg kg 80.070,19 125.666,31 80.000 146.018,36 183 116 Plan prodaje tkanin je v letu 1978 izpolnjen s 95 %, medtem ko je prodaja v primerjavi z letom 1977 manjša za 8 %. V strukturi prodaje pa se je povečala prodaja na domačem trgu TOZD KONFEKCIJA in v klasičnem izvozu, močno pa se je zmanjšala prodaja konf. Novoteks, izvoz preko konfekcije Novoteks in izvoz preko jugoslovanskih konfekcij. 1. Obseg proizvodnega plana proizv. 77 Konf.Nm(izd/min) 15.852.259 konf.Treb.(izd/min) 10.879.850 konf.Vin.(izd/min) 12.690.856 lastn.proizv. 39.422.965 kooperacija plan 78 proizv. indeks % izvrš. 78 78/77 plana 15.055.040 14.410.052 91 96 13.173.480 13.204.381 121 100 13.133.480 13.199.071 104 100 41.400.000 40.831.504 3.576.466 104 99 2. Uresničevanje proizvodnega plana proizv. 77 proizv. 78 Indeks 78/77 Konf. Nm. (kom) 369.01 2 289.082 78 konf. Treb. (kom, 228.557 276.987 121 konf. Vin. (kom) 271.721 269.377 99 lastn. proizv. 869.290 835.446 96 kooperacije 30.357 81.200 267 Ceiotn.proizv. 899.647 916.646 102 Glede na leto 1977 je izvršitev minut v letu 1978 večja za 4 %, v primerjavi s planom za leto 1978 pa je proizvodnja nižja za 1 %. Plane minut sta dosegla tozda Vinica in Tre-binje, medtem ko je novomeški obrat 4 % pod planom. 3. Zmogljivosti in njihovo izkoriščanje 1977 1978 Indeks 78/77 predilnica N. m. teoret.učin. vreten 740.758 705.065 stvar.uč.vret. (v ef. kg) 620.548 531.925 stvar.uč.vret. (v b. kg) 694.806 620.271 % izkorišč. vret. (ef.kg) 83.77 75.44 90 % izkorišč. vret. (b.kg) 93 88 95 tkalnica 1977 1978 Indeks 78/77 sulzer klasično sulzer klasično sulzer teor.uč.statev 8.498.804 1.091.664 8.214.355 1.087.560 stvar.uč.statev 6.475.327 917.369 6.284.071 906.685 % izkor.statev 76,2 84,0 76,5 83,4 100 3. Produktivnost 1977 1978 Indeks 78/77 kom/ef. uro izd./ef.uro kom/ef.uro izd.min/ef.uro min. Konf. N. mesto 0.869 37.327 0.768 Konf. Trebinje 0.647 30,804 0,706 Konf. Vinica 0.729 34,064 0,734 SKUPAJ 0.756 34,267 0,736 V letu 1977 so vse tri konfekcije v proprečju izdelale 0,75 kosov v efektivni uri, v letu 1978 pa 0,73 kosov v ef. uri. Produktivnost se je zmanjšala za 3 %. Če pa primerjamo izdelane minute s fondom 35,278 88 103 33,670 109 109 35,980 101 106 35.944 97 105 efekt, ur, vidimo, daje produktivnost (merjena z izdelanimi minutami) v letu 1978 večja za 5 %. Najbolj se je povečala produktivnost (izražena v minutah ali komadih) v tozd Konfekcija Trebinje, in sicer za 9 %. Vretena v predilnici so bila v letu 1977 izkoriščena 84,77% in v letu 1978 le 75,44%. To pomeni, da se je izkoriščenost zmogljivosti v predilnici zmanjšala za 10%. Izračun izkoriščenosti zmogljivosti v predilnici je na podlagi baznih kg drugačen, in sicer je izkoriščenost v letu 1978 le za 5 % manjša od leta 1977. Izkoriščenost sulzer statev je v primerjavi z letom 1977 ostala enaka, medtem ko je na klasičnih statvah manjša za 1 %. 4. Poprečno število zaposlenih Stanje Stanje popečje plan % izvrš. 31.12.77 31.12.78 78 78 plana Konf. N. mesto 244 232 233 250 93 Konf. Trebinje 220 224 227 230 89 Konf. Vinica * 220 220 220 230 96 SS Konfekcije 88 84 86 89 97 KONFEKCIJA SKUPAJ 772 760 766 799 96 KAKO SMO DELAVCI NOVOTEKSA GOSPODARILI V PRETEKLEM LETU V primerjavi z letom 1977 je v letu 1978 na dan 31. 12. v konfekcijah 12 ljudi manj, glede na plan za leto 1978 pa je število poprečno zaposlenih manjše za 33 ljudi ali za 4 %. Najkritičneje je število zaposlenih v Novem mestu, kjer je plan zaposlenih dosežen le s 93 %! 3. Produktivnost 1977 1978 indeks 78/77 ef.kg/ef.uro 2.11 2.01 95 predena/ef.uro 82.89 83.26 100,5 baz.kgNm 40/ef.uro 2.11 2.22 105 5. Poprečno izplačani neto OD 4. Izkoriščenost kapacitet 0 1977 01978 Konf. N. mesto 3.033,97 3.666 37 Konf. Trebinje 2.623,70 3.542;5S Konf. Vinica 2.836,32 3.712 90 SS Konfekcije 4.897,51 6.120 38 Skupaj Konfekcija 3.083,51 3.930,19 Poprečni neto OD na zaposlenega v tozd Konfekcija Novo mesto je večji od leta 1977 za 21 %, v Vinici za 31 %, Treb-inju 35 %. Skupno poprečje za Indeks 78/77 121 135 131 125 127 konfekcijo znaša 3.930,19 din na zaposlenega, kar je za 27 % več kot leta 1977. Poprečje neto OD na zaposlenega v No-voteksu pa je 4.488,00 din. 1977 1978 indeks 78/77 klasična predilnica teoret. učinek vreten 867.894 766.072 stvarni učinek vreten 675.439 639.695 % izkoriščanja 77,8% 83,5% 107 repco predilnica teoret. učinek strojev 421.344 422.330 stvarni učinek strojev 397.067 397.977 % izkoriščanja 94,2 94,2 100 5. Poprečno neto izplačani OD 0 1977 0 1978 indeks 078/077 Predilnica Metlika 3.400,93 4.479,38 132 6. Prodaja konfekcije in zaloge a) Primeijava z istim obdobjem lani TOZD TRGOVINA I-XII % I-XII % Indeks 1977 1978 78/77 Trgovine-lastne 51.192 6 50.364 5 98 l/voz-ind+lastn. 105.128 12 126.248 12 120 DOIIN 234.234 24 312.248 31 133 I.OHN 234.234 24 312.248 31 133 1. Število zaposlenih 0 I-XII plan 78 0 1X11 indeks indeks 1977 1978 78/77 78/plan Tozd Trgovina 81 82 80 99 98 Od skupne količine prodanih konfekcijskih izdelkov v letu 1978 jih je bilo 52 % prodanih na domači trg, 5 % lastnim trgovinam, 12% kot klasični izvoz in 31 % kot lohn posel. V primeijavi z letom 1977 se je prodaja na domačem trgu b) Primeijava s planom 1978 zmanjšala za 5 %, lastnim trgovinam za 2 %, klasični izvoz je večji za 20 % in lohn izvoz za 33 %. Skupna prodaja v letu 1978 je vezja od prodaje v letu 1977 za 73.395 kosov ali za 8 ostotkov. Letni plan Izvršitev l-XII 78 Indeks izvršitev 78/ plan 78 Domači trg + trgovine 615.000 564.779 92 Izvoz - klasičen 160.000 I 26.902 79 - Lohn 140.000 312.248 223 SKUPAJ 915.000 1.003.929 110 Prodaja konfekcijskih izdelke v v letu 1978 je v primeijavi s planom večja za 88.929 kosov ali za 10%. Primerjava posameznih področij s planom nam pokaže, da nista dosežena prodajna plana na domačem trgu in v klasičnem izvozu, da pa je izvoz lohna možno presegel plan. Plan zaposlenih je v letu 1978 predvideval 82 delavcev, poprečno število zaposlenih pa je bilo 80 ali 2 % pod planom. 2. Planirana in izplačana masa BOD plan 78 izvršitev 78 indeks plan 78/izvrš. 78 Tozd Trgovina 6.655.707 7.359.276 111 Planirana masa bruto osebnih dohodkov je bila presežena za 11 %. 3. Poprečno izplačani neto OD P I-X!I 77 0I-XII78 indeks 78/77 Tozd Trgovina 4.335 5.505 127 DONovoteks 3.682 4.488 122 Poprečni neto OD na zaposlenega je bil v letu 1978 5.505 din in je za 27 % višji od OD v letu 1977. c) Pregled gibanja zalog 4. Pregled bruto realizacije Novo mesto Vinica Trebinje Skupaj 1. 1. 78 196.423 18.790 8.751 223.964 30. 6. 78 73.414 32.178 15.508 121.100 30. 9. 78 65.032 21.538 11.105 97.675 31. 12. 78 63.863 42.850 26.625 133.338 Zaloge na dan 31. 12. 78 izkazujejo knjižno stanje in se bodo z inventuro razlike še spremenile. V primerjavi z za- četnim stanjem na dan 1. 1.78 so se zaloge gotovih izdelkov močno zmanjšale — za 90.626 kosov ali za 40 %. TOZD PREDILNICA METLIKA 1. Poprečno število zaposlenih . l-XII 77 Plan 78 1X11 78 Indeks 78/77 Indeks 78/plan Novo mesto 7.179.995 8 000.000 9.067.278 126 113 Bršlin 12.444.175 12.500.000 13.315.013 107 107 Metlika 1.021.040 1.300.000 1.222.605 120 94 Sarajevo 4.094.244 4.600.000 5.561.858 136 121 Trebinje 2.205.454 2.500.000 2.665.364 121 107 Bor 1 1.099.375 1.900.000 1.168.099 106 61 Čačak 2.517.623 3.000.000 2.887.019 115 96 Vrbas 4.672.010 5.000.000 5.827.212 125 117 Karlovac 3.080.207 3.500.000 3.454.432 12 99 Boril 7.158.813 8.800.000 8.466.965 118 96 Kos. Mitroviča 2.155.605 2.600.000 2.678.976 124 103 Zenica 7.709.464 8.000.000 10.178.200 132 127 Nov. Travnik 3.214.512 3.500.000 4.185.207 130 120 Arandelovac 919.414 1.300.000 902.676 98 69 Aleksinac 2.433.843 5.000.000 7.383.945 148 SKUPAJ 61.905.774 71.500.000 78.964.849 128 110 stanje stanje 31.12.77 31.12.78 309 310 plan 78 indeks % izvrš. 78/77 plana 320 1 00 97 2. Izvršitev plana proizvodnje ki. pred. Bkg N m 40 repco Bkg Nm 40 SKUPAJ proizv. 77 plan 78 proizv. 78 indeks 78/77 % izvrš. plana 683.671 677.000 740.142 108 109 404.398 396.790 402.817 100 102 1.088.069 1.073.790 1.142.959 105 106 Primerjava dosežene bruto realizacije po prodajalnah z realizacijo v letu 1977 pokaže, da so vse trgovine razen v Arandjelovcu, dosegle precej večjo realizacijo (večja za 10 %), s tem, da je v nekaterih prodajalnah plan močno presežen, v nekaterih pa zelo slabo dosežen. Delo revolucionarja Edvarda Kardelja bo za vselej ostalo ena najdragocenejših dediščin našega boja za socializem „Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija. Srečo si človek lahko ustvari samo sam. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo potemtakem lahko en sam cilj — da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvaijajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko — na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev — svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je samoupravljanje." Človeka, ki je zapisal te plemenite misli, ni več med nami. Tiho, do zadnjega trenutka snujoč, se je sredi dela poslovil od nas tovariš Edvard Kardelj, eden najuglednejših in najzaslužnejših borcev za srečo delovnih ljudi. Šele smrt mu je vzela iz rok neutrudno ustvarjalno pero, s katerim je kot V soboto, 10. februarja 1979, ob 14.35 je v ljubljanskem kliničnem centru umrl član predsedstva SFRJ in član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Edvard Kardelj. Kratka tragična vest, ki sojo pospredbvali v predsedstvu SFRJ in predsedstvu CK ZKJ, jaiuv/ -J v orrvj Ul ~ —---- genialni mislec in vodilni teore- je obšla domovino in tujino kot tik marksistične misli in sociali- kruto nasprotje upanja, ki smo stičnega samoupravljanja dal svoj zgodovinsko pomemben temeljni delež naši stvarnosti. Pol stoletja je posvetil našemu revolucionarnemu gibanju in mu dal vse svoje nenadomestljive sposobnosti, nezlomljivo voljo ko-munista-borca, ki ni poznal ne umika ne oddiha. Tovariš Tito, s katerim je Edvard Kardelj sodeloval štiri desetletja na težavnem in častnem revolucionarnem potu, je v izjavi o smrti svojega naj zvestejšega in najbližjega soborca med drugim zapisal, da je bogato revolucionarno delo tovariša Kardelja globoko vsajeno v našo družbeno bitnost, v temelje naše skupnosti in zato je tudi trajno. Njegov svetli lik bo še generacijam navdih in zgled doslednega komunista, neutrudnega revolucionarja in čudovitega človeka. Tovariša Edvarda Kardelja— Krištofa, narodnega heroja in velikega Slovenca, ni več med nami. Nenadomestljiva praznina ostaja za njim in šele zdaj občutimo, kako enkraten in edinstven je bil kot politik, mislec, strateg, junak revolucije in hkrati tako neskončno preprost in enostaven ter drag kot človek. V teh težkih dneh naj nas hrabri njegov svetal življenjski lik in vodi njegova neutrudna delovna ustvarjalnost. Sledimo mu in uresničujmo njegovo oporoko: srečo si lahko ustvari človek samo sam, svoboden v svobodni družbi, s samoupravljanjem, z demokracijo in zvestobo revoluciji, neuvrščenosti in neomajni pripadnosti boju za mir na svetu. ga od prvih sporočil o zelo resnem zdravstvenem stanju tovariša Kardelja, nosili v sebi zadnje dni preteklega tedna. Vedeli smo za njegovo bolezen, s katero se je boril zadnjih pet let, pa vendar nismo mogli verjeti ... „Umrl je velik človek, mislec, naš revolucionar," smo slišali govoriti vsepovsod, potem pa so ulice nenadoma opustele. Prisluhnili smo besedam sekretarja predsedstva CK ZKJ Staneta Dolanca, ki je na sobotni skupni žalni seji predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ prebral sporočilo obeh najvišjih organov SFRJ ob smrti Edvarda Kardelja. Prav vsa Jugoslavija seje odela v iskreno in globoko žalovanje. Tisoči Ljubljančanov in tisoči drugih, ki so se v Ljubljano pripeljali naslednje dni, vse do zadnjega slovesa, so se v nemi povorki, ki se je vila po Prešernovi cesti mimo spomenika Borisu Kidruču do stavbe izvršnega sveta skupščine SRS, kjer so se ob krsti noč in dan menjavale častne straže, poklonili tovarišu Kardelju. Povsod po domovini so se vrstile žalne seje družbenopolitičnih organi- zacij in skupnosti, za minuto so se ustavili stroji, za minuto je na delovnem mestu zastal človek. Tisti človek, kateremu je bilo namenjeno vse revolucionarno delo tovariša Spe-ransa, Bevca, Krištofa. Tovariš Kardelj ostaja med nami. S svojo mislijo, dajanji, delom. Tovariš Edvard Kardelj je bil član KPJ in ZKJ več kakor pet desetletij, prvi soborec tovariša Tita že od leta 1934, član centralnega komiteja KPJ od leta 1937 in je v največji mogoči meri poosebljal lik komunista in revolucionarja v zgodovini naše partije na čelu s tovarišem Titom, izpolnjeni z nenehnimi težavami bitkami, a tudi z odločilnimi zmagami v boju za nacionalno in človeško svobodo in neodvisnost, za stvar revolucije in socializma, za mir in družbeni napredek v svetu. piK fmm m ■ "-'V \ V Brez Prešerna bi bili Slovenci ljudstvo brez luči... Odlok, s katerim je bil dan Prešernove smrti proglašen za kulturni praznik slovenskega naroda, je bil sprejet na predlog in utemeljitev Odseka za prosveto pri Predsedstvu SNOS 28. januarja 1945, v zadnjih mesecih osvobodilne vojne torej. Že v februarju 1945 so to obletnico v tem smislu tudi proslavili v enotah NOV, v krajih na osvobojenem ozemlju in drugod po Sloveniji. Obletnico smrti našega največjega pesnika, dr. Franceta Prešerna, smo zatem začeli po vsej Sloveniji slaviti kot naš kulturni praznik. Dviga nam kulturno zavest, naš narodni ponos in samozavest. Prešeren je bil in ostaja osrednje žarišče in temelj naše kulture. Njegova kulturna dediščina je hkrati tudi temelj in jedro načel ter ciljev NOB. Prešernova beseda nas je spremljala skozi revolucijo in nam dvigala duha, borbe in vere v zmago. „V svobodi bo naša naloga uresničiti vso žlahtnost in visokost Prešernove oporoke v vsem našem življenju. To je veliko, naporno in dolgo delo kulture in človečnosti, ki ga moramo izvršiti, če hočemo, da bo naša svoboda dobila svoj zadnji smisel in da bo slovenski narod prišel do svoje prave podobe. Prešernov genij nas ne bo zapustil pri tej nalogi, zvest nam bo in nas bo zahtevno vodil, če ostanemo mi zvesti njemu". To so zaključne besede Josipa Vidmarja iz govora, ki gaje imel na Radiu OF 3. decembra 1944 v Črnomlju. Oporoko velikega Prešerna še vedno uresničujemo. Mojster slovenske besede, pesnik Oton Župančič, je leta 1946 o velikem Prešernu med drugim dejal: „Trubar je bil prvi, Prešeren je edini . . . Brez Prešerna bi bili Slovenci ostali v somraku, narod brez genija, ljudstvo brez luči: strahota je pomisliti na takšno temno vzrel, na takšno zevajočo praznino in njene nasledke za našo kulturo, kajti zavedajmo se: kar pri nas poslej piše in poje, se oslanja na Prešerna in njegovo genialno delo . ..“ Že leta 1926 pa je Oton Župančič mariborski mladi- I : ODLOK o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda Osmi februar, dan smrti dr. Franceta Prešerna, slovenskega knjižnega genija, se proglaša za kulturni praznik slovenskega naroda. Ta dan naj se poslej s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah ter zavodih. Ves slovenski narod naj se proslavam svojih kulturnih in prosvetnih ustanov pridruži in pri njih sodeluje. Dne 1. februaija 1945. Za predsedstvo SNOS-a sekretar: BORIS KIDRIČ, I r. predsednik: JOSIP VIDMAR, l.r. Delavke viniške konfekcije ni povedal znamenite besede: „Jaz ne grem nikdar iz domovine, da ne bi vzel vsaj Prešerna s seboj, in vam, mladi prijatelji, morem samo svetovati: omislite si njegovo knjigo, poglabljajte se vanjo, in potem mi ni treba več reči, da se nikar ne ločite od nje. Prešerna ljubiti pa se pravi, ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja: enak z enakim . .. Spoštovati Prešerna-pesnika in Prešerna-človeka se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljpnja za idejo. Prav poj miti Prešerna, se pravi pojmiti sebe in vzeti svojo usodo nase, pa naj bo še tako bridka, jo preizkusiti do zadnjega grenca in jo premagovati v pokorni službi vseobčega življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas. Zato še enkrat: ljubite Prešerna!" 8. marec naj ne bi bil samo en dan v letu... Brez množične aktivne udeležbe žensk delavski razred ne more postati odločilen dejavnik celotnega družbenega razvoja. - S šopki. darili in veselicami si za 8. marec ne moremo „ kupovati odpustkov”, če vse leto nismo nič naredili za urejanje družbenih vprašanj, izmed katerih številna najbolj pestijo zaposlene ženske. Kil_____________y Dnevni tisk, radio in televizija so nas pred dnevi obširno seznanili z gradivom problemske konference „Delavka v združenem delu”, ki je bila 6. marca v Ljubljani. Tudi na tej konferenci, ki so ji bila uvod številna posvetovanja v raznih delovnih organizacijah, je bilo znova predvsem poudarjeno, da v naši družbi ni mogoče umetno ustvarjati ,,moških” in „žen-skih” vprašanj oz. jih deliti na probleme delavk in delavcev. Tudi če je del teh vprašanj tesneje povezan z družbenim položajem delavk, pri tem ne gre za ..posebna ženska vprašanja”, temveč so to družbena vprašanja. Zato ni prav nič odveč, če si zdaj. ko je 8. marec za nami in si marsikdo misli, da je do prihodnjega dneva žena v letu 1980 mogoče odložiti z dnevnega reda nekatera ..nerešena ženska vprašanja”, takrat pa jih spet ponoviti, osvežimo spomin z nekaterimi dejstvi: — jugoslovanske žene so si že v NOB in v revoluciji priborile pravico do enakopravnosti; - izhodišče položaja žensk in delavk še posebej je pri nas družbena lastnina proizvajalnih sredstev in socialistično samoupravljanje; — samoupravni odnosi, ki jih razvijamo, vključujejo enakopravnost vseh udeležencev v delu in odločanju; — zgornje resnice lahko strnemo v ugotovitev: ni pravega samoupravljanja brez enakopravne vloge žensk v teh odnosih. Delavci ne morejo biti resnični samoupravljalci, če hkrati delavke niso samouprav-Ijalke. Družbeni položaj ženske je trdno merilo človekove osvoboditve. Teoretično je enakopravnost žensk čvrsto utemeljena; mnogo je bilo narejenega zadnja leta za uresničevanje te enakopravnosti v praksi, zlasti kar zadeva enakopravno vključevanje žensk v družbeni razvoj in delo. Izredno pomemben je prispevek delavk k materialnemu razvoju Slovenije. Brez 43 odstotkov žena, ki predstavljajo torej le malo manj kot polovico vseh zaposlenih v Sloveniji, Slovenci ne bi imeli tako visoke življenjske ravni. Kljub temu pa zaostaja reševanje mnogih vprašanj, katerih neurejenost najbolj čuti delavka in njena družina: sem lahko štejemo naloge otroškega varstva, stanovanjske probleme, staro gledanje na novo vsebino in spremenjene odnose v družini, na širše zahteve sodobne vzgojne dejavnosti, organizacijo družbene prehrane, delo potrošniških svetov, razvoj servisnih dejavnosti, ki naj raz-bremene gospodinjstva itd. Ni odveč pripomba: zastareli Kot vsako leto, smo tudi tokrat obdarili ob 8. marcu vse naše bivše delavke—upokojenke. Čeprav to darilo ni bilo veliko (kos blaga za kostim ali obleko) so ga bile naše tovarišice izredno vesele. Že nekaj dni po prazniku je prispelo v uredništvo našega časopisa pismo, katerega vsebino vam v celoti podajamo: ..Pavlica Brajer, bivša delavka Novoteksa, se vam najlepše in najtopleje zahvaljujem za pozornost in darilo, ki sem ga prejela ob dnevu žena. Darila, nič manj pa obiska in pozornosti sem bila zelo vesela, saj ste s tem dokazali, da niste pozabili vaših bivših delavk; le-to pa je NEMOČ KRIČANJA Ni samo pomembno, kaj poveš, temveč tudi - kako poveš Če nekaj povemo, potem v glavnem tudi vemo, kaj hočemo doseči, kakšen je naš namen. In od namena in cilja je tudi odvisen način ali oblika, kako bomo kaj povedali Isti, na glas izrečeni stavki pri ljudeh povzročajo povsem različne reakcije -lahko jih povsem odbijejo ali pa sila spodbudijo za uresničevanje mših predlogov. Zato je način, s katerim se pogovarjamo s svojimi sodelavci, izredno pomemben. Miselnost, da je treba ljudi trdo držati, čedalje bolj izumira. Kričanje na sodelavce je nedvomno ena od manifestacij te miselnosti. Miselnost, ki naredi več škode kot koristi. AZRA KRISTANČIČ, dipl. psihologinja pogledi na ta vprašanja včasih bolj kot materialni pogoji ovirajo uveljavljanje delavk! Prav zato je problemska konferenca opozorila na pomen še neizvrše-nih nalog z naštetih področij do kraja sedanjega srednjeročnega obdobja. Spodbuditi moramo nosilce planiranja, na primer na področju otroškega varstva, da pregledajo sedanje stanje in naredijo vse, da bodo zastavljeni smotri do konca 1980 izpeljani. Pred nami je nov srednjeročni plan in plan dolgoročnega razvoja SRS. Slovensko gospodarstvo v njem spreminja svojo lepa in plemenita poteza. Prepričana sem, da nas tudi v bodoče ne boste pozabili. Naj se vam ob zaključku tega pisma še enkrat iskreno zahvalim in vam želim še veliko delovnih uspehov!” PAVLICA BRAJER Prijave za sprejem otroka v otroški vrtec Novoteks sprejema socialna delavka na posebnem obrazcu, ki ga dobite pri njej. Rok prijave je od 1. do 31. 3. vsako leto. Starši, ki želijo, da bo otrok sprejet, morajo pravočasno oddati prošnjo oz. izpolnjeni obrazec. Otrok mora ob sprejemu dopolniti tri leta starosti. Ce bo prošenj manj kot prostih mest, bodo sprejeti tudi mlajši otroci, pod pogojem, da so samostojni (samostojno hranjenje, oblačenje in da so čisti). V delovni organizaciji Novoteks pa mora biti zaposlen vsaj eden od staršev. Prednost pri sprejemu imajo: — otroci družin, kjer sta oba roditelja zaposlena v delovni organizaciji Novoteks, — otroci staršev, ki so v Novo-teksu zaposleni nad 5 let, — otroci iz nepopolnih družin (samohranilke, razvezani ali umrli starši), — otroci družin z nizkim osebnim dohodkom, — otroci družin, kjer so družinski člani duševno ali telesno težje bolni (priložiti potrdilo zdravnika), — otroci družin, ki imajo več otrok (tri in več), — otroci staršev, ki so nezmožni vzgajati (alkoholizem v družini), potrebno je priložiti mnenje socialne službe, dosedanjo sestavo, zato moramo ob tem upoštevati tudi učinke na bodoče zaposlovanje obeh spolov v posameznih dejavnostih, vrste poklicev, prostorske razmestitve starih in novih zmogljivosti in pod. Pri tem ima sleherna naša delovna organizacija, krajevna skupnost in občina svoje obveznosti in pristojnosti. Od vseh samoupravljalcev je torej odvisno, kako jih bomo reševali, s tem pa hkrati ustvarjali potrebne pogoje za množično aktivno udeležbo žensk v celotnem družbenem razvoju. Pripis uredništva: Tovarišici Pavlici in vsem našim bivšim delavkam tudi mi želimo kar največ zdravja, osebne sreče in da bi se ob letošnjem praznovanju Novega leta — če že ne prej, ponovno srečali v Novo-teksu! — otroci osebja, zaposlenega v vrtcu Novoteks, se lahko sprejmejo muno navedenih kriterijev, — ob enakih pogojih imajo prednost otroci, ki dalj časa čakajo na sprejem. Starši so dolžni v roku, ki ga določi komisija, pismeno potrditi, da bodo otroka redno vodili v otroški vrtec Novoteks. Če starši ob določenem dnevu otroka ne pripeljejo v vrtec in v roku 8 dni ne sporočijo opravičljivega zadržka, se šteje, da so starši umaknili prijavo. Komisija za otroško varstvo Novoteks lahko otroka izključi v naslednjih primerih: — če vodja oddelka ugotovi, da je otrok osebnostno toliko moten, da onemogoča normalno delo skupine, — v primeru, da otrok ni samostojen in moti delo skupine, — z dnem, ko staršem preneha lastnost delavca v DO Novoteks, preneha tudi varstvo otroka v vrtcu Novoteks. Izjema so otroci, ki obiskujejo malo šolo, tem ne preneha varstvo do izteka šolskega leta oz. do pričetka novega šolskega leta. Dolžnost staršev, ki imajo otroka v otrošekm vrtcu, je, da otroka pripeljejo v vrtec in ga izročijo varuški, prav tako ga pridejo iskat v vrtec, ker se otroci ne smejo gibati v bližini delovne organizacije brez nadzorstva. Se na mnoga leta, dragi upokojenci! Kriteriji za sprejem otrok Za izobraževanje bo treba zbrati še veliko denarja Sedemletni program izgradnje šol, ki je bil sprejet v marcu 197 2 in podprt s samoprispevkom v trinajstih krajevnih skupnostih naše občine, se izteka. Z 31. majem se izteče na referendumu izglasovana obveznost plačevanja samoprispevka. Hitremu gospodarskemu razvoju občine Novo mesto pa ni v enakem obsegu in enako hitro sledil razvoj družbenih dejavnosti: značilno je zaostajanje našega šolstva. Da bi se te pomanjkljivosti odpravile, smo pričeli sistematično zgraditi nove šolske objekte. Že leta 1962 je bil izdelan program izgradnje šol, ki je zajemal obdobje 1962-1971. V tem programu so bile poleg gradnje osnovnošolskih objektov načrtovane tudi gradnje oziroma adaptacije objektov za potrebe poklicnih in srednjih šol v Novem mestu. Tako široko zasnovan program šolskega prostora je temeljil na predvidevanjih, da bo poleg samoprispevka omogočila tudi Republiška izobraževalna skupnost najetje večjih posojil pod ugodnimi pogoji, da bo možno najeti pri bankah razne kredite in ne nazadnje, da bodo sodelovale s samoprispevkom tudi delovne organizacije. Po tem programu sta bili do konca leta 1971 zgrajeni novi šolski poslopji na Grmu in v Bršljinu. Dograjena in preurejena je bila osnovna šola v Prevolah. Preurejeno je bilo tudi gimnazijsko poslopje. Poklicna kovinska in avtomehanična šola je dobila nujno potrebno delavnico, dijaški dom Majde Šilc pa je dobil centralno kurjavo in sanitarije. V realizaciji izgradnje osnovnih šol na Grmu in Bršlinu je imel pomembno vlogo samoprispevek občanov in delovnih organizacij iz območja KS Novo mesto. Marca 1972 je občinska skupščina sprejela nov 10-letni program izgradnje šolskih prostorov. V program so bile vključene tudi vse neizvršene naloge iz prejšnjega programa; sam program pa je razdeljen na 5-letno, 7-letno in 10-letno obdobje. Petletno obdobje je zajemalo naslednji program - novogradnje: OŠ Dolenjske Toplice, posebna šola v Šmihelu; dozidave: OŠ Brusnice, Šentjernej, „Milka Šobar" v Šmihelu, Stopiče, Bršlin, Vavta vas; adaptacija: OŠ „Katja Ruperta" v Novem mestu. Dodatni 7-letni program je zajemal še dozidavo OŠ Žužemberk in OŠ Otočec, za 10-letno obdobje pa je predvideval še: dozidave OŠ v Mirni peči, Šmarjeti in Škocjanu. Skupno je bilo načrtovano, da bodo za vsa ta dela po cenah iz leta 1971 potrebovali 75,700.000 din. Ta sredstva pa bi dobili iz naslednjih virov: - s samoprispevkom občanov, delovnih in drugih organizacij (1/3); - občinska skupščina zagotavlja 30 % potrebnih sredstev na leto; sofinanciranje Republiške skupnosti za izobraževanje - 15 %; ostala sredstva pa bi dobili iz ugodnih dolgoročnih kreditov in odpravo depozitov in omejitev. Za uresničitev tega načrta je bil sklenjen družbeni dogovor, katerega podpisniki so se zavzeli, da bodo združili sredstva v višini 67,100.000 din po cenah iz leta 1971, in sicer: krajevne skupnosti in delovne organizacije 35 milijonov, temeljna izobraževalna skupnost 7 milijonov in občina 25,1 milijona. Udeleženci dogovora so ustanovili sklad za gradnjo šol z nalogo, da skrbi za realizacijo sprejetega programa. S skladom je upravljal 11-članski izvršni odbor in 4-članska skupščina. Hkrati s programom izgradnje osnovnošolskega prostora je bil sprejet tudi program izgradnje srednje- šolskega prostora v razdobju 1972-81. Ta predvideva sledeče: dozidavo dijaškega doma in šolskega centra za gostinstvo; I. fazo novogradnje šolskega centra tehničnih in poklicnih šol ter dozidavo telovadnice pri ekonomsko-admini-strativnem šolskem centru. Vsa ta dela bi stala po cenah iz leta 1971 45 milijonov dinarjev. Pri celotni izgradnji šolskega prostora igra važno vlogo samoprispevek krajanov in delovnih ter drugih organizacij Od planiranih 35 milijonov se je do konca leta 1978 zbralo kar 46,705.000 din; predvidevajo pa, da bo do 31. maja 1979, ko poteče samoprispevek, zbrano še naslednjih 4,000.000 din. REALIZACIJA IZGRADNJE Zaradi novo oblikovanega koncepta razvoja celodnevne osnovne šole je bilo potrebno program izgradnje bistveno spremeniti. Potrebe po prostorih za srednje šole in dijaške domove so se v tem obdobju zelo povečale zaradi vedno večjega vključevanja otrok v srednje šole. Ker je Novo mesto regionalni center srednjega šolstva, so se pojavile potrebe po izgradnji domskih zmogljivosti. Izdelava investicijsko-tehnične dokumentacije je zaradi nesolidnosti izvajalcev kasnila. Prav tako so tudi cene gradbenih storitev rasle hitreje, kot je bilo predvideno. Vsa ta in še druga dejstva so vplivala na uresničevanje 7-letnega načrta, tako da je bil ta uresničen v naslednjem obsegu: - zgrajena je bila nova osnovna šola v Dolenjskih Toplicah, ki ima 16 učilnic, telovadnico, 22 kabinetov, 2 igrišči, kuhinjo, jedilnico ter večnamenski prostor; - v Brusnicah je bila zgrajena nova osnovna šola, ki ima 13 učilnic, telovadnico, 5 kabinetov ter 25 drugih prostorov; - v Šmihelu je bilo grajeno novo poslopje za posebno šolo, ki ima 16 učilnic, 10 specialnih učilnic, telovadnico, 8 kabinetov ter upravne in druge prostore; - adaptirana in prenovljena je bila šola „Katja Rupena". Urejena je bila fasada, popravljena in prebarvana so bila okna, urejeni notranji prostori, prekrita streha ter zgrajena nova šolska kuhinja; - v teku je dozidava osnovne šole „Martina Kotarja', v Šentjerneju. Z dozidavo bo pridobljenih 16 učilnic, telovadnica, ki bo služila tudi kot dvorana, pridobljeni bodo kabineti, večnamenski prostor, delavnice, upravni prostori in knjižnica. Obnovljeno bo tudi obstoječe poslopje; - za osnovno šolo v Stopičah so izdelani načrti za adaptacijo in dozidavo, graditi pa bodo pričeli kmalu; - za potrebe Posebne šole v Šmihelu, dijaškega doma in Centra usmerjenega izobraževanja, jebila zgrajena energetska postaja. Za potrebe srednjega šolstva pa so bila opravljena naslednja dela: - pri šolskem centru za gostinstvo so pridobili z adaptacijo 11 učilnic, 10 delavnic, 5 kabinetov in knjižnico; - z izgradnjo novega dijaškega doma v Šmihelu je v njem dobilo prostor 480gojencev; - za izgradnjo Centra za usmerjeno izobraževanje so v teku priprave. Urejeno je bilo zemljišče, na katerem naj bi center stal, izdelani pa so bili tudi gradbeni načrti za ta objekt: - za ekonomsko-administrativni center je bila opravljena raziskava terena, izdelani pa so bili tudi načrti za dozidavo. Za vsa omenjena dela pri izgradnji osnovnošolskega in srednješolskega prostora je bio porabljeno 176,554.000 din. Adaptacija in dograditev OŠ v Šentjerneju, ki zdaj poteka, pa bo stala 66.500.000 din. Do konca leta 1978 so bila za vsa ta dela zbrana sredstva iz raznih virov v višini 142,545.000 din, do 31. maja pa se bo zbralo še 28,300.000 din. Po posebnem sporazumu za zbiranje sredstev v višini 1 % od bruto OD je bilo zbranih 18,964.000 din. Iz redne prispevne stopnje iz bruto OD je bilo zbranih 41,715.000 din. Iz samoprispevka krajanov je bilo zbranih 46,705.000 din. Po družbenem dogovoru so prispevale temeljne organizacije 0,40 % od dohodka za srednje šole in se je iz tega naslova zbralo 12,018.000 din. Iz redne stopnje od bruto OD se je za srednje šole zbralo 19,285.000 din. Iz občinskega proračuna je bilo vplačano v sklad 3.664 din; obresti, provizije in nakazila razlik pa so znašale 194,000 din. Iz pregleda porabljenih sredstev je lahko razbrati, da je bilo zgrajeno precej več, kot je bilo prvotno predvideno po programu; za to pa je bilo porabljenih veliko več sredstev, ki so bila pridobljena predvsem iz združenih sredstev pri Izobraževalni skupnosti, nekaj pa tudi iz občinskega proračuna, samoprispevkov ter namenskih prispevkov delovnih organizacij. V planskem obdobju 1972—1978 so nastale nove potrebe, saj so se izoblikovali novi pogledi in potrebe po sodobnejšem konceptu gradnje šolskih prostorov. Prvotno predvidene prizidave bi bile le kratkotrajnega značaja. Program, kakršen je bil izdelan leta 1972, je bilo potrebno temeljito spremeniti in, čeprav s počasnejšim tempom, reševati problem šolskega prostora celovitejše in za daljše obdobje. Program izgradnje srednješolskega in domskega prostora je v tem obdobju doživel korenito spremembo, ki jo je narekoval sedanji koncept razvoja usmerjenega izobraževanja. Razvoj srednjega šolstva je bil znatno hitrejši, kot se je to predvidevalo. Tako se sedaj po končanem šolanju vključuje že okoli 90 % osnovnošolskih otrok v razne srednje šole. Zato je potrebno celotni program izgradnje šolskega prostora ponovno pregledati in ga dopolniti. Praktičen ukrep za uresničitev povečanih potreb je bila izgradnja 2-krat večjih domskih prostorov od prvotno načrtovanih in gradnja OŠ v Brusnicah, namesto prvotno predvidene dograditve stare šole. Kljub ugotovitvi, da so bili v obnovi in izgradnji šolskega in domskega prostora doseženi zadovoljivi rezultati, pa nas glavna naloga -izgradnja 2.000 učnih mest v srednjih šolah poleg osnovnošolskih prostorov, še čaka v prihodnjem srednjeročnem programu. J. U. Preverili smo našo pripravljenost Vsi vemo, da obramba naše domovine sloni na konceptu splošnega ljudskega odpora. Pri tem ima aktivno vlogo vsak delavec in občan, ki lahko kot borec v enotah JLA in TO ali pa kot pripadnik civilne zaščite, narodne zaščite, član družbenih organizacij ali na katerikoli način pripomore k ohranitvi neodvisnosti, suverenosti, teritorialne nedotaknjenosti in z ustavo določene družbene ureditve Socialistične federativne republike Jugoslavije. V tem konceptu imajo zelo važno vlogo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, dmžbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije itd. Sistem splošne ljudske obrambe vse te in še mnoge druge elemente vključuje v enoten sistem organiziranja, pripravljanja in udeležbe v oboro- ženem boju in v vseh drugih oblikah boja in odpora ter opravljanja raznih drugih nalog, pomembnih za obrambo države. Da bi preveijali in izgrajevali obrambno pripravljenost vseh udeležencev splošnega ljudskega odpora, se organizirajo razna preverjanja in vaje. V ta namen je bila na našem območju v oktobru izvedena vaja pod nazivom „ZMAGA 78/79“, v katero se je aktivno vključila naša delovna organizacija in mnogi naši delavci tudi kot krajani v svojih krajevnih skupnostih. Med to vajo smo preverili našo sposobnost nadaljevanja proizvodnje v vojnih razmerah in delovanje organizacije civilne zaščite ter teritorialne obrambe. Ugotovljeno je, da smo opravili vse naloge, ki so bile pred nas postavljene ali pa smo si jih zadali sami. Vse pomanjkljivosti smo sproti odpravljali. Ukrepe pripravljenosti so izvajali vsi tisti delavci, ki bi jih izvajali tudi v izrednih oz. vojnih razmerah in to z veliko resnostjo, iznajdljivostjo in z mnogo samoiniciative. Vse naloge, ki so bile naložene v vaji „ZMAGA 78/79“ naši delovni organizaciji, smo izvajali teoretično in nekatere tudi praktično. Z rezultati smo izredno zadovoljni, treba pa bo še odstraniti ugotovljene manjše pomanjkljivosti. Izredno aktivne pri izvajanju nalog pa so bile tudi družbenopolitične organizacije — posebno pa so se izkazale organizacije Stane Dolanc: »Največja vrednota je DELO!” V sobotni prilogi Dela — tik pred novoletnimi prazniki je bil objavljen razgovor s tovarišem Stanetom Dolancem. Njegova misel v naslovu: URA NAŠEGA ČASA BIJE ZA NOVO, BOLJŠE, BOLJ SVOBODNO, BOLJ ČLOVEŠKO preveva celi dve in pol časopisni strani razmišljanj, trditev in opozoril enega naših najvidnejših družbenopolitičnih delavcev. Ker nemim, da marsikdo od vas omenjenega razgovora ni prebral, objavljamo nekatera vprašanja in odgovore tudi v našem glasilu. Iz članka so vzeta pogla\ja, ki nas morajo še posebej spodbuditi k ustrezni dejavnosti in delavnosti — kjer delamo in kjer živimo. Ljudje govorijo, da bolje živimo, kot bi zaslužili? Dolanc: „Pred dnevi sem gledal neko televizijsko oddajo, v kateri so se ljudje opredeljevali, sli res bolje živimo, kot zaslužimo. V nekem podjetju je večina ljudi trdila, da to ni res, da bi lahko živeli bolje. Potem so šli s kamero na cesto, kjer je večina izrazila misel, da bolje živimo, kot zaslužimo. Pametno so pojasnili, zakaj razlika: šli so namreč v kolektiv, ki ima težave, nizke osebne dohodke in se bori z mnogimi problemi, zato ljudje tako mislijo. Znova poudarjam svoje prepričanje, daje standard vaš veliki uspeh. Dodal pa bi tole: nisem proti temu, da smo navzlic vsem težavam uspeli zadržati tako dinamično gospodarsko rast in tako stopnjo individualnega in družbenega standarda. To je največji uspeh in tuje tudi največ nevarnosti. Nekateri se slepijo, da kliko to traja v neskončnost. Nekajkrat ste že rekli, da je veliko laže graditi tovarne, železnice, ceste kot pa nove ljudi. Ste še vedno tega prepričanja? Dolanc: „Osnovni problem pri nas ni dopolnjevanje sistema, čeprav je tudi to izredno pomembno in bo verjetno v prihodnjem letu ena naših poglavitnih nalog, ampak bitka za zavest ljudi. Bil sem proti vsaki indoktrinaciji in sem še vedno. Dokler pri nas ne bo ogromna večina ljudi, kar je daljnoročen proces, vedela, da je vse, kar imamo in kar bomo lahko jutri imeli, odvisno od nas vseh in da smo v tistemu, ki temelji na samoupravnih odnosih, vsi odgovorni za vse, toliko časa bomo imeli probleme. Poslušal sem izredno zanimivo razpravo v skupščini SFRJ ob sprejemanju resolucije za leto 1979. Če je kaj manjkalo v tej debati, potem meni manjka prav to, da so premalo govorili o dejavniku — zavesti ljudi. Najbližji problemu je bil zvezni izvršni svet, ki je sicer dal pač tisto, kar v tem trenutku lahko da. Saj ne more dati odrešilne bilke, za katero se bomo prijeli, vendar zvezni izvršni svet poudarja, da brez družbenopolitične akcije ne bo uspeha. Mar ni tu ena poglavitnih nevarnosti za naš nadaljnji razvoj? Dolanc: „Pa ne samo ekonomski, tudi politični, če bi šlo tako naprej. Izhod je v boju za uresničitev načel zakona o združenem delu, za resnične dohodkovne odnose, s tem, da bo tu odigrala pomembno vlogo zavest ljudi. Eden tistih dejavnikov, ki naj bi bili najbolj navzoči v vseh procesih, pa je Zveza komunistov Jugoslavije. Ne samo kot organizacija, ampak predvsem njeni člani. Ti naj bi bili med nosilci družbenih sil v življenju, ki naj bi bile sposobne preseči te probleme.“ Mislite, daje te zavesti dovolj tudi v posameznih organizacijah? Dolanc: „ Velikokrat ne. Mislim, da ste povedali bistvo. V marsikateri organizaciji so ljudje, ki velikokrat imajo sebe za odrešitelje in edine predstavnike delavskega razreda. Tu ne gre samo za družbeni problem, ampak za notranji problem odnosov in linije v Zvezi komunistov." Pa tudi odgovornosti za sprejeto politiko? Dolanc: „Saj to je tisto, kar predsednik Tito velikokrat govori, zakaj so odstopanja med deklaracijami in resničnostjo. Zato, ker so nekateri ljudje pripravljeni na kongresih, na sejah centralnega komiteja, nalašč sem izbral ta dva foruma, izreči se za neko rešitev, v praksi pa delajo drugače. Se pravi, da je vprašanje odgovornosti tudi stvar, ki jo bo treba zaostriti." Včasih dobimo celo občutek. da se obnašamo kot dvoživke. Eno delamo v političnih sklepih, drugo v praksi. Kot da konkretno politiko izvaja nekdo drug? Dolanc: „To je odsev tistega, kar smo in kakršni smo." To pa verjetno lahko presežemo le s kontinuirano akcijo? Dolanc: ,,Drug problem je, kako to preseči. Vsekakor to govori o dejstvu, daje potreben nenehen boj med tistimi, ki so resnično za politiko Zveze komunistov, in onimi, ki samo pripovedujejo, da so na liniji Zveze komunistov. NENEHNA NALOGA: ONEMOGOČITI „MORIL-CE" NA SESTANKIH Dolanc: „Tudi to sodi v akcije za stabilizacijo. Mislim, da ne smemo dovoliti — še posebej ne v partiji, Socialistični zvezi, sindikatih - da bi bili sestanki v delovnem času. Če ne bo šlo drugače, bomo morali navsezadnje dati direktivo in takšno sestankovanje prepovedati.. Zračunajte, koliko Jugoslovanov je v družbenopolitičnih organizacijah, v samoupravnih organih, v delegacijah, in koliko sestankovanja gre na račun delovnega časa. Dobili bi ogromne številke. Seveda je treba tudi poudariti, da morajo biti sestanki dobro pripravljeni, kratki, jasni, onemogočiti moramo poklicne razpravljalce, tako imenovane morilce, ki z besedovanjem ure in ure morijo ljudi. Ti sestanki morajo biti zunaj delovnega časa. Nedvomno sodi to med metode sodobnega političnega dela. Poglejte, kako človek danes živi. Izračunajte, in boste videli, da mu preprosto zmanjka časa, da bi še delal. Temu je treba napraviti konec. Zato smo spet uvrstili v delovni program predsedstva CK ZKJ temo varčevanja. Tudi tu bo potreben boj za zavest ljudi." Nekoč ste rekli, da samoupravljanje ne more biti in ne sme biti sinonim za malomarnost, neodgovornost, nedisciplino niti za poprečnost. Samoupravljanje ne prenese mlačnih ekip oziroma ljudi, ki se bojijo tvegati. Vsega tega pa, žal, danes ne manjka. NAJVEČJA VREDNOST - DELO Katere bi bile najpomembnejše vrednote v naši družbi, ki bi jih želeli in morali podpirati v tem trenutku? Dolanc: „Delo! Nedvomno. Za mene je osnovna vrednota - delo. Če že govorimo o podpiranju ene ali druge vrednote, o boju zanjo, potem je osnoven in najbolj dragocen boj za vrednotenje dela in nič drugega. To je tudi boj za boljše delo. V tem je ves problem." Velja tudi za politično delo? Dolanc: ,,Da“. Nekateri so ob spopadih med nevurščenimi, ob razmeroma zapletenem usklajevanju stališč na konferenci v Beogradu ugotavljali, da je letos Jugoslavija prevzela nekakšno pasivno vlogo v gibanju? Dolanc: ,,Kje pa! Res je prav nasprotno! Na zunanjepolitičnem področju smo preživeli razgibano leto. Ne samo ministrska konferenca, ampak tudi stališča v odnosu do mednarodnih dogodkov, do dogajanj v svetu, do politike neuvrščenosti, ocene, ki jih je kongres dal raznim pojavom v svetu, pa Titove akcije in njegova srečanja so jasna kvalifikacija gibanja neuvrščenih in nevarnosti levih in desnih ideoloških vprašanj v okviru gibanja. Vse te ocene in akcije so ogromnega pomena. Dolanc: ,,Takega obnašanja ne bi smeli prenašati, prenašamo pa ga, žal, še vedno." Kar je rekel predsednik Tito v otvoritvenem govoru na ministrski konferenci, je zgodovinsko. Jasno je povedal, da bi lahko tako leva kot desna sektašenja pripeljala gibanje v krizo. Jasno smo se opredelili tudi do konfliktov med neuvrščenimi državami. Nihče ni skrival konfliktov med njimi in jih tudi ne more. Ali pa vzemimo, na primer, naša stališča do konfliktov med Vietnamom in Kambodžo, med Somalijo in Etiopijo, pa bližnjevzhodnih žarišč ... Ta stališča so do konca načelna. Sicer pa, podrobno preberite Kardeljevo knjigo Socializem in vojna . ..” Splošna ljudska obramba - pot za ohranitev naše neodvisnosti Najnovejša zgodovina nas uči, da so majhne in srednje neodvisne države največkrat predmet napada, oborožene intervencije in pritiska od zunaj. Uporaba nasilja v mednarodnih odnosih kaže, da v sodobnem svetu ni območja, ki bi ga lahko šteli za oazo zanesljivega, trdnega miru in kjer bi se majhne in srednje neodvisne države lahko počutile varne. Zaradi takšnega stanja v mednarodnih odnosih ima vsaka svobodna in neodvisna država, če hoče živeti v miru, samo eno pot, in sicer, da utrjuje in krepi lastne obrambne sile. Kajti nepripravljenost za obrambo in neodpornost pritegujeta napadalne sile. Natančneje rečeno, napadalne sile se bodo najprej in najlaže odločile napasti države s slabo, nerazvito In neorganizirano obrambo. Utrjevanje in krepitev obrambne sposobnosti naše države torej narekujeta stanje v mednarodnih odnosih in nevarnost pred napadom, oboroženo intervencijo in zunanjim pritiskom. Kaj torej želimo doseži z utrjevanjem in krepitvijo obrambne sposobnosti naše samoupravne socialistične skupnosti? Prvič, zagotoviti hočemo mir na svojih mejah, neokrnjenost in nedotakljivost našega ozemlja, saj je vse to bistveni pogoj svobodnega in neodvisnega življenja in osnovni pogoj za lastno samostojno pot v izgradnji samoupravnega življenja in osnovni pogoj za lastno samostojno pot v izgradnji samoupravnega socialističnega družbene^ sistema. Drugič, hočemo biti pripravljeni, da bi branili našo državo, pa tudi da bi odvrnili možnega napadalca od napada na našo državo in od vsakega poskusa, da bi s silo ali pritiskom prisilili, čeprav tudi najmanjše odmike, ki zadevajo svobodo, neodvisnost in ozemeljsko neokrnjenost Jugoslavije. Morebitnega napadalca je mogoče odvrniti od namena, da bi napadel, le tedaj, če ve, da bo naletel na trdnega branilca in na žilav vsesplošni ljudski odpor, in da bo od napada imel več škode kot koristi. V naši povojni zgodovini je bilo nekoliko situacij, ki so „dišale po vojni", iz katerih pa smo prišli nedotaknjeni, za kar se imamo zahvaliti predvsem naši pripravljenosti in enotni odločnosti, da se bomo branili pred napadalcem ne glede na to, kdo je. Ker je tudi danes možno, da pride do napada, oborožene intervencije in pritiska na našo državo, kot tudi na številne druge majhne in srednje neodvisne države, je edino, kar je pravilno in kar lahko storimo, to, da nenehno krepimo lastne obrambne sile in dvigamo svojo obrambno sposobnost, glede na to, da možnosti za vojni spopad naraščajo hkrati s širitvijo arzenalov ofenzivnih vojnih sredstev oziroma z večanjem moči in gibljivosti oboroženih sil in z izpopolnjevanjem načina izvedbe napada. Zato je tudi za nas najbolj pomembno, DA BO NASA OBRAMBA DANES MOČNEJŠA KOT JE BILA VČERAJ IN DA BO JUTRI SE MOČNEJŠA KOT JE DANES! Na temelju izkušenj iz NOB, iz boja narodnoosvobodilnih gibanj po svetu in na poznavanju slabosti klasičnih oboroženih sil drugih držav za obrambna dejstva, se je pojavila misel o vsesplošnem ljudskem odporu, ki je prerasla v našo koncepcijo splošne ljudske obrambe kot edini uspešni način obrambe. Dejstvo je, da majhne in srednje neodvisne države, katerih politična in vojaška usmerjenost je odločno obrambna, ne morejo s klasičnimi armadami in oboroženimi silami ustvariti dovolj močne obrambne sile za uspešno nasprotovanje armadam in oboroženim silam imperialističnih in hegemonističnih sil, ki se pripravljajo za napadalne vojne. V klasičnem sistemu vojake organiziranosti družbe nima vsak občan in proizvajalec možnosti, da bi v vojni na najboljši način uresničil svoje pravice in dolžnosti glede obrambe države. Majhne države in majhni narodi s tem, ko oborožujejo množico ljudstva poleg stalne armade, izravnavajo upanje za uspešno vodenje obrambne vojne tudi proti veliki državi, ki napada in vodi osvajalno vojno. Tiste države, tako kot naša, ki jim je glavni interes ohranitev miru na lastnih mejah in ki so dosledno usmeijene k obrambi, imajo neizčrpne vire za vodenje boja. Praktično lahko spremenijo v borca vsakega človeka, ki je zmožen nositi orožje in pritegnejo celotno prebivalstvo k raznim načinom in oblikam boja in odpora. Očitno je torej, da je oboroženo ljudstvo sposobno za boj, za odpor, samo v obrambni, revolucionarni in osvobodilni vojni. To pomeni tudi, da oboroženo ljudstvo ni sposobno voditi osvajalne vojne. Če želimo doumeti bistvo naše zasnove splošne ljudske obrambe, moramo najprej razjasniti nekaj osnovnih ustavno — pravnih pojmov. VOJNA Vojna je družben pojav, pogojen s protislovji v razvoju človeške družbe in odnosov, nastalih v tq družbi. Uporablja se kot skrajno sredstvo za razrešitev protislovij in je ena najbolj grobih oblik uresničevanja politike v mednarodnih odnosih. Izražena je v obroženem boju in drugih nasilnih sredstvih med dvema ali več državami (gibanji) s težnjo, da se volja in interesi ene stram v spopadu podredijo volji in interesom druge strani. Sama vojna označuje nadaljevanje politike z nasilnimi sredstvi. Vojne razlikujemo po njihovem družbenopolitičnem značaju, po razsežnostih in po sredstvih, ki se v vojni uporabljajo. Glede na svoj družbenopolitični značaj se vojne delijo na pravične in nepravične. S pravičnimi vojnami so mišljene vojne za nacionalno in socialno osvoboditev ter obrambne vojne narodov in držav proti agresorju in okupatorju. Za nepravične Se štejejo vojne, ki ogrožajo neodvisnost, suverenost in teritorialno neokrnjenost države in naroda, kot tudi vojne zoper napredna revolucionarna in narodnoosvobodilna gibanja. Ustanovna listina OZN prepoveduje napadalne vojne, po sprejetih pravilih mednarodnega prava pa je tisti, ki načrtuje, pripravlja, začenja in vodi napdalno vojno, storil zločin proti miru. Državam je priznana naravna pravica do obrambe, ki jo lahko uveljavljajo individualno ali kolektivno. Glede na število držav, udeleženih v vojni, je vojna lahko svetovna, kadar je zajela večino držav v svetu, in lokalna, omejena tako na prostor kot tudi na število in moč udeležencev. Glede na sredstva, ki se v vojni utegnejo uporabiti, delimo sodobne vojne na jedrske (termonuklearne) in klasične (konvencialne). OBRAMBNA POLITIKA DRŽAVE Obrambna politika države je specifična splošna družbena aktivnost, usmerjena k ugotavljanju in določanju ciljev in temeljnih stališč glede zasnove in organizacije obrambe. Obrambna politika države je odvisna od značaja družbenopolitičnega sistema. V naši državi je obrambna politika države sestavni del politike jugoslovanske samoupravne družbe. Stališča o bistvenih vprašanjih obrambne politike države sprejemajo najvišji organi federacije (skupščina SFRJ, predsedstvo SFRJ, centralni komite, oz. predsedstvo CK ZKJ), ki se prek pristojnih organov izvajajo v praksi kot zunanjepolitične aktivnosti, obrambne priprave družbenopolitičnega in ekonomskega sistema, priprave oboroženih sil m drugih posebej organiziranih obrambnih sil kot tudi vseh delovnih ljudi in občanov. Temelji na široki pobudi vseh družbenih subjektov in na njihovem aktivnem sodelovanju. ZASNOVA SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE Zasnova splošne ljudske obrambe je temelj za razčlenitev doktrine splošne ljudske obrambe oziroma doktrine in strategije oboroženega boja. To je izraz notranje in zunanje politike jugoslovanske samoupravne družbe in temelji na rezultatih znanstvenih analiz, splošnih in posebnih razmer pri nas in v svetu. Zasnova splošne ljudske obrambe pomeni nadaljnjo teoretično razčlenitev in praktično uveljavitev znane teze klasikov marksizma o oboroženem ljudstvu". DOKTRINA SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE Doktrina splošne ljudske obram be je enoten sistem sprejetih, znanstveno zasnovanih spoznanj, stališč in načel o pripravljanju družbe za splošno ljudsko obrambo in njeno vodenje v celoti ter v posameznih obdobjih. Doktrina splošne ljudske obrambe je enotna in usmerjevalna, obrnjena proti prihodnosti in je podlaga za praktične ukrepe pri pripravljanju družbe in države, zlasti oboroženih sil za vojno, vodenje vojnih delovanj in razčlenitev vojne veščine. SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR V splošnem ljudskem odporu se postavljajo po robu oboroženim ritiskom in agresiji vsi razpoložljivi loveški, materialni in moralni viri in sile posamezne države, da bi si pridobila ali ohranila svobodo, neodvisnost in teritorialno neokrnjenost in suverenost. Glavna oblika splošnega ljudskega odpora je oborožen boj, široko pu se uporabljajo tudi ideološke, ekonomske, politič-no-diplomatske, moralno-psihološke in druge oblike upiranja. Uspeh splošnega ljudskega odpora je odvisen od politične in nacionalne zavesti ljudstva, njegove organiziranosti, pripravljenosti in motiviranosti, da se bojuje in brani svojo svobodo, materialni položaj in družbenopolitični sistem. SplošNi ljudski odpor temelji na široki in zavestni pobudi ljudskih množic. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA Splošna ljudska obramba je oblika obrambnega organiziranja in pripravljanja družbe. Izražena je v družbenoekonomskem in političnem sistemu. Organiziramo jo tako, da bodo vsi družbeni faktorji in potenciali učinkovito pripravljeni in uporabljeni za obrambo države, obramba države pa je pravica in obveznost vseh delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in drugih družbenih subjektov. V splošni ljudski obrambi je oborožen boj najvažnejša in odločilna oblika upiranja agresiji in sestavlja neločljivo enotnost z vsemi drugimi oblikami boja in odpora. SISTEMI LJUDSKE OBRAMBE Sistem obrambe je splošen pojem, ki se uporablja skoraj v vseh državah po svetu kot izraz za ureditev celotne obrambne organizacije posamezne države. Če je za to organiza-cjo značilna udeležba ljudstva, potem ga imenujemo sistem ljudske obrambe. V različnih državah so tudi oblike sistema obrambe različne, odvisne od sprejete politike in zasnove obrambe. Termin ,,obrambni sistem" ima v ustavi SFRJ v tastvu pomen pojma „sistem splošne ljudske obrambe", ker se uresničuje na podlagi zasnove splošne ljudske obrambe. TEMELJI SISTEMA SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE Temelji sistema splošne ljudske obrambe opredeljujejo značaj našega samoupravnega socialističnega sistema oziroma njegove celotne družbenopohtične in ekonomske strukture in odnose, ustvarjene iz njih, in iz tega značaja tudi izhajajo. Družbenim odnosom, ki temeljijo na samoupravljanju, ustreza prav takšna zasnova obrambe oziroma način organiziranja družbe za obrambo, ki bi bil ne le zadeva in skrb vseh družbenih subjektov, temveč tudi področje njihove^ neposrednega odločanja in akcije. Zdaj, ko smo na kratko razjasnili nekaj osnovnih pojmov, lahko napravimo povzetek. Bistvo našega obrambnega sistema je torej sistem splošne ljudske obrambe, ki temelji na samoupravni organiziranosti naše socialistične družbe. V ta sistem se enakovredno vključujemo vsi delovni ljudje in občani. V našem sistemu splošne ljudske obrambe se je že skoraj dokončno izgradila znana teza klasikov marksizma o „oboro-ženem ljudstvu", ki je najmočnejša sila, ki jo lahko organizira posamezna država oziroma narod za svojo obrambo. Splošna ljudska obramba in vse, kar pripravljamo na področju obrambe SFRJ, ima izključno obrambni značaj in deluje v prid miru. Po svoji naravi in družbenem bistvu splošna ljudska obramba ne ogroža nikogar in njena edina naloga je obramba socialistične Jugoslavije. Njeno bistvo je preprečevanje vojne, če pa do nje vendarle pride, uspešno vodenje splošne ljudske obrambne vojne. Ai a Stališča Zveze sindikatov v zvezi s »Sindikalno listo” Kot je znano, sindikati že nekaj let nazaj urejajo področje razporejanja sredstev za osebne dohodke in druge osebne prejemke s sindikalno listo, ki povzema njihova stališča in priporočila. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je o sindikalni listi 1979 v začetku februarja izdal osnutek stališč o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavitvi načel delitve po delu in rezultatih dela.” Predlog stališč ne vključuje več številk ali odstotkov za posamezne pravice iz sklada skupne porabe ali v breme materialnih stroškov, temveč prepušča določanje višine teh zneskov posameznim temeljnim organizacijam, ki jih bodo oblikovale v skladu s svojo višino ustvarjenega dohodka in po pravilih, dogovorjenih z družbenim dogovorom. To pomeni, da bodo temeljne organizacije, ki bodo ustvarile planirano višino dohodka, izplačevale tudi zneske, ki so bili do sedaj zapisani v »sindikalni listi” in v pravilnikih o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, druge, ki na primer ne bodo dosegale predvidenega dohodka, pa ustrezno nižje zneske. Sindikati so postavili nova izhodišča predvsem zato: — da se zagotovi enak interes delavcev za ustvarjanje in delitev dohodka; doslej smo bili z opredeljevanjem zneskov usmerjeni bolj na delitev; — da se posveti enaka pozornost vsem sestavinam delitve osebnih dohodkov, torej tudi (in predvsem!) temu, da bo delavec za enako delo in rezul- tate dela dobil približno enak OD, ne pa samo temu ali je enak, recimo, odstotek za nadurno delo; — da se zagotovi dosledna odvisnost sredstev skupne porabe od ustvarjenega dohodka, ki je rezultat povečane produktivnosti dela, ne pa, da se oblikujejo ta sredstva po nekih predpisih. Letošnje leto je prehodno, zato se bo do sprejetja družbenega dogovora uporabljala lanska »sindikalna lista” oziroma pravilniki temeljnih organizacij. lla, bla, bla, bla,bla... Namesto uvoda: odmevi na novo uvedeno rubriko so bili kaj različni; nekateri prizadeti so se razburjali, ker so prišli vanjo ne da bi privolili še več pa je bilo užaljenih, ker v rubriki niso bili omenjeni. Obojim se ponovno opravičujemo ter poudarjamo enako kot zadnjič: kakršnakoli podobnost. . . je zgolj naključna žaljiv namen pa je izključen. Sicer pa je avtoija rubrike dobro oplazil risb, ki je dejal, da nekdo lahko piše takele oslarije le, če nima drugega pametnega dela. Povzemamo večinsko mnenje, po katerem človeku m nič bolj potrebno, kot mrvica smeha. In da je nekaj smeha bilo, o tem ne dvomimo. Vabimo k sodelovanju; za vsako informacijo, posebej iz tozdov, bomo hvaležni. Avtoriu v opravičilo je namreč treba pripomniti, da kolikor toliko dobro pozna le splošni sektor v skupnih službah, bodice zgolj od tod pa najbrž za delavce tozdov niso zanimive. Sodelujte torej (pišite uredniku M. Gošniku) - in se smejte! Vse tiste, ki se želijo pojaviti v rubriki bla - bla obveščam, da jih lahko vtaknem noter proti plačilu 20,00 din za objavljeno vrstico, tiste pa, ki se v njej ne želijo pojaviti, obveščam, da nisem podkupljiv. Franci P. seje odločil, da bo šel v Dalmacijo kupit osla, s katerim bo prenašal pošto. Do avtomobila namreč nikakor ne more priti niti privatno niti službeno. Bolje torej originalni osel, kot sam biti osel. Vse tiste modno in denarno navdahnjene privržence high society oziroma jet-set oblačilnega stila, le bodo po Janinih priporočilih iskali blago vrste boucle, mouline, me-lange ali jacquard (za francoski pravopis ne jamčim!), obveščam, da se tako blago dobi v trgovini ,,Mon plesir” na naslovu: Rue de la Fontaine, 5829 Papeete, Tahiti (Departement Ftancaise). V kegljaškem dvoboju Novoteks - Gorjanci je, kot je bilo objavljeno v zadnjem časopisu, zmagal Novoteks. Iz navedb v informaciji se da sklepati, da so bili kegljači Gorjancev na bojnem polju popolnoma trezni, saj jim ni prišlo na misel, da bi namesto kegljev spodbijali naše: Pirca, Bojanca in Dravinca. Skoda! Auf biks! Ko je že govor o športu: Miha L. je tako zaveden, da vozi izključno na smučeh z zvezdo. Delavski svet tozda Predilnica je prijavil inovacijo. Ivana K. iz taistega tozda je po tihem porinil iz XII. v XIII. plačilni razred. Podobno inovacijo je prijavil tudi Savo D., ki je nekaterim lenuhom in neopravičenim izostankarjem „na-šponal” učinkovitost tja do 105 %. Darja N. je ob inventuri v svoji novi hiši na podstrešju našla -oprostite izrazu — drek. Kdor išče, ta najde, je ob predaji hiše menil predstavnik Pionirja ter obenem zanikal avtorstvo omenjenega kupčka. Vida K. in Jožica Z. prihajata v službo vsi obrcani. Tožb zaradi lahkih telesnih poškodb ne moreta vložiti, ker zaenkrat še ne vesta, kdo sta tista dva nadebudnika ali tisti nadebudnici, ki ju brcata. Miha G. se neupravičeno kiti s pavjim perjem. V časopisju se namreč podpisuje kar z magistrsko titulo — Mg. Dobričina Pero M. obvešča po tej poti vse namišljene bolnike, da se bo letos na kontrolo zglasil dvakrat: spomladi — ob okopavanju vinogradov, in jeseni - ob trgatvi. Prijave na disciplinsko komisijo bo vlagal izključno jeseni, pa tudi to šele potem, če bolniki ne bodo pokazali zadostnega razumevanja za njegovo delo. .. Na zadnjem delavskem svetu Tkanine se je nekdo neupravičeno razburjal, da je glavni direktor na decembrskem delavskem svetu DO obljubil, da bodo delavci najkasneje do svečnice dobili delovne obleke in da je bil v tem smislu sprejet ustrezen sklep. S preverjanjem te trditve je bilo ugotovljeno, da drži samo deloma; glavni direktor se namreč ni izjasnil, ali je imel morda v mislih svečnico 1980. leta. Radi imamo mleko! je na istem delavskem svetu odločno pribil delegat barvarne. (Pa tudi merlota se ne branimo! je še odločneje pribil nek drug delegat.) Ko sem zadnjič prinesel domov kilske ostanke, sem v njih našel leglo moljev, očitno uvoženih iz ČSSR. Na naftalin naše proizvodnje so bili namreč imuni. Kontrolno službo naprošam, da v bodoče poskrbi za dostavo kilskih ostankov z molji domače proizvodnje. Podobne probleme ima tudi Ivo I. Na vsakem delavskem svetu pride na dan z novim, višjih odstotkom kvalitete, v upanju pač, da bo šla njegova plača temu sorazmerno gor. Število delavk, ki delajo v nočnih izmenah, iz leta v leto pada, je bilo ugotovljeno na januarskem delavskem svetu DO. Dodati je treba: če padajo, naj padajo! Naj živi seksualna revolucija! In ko smo že ravno pri seksu, še tole: kolikor vem, je seks bomba itd. Stanka B. edina bomba, ki ostane cela tudi še potem, ko je že izzvala eksplozijo. Ko sem vsemogočnega šefa Srečka O. razkurjen vprašal, če mi misli potem, ko so bili objavljeni sklepi o boljši malici, kar naprej pošiljati marmelado namesto salame, se je opravičil z izgovorom, češ da sem po pomoti dobil »žensko” malico. Pričakujem torej, da bom odslej za malico dobival »moškT -i instant whisky. Perspektivni Miloš A. seje preselil k luknjačem. Svoji k svojim! Nadebudna Mid T. je absolvirala I. stopnjo višje večerne šole. Pričakovati je, da se bo sedaj vpisala na IL stopnjo visoke nočne šole . .. Tudi Marija H. se izobražuje. Pred kratkim je že tretjič diplomirala. Kar se mene tiče, lahko še četrtič -dokler je pripravljena dajati za pijačo! Neinformirane obveščam, da v gondoli, ki je pred kratkim zaradi prekomernega guganja zgrmela na tla, in v kateri sta bila po prvotno objavljeni informaciji dva moška plus ena ženska, ni bila vsestranska Slava B. in da se to ni zgodilo na Veliki planini, temveč na Golteh. Čista sreča . Milena M. je končno stopila iz svoje prislovične anonimnosti. Vpi- sala se je v klub oboževalcev Johnyja Travolte. Bolje pozno kot nikoli, si je rekla ženska, in začela plesati . .. Poročene moške, ki se službeno ali privatno motajo okrog Anice G. in Marinke K., opozarjam, da z njima ni varno češenj zobati. Raje tudi na ljubezenskih sestankih pišeta zapisnike! Anica S. se rada fuzionirala. V ta namen išče primernega partneija. Lahko je tudi lažji invalid, ne sme pa mu manjkati kakšna pomembna reč.. ., Amaterski ljubimec in zbiralec trofej Vinko O. ugotavlja, da so dandanes težki časi. Njega dni je namreč porabil pol plače za to, da je ljubico oblekel, danes pa porabi celo plačo za to, dajo sleče. Na visokem položaju (na podstrešju upravnega poslopja, op. ur.) motajoči se Lado Š. j n nekoliko niže motajoči se Danilo K. s pospešeno naglico sestavljata pravilnik o nagrajevanju jubilantov. Pravilnik bo za razliko od drugih aktov sprejet pravočasno, ker smo iz dobro obveščenih virov zvedeli, da sta oba sotrudnika jubilanta. Mirko N. si je obril brado! Ob tem revolucionarnem dejanju je i treba ugotoviti, da dandanes v gledališču tudi z brado ne moreš ustvarjati umetniške^ vtisa, če si sicer zanič igralec. Našo tovarno so si pred kratkim ogledale tudi tovarišice novomeških vzgojno-varstvenih ustanov O mažah in mazanju (Nadalj. iz prejšnje številke) MA2E Nova konstrukcija tekaških smuči ter novi materiali drsne povrane smuči zahtevajo sposobnost dobrega mazanja. Klasično mazanje, ki so gi uporabljali pri lesenih smučeh, se ne da uspešno prenašati na nove -lominatne smuči. Danes poznamo veliko različnih tovarn, ki izdelujejo maže za hojo in tek na smučeh. Kljub enakih surovinam pa so lastnosti maž ob posameznih vrstah snega različne. Proizvajalci prilagajo svojim izdelkom tabele o izbiri maže, vendar samo za grobo orientacijo. Praktična uporaba maž pa daje smučarju tisto znanje, ki mu je potrebno, da bo pravilno izbral. Zal je pomanjkanje maž v naših trgovinah tisti problem, ki povzroča, da tekmovalci ne morejo preskušati lastnosti maž. Vse maže so uvožene, domačih trenutno ni. Po dosedanjih praktičnih izkušnjah je v naših vrstah snega oz. vremenskih razmerah najbolj uporabna „Rode“ maža. Uporabljamo pa tudi ,,Toko“, ,,Rex“ in „Eks-Elit“. TRDE MAŽE - VOSKI Zeleni specialni vosek mažemo v hudem mrazu od —10 do —30 stopinj Celzija zelo tanko v več plasteh in ga dobro zgladimo (po celi dolžini smuči); — zeleni vosek mažemo pri srednjehladnem vremenu od -4 do -10 stopinj Celzija, mažemo ga kot osnovo in preko njega nanesemo moder vosek (pod stopalom v dolžini okoli 80 cm); — moder vosek mažemo v pršiču do -6 stopinj Celzija (če gi mažemo bolj debelo, deluje kot vijoličasti vosek); — moder super vosek mažemo ob novem snegu pri temperaturi od 0 do -30 stopinj Celzija; - vijoličasti vosek mažemo v novem snegu pri temperaturi 0 stopinj Celzija; - rdeči vosek mažemo pri temperaturi od 0 do +4 stopinje Celzija v vlažnem novem snegu; - rumeni vosek mažemo v mokrem in vlažnem novem snegu pri temperaturi od +1 do +4 stopinj Celzija in v obležanem snegu. Dobro ga segrejemo in enakomerno zgladimo; MEHKE MAŽE -KLISTRI Danes proizvajalci maž izdelujejo klistre v tubah oziroma v obliki sprejev. Za tekmovalce spreji niso primerni, medtem ko za množično smučanje lahko uporabljamo s prej e. - moder special klister mažemo v trdem, grobo zrnatem snegu pri temperaturi od 0 do -6 stopinj Celzija kot podlago za voske na poledeneli progi; - moder klister — skare mažemo kot osnovo v trdem in grobem zrnatem snegu. Na ledenih in dolgih progah ga užgemo in mažemo skupaj z rdečim klistrom,ima enake v trdem, grobo zrnatem snegu od 0 do -5 stopinj Celzija; - rdeči klister special mažemo pri novem mokrem snegu (v pršenju), vendar zelo tanko; - črni klister mažemo v starem, zrnatem, in mokrem snegu ob dežju, - srebrni klister mažemo v starem zrnatem in mokrem snegu ob dežju, - srebrni klister mažemo v mokrem umazanem snegu, v kombinaciji s črnim pa v dežju; - klister „Chola“ uporaUjamo kot podlago za klister na dolgih progah v grobo zrnatem snegu. Za boljšo drsnost smuči imamo v zadnjem času posebne maže — parafine, ki jih s posebnim postopkom namažemo na krivine in repe smuči. Pod stopalom v dolžini okoli 40 do 120 cm namažemo vosek ali klistre, ostalo drsno površino pa pripravimo z izbranimi parafini. ,,Roko“ uporablja tri različne parafine, „Rex“ pa štiri: - zeleni parafin mažemo pri temepraturi -7 do -25 stopinj Celzija; - moder parafin mažemo pri temepraturi -1 do -10 stopinj Celzija; - vijoličasti parafin mažemo pri temperaturi 0 do -2 stopinje Celzija; - rdeči parafin mažemo pri temperaturi 0 do +10 stopinj Celzija. lastnosti kot vijoličasti klister; — vijoličasti klister maže / N Modni kotiček v___________________/ Nova modna silhueta, ki se precej razlikuje od silhuet iz prejšnjih sezon, poudarja spremembe v ramenih in v pasu. Ramena so ravna, včasih podložena, ovratniki majhni in ne-upadljivi — oglate ali zaobljene oblike; reverji so ozki in dolgi z mnogimi šal ovratniki, krila pa so bolj ravna (to poudarja ženskost), večinoma s skritimi razporki ali pa na preklop. Hlače so v glavnem z gubami v pasu in z ozkimi hlačnicami pri dnu. Popularni so blejzetji, ki vse bolj spominjajo na gornji del klasičnega kostima, na njih se pojavljajo gube na ramenih in stisnjenost v pasu - vse to pa močno poudaija linijo. J +'K Hvala za vašo kri, \ J W ki rešuje življenja! \ 4 Od 28. decembra do 13. februarja so na novomeški S £ transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi ^ * delavci: Marija Prešeren (do sedaj že 4-krat), Danica Kovač ^ * (14), Vida Senica (18), Martin Mohar (26), Marija Korše s J (18), Cveta Kavšček (9), Ana Krapež (10), Marija Golobič £ £ (4), Milan Goršin (2), Janez Dular (24), Branko Malešič (8), v £ Franc Pintar (19), Ana Bartdj (17), Marjeta Klemenčič (11), ^ 0 Franc Luzar (13), Martin Žura (18), Ivanka Simončič (1), ^ £ Milka Božič (19), Brane Avbar (27), Anica Križman (6), i JJ Martin Kozjan (24), Anica Kozjan (10), Alojz Urbič (16), ^ 0 Franc Sluga (10), Štefka Kranjčič (13), Franc Rupar (1), ^ £ Jožica Florjančič (14), Marija Bozovičar (18), Marjeta Turk ^ * (6), Vesna Sitar (4), Zdenko Okleščen (2), Viktor Avsec £ £ (25), Zdenka Kotnik (8), Marija Gradišar (6), Stane Butalin J 0 (10), Franc Kovšca (6), Jožefa Jakše (13), Jožefa Femec s £ (12), Bojan Pureber (9), Minka Perc (9), Milivoj Zadkovič ^ * (14), Ljuba Avguštin (21), Gabrijela Šuštar (8), Anica Željko * 0 (12), Drago Vavpotič (7), Faud Kočič (4), Mira Mitrovič ^ * (1), Franc Krakar (17), Radmila Šerovič (2), Mirko Nilič S 0 (22), Franc Turk (10), Janja Koblar (19), Rudi Redek (15), ^ £ Milena Planin (5), Rihard Resnik (16), Ana Osolnik (9), ^ 0 Brane Mitag (15), Anica Cesar (19), Marjan Fluher (4), s £ Slavko Dravinec (18), Marija Golob (8), Simona Žmavc (1), ^ 0 Fani Kukman (5), Jože Smajdek (20), Rajko Petan (17), S £ Angela Lindič (3), Ljubomir Jenko (7), Martin Može (17), ^ £ Jelica Spasovski (9) in Jožefa Pate (21). Čestitamo! S W '»N ZAHVALA Ob boleči izgubi mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem, društvu inženirjev in tehnikov ter sindikatu za podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje. JERNEJ KLEMENC Prišli - Od 19. januarja do 10. marca so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: v Tozd Tkanina — oplemenitilnica: Majda Cikanek, Irka Marinovič, Senadija Agorič, Safet Durako-vič, Rifat Halilovič; priprava: Rade Klipa; tkalnica: Nikola Matijašič. Tozd Konfekcija: Jožica Meglič, Nada Varga, Jadranska Vidmar, Zora Motičič, Anica Pucelj, Jožica Blažič, Dragica Mačkovi č, Mirjana Maksimovič, Lucija Gligorič, Milica Galič, Franc Junc, Slavica Dujakovič, Stoja Kremen o-vič. Tozd Trgovina: Persa Kovačevič (trgovina v Zenici). Skupne službe: Ivo Puljiz (trg. potnik), Tončka Mohar (plan. dom na Gorjancih), Peter Ivančič (od vojakov). V istem času pa so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: Tozd Tkanina — tkalnica: Franc Kupljen, Marija Žonta (inval. upok.), Cilka odšli Lamut (inval. upok.), Pavla Koprivnik, Bogo Matko (k vojakom); priprava: Sabro Ci-kotič, Ana Ferfolja (inval. upok.), Anton Gregorčič; predilnica: Zdravko Marinkovič, Marija Cesar, Roman Krese, Milenko Gojkovič, ViliVerščaj, Silva Žur; oplemenitilnica: Maks Migolič (k vojakom), Frančiška Jakša (star. upok.), Janez Bečaj, Majda Dragan, Milosava Nedeljkovič (izključena); IVS: Alojz Barbo. Tozd Konfekcija: Marta Tomaševič, Munirka Androvič, Jožica Jerman, Marija Opara, Marija Potočar—Perc, Dragica Kraševec, Alojzija Drčar, Esad Kršič, Martina Kic, Marija Klobčar, Lidija Potrbin, Ljubica Janja-nin. Tozd Trgovina: Mihovil Malenica (trg. Sarajevo), Boris Jordan (trg. N. mesto). Škupne službe: Franc Vodenik, Anton Mrhar, Teja Lovšin, Avgust Kastelic (inval. upok.), Katica Boštjančič in Janez Bozovičar. TRIM - prvenstvo Novoteksa v kegljanju Rešitev vretena iz prejšnje številke: N, EN, NEP, PENA, NEPAL, PENALI, PELIN, NELI, LEN, NE in E. Vreteno 1. znak za električni upor 2. Rdeči križ 3. otok v Jadranu 4. reka 5. trgovsko podjetje 6. ptica ujeda 7. element hoje 8. del telesa 9. moško ime 10. grška čika 11. kisik Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani in Univerza v Mariboru sta objavili v četrtek, 8. marca, v Delu in v petek, 9. marca, v Večeru razpis vpisa v začetni letnik visokošolskih delovnih organizacij v SR Sloveniji v šolskem letu 1979/1980. Vsi, ki se nameravajo vpisati na visokošolske organizacije redno ali ob delu, se morajo prijaviti od 8. marca do 8. aprila letos s posebnim obrazcem, ki ga dobijo na srednjih šolah, visokošolskih organizacijah, skupnostih za zaposlovanje in delavskih univerzah. Poleg navodil za prijavo bo vseboval Kegljaški klub je zelo zgodaj začel realizirati svoj bogat program. Že od začetka februarja teče trim — prvenstvo posameznikov na 50 lučajev; in sicer za prvaka po obratih in za skupnega zmagovalca. Udeležba je bila do sedaj velika, saj zelo mao tekmovalcev izostane in še ti le zaradi službene ali druge opravičene zadržanosti. Zelo pohvalno je, da se je že do sedaj udeležilo tega tekmovanja 20 žensk in veliko mladih. Naj še dodamo, da na tem tekmovanju ne nastopajo kegljači, ki so do sedaj igrali za tekmovalno ekipo na prvenstvu Novega mesta. Dosedanji rezultati za prvaka obratov so naslednji: APRETURA: ŽENSKE: 1. V. Matoh 121 podrtih kegljev, 2. A. Željko 114, 3. M. Žagar 109. MOŠKI: Športna komisija, ki deluje v okviru konference sindikata Novoteks, je organizirala v zimskih počitnicah na Peci enotedenski smučarski tečaj, ki so se ga udeležili člani Novoteksa. Ta termin je bil izbran zaradi tega, ker so imeli prav takrat otroci naših delavcev zimske počitnice. Na Peco je odpotovalo 39 delavcev — nekateri tudi s svojimi družinami. Za nemoten potek tečaja smo imeli 3 smučarske učitelje: da pa ne bi mislili, da smo jih iskali po kakšnih smučarskih klubih, vam moram kar na začetku povedati, da imamo smučarske strokovnjake kar doma v Novoteksu: to so Miha Legan, Bruno Koprivnik in Boris Ilovar. Prav njim gre zasluga, da smo se vsi naučili smučati, da smo se izpopolnili in da smo se vsi vrnili brez ene same poškodbe. razpis tudi informacije za študij iz dela in študij ob delu. Posamezne visokošolske organizacije objavljajo smeri študija, vpisne pogoje, možnosti za vpis v 3. letnik, dislocirane centre za študij ob delu in višino prispevka za študij ob delu. Kot usmerjevalna informacija je objavljeno tudi predvideno število vpisnih mest za redni študij in študij ob delu. Hkrati sta bila objavljena tudi razpisa za sprejem v študentske domove v Ljubljani in Mariboru. Univerza v Ljubljani Center za razvoj univerze 1. I. Petrič 196 podrtih kegljev, 2. B. Avbar 178, 3. F. Kastelic 174, 4. B. Ilovar (169), 5. J. Hočevar (162), 6. D. Jakšič (144). SKUPNE SLUŽBE: ŽENSKE: 1. M. Makše 193 podrtih kegljev, 2. M. Konda 171, 3. A. Bartelj 103. MOŠKI: 1. J. Jerman 201 podrtih kegljev, 2. T. Filip 192, 3. M. Avbar 162, 4. V. Opalk (155), 5. F. Pavlin (145), 6. Z. Bavčar (136), 7. M. Legan (134). KONFEKCIJA: ŽENSKE: 1. J. Zupnačič 164 podrtih kegljev, 2. D. Udovič 130, 3. P. Drenik 105,4. Z. Erpe (99), 5. Z. Pužina (97), 6. Sarič M. (82). MOŠKI: 1. S. Blagojevič 158 podrtih kegljev, 2. M. Mokar 63, Ah vas zanima, kako smo se učili smučati? Miha se je ukvarjal s popolnimi začetniki. Moramo priznati, da je imel največ dela, toda njegov trud je bil na koncu poplačan: vsi začetniki so že kar pogumno in uspešno vijugali. Boris se je ukvarjal z najmlajšimi, s katerimi se je po njegovih besedah, odlično razumel. Bruno je imel izmed vseh treh učiteljev najlažje delo: v svoji vrsti je imel že prekaljene „mačke“, ki pa jih je kar trdo učil pravilnega in lepe- Prehitra vožnja bo draga! Za zakon o temeljih varnosti cestnega prometa je pripravljenih precej sprememb, ki naj zagotovijo več reda in z njim varnosti. Hitrosti bodo po sprejemu predlaganih sprememb omejene na 120 km na avtomobilskih cestah, na 100 km na uro na magistralnih cestah in na 80 km na uro na vseh drugih cestah. V naselju bo treba še naprej upoštevati prometne znake, če pa jih tam ni, ostaja v naseljih doslej dovoljena hitrost: 60 km na uro. Kdor ne bo upošteval novih omejitev hitrosti, bo plačal kazen „po učinku", kot bi lahko rekli. Kazen bo namreč odvisna od prekoračenja hitrosti, zato bo plačal: — 500 do 6.000 dinarjev kazni voznik, ki bo za več kot 50 km na uro prekoračil največjo dovoljeno Irtrost; - 300 do 3.000 dinarjev pa za prekoračitev hitrosti od 30 do 50 km na uro. Na kraju samem bo miličnik izterjal kazen 200 dinarjev, če bo voznik prekoračil največjo dovoljeno hitrost za 10 do 30 km na uro. In če si bomo dovolili za manj kot 10 km preseči največjo dovoljeno hitrost, bomo izročili miličniku 100 dinarjev, prav tako kar na kraju prekrška. PRIPRAVA: ŽENSKE: 1. M. Kacin 185 podrtih kegljev, 2. Može 138, 3. Kralj 101, MOŠKI: 1. F. Sluga 179 podrtih kegljev, 2. P. Bukovec 131. PREDILNICA: ŽENSKE: 1. A. Petrič 113 podrtih kegljev, 2. R. Mehmeto-vič 108, MOŠKI: 1. D. Proda-nič 167 podtrih kegljev, 2. J. Staniša 118. TKALNICA: MOŠKI: 1. I. Kocjančič 143 podrtih kegljev TRGOVINE: ŽENSKE: 1. J. Kastelic 148 podrtih kegljev, 2. I. Pečnik 124, MOŠKI: 1. B. Bec 195 podrtih kegljev, 2. I. Murgelj 190,3. B. Mrhar 167. ga smučanja. Morda še nekaj besed o Peci. To je simpatična gora na avstrijskem koroškem, oddaljena kakšnih 15 minut od mejnega prehoda Holmec pri Ravnah na Koroškem. Pod Peco pa je majhno, slovensko govoreče mesto Pliberg, kjer smo stanovali. Iz mesta smo se vsako jutro vozili kakšnih 6 kilometrov, nato pa še 20 minut s sedežnico. Ko smo prišli na vrh, se nam je vsako jutro odprl prečudovit in enkraten pogled na bližnjo in daljno okolico. Ob koncu vam lahko povem samo še to: Novoteks bo organiziral podoben tečaj tudi prihodnje leto. Po vsej veijetnosti bo na Peci; iz lastnih izkušenj vam lahko samo svetujem: udeležite se ga in ne bo vam žal! MIRA OUMOTfKSTMCTOVMNC NOVO MOTO JUF' novoteks NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2500 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Bogdan Avbar, Jana Jovič, Lada Kostrevc, Danilo Kovačič, Mira Kovačič, Teodora Kovačič in Hinko Šintler. Predsednik izdajateljskega sveta je Hinko Šintler. Odgovorni in tehnični urednik Miha Gošnik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foerster-jeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list. Tiska Knjigotisk, Novo mesto. Nasveti za študij ob delu Organizirali smo tečaj na Peci