Z7G Stlfllfel.
I Hrtllnrt, i utori* 1. limrin WI7.
1. teto.

.Slovenski Narod* v*lfa p* »•ttl: ii Avstro-Ogrsko:                                        ca Neatija:
ćelo teto skupaj naprej     .   K 30- -     cek> leto naprej   .   .   .   .   K J4*—
ŠnJ* ;   : :: : 'rS   »***«*> *»** ****dcžc!c:
sa mesec    „         »     •   •    •   2*50     ćelo  eto naprej   .   •   .   .   K 40.—
Vpnšftnjem glede fnstrstov se naj priloži za odgovor dopten*« ali namka. Vprarnittro (spoda;, dvor156? levo . Knaflora alica at. i. te!«f<ra tt SS.
Imtoafta vasjfc tea sv**«r lav**«* a«■•U« la prasolfc*.
Inserati se računalo  po oorablieneii  prostoru   Hi   itcer:  1  m-n  visok,  ter
83 mm -trok prostor:  enlcrat  po 8 trti., d/akrat do 7  vi«.,  trikrat   po 6  v.
Podano   (enak   prostori   18   vin.,   '»Hrte   in   zahvat*   (enak   prostor)    10  vio.
Pri veĆHh lnserr;iiS no dogovora.
Hf»r1 fiarfiltci na; '»oiijel >   arci n veli«       ^T   "»*» «<i\ tiitct.    ^"J8
(fa sano pisaeae ivo:tie *rei VHttre deitrja se ae aia eia ititticor ozirtti
„»aniaa ti«;*rai** !• *!«t «t. *S.
.Slovenski Narod* velja v LJub fami dostavljen na dom ali če se hođi ponj :
cdo icto laprej   .   .   .   .   K 25-— I četrt teta     „       .   .   •   .    .    7*— rx>l leta        „        .....  14*— |   na mesec     „        .....    2*30
P3sati3iri3  Stssilki valja 12 y!aar]ev
Dopisi na i se trankirajo. t<okoptsl se ne vraća jo. ffređatftt**;  Saaflar? attoi *?. 5 <\? I. mis*r. le>, teisfoa *t 34
Ljubljana za politika ujedinjenja.
Klub ljubljanskih narodno - naprednih obćinskih svetnikov se je včeraj slovesno pridružit maniiestacijam ra-Scga naroda za jugoslovanskc ujedinjenje. Izreke! je JuTOslovan-skemu klubu za njegovo smotreno narodno delovanjc zahvalo in priznanja ter je najostrejse obsodil izdajice in malo'dušneže, ki kršijo nanx?nj solidarnost Obenem je zanrosil naso jugoslovansko delegacijo, da tuđi v ne-prej rokovroki z zastopniki českega naroda nevstrašeno na-daljuje boi, dokler ne bo dosežen konC-ni cilj.
Klub narodno - naprednih občinskih zastopnikov je srresovoril v imena ćele slovenske pre stolice, naše bele Ljubljane. Razmere so na-nesle, da bi v javni občinski seji volja Ijubijanskega slovenstva morda ne prišla do neskalieneKa izraza. Slovenska većina v Ijublianskem mestnem zastop-stvu žal ni več enotna v skupnem na-rođnem vprašanju. Razdor, ki ga je po-vzročil Susteršićev nastop v vrstah S. L. S., razjeda tuđi zastomistvo te stranke v flubljanskem občinskem svetu in onemosoea so'idaren nastop vseh slovenskih občinskih zastopnikov za politiko našega narodnega ujedinjenja. S tem dejstvom ?e morala na rodno-napredna većina računati in treba je bilo opustiti vse. kar bi mosio biti na zunai tolmačeno. da Slovenci niti v onem vprašanju. ki se tiče našega življenja in naše smrti nišo edini. Zato je bilo treba opustiti miselt da naj izvoljeni zastopniki Ljubljane msnifestirajo za deklaracijo v formalni seji obeinskega »veta. Klub narodno - naprednih obč;n-skih svetnikov je storil to v posebni klubovi seji. Narodno-napredni občinski svetniki zastopajo ogromno većino 'jub-Ijanskega prebivalstva. so torej pravi to!mać volje naše slovenske Liub'iane. Njihova resoluciia, ki se izreka za deklaracijo in ki obsoja vsako kršenje narodne solidarnosti, je manifestacija Ljubljane, manifestacija, ka-tero z navduseniem pozdravljajo n e 1 e s o m i š 1 i e n i k i narodno-napredne stranke, kateri «e marveč gotovo iz ce-lega srca pridružuje jo tuđi vsi pošteni narodni pristaši ostalih   slovenskih   strank.
Ves narod bo vzel manifestacijo slovensk'h naprednih občinskih svetnikov z zadoščenjem na znanje. Z njo se je postavila prestolnica slovenske jrra-nc našega celokupnega jugoslovanske-ga naroda na čelo slovenskih mest, trgov in krajev, ki neomaino in trdno stoje za politiko našega Jugošio-vanskega kluba.
RESOLUCIJA     KLUBA     LJUBLJANSKIH NARODNO - NAPREDNIH OB-CINSKIH SVETNIKOV:
Klub ljubljanskih občinskih narodno - naprednih svetnikov se n a v d u -šeno pridružuje m a ] n I £ k i deklaraciji Jugoslovanskega kluba v đunajskem državnem zboru, izreka vodstvu in vsem članom kluba iskreno priznanje in zahvalo za doseda-n]e smotreno zasledovanjc našega na-rodnega ujedinjenja ter prosi jugoslo-vanske poslance, da v svesti si neomah-ljivega zaupanja svojih zavednih volil-cev roko v roki z zastopniki bratskega češkega niroda neustraSeno nadaljujejo po zacrtani poti do končnega cilja. NajostrefSc pa obsoja vsako, bodisi iz narodne mlačnosti in malodušnosti ali pa iz oseb-nega samopašnega egoizma izvirajoće kršenje narodne solidarnosti, ki je v danih razmerah istovetno % Izdajstvom   na   skupni stvari
Iz knjigs našega nared-nega trpljenja.
Z vso vnemo se trudi dr. ŠusterSič, da bi po žalostnem moraličncm polomu. ki si ga je nripravil z izstoporn iz Jugo- i s!ovanskeg:a  kluba  in  razbitjem    svoje i stranke, rcšil vsaj nekoliko svojega po- j Hcićncga ugleda, ki je predpogoj za na-drljevanjc onega c!eb. kateremu sta bili uskoštvo iz naše narodne delegacije in herostratićni čin z dne 22. novembra Se le z a č e t e k.     Dr. ?ustersič snuje novo politično organzacijo,    ki naj  bo j s'cpo orodje v njegovih rokah in v ro- | kan tistih, katerim se je ućtnjni. Zape-ljuti ljudstvo v zmote, ga odtujiti vplivu in vodstvu poštenih polit:kov, napraviti ; zmešnjavo v ns$ih naro-Jnih vrstah, iz- * zvati nove pogubne spore v dobi, ko je : složno delo vseh — naprednjakov      m j k!erika1cev — za ujedinjenie. naša nai- ! višja doižnost, — to je cilj, za katerim ; stremijo dr. Susteršič in tišti njegovi so- ' mišljenild, ki so inteligentni In podučeni 'ovolj. da vidijo pravo jedro novih pelitićnh    nakan      bivšega      voditelja ^   L   S
C-    L^,    <b?.
Vedno smo smatrali drja Šuster^i-ča za naivečje zio našega narodno-po-liličnega življenja. Neštetokrat smo po-skušali prepričati naše strankarske na-sprotnike o pogubnem delo van ju te.^a politika, ki je ostal vedno enak. v ča^ih svojega nafvečjega sijaja, v dobi. ko so mu nadeli Ime nekronane^a kraniskega vojvode, in danes. ko so ^a nekdr.i mu brezpcsojno vdarri tovariši, obsodiii.
Pozdravili smo to ob<odbo % ođkri-tim zađošćeriTem. Ne zadoščcniem č-o-veka m stranke, kateri sedaj ogromna većina S. L. S. priznava. kako upravi-čen je bil nien bol proti njenemu voditelju, temveč z zac-oščenjem ljudi, katerim Je danes bolj kakor kedaj narodni interes suprema lex, najvišii zakon. In v polni zavesti svoje dolžnostn napram narodu se sedaj borimo proti drju Su-steršiću. ne kot politiku, ki je dolga leta s tako brezobzirnostjo zasledoval cilj unićenja naprednega slovenstva, tem-več kot politiku, katerega delovanje Je prineslo našemu celokupnem« narodu neizmerno škodo in ki nam grozi v naikritičnejši dobi našega boja za ujedinjenje z novo pogubo.
Sedaj ali nfledar moramo narodu pokazati, kaj pomeni zani politika dria Snsteršiča. opozoriti ga moramo na prepad, ob katerem ga je vodila roka tega svojčas tako mogočnega strankar-skega voditelja, kako so nairnfernalncj-ši naklepl naših nasnretnikov imeli med nami sa mi mi povzroči-telja. pomoćnika, zaščitnika! Dan, ko Je dr. Sustersič izstopil iz mše narodne delegacije, mora biti zani dan politične in morrličnc smrti Naše Jiud-stvo je zdravo in pošteno, z vso silo se bo uprlo vsaki politični špekulaciji mo-ža, v katerem bo mnrnlo spoznati svojega  največiega škoci'jivca.
Neradi in le Var nas s:li časniVarska dolžnost, odpiramo danes knjigo sloven-skega trpljenja, čitrmo v zaniskih iz onih žalostnih dni nrvega vojnega ča<;a, ko si je naš narod v solzah In mukah s!užil — mučeničko krono. Ko so po-zneie vstati naši poslanci v rarlamentu ter klicali vlado na odgovor, ko so pri-povedovali o naših kruto preganjanih očetih. materah. sestrah, bratih. sinovih, ko so klici ogorčenja burno zahtevalt maščevanja za neštete nesreČne žrtve naše mučeniške dobe, takrat smo vedno s strahom pričakovali, da *e dvigne na zatožni klopi minister in pokaže s prstom na nas: sami ste s o k r i v i. Res smo Vas preganjali in trpinčili, res smo Vas vlačili pred izjemna sodišča, zapl-rali v ječe, gonili v taborišča, uničevali Vam eksistence, res je bilo prelitih potoke solz, pretrpljene gore gorja ne-dolžnih žrtev, res smo se mi vdali de-nuncijacijam volksratov. maščevalnosti in narodnemu sovraštvu mnogih brez-vestnih svojih organov, toda Vi sami ste nas v našem defa porrdili. Vi ste biti začetnik i, od Vas smo dobivali vzpodbude in — materijala.     V Vaših
\rstah sedijo Še danes tišti, ki so nam sepetali »križaj ga!« ki so kot naši hlapci  gnali lastni narod  na  Kalvanjo!
Da, knjiga našega trpljenja ?e tuđi knjiga naše sramote. Kajti v njei je zapisano, da je v naihujšem in Ra.io: asnejšem času za naš narod niož, kateri je načeloval naimočne] i slovenski stranki, to stranko organiziral za uničevalni boj proti lastnim rojakom. ki so mu bili po prepričanju nasprotniki, po krvi pa nic kot bratje. Z ječo in ve-Sali si je hotel zasigurati neom?jno vlado v slovenski domovini, uničiti politična nasprotnike in si zasi.^rurati trajno hvaležnost in zavezništvo tistih, ki so v komaj brzdnni strasti čaknli. da unići-jo ves ncirod. Ta mož je bil dr. Šušte r Š i č.
Javno in pred vsem svetom ga danes obtczujemo na?huišega dejanja, narodne veleizdaje, obtožujemo ga, da je s svojimi najožjimi somišlieniki začetnik žaiostncsa preganjanja našega naroda, u d e 1 e ž n i k one zarote, ki si je domnevala, da nas bo mogla vse uničiti. da je s o k r i v vsega onega blat-nega obrekovanja. katero je bilo oprano še le s pntoki krvi naših očetov in sinov na bojiščih. kriv poskusa pretvoriti veliko politično stranko v organizacijo ovaduhov in denunc jantov.
Takrat. ko so se od vseh strani za-grrali nasprotniki na naše ljudstvo, ko je bila vsaka nedolžna narodna veselica proslava s^ra.'evske^a umora, vsaka narodna beseda vele^zdajstvo, ko ie bil vsak Slovenec sunVrr* irt vsak zaveJen narodnjak kažnjiv, takrat. ko je bila dolž. nost voditelja S. L. S., ki je imel z vlado priznamo intimne zveze in Je bil na Du-nafu tuđi v visokih krogih kar najbolje ^apisan, da bi bil vstal v obrambo vsega slovenskoga naroda — }e izdal dr. susteršič v imenu vodstva S. L. S. sle-dečo tajno krožnicona zaupnike stranke:
Strogo zaupno! Gg. zaupnikom   S.   L.   S.!
Grozodejstvo v Sarajevu, Živin-sko - surovi umor plemenitega in mogočnega zaščitnika Slovcncev in Hrvatov ter njegove preblage sopro-ge, je razkrilo rak - rano na narod-nem telesu Jugoslovanov:
Hudodelsko  velesrbsko
z a r o t o.
Nobersega dvoma ni, da deluje ta zarota tuđi na Slovenskem in skuša na prikupijiv nnčin zvesti slovenski narod odtujiti svoji veri in Av-striji.
V  tem smislu delu»ejo razni listi, ki se sicer včasih potuhnejo, njihova glavna smer je pa dosledno obrnjena na   razkri^tjanjenje   ljudstva   in  otrovanje  s  strupom velesrbskega  proti-avstriiskega  nacijonalizma.
Ore se za zaroto zoper obstoj katoliškega slove n-skejra   naroda.
V   tej   resni   uri  je v prvi vrsti dužnost Slovenske Ljudske Stranke, da   onvaruje   naše   ljudstvo   preteče mu revarnosti.
Obraćamo se do vseh naših za-upnikov z n u j n o prošnjo, da po-svečajo tej zadevi n a j v e č j o pozornost in o vsem, kar iz-vedo, nemudoma poročajo tajništvu S. L.S. v Ljubljani.
Zlasti se prosi poročila o slc-čih točkah:
1. AH se opaža v Vašem kraju kak pojav v smislu velesrbstva, odnosno protiavstrijstva? Od katere strani?
Z. AH sa razSfrja v Vašem kraju slabo časopisje? Kdo je razšlrja?
3.   K d o   je v VaSem kraju   na-ročnik kakega slabega lista,   kot so: »S1 o v.   N a r o d«,     »Dan«,    Na 5 Glas«, >S!ov. Dom«, »Učiteljski   Tovariš«,   »Sava«,   »2ar-J a«? itđ.
4.   V   katerih    gostilnah    ali drugih   Javnih prostorih H kak   tak list razpolofcn fn   kateri?
Prosimo za najnujnej-Ši   odgovor   na   ta  velevaž-
na vprašanja, da bo vede-lo strankino vodstvo ob prav em času ukreniti vsa potrebna obrambna sredstva.
DOMOVINA JE V NTrTVARNOSTI, TEDAJ VSI MOŽJrZ NA KROV! VSE  ZA   VERO,   DOM,   CESARJA!
V    Ljubljani,    meseca    juli-ja !914.
Zal moramo reci, da ta okrožnica ni ostala povsem brez odziva. Tišti Ijudje, ki so najbrž še danes po deželi opora obsojcnega političnoga prvaka, so »po-ročali«, kakor je zahteval poglavar stranke. Ta »poročila« je obdelalo tajništvo in šla so svojo pot... Razkrili bođemo še, kako se je pod Susteršiče-vim vodstvom razpredla denuncijacifa slovenskih pokvarjenih elementov proti lastnim bratom, koliko solz, trpljenja in gorja je rodila.
Oč:stimo narod! Ta klic velja danes vsem. ki so poštene volje. Kdo je med nami, ki bi se upal pridružiti drju Šu-steršiču in tako posvedočiti svojo solidarnost z avtorjem zaupne okrožnice iz julijevih dni?
Dogođki na bojiščih.
NASE   URADNO   POROClLO.
Dunaj. 30. novembra.    (Kor. urad.) .  Italijansko  bojišče.      Na  Benečan-skern artiljerijski ogenj narašča.
Vzhodno bojišče. Neizpremenjeno( Albanija. V noči na 28. november so izvršili bosansko - hercegovinskl lovci uspešno podvzetje ob dolenjl Vo-jusL Prebrodili so reko, ki je globoka k&kor raož, suniti tja do druge (talijanske crte ter pripcljali nazaj vjete In što* vllcn vojni materijaL — Še! gen. Štaba*
NEMSKO URADNO POROCILO.
Berolin, 30. novembra. (Ko. urađ.) Zapadno bojišče. Skupina gftn. Ruprehta. Na Flandrskem so se razbili popoldne od Houthoulstskega go-zda do Zandwoorda živahni artiljerijski boji. Zlasti silni so bili na obeh straneh Poelcapella in severno od Gheluwelta. Lastni naskakovalni oddelki so irvršDl ob obali In ▼ posameznih odsekih bojl-šča šunke v sovražne crte ter pripeljaB številne Francoze in Angleže nazal« Pri Armentleresu, pri Lensu in iugo-vzhodno od Arrasa stopnjevano stre« IJanie. Na bojlšču pri Cambraju so An-gleži rano zjutraj po silnem ogn]eneia itčlnkovanja napadi! naše pozicije zapadno od Bourlona. Pod težklmi izgu-bumi smo jih zavrnHi. Popoldne Je stre* Ijanje med Inchyjera in Fontainom zo-pet naraslo do velike sile. V okolici St Ouentina Je bflo artiljerijsko, delo« vanje živahnejše, kakor prejšnje dneve« — Skupina nemškega prc-stolonaslednika. Podvzetje last-nih napadalnih čet severno od Braye|« Je imelo popoien uspeh ter prineslo vje-te. Na obeh bregovih Mose Je ogenj včasih oživel. — Skupina vojvode Albrehta WQrttember-Š k e g a. Na mnogih točkah, zlasti ▼ Sundgavu, živahno delovanle Franco-zov. Od 24. novembra naprei so Izgubili naši nasprotniki v boju v zraku In se-strefjenih s ta! 30 letal in 2 privezna balona. Poročnik Buckler ie dosegel svojo 30^ poročnik Bongartz svojo 25^ poročnik Bohme svojo 24. in poročnik Klein svojo 21. zmago v zraka.
Na vzhodu, Makedoniji In v Italiji nobenih večjih bojev. — v. Ludendorff,
Italllansko b o 11 I C e. Z Ifa* Mjanskega bojisča ni nikakih posebnih po-ročil. Topovi Krme vedno Ijutejše in ta Iju-tost napoveduje nove velike boje, katere je pričakovati ob Piavi. Zadnjih 14 dni se Je uporahilo za urejevanje dovoznega aparata. Tuđi veCina železniških črt, katere s« bili Italijani porušili, je zopet popravljena in se že vrši obrat na njih. To delo je bilo nujno potrebno in se ie tuđi hitro izvršilo. Zaledje mora funkcijonirati točno in hitro, da more armada imeti vse za boj potrebno vedno pri rokah in istotako za svojo oskr-bo. Položaj naših čet na zapadnem bregn Plave ni lahek, ali tam morajo vztrajatL dokler se vse armade ne začno pomikatt proti sovražniku z odločilnimi napadi. Zadnje dni se bojni položaj ni nič izpremenfl. Italijan! Imajo obilo municije in streljajo besno zlasti ponoč!. Zaporni ogenj Ttalija-nov kaže, kako se boje z naše strani ka-kesa velike^a prehoda. Delujejo težki kalibri. Vojni poročevalci konstatiralo, da se je morala sovražnih čet izdatno zbolj-šala, vendar pa Italijani še ne vedo, ari ostanejo ob Piavi ali priđe kar nenadoma ukaz za nov umik. Italijanski vjetniki to-zadevno ne morejo povedat] nlč pozitiv-nega. Za fronto pridno delujejo etapne čete in spravljaj© plen, obenem pa popravljalo, kar more služiti armadl. Tako so spraviti zopet v obrat več mlinov. Vreme Je ugodno. Sovražni letalci prihalajo pocostoma, hoteč naoraviti i^kodo v na*em zaledju. Poročevalci pravijo, da nimajo nikakega po-sebne?a  usoeha.
Ob Plavi mnoso b o 1 j 5 e n e p o na Krasu. PoroCeTalci pravijo. đa situacija naSIh eet na zapadnem breem Piar« Je Bicer težka, ali venđar na§e čete Cutijo olajftanje ▼ pHmeri • «voieča«nlml bojnlml rartneraml na Krasu. Neki polkomi rdrar-nik navaja, da 80 odstotkov ran oa Krasu j« proTsroćllo sbito   kamenje im
Stran 2.
OVENSKI NAROD*,   aut 1. decembra   it»I7.
275  ste*.
ttrobc! ta tato so bile skoro vs© rane tetke; tu pa eo većinom a lahke. Nafte Izgube •o 6krajno majhne. Skupne Izgube nekega »bora, ki se Je v posebni meri ndeležil bojev, 6o od početka pohoda đo sedaj koma] tako velike, kakor kake brigadne izgub« tekom enajste eoike bitke. Sanitetnl zavo-di poslujejo ie prav bliza troate in popol-ca lururgična skur>!r.a se nahaja fte v strtl* ■kem obsegii težkiii sovražnih topov. K ■reCi pa nima doeti opravila. Tako na prt-mer od 11. do 20. novembra ni bilo alk&k« amputacije.
O grozoTitoetl a strini n trn-1 k 1 h 1 n turdklb čet poroča Itailjaniko Casoplsje. V Corrieru čeila pera piše prof. Clan, da nemške in tv.rške čete uganjajo •trasne grozovitosti, posebno se poudarjajo grozne rečl, katere bj bile zagrešile turske Čete. Kakor znano, pa ne stoji na avstro-»emški fronti t Italiji niti eden t-ir*kl to-Jak. S takim lažr.ivim poročanjem hote ita-lijansko Casopisje zboljšatl razpoloženje t lUliji.
Izvidno       delovanje       naših torpećovk   ob   italijanski   obali.  Iz  vojnoparoJevalsUegra    stana    30.  eo-▼embra:    Dce 2S. novembra zjutraj co od-plu!e   eknpme   cašili   torpedovk   na   i-v: *-«■> dfeloranje ob  italijaisld  obali.   Kra  f':-|e zs.gleds.la  in ob?treljeva1a    J'^5"> Vrtanra tovorni  v'ak,  kl  je b T   * ŠkoJovan.   Tckcm   odstrel jrv;-' .*:i na  tcrrl.-i!ovi:e  o-r or j   sredn'ei'i ke baterije    La kopnem    pa ^r Druga  situ- Ina  torredork  je  "-'■" i ::!a nje  topovske   baterije   pri   C:     '.. i   :~ ml.   Sovražnl   leta*ci   so   up.paćli   te:              »
brezu?pešno. Pri povrat*.u so /..'.' lt» •kupine več sovražnib jednot, W *o se za-fu^rale proti £evero~a^ađn, *":^ fo e'tc-r.ejo flapađu. Hovrsirae ^"dvo+e pri Z?.~ i'vi jf* obložilo eno pomorsko icti'o z Vrc/oairl. Vsa vozila in letala so se vtt":\ '••■-?*• 3-do van a.
ITALIJANSKO    URAĐNO    POROĆIL.O.
29. novembra. VzJol- vse fronte ■aotllc! o^nj ob«?h artlljerij. Ob dolenji Plavi bcbnajc'i c^r- aj naših baterlj na pla-vajoće sovražre c!.e.
Albanija. Z;.tr&J 23. novembra «o TbPa sorraina pođ*«tja ra U!iru Sasite ▼ Vojufto  zavrnjena   s   Krvavimi  izgubaml.
Antimllitaristi  na Angle%k«m,
feneva. 21. ■ovemtra. »Petit Parf-dea« poroda iz Londona, da so se prićele velike prel?l:ave proti f>.ntfmWtaristom. Ba e sta dva člana parlamenta silno kompromitirana.
Desaneksija  ali   restitucija.
žereva. 2S. zovor' - " * ot r2zpoši-Ua parii-'iernu čas^pi^u : ^>. v kateri pro*e?tira proti ten«, <*a bi Ml govoril kuaj o r>senek*i.M Alzacije In Lotariaške, ker i« gcveril ve^co Ie o re?tituci;L Nzsi zastcpnikl na Kltajakem.
•iockholm, 27. Aoreznbra. (Kor. or.) &mml av»tro - ogrskega pcslaniStva v Pe-"ktnea la avstro - ogrskih konra^atov na KttaHTkMB io m !!). t os. vkrrali v New Torku ter so na poti na Norveško.
Z Goriškega.
30. novembra.
Grozna je slika, ki nam jo nudi gorBka okolica od Solkana do Sovo-denj ia na de-nera bre^u Soče zlasti ▼ PodgorL Polju pri Štandrežu je bojna vihra pre:ej prizanesla, tako ča bo mogoče tukaj obddati po'.ie ?oprcj kot pri sosedih. Vas Štandrež pa je razbi-ta, Najgrozncjša je Podgora. Solze so se vtrinjale častiti]ivemu pod^orskemu županu Klarisjiču. ko je gledal to groblje; ni mogel prenesti pogleda, turob-nega srca je odšel nazaj v begunstvo. Obćinski možje podgorski so stopili tuđi do okrajneza glavarja barona Bauma in mu potožili svoje gorje. Ne-kam čudno in skoro žaljivo je sprejel gospod baron može, katerim je trepe-talo srce radi tolike nesreće. Rekel iim je: Kaj to. to je staro! Kaj boste križem držali roke? Delajte! In silil jih je, kakor da bi mo^li ti možie narediti čudež in čez noč ustvariti novo Pod-goro. Ako bi mogli, bi radi to storili! Rekli smo, da zahtevarno pri politični oblasti za sedanje tcžke čaše zmožrsih uradnikov, ki poznajo ljudstvo, da bo mogoče započeti delo za obnovitev Go-ri§ke plodonosno na vsaki strani. Našim zastopnikom ljudstva to prav toplo pola^amo na srce.
O vmitvi se mno^o razrravlja. Časih politična in deželna oblast izjav-Ijata, da vrnitev sedaj ni mogoča se iz raznih vzrokov, v glavnem, ker ni sta-novanj, ni živeža in dokler se ne iz-bri§e vojno lice Goriške. ni misliti na vrnitev vseh. Casih pa prejranjata ti dve oblasti obe ljudi, naj se vmejo. Naši župani podajeio na kratko pa ve-Jjavno svoje mnenie o tem in to naj bo merodajno. Vrnitev in obnovitev pa je odvisna od voiaškega polo?ata, tako pravi vojaška oblast, ki edina ima V sedanjih časih odločevati v tem vpra-ianju.
O Gorici smo čuli po zopetni osvo-jltvi mesti nemška izvajanja, ki sceajo po tujl lasti. Gorica je potrebna £ori-škim Slovencem. Za nje ie naravno središče. V Gorico priđe okolišan, Bric Vipavec, gorjan in dnlenji Kra-?evec. Veliko naravr>o središče za nje. Furlanija teži proti Trstu, Gorica stoji za njo ob strani. Zemljepisne razmere jo ustvanajo za na^e jrlavno mesto. Gorički Slovenci hočemo ?iveti čisto drugačno živl'enje oo vojni in ne borno več trpcll takih prilik, kakrSne sobile pred vojno, ko se je naš živelj sistematično rjotu'čeval v mestu In delal proti svoit rodni krvi. Takeea vladne^a sistema ne bo več in potujčevanje bo jiemogoče. Ko te?a ne bo, se bo videla ;Oorica takoi kot slovensko mesto. Mi gorlšk! Slovenci stojimo za majsko deklaracijo, v katere okviru čakajo Gorico lenši čaši. Mi goriški Slovenci Jo potrebuiemo, naša bo*, »brez Slovenccv Gorice ni«.
Slovertcki trsrovec Iz Gorice pripo-veduje: 5el sem pogledat tuđi J?%, kako je v naSi Gorici, kaj je z mojo prodaialno in blagom, katero sem pu-stil tam. Moje stanovanje je zakopano y ntlevinaht kar Je bilo ▼ njem, J* m-
veda vse uničeno. Prodajalna je Osta,
nič ni v nj ej, prav nič, kar bi spominjalo, kaj je stalo nekoć tuktj notrLGul pa sem,   da so Itatijani   prodajaii   po
Krminu in Vidmu šivalne stroje po 60 kron in biciklje po 70 do 80 K. Ko sem stal ob razvalini prodajalne, priđe ta mimo dva oficir ja; pogledala sta dve sliki na izložbenem oknu, postavljeni sta biii tja, kakor da imata sakriti od-prtino. Ena slika je bila »Preporod Hrvatske«. Gledala sta jo in me vprašala po laško, kje sem jo kupiL Povedal sem jima po slovensko, da sem jo bil kupil v domaći slovenski knjlitarni. Bila sta dva Hrvata, ki sta nato z me-noj govorila hrvatsko. V Gorici preostali so mi pravili o dobrem življenju med italijani, ki so bili z vsem založeni. Po 4 krune je biia kava, po 50 vin. riz, po 3 krone olje. Toliko je bilo riža i:i toliko škode se je detalo ob umiku ltalijanov, da so Ijudje v Gorici mosto-ma gazili po riža. Vsi ti razni rovi, hod-niki pod hišami, jarki, žice, strel lice, topovi, najraznovrstnejSe napcljave, v. e to daje sliko velike utrdbe, kjer se • e napajala s'crita la'.ko ćelu armada, icjer pa je bilo tuđi ir.oKoće, zujati i^toČL^ .o, ua raz i i kraji.i pa pog.iati vso utrdbo r.a ma/* v zrak. Z daliave se čuje v Gorico zamolklo bobnenje. Videl sem cesarja. Pozdravila sva ga z mojim spremi]evalcem z »Živio!«-kiicem; prav prija'          ma je odzdra-
vii. Nisem mosel u:..,..:e, da sem šel tuđi v okolico. Joj, to je groza! Ćela većnost je prešla, predno sem se pri-kcpal do Bilj. S stricem sva stopila na pokopališče in izmolila očenaš za rajn-ke starše, ki tuđi nišo imeli miru pred vojno, saj je todi okoli besncl bnjr.i vi-har in se je zemlja tresla, OJkritih s:lav sva stala tu in gledala brezmejno razdejanje krog in kro?. Tam na Fajt-iem hribu ie v zavetjj §e stal mrtev italijanski vojak, ki ga je zadeia smrt iz puške baš ko si ie obvezoval rano. Zeleznico pcpravljajo od Prvačine da-Pe. ^eteti je, da bi kmalu tekla do Sempetra in se potem zopet pokazala skozi predor pod Kostanjc\ico na B1--'^ O soikan^kem rr-ostu sem čul p - ma, da je Ie kos notranjega ctl ka po- . ali porušen je ves, sto.iia Ie str^.:s.xi stavbi, kar je umev-rto samo po sebi. da kakor hitro je bil oblck zadet na eni točki r* prebit, se fe ves porubi. Med italijans!:imi vjet-niki se dobi tadi kakesa poredneža. T-ko ie te dri z nasmehom neki tak poređnež v $empetru po^*pr^^al, ali vodi ta pot v Trst? Povedsio se mu ie, k?m vodi. nakar se je peljal mimo Trsta v Ljubljano. Dr. Grešića so od-re!jali Italijani ranjenega iz Gorice. Srapne! ^a je bil zadel na noco in rrsi, ko je šel k neki ranjeni osebi; oditi "r moral z ltali?ani tndi dr. Pitamic. Slu-sra dežclne nipotečne banke Klavčič, kateremu so bili Italijani poverili var-stvo bančruh uradov, je ti^di izginil. Pri uršulinkah so podučevali, laško seveda: brata Lorenzon in učiteljice Branco-v>, Bombi>r in Lorenzon. V recilki ni nnbere zbirke več. Vse so Ttalijani od-nesli s seboj. Tndi licealno knjižnico so odpeljali . . . Treba bo se mno^o Časa in truda tuđi za vzpostavitev trgovine v mestu.
V Fnrlaniji so ostali duhovniki: v Krminu dva, v Cervinjanu dva, v Tercu, v Fl'imiČelu, v Saciletu in Sv. Mar-tinu pri Tercu. Dr. T a r 1 a o, ki je bil svoj čas serneniški profesor v Gorici in je pozneje župnikoval v Romansu pri Gradišču ter ostal tam tuđi v času italijanske invazije, ie odšel z Italijani preko Tilmenta in Piave. Dr. Tarlao je Gradežan.
Červinjan po vojni ni bil ravno mnosjo zadet. Zgorelo je pač par hiš in kolodvor, restavraciia ^al Fri-nli«, sicer pa kaže kraj svoje staro lice. Umevno, da se pozna tuđi Cervi-nianu vojna. Tu je imel svoj jrlavni stan duca d* Aosta. Proti Saciletu in vzdolž pro?:e se nahaia veliko število sktedišč. Del teh so bili ltnlijani za-žgali in je zsorel, drugo pa varuje^o naše straže. V Červinjanu je bival dalje časa tuđi italijanski pesnik D' Annun-zio in tam zlagal vzpodbujevalne ver-ze za vojake in spominske za številre grobove. Sindaco Malacrea je odšel^ z drugimi irredentisti vred z italijansko armado. Saciletto in Perteole ništa nič trpcl?.. V Campolongu pripovedu-je spominska plošča na poti v Caven-zano na prvi Vriši. da je tam dne 4. av-^usta 1916 velika eksplozi-a ubila več oseb. V Topoljanu so ulice: »24. maja«, potem »via Cavour«-, po sindaku Tomasiniju se je imenoval prostor na središču »piazzale Tomasini*. Tre pred cerkvijo se imen!ije sedaj: »Kaiscr Knrl - Platz«. V Campolongu je bila italijanska §ola za častniške a^irante, katerih je bilo veliko število. Krmin, izvoži^če naših zapadnih Brd, kamor so hodili trgovci iz Galicije i*i Rusije po črešnie in drugo sadie, je bil živahno stekališče italijanskeea transporta, ko so stali Italiiani ob Soči. Italijani so se bili vstnlili v Krminu, kakor da ga nikdar več ne zapuste. »Banca di Udine« ie ustanovila v Krminu ćelo svoio filijalko na trgu Locatellijevem. Sodnika v Krminu sta bila Slosovich in Bette^a iz Tridenta. oba Avstiijca, ki pa sta ostala v Italiji. Maksimiliia-nov spomenik so hoteli irredentisti preliti v zvon, ki naj bi pel slavo 24. maju. Krminčani pa nišo hoteli o tem nič slišati in tuđi italijanska vojaška oblast se je uprla. Krmin ie sedaj ži-vahen zaledni na§ kraj. Pri odhodu Italijanov Je zgorelo rtekaj hiš. V Krminu je imela naša Ciril - Metodova družba slovensko Solo. Za bodoče za-htevamo, da pristojna šolska oblast po-skrbi slovensko §ok> v Kntrimi. — Okrajnl glavarstvi iz OrađiSSa In Tr-215a uradujeU xa sedaj v Knrink
Vlada niskih boUfev&ov I« pona-
dila centralnim drtavara premirje io \% izjavila, da ie pripravljta« se pogajatt za mir. Kakor smo t* poročati, to centralne države ta predlof iprejele ter to boljševički vladi naznanOe. Ministriki pređsedntk Seidler )t vCeraJ v drtav-nem zboru tuđi že zacrta! glavno {»goje takega miru. Mir da mora Wti ča-sten, ravnati se mora po načelu »brez tcriiorijalncga in gospodarske«a na-silstva«. Monarhija je pripravljenu priznati narodom, ki bodo sklepali mirovno pogoubo, popolno svobodo samoodloć-bc, glede lastnth naroJov pa zahteva, da se nikdo ne sme vmešavati v to njeno »otranjo zadevo.
Ali odgovorja podlaca, ki io Ie ra-črtal vite2 Seidler za bodoči mir zali te vam, 02 i i oma pokojem ruskih boli-ševikov, ie drursro vprasanie, ne glede na to, t!a se boljševiška vlada ne obraća s svojimi predlogi Ie na centralne zaveznike, icniveč na vse voj^kujoče se države in da iz njene brzojavke ni razvidno, da bi bfla pripravljena sklepati s e ' aratni mir. Kakor se je naknadno \azalo, stojita tuđi Ljenin in Tro-c\ . na stallbču, da mora biti sklenjen m* brez aneksij in brez kon-t ; u c i i in da mora podati g a r a n -ci za narodno samoodloč-b c Ta pasus se izrceno nahaja v uvodu ruske brzojavke, in to, kar je vče-raj odgovorit minbtrski predsednik SeiJler, pač ni v soglasju ž njim. Bolj-ševiška vlada Ovividno pričakuje kon-kieinih predlogov s strani centralnih držav. Vpra^anje, ali bo smatrala Czerninov odgovor z dne 29., ki izjav-lja, da je monarhija pripravljena se po-jrnjati in Se«dierjev komentar, k^ je iz miru brez kontribucij in aneksij napra-vil mir »brez nasilstev« ter priznava princip samoodločbe ie v kolikor se ti-Če drugih narodov, ne pa avstriiskih, za primerno podlago konkretnih po-gajanj.
Trezni dunaiski politični krogi pre-soiaio zato položaj mnogo mani sang-"* vinično, kakor je to storil zbornični prećsecinik dr. Gross in pričakovanje nemških strank. da se bodo sedaj pri-čela pokajanja za separatni mir, se i'm ne zdi po v sem upravičeno. Tuđi, če bi boHševiška vlada bila pripravljena (kar pa je, kakor rečeno, dvomljivo) se pogajati s centralnimi dr-žavami za separatni mir, dosedai §e ni ugotovljena niti načelna p o d I a % a. na kateri bi se taka noga-janja mogla pričeti. Naši državniki sicer akcentiralo, Če tuđi ne brez pridrž-kn. mir brez aneksij in brez kontribucij, odklanjajo pa konsekvence principa samoodločbe. v kolikor ie prizadeta monarhija In koneCno pravi ruska brzojavka, ki je bila, kakor znano, na Du-naju objavljena Ie v prvotni potvorje-ni obliki tud; to, da pričakuie boli^evi-ška vlada odgovora ne Ie v besedah, temveČ v de Jani ih.
Dogodki vojne^a časa so nas pri-učili pesimizmu. Zato bo dobro, ako se ne vdajamo glede mirovnega vprašania nobenim prevelikim nadam. Ententa je bolj kakor kdaj odločena nadnlfevati brezobzimo vojno in s tem dejstvom moramo računati. Pozablti nadalje ne smemo, da so tuđi Ljenin, Trockij in tovarili od nekdaj bili na-sprotniki separatnega miru. Stremljenje po takem separatrtem miru bi najbrž se bolj omajalo njihovo, že itak težav-no stališče v Rusiji, kjer je većina naroda $e vedno v sponah entente, NEPOPOLNA RUSKA BRZOJAVKA. Dunaj. 30. novembra, Poslanec Zenker je interpeliral vlado, naj objavi popolno besedilo ruske mirovne brzojavke, kl je bilo prvotno znano vladi Ie v potvorjeni obliki. V uvodu te brzojavke se nahaja med drugim sledeči pasus: »NemSki vrhovni poveljnik je na naS predlog, da se naj tako] na vseh frontah sklene premirje, da bo mogoče skleniti mir brez aneksij in kontribucij z garancljami za pravico narodne sa-modoločbe, odgovoril, da je pri-p ravljen, pričet! mirovna p 0 k a j a n j a.€ Nadalje se nahaja v brzojavki apel na đelivce v Avstriji in Nemčijl da naj prltisnejo z vso močjo na svoje vlade, da bodo sprejele ruska načela. Koncno poudarja ruska brzojavka, da ruska vlada ne zahteva odgovora ▼ besedah, temveč v d e j a n j 1 h. Interpelacija nosi. Zen-; kerja bo povod daljSi, In kakor je pri-» čakovati, oštri debati v pooedeljkovi \ Mtii poatesakia sbocBioe*
BRCZ2TCNA   POGAJANJA   MED PETROGRADOJVl   IN   BERLINOM.
London. 27. novembra. (Kor. urad.) Reuter. Brzojavka iz \Vashingtona pravi: Veleposlanik Zedinje-nih držav v Petrogradu poroča, da sta Petrograd in Berlin   v   brezžičnem    stiku.
Min. predsednik Seidler 0 pogalanjih z Rusijo.
Dunaj, 30. novembra. (Kor. urad.) Začetkom seje ie izjavil m i -nistrski predsednik dr. vitez Seidler, da je avstro - ogr-ska vlada odločena stopiti z rusko vlado v pogajanja v duhu s p r a v 1 j i v o s t i, ker stremi, da čimpreje doseže mir, ki omogoči za bodoče zaup-ljivo sodelovanje narodov. Avstro - ogrska vlada bo stremila pri svojih pogaja-njih za splošni mir za tem, da doseže z onimi državami, ki se izjavijo na podlagi sedaj od Rusije izvršenega pova-bila, za pripravljene skleniti mir, tak mir, ki bo za vse skupine, katere sklenejo pogodbo, časten, in kateremu bo temeljno načelo: »Nobene teritorij, in gospodarske sile.« Avstro-ogrska vlado bo pri tem priznala pravico onih držav, ki bodo sklepale z nio mirovno pogodbo, da smejo svojim narodom dati popolno svobodo. da se odločijo o svoji državni bodo čn ost i, s svoje strani pa bo zahtevala, da izostane vsako vmešava-n]e v našo lastno državno organizacijo.
Kot avstrijsM mlnistrsU predseđnflc moram opozarjati na dejstvo, da sme naša država, ki ima poštansko zbornico, izvolje-no na podlagi rološne, enakc, tajne tu direktne volilne pravice, upravičeno trditi, da Ima ljudsko zastopnfšrvo, da si bolj de-mokratičtiega moremo komaj misliti fn da so dani vsl predpogoH. da sami dolo-čamo o politični usodi saro* dov  ▼  državi.
Nemški državni tajnik 0 mirovni ponudbi.
V glavnem odsekn đržaTne^a «bor& Je 39. t. m. govoril nemSki drtavni tajnik za cu&an]e zadere dr. t. KQhImann med drugim tako-ler
Gospođa moja! Nali pogledi ee obrada jo v tem trenutku proti rzhodu. Rusija, ki Je vrgla bak!o vojne t sret, Rusija, kjer je do moz?a In kosti gniTa tolpa birokrator in fajedavcev. dosegla preko morđa včasih blagohotnesa, to da slabotnega in slabo podučenega samodrtca, mobilizacijo, kt je bila pravi in neposredni vzrok te velikan-ake katastrofe narodov, Je pomedla 8 krivci ter *e bori sedaj ▼ težkih stlskab potom premirja in miru za notranjo obnovitev. Ni mi treba dopolnjevati jasnih besed g. dr-Savnega kanelerja. Tuđi o tem vprašanju na* bo vodila trđna in zmerna đriaviiiška preuđarnost na temelju obstoJeClh dejstev.
Do sedaj od danainjih mo^otcev v Petrogradu svetu sporoćenl temelji se zde sposobni za preustroj razmer na Tzhodu, ki vpoSteva samoodločbo narodov, sago-tavlja bistvene in trajne Interese obeh velikih poseđ Rusije !n Nemčije. Veseli me, da moremo zasledovati te cllje v sporara-mu s svojimi za veznik! in b pođporo veči-ne zastopnlkov nem&kega naroda. Tako bo imel naS nastop tuđi večji poudarek.
Glede vojaške^a položaja se oraeju-jem na to. da spregovorlm par besed o vojni z Italijo, katere politične posledice Je ie spoznati. Ćelo v tej gigantski borbi Se ni bilo take slike. Govori nato o prodiranju nem&kth in svstriisklh £et v Italijo.
Nasproti trđltvi s sovrafne strani, da se drži NemClja napram vojnim ciljem tako rezervirano samo, da bf mogla nasto-plti, če Ima okrog konferenCne mlze zbra> ne zastopnike sovralnikoT. 1 nezasltSanlml eahtevaml. Je isjavll državni tajnik, da je več potov odprtth, če hoCejo sovratnlki iz-vedeti, kaj ho£e Nemfilja. Kasprotniki na papetevo noto sploh nišo odgovorili in Francoska In Angllja sta odločeni naslanjati se na silo.
Vesti o ponudbi RomunsTee sa pogajanja. se se ne potrjujejo. Z Romuniko bi bilo treba ločenih pogajanj.
Neki poljski govornik Je nato pozdravlja] včermj&nje Izjave kanelerja o sa-moodloćbl narodov. To bo najboIJSa podla-ga sa trajen mir. Nastop upravnih uradnikov t zasedenib pokrajinah pa ne kate tega stremljenja. Kljub vsem aagotovilom poljsko delavsko vprmsanje đo danea ni splotoo reieno. Razmer« v Litvi nskem, kjer je poljski element kulturno !n drtav-no veCJeg* pomena, kakor lltvintki nišo s&đovoljfve. V deZelnem svetu morajo biti toref tui!k Poljak! smatopanL
TrocfcU wwtf>lfm,
^ttrognid, 27. novembra. (Kor. ur.) Acmtorm: Nota, ki jo j« poalal komlsar za Bonanje sade** Trockij veleposlanikom in poslanikom nertralnih drtav. m giazi:
ItvajajoC sklep konfreaa delavskib In TKmeCklh poslancev mi je mogoče obrnltl m v Imenu ljudskih komisarjev đo vele-poalaniitev t prediogjom. da naj takoj prte-no ■ pofajanji sa premirje na vseh frontah, da se sklene đemokratlčen mir bres -MMtetl •» fen« odlkodaln m pođlafll svo-
bodnega razvoja narodov. Ob enem je sovjet ljudskih komisarjev pooblastil vojaške oblasti In delegate armade republike, da prično a pređpogajanjl s vojaškiml oblast-mi eovrainlh armad. da se doseže na naši fronti in na vseh drugih frontah takojšnje premirje.
Izvajajoč svojo đollnost, đa vas ob-veifiam o teh korakih. vas prosim, da sto-rite vse. kar je v važi moči, da se na* predlog ia sklenltev premirja in na priCetek pogajanj za mir v oficijalni obliki sporoči vladam  sovražnih držav.
Končno lzrekam vam nasproti trpanje, đa botte Btorili T8e, kar je v vaši moćii da Cim prej razSirite to sporočilo, med preblvalstvo svoje dežele. Vee nevtralno države izredno trpe pod to zločlnsko vojno, ki grozi potegnlti narode, kateri se Je Be ne uđeležujejo, potegniti v propad.
Zahteva po takojšnjem miru Je želja delavskih razredov vseh bojujočih se in nevtralnih držav. Iz tega viroka je vlada sovjeta ljudskib komisarjev prepričana, đa Jo bodo delavski razredi nevtralnih držav odločno podpirali ter vas prosi, đa sprejmete zagotovilo, da navđaja rusko demokracijo Želja ohraniti bratske stike s demokracljami vsen de2el.
ROMUNSKA   PRISILJENA   K MIRU.
Amsterdam, 30. novembra. Ro-munska je poslala ententi noto, ki pravi, da jo silijo razmere v Rusiji, da v slučaju, da ji zavezniki ne po-magajo, opusti fronto, ali pa se pogaja s sovražni-kom.
Stockbolm, 30. novembra. Odkar Je Rusija stavila svoj mirovni predlog, vlada na Ro-munskem panika, ker bo Ro-munska v slučaju separat-nega miru, prisiljena, položiti orožje, ali pa bo morala vojska zbežatl na Rusko, kjer bo internirana. Prva posledica odpokllcanja ruskih čet so številne dezer-tacije Romunov, ki v tolpah zapnščajo pozicije in se skrivajo v Besarabijl po vas eh.
LJEMNOVA VLADA PROTI EN-
TENTI.
London, 29. novembra. (Kor. ur.) Reuter. V razgovoru z delegati 49. ar-madnega zbora Je izjavil Ljenin, kakor poroča »Dailv Chronicle« Iz Petrogra-da: Ce zavezniki ne bodo vpoštevali naših želi, imamo močna sredstva, đa jiri k temu prisilimo. Lahko namreč proglasimo državni bankerot, vsled česar bi bila vsa posolila obveznosti napram zaveznfkom ničeva. Sovjet ljudskih komisarjev je storil vse, da razjasni demo-kracijam drugih dežel potom agentov položaj. V tem trenutku moremo Ie z največjo energijo nadaljevatl svoje težnje ter upati, da borno imeli uspeh.
AMERIKA ZA VOJNO NAPOVED RUSIJI.
Rotterdam, 30. novembra. Uradno washington«ko casoplsje označuje rusko mirovno ponutfbo kot sovražnl akt ruake vlade napram cntentl, na kateri ta ne more drugaSe odgovoriti, kakor z ofictjalno vojno napovedjo Rualjh Tudl v diplomatic-nih krogih so mnenja, da Je boljle nasto-plti proti Rusiji kot proti sovražnlku, ka* kor •• ne upirati skritlm sovrainoatlm.
8ploinl mir.
Frankfurt o. M^ 30. novembra. Povodom novega navodila, lzhajajo^ega od danske socijalne demokracije za novo medna-rodno socijalistlčno konferenco, so se raz-dirjale s Švedske vesti, da gre za poskus nemško - ruskega separatnega miru. Mini-Hter Stunlng je izjavil poročevalcu »Frkft. Ztg.«: Ravno iz bojazni, da Je labko posle-đlca seđanjega položaja separatnt mir, sem pozval sođru^e, da naj se zbero In delajo za rešitev, ki dela pot splošnemu miru. Separatni mir je namreč za vse udeležnike slaba refiitev.
Na fronti.
Amsterdam, 29. novembra. (Kor. urad.) Reuter poroča iz Petrograda dne 23. novembra: Revolucionarni komite v Minsku poroča, da je bil general Balujev, ki poveljuje zapadni armadl in se je branil pogajati se z Nemd, na-domeščen z maksimalistom. Maksima-listi pravijo, da so po Stiridnevnern boju zavzeli TaŠkent. General Korov-ničenko je bil aretiran. Trockij je od-slovil brez penzije drugega ministr-skega pomočnika in 30 uradnikov zu-nanjega ministrstva, ki se nišo hoteli vkloniti   maksimalističnlm   komisarjem.
Bern, 30. novembra. Glasom Reu-terjevega poročila iz Petrograda se je strel janje na vsej ruski fronti ustavilo, ker se je nemško vrhovno poveljništvo izjavilo pripravljeno, da se pogaja 7 Rusijo glede Dremirja.
Dunaj, 30. novembra. V poslanski zbornici so bile danes raz8!rjene vesti, da je vest o ponuđenem premirju izzvala na rnski fronti veliko veselje. DaleC tja so razobesill Rnei po strelsklh Jarkih bele zastave.
Stockholm, 25. novembra. (Kor. nr.) Zakasnelo. Reuter Iz Petrograđa. Poroče-valec v Petrogradu pravi, đa so Nemd ođ-klonlll sprejetl parlamentenje, kl so bili poslani na ukaz maksimalistrčnlh komisarjev ter Izjavili, da se bođo pogajall sa mir Ie e ustavodajnlm zborom. NemSkl pogoj za mirovna pogajanja Je, da se Rus! umak-nejo za nadalnjlh 100 km. dc*im O3tanejo Nemci v đosedanji crti. Pripomba: Bolj latnjlvega porofila Reuterjevega urada ^i ni mogoče misliti.
Kakina Je oblast bolJŠcvlkovt »Djen«, glasilo Kerjenskega, poroča, đa Je od 60 gubernij ćele Rusije 44 guber-nlj v rokah oblasti izza carskega režima, kl se prav nič ne zmenijo za naročila in. ukaze iz Petrograda in Moskve. V ostalih gu beru U ah, v kolikor nišo zasedene od so-vražnikov, Je razdeljena oblast med provl-zoriCno vlado m boljševik!. Boljševik! so v večiBl samo v treh gubernljah.
Stockholm, 29. novembra. Poleg stiske za Sivila otežko5a posebno notranji konflikt v    Rusiji    končanjo    revolticU^.   Ntv
27b Stev.
.oLOVbftSKJ NAKUU*t anc 1   decembra  1917.
StTin 3
rprotja ne obstoje samo med rmrairal *oc\-
jalističnimi siueniii, marveč ćelo med boljševiki sa mirni. Mnogo Je boljfeevikor, kl protestirajo proti ©đivdbam snađem 3 vlado napram Časopis Ja. Dne 17. novembra je prišlo to Tprasanjo tuđi pred centralni od-eek đelavćkih in vojaških bOTjcov. Zboro-Tanje Je sklenilo podržavljenje tiafcaren in «alo? papirja. Dale se bodo r.a razpo!ago nem skuplnam drlaTlJanov po njih Števi-lu. Trockij se Je zavzel za to. da se smejo med državijansko vojno ustaviti časopisi. Rekel je, đa časopisi, kl nim^jo raslombe pri Tolilcih, porabf'o preveč papirja in Ptk. Dokler Ima reakcija v rckali orožje, eo ji ne srne prepustiti orožje kritike. Srobodno Javno mnerje sploh ne obstoja. dok!er more kapital kupiti vse, tmli talente. Corkega »Noraja Ziznc poroča, da natnerara vlada podržaviti tuđi insrrat?. Dne 17. novembra je većina mfnistror podala centralnomu odseku delarskib in vcjaSkih sovjetcv Izjavo, kl pravi, da je čisto bolj^evfško vlado mogoče vziržati Fp.mo 6 terorizmom, ▼sied česar ©dkl&njajo ministri oUsovor-sost za tako politiko ter odlagrajo svoja mesta. Podobno izjavo sta podala tuđi voditelja boljševifcov Kamcnev in Slnovjev. Izjavila sta, da Je potrebna socijalist I čna koalicijska vlada, da se prepreC-1 nadalnje krvoprelitje, da to omeji la!:ota, da se na-daljujo boj proti Kaljedinu, da se za^otovi konstituanta in da pe uresničl mirovni prcgTam. Vodila i skupini strankarskepa komitejm očita jo. da je spođkopala s težavo doseženo koalicijo. Izjavo o izstopu po potpisali nadalje fce Hikov, Miljntfn, *lapnjl-kov, Teodorovič, Rjasanov, Derbe> v. Ju-recln, Fedorov, Larln, Argmsov. — Ljenin. li so ga najbolj n.ii>?.nali, 5c odcrovoril, da to mase na njegovi strani. Podobno se je Izrazil Trockij.    Rekel je, da f? vTađa    j>o
Btevilu krči. po kakovo^ti pa o^ačuje. Od eooijalnih revolucljonarjev rreriiaeana ne-taupntoa je bila s 25 glasovi proti 21 ela-•ovom odMonjena. — Kj« je torej boljše-riSka  vlada?
Nadalnje vesti Iz Rusije. I* Stoekholma poroča Kor, urađ: V Petropradu so nokfirere čete na sborova-njih lzrekle boljševikom zaupar.je. V Mohl-levTi so Tastopnilrl vseh amačrih kotnite-fer na iborcvanja ob navzočnostl Mtljuko-ra in bivšega voinegra ministra Vrbovskeza ponudili e posredovanjem Cernova sestaro koalicijske vlade. CereteliJ pa Je bil proti predlosn ter sahteva izkijučitev boliScvi-kor. — Ukrajinska rada je terelrla pripađ-»opt Harkova in Odese k Ulrrajini. — »Pravda^ poroća, da je Petrograđ Ea do'igo obvarovan lakote. Na Nevi so že ladje s litom. — Boljševiki odprs^čajo s^daj Tt(M>00 mož. Ob ruskem bofičn npajo. đa bodo mogli odpustfti nadainja 2 letnika, morda ćelo 3 ietnike. — Ruska vlada je •klenila Imenovat! nove veleposlanike ▼ Londonu. Pariiu in Rimu i2 vrst boljšeri-Icov. — Vsi ententni diplomati pretestirajo proti objavi tajnih dokrrm^ntov. Sklenili ■o, da odpotujejo ▼ Stockholra ter izroče »roje zastopstvo posebnim pooMsžčer»cem. — »Novaja 2im« poroča, da je bil Sef rf-ekega vzbodnomors^e^a bro-iovja Vorđe-reveklj odstavljen ter nadomeščec 5 Koć-fcenocL
N«miri  v   Harbinu.
N«w York. 27. norembrm. (Kor. ur.) Blasorn brzoja^ic« iz Pekinga »arasčajo kemiri r Harbinu. Tolpe so napadi« in oro-talc tajce. Konzoli so sporočilf ruskim mastim, da bodo pokltcaU trn te ne po-Vkrbe za varctvo tnjcer mm&eškm, aflMriHn te japanske čete.
Kijev v rokah  Ukrajince*. Kbln,  SO.   eorerabra.   General   KaT^edln baje poroća, da po Ukrajinci  zarzeli   Kijev ter ee polastlli vojaške in politične oblasti t provinciJL
Iz državnega zbora.
Na začetku včerajšnie ^eje je ođ-^ovarjal ministrski predsednik na interpelacije nemških socijalnih demo-kratov in nemških nacijonalcev slede mirovne ponudbe ruske vlade. Nemški nacijonalci so poleg te^a zahtevali po-jasnil glede eventualnih pesajanj z R o m u n i j o. Nemski listi poročajo, da so sprejeli Nemci Seicilerjevo izjavo z velikim oduševljenjem, Čehi in Jugo-slovani  pa s hladnim molčanjem.
Dunaj, 30. novembra. Na začetku se]e Je pedal ministrsk! predsednik iziavo o mirovnih p<">sa|2n}ih z Rusim. Izjavo priob-čujemo na dru^ern mestu.
Predsednik dr. Gross \t poudarial, 4a o Izjavi mJristrskecra predsednika tm »ore biti otvorjena debata: zato izraza v imenu v?eh posiancev iskreno veselie, đa Je storjen prvi korak za ustavitev člo-rešksga klanla in da smo se približaH toli zaželjenemu miru. Mir 5e dol?o ni dose-fen. O tem se ne smemo varati. Toda prepričan sem, dt po korakih reske provizo-rtčne vlade radi najhnjši vojni hujskači entente ne morejo več nositi cđgovornosti za nadaljevanle vojne. Naj bi prvi mirovni korak, ki je bil ttorjen, prinesel domovini obilega blagoslova.
Zbornica fe nato sprejela nekatere manjše predloge ter ie raziravljala o b e-jun jkera zakonu. Poroča! je posl. B u gat to. Notranji mini^ier grof Tok-senbure f« iziavil. da vlada akcestirt gakon. kakor *a Je sklenil odsek. Poslanec Spađaro je rarpravljal o bedi italiian-«kej?a prebivalstva v Fstri. Poslanec Fon te Je prito^eval. da bezuncem v tr- ^ »e   irplačujejo    za5ta1ih    vzdr^evo           n
podpor ter je zahteval. naf vlada ćim naj-boli pospcŠI vmitev beeuncev v Gorico. O trpljenju ukrajinskih be^uncev sta fovo-rila poslanca L e v i c k i j in K o ! e s s a. Kot generalni govornik Je raspravlja! dr. R y b a f o jugoslovanskera besrunskem vpra?anju.
Po^lanec RvbaF ie ▼ svojem fovorn tuđi o^tro zavmil trditev mlnljctrskega predvodnika, da irr^r^rt demokratičen parlament To ni res. kajii k parlamentu «^3-đa rudi *osposfca zbornica, ki Je vsaki de-Hiokra^ičn?  ideji  v  posmeh.
Obšimei^a de^a^a 5c fe razpređia o poročifu obrtnejra odjeka jdede pomož-nc ikcMe za obrtništvo. Poro-čca^c Erb Je tožil, da niti civilne, niti vojaške otlasti se ne ozirajo doveli na obrtni 5far. Trj^cvirski minister W I c s e r je iziavil. da bo vlada posve^ala obrtrti^tvn hm največjo skrb. Domobranski minister C z a p p se Je prldrufil tej i7*avi v imenTi voipe «")rave ter fe obl?nbif. da se bodo fc dov^lie"* onrn^titve ohrtn;*">v od volane «!nž^e č'tt ra5frifrer?e izvedle. Trd^vc da Je obljubil. da bo vejna uoravt t 31. decembrom odpustila vse v letu 1867. roienc Srao^antke, oi resničoa. Takšna obljuba wš
bila dana nikdar. Poslanec Oostlačar predlaga resolucijo. ki pozivlja vlado, da naj i v*o mo^lo podpira malo obrtništvo r državi, osobito pa v jugoslovanskih de-želah.  kjer  je obrtništvo posebno  trpelo in
kjer ?2 nanj prav nić nišo ozirali. Poslanec S c v e r tahteva, da naj se odpuste vsi za frontno službo nesposobni črnovojntki Ict-nikov Ifi67. do 1S72. ter se uporabijo v gospodarstvu. Opozarja tuđi na cesarjev ukaz glede očetov o otrok in edinih sinov ter graja, da ni.-Ja vojaSka p-\el'?tva tega ukaza nišo izvršila. Govorili so se razni poslanci, na-ar ie zbornica odobri!a odse-kova porobila.
Zbornica ie po kratki debati odobrila še zakon o zavarovalnem redu in o odškodnini za nedolžno ob^ojene ter ie podali^-nla rok za po-ročilo proračuris^esa odseka o rednem proračunu do 12. januari a.
Frihodn a seja v ponedeljck. Kot prva točka je na dnevnern redn podaljsanje av-stro - opr^Ve nagodbe.
-DOPL'STI   OSLMLJEMH 2liLEZMCARJEM.
Dunai 38. novembra. Poslanec dr. Koroscc In tov. so podali danes to - Ie interpelacijo: l'rrava južne ?cleznice ie z zaupnim ukazom prepovedala podrejenim mestom. dovoliti kak dopust za odmor politično sumljlvim železnt-Č a r j e m. Slcer so železničarii dr>ses:H delno omeiitev te odredbe, a na drusro stran se ie s tem Ie se razsirlla mo'nost za nadaljne š;-:ar,c. Tako ravnanje z želez-nićarji je protipoendbeno in žaljivo. krivično in nesmiselnr*. Intcr^elantjc zahteva-i'K  da  se   f.iVe  razmerc  odpravi;o.
PROTI    BT>EZOBZ1RNEMU      REK^PTR^-
NJU   V OKPAJIH   L.TUTOMER, MARISOR
IN   PTUJ.
Pcslanec Roškar In tovarisi so podali v poštanski zbornici to - Ie interpelacijo:
Ma temeljci došlih poročil iz olcrajev L i u t o m e r. Maribor i n P t u j f.tf rekviriralo tamkaj vsa v poštev prihaja-joča živila In krmila na naćin, ki mora imeti za poslcdi^o usodno kata5trofo. Pri rekviriranju kroiroirja se iemlje za podla-KO nardevni p? brezdvciTino napadni proračun 80 metrsKi« smtnv oro ha. čcp'-av ie dokazano, da se je nridelalo v r^;-rodnej-šem slučaju samo 50 63 met~ ' i f \*. Za    prihcdr.je    leto   s*   p-if'a                    " .v
samo   15   met-*' :^   ***---•   -                     .-   r5{
zad^sti   na   ni'^':   :' -     ■                             • ir^
"ri   rcVvirlranj:!   v    '                             ^ilno
odjemlje ceio zadrta  z:.                   s  krmili.
taVo da ie vpra^anje. ili iv-> : s mogoče \*zdržati   že   ta'-o  d"?iTrirano   živino.
TnterT»e!sr^a zahteva v omcnlenfh okraiih rekA'Tz:cije na pravični podlaci in nnstitev žfvH in fermn v nredn!*;ani rneri, da se producenti -           :e izstradanjn. §ta-
'erskemu ramest ■ ' *s uVa'e. da po-■^topa ensVo z vsemi dc.*:**■'-• i deli po zakonu   in  pravičnosti.
NAGODBA   V   ODSEKU   SPREJETA.
Dunaj. 29. covetn^ra. Na^o<1^?ni o*1-sek je sprejel dases predlopo o provizorič-nem podaljšaujn avstro - o^rske na^orlbe ter privilesrlja avstro - ogrske banke za 2 leti.
TRANSPORTNA   KRIZA,
Dunaj, "9. novembra. V žel^Knišlccm odsein je ministar Banhans izjavil, đa je sedanja transportna kriza posledica pri-prav za Stalljansko ofenzivo. Upat! .ie, da bodo zlafti nedostatki na jn2r.i želozniri in na severai železnici skoraj zdatno zbolj-•ani.
S?vo pirticrja'G Bfia :!ovsb ka ta
Dana], 30. novembra. Poslanci dr. Lovro Pogičnfk in tovarisi so vloži!! na ministrske^ra pred^edmka sledećo interpelacijo radi uradnih potvorb krajevnih irnen  v  slovenskih  deielah:
V seznamu krajev in krajevnih občin iz leta 1915M katerega je izdala c. kr. sta-tistićna centralna komisija na Diinaju, opa-žan» z ogorčenjem, da so slovenska kra-Je\*ift imem v deželah, kjer stan"jejo ali Slovenci tzključno ^ami zase, ali na pome-šani z drusrimi narodi (Nemci ali Itafiiani) po Ko^oikem, Stajerskem In Primorskem, docela vtajena In namešćena z zrdimi nemSkimi potvorbami Pa tuđi na Kraniskem. kjer prebiva Ie 5 odstotkov Nemcev, obsega sezmrm za vsako slovensko ime tuđi nemSko popačenko. Za primer navaiamo Ie imena 7. volilnega okraia (Po-stoina). kjer ob ljudskem štetju ni bilo, iz-vzem§\ par nradnikov. nobenesra Nemca: Kaltenfeld — Studeno. Akendorf — Stara vas. Sagon — Za^on, Salog — Žalo?. Stcr-miza — Strmcau Bukuje — Bukovje, Na-rein — Narin. Kleinmeierhof — Wala Pristava^ Grossmelerhof — Velika Pristava. Neudimbach   —   Nova   Sušica,    Altdlrnbach
—   Stara  Sušica.    Deatschdorf —  NemSVi ^.-as. Dorn — Tmje. Oraz — Gradec,    Pa-litschie  —  Palč.ie.   Oberlesetsche  — Gornje    Ležečc.    Senoset^ch  —  Scnožeče, Losize — Lozice, Grosspt'ie — Velivo no-l!e.  Klein^ule —  Malo polie,   fDobronnije). Babe-;fe!d  —  Babnooolte,  RadocVendorf — Padohova vas, Mautersdorf — Mat-niavas, Prostranccr   —   Prestranek.   Faretscfve  — Zarečie,    Vcret^chc    —    Metrečje,    Sarc-tsc^iiza — Bare"ica.  JurescMtz —   Turšixe, Killenher^ — Kilovče. Sa^nrje   — Zarorje. Schillertabor    —    ^ilen      tabor. Untcrn?rem  —  Doleme  Vrence.   r!ren^witr
—   H^enovice. O'-assb'do — V>?fVo   Brdo, Klei^brđo   —   Malo     Brdo.     Witnusche    — nto^če. Tiscnđorf   — Ica vat, Ko^a^che — KrozaH?če.  Imsein  —  T 'w]v.. Tl^^enk — Vi5^1\,  Podhns — Podlož.  Posfnbrrz  — Hndi   vrh,     Gro«:*oblak   —  Velike     Đloke, Grossberg  —  Veliki  vrh.
Onozarlamo, da so n?r»raf navedena nemska imena ra uradno uon^abo v vsa-kem ozfrt! popolnoma nesot^ebra, kaiti po večin? so Ie potvorbe slovenske besede, ne-Icate-e kakor n. pr. Schinertabor za sloven-•H ŠfTcr tabor pa nara^nost bedaste, ker ?i!en tabor % VaVim ScMHeriem ni Imel niV-dar ooravka. Te notvorbe delafo naravnost sramoto  avstri'^^emu  nrađovanlr.
Tuđi ne nridohf ne-"šH iezik s Vraiev-n?rnf f^-?r»f Vakor Oberlesetsche ali ??nter U^pin ali Prostranegg nič na svojem bfago-Klasjn.
Da bf bflo Iz vnfašVo^t^ate^ičnih ozi-rov potrebno oHdr^atl se dalie te slcovan-ke. ni res. Sedania vojna nas ie naučili ravno nasprotno. Volak mora na ka**tl najt! samo taVo kraievno ime, Va^or jra Iltidsfvo v d^*ičnern frrp.ii res nn^na fn (rovari 7na-ttHi nam ie oMn si^'^'ev. d* vo'aM. H ne znalo slover^čln?. srj'a^jfflo v d^ti*T»<?m krain z nemšfco skovan''r>. a nfhče ne more povedati, kjc Je, ker ljudstvo teb s»ak mm
Jasno te, da m> taka Imenovanja Ie kaprica tujega u radništva, ki boce germa-nizirati naše zemlje in s tem zatajiti njih značaj; s tem pa odtujuje naše rvesto in pašteno ljudstvu državi in  vladarski hlii.
Kot kuriozum te germanizatorične tendence navajamo najnovejšl kričeči slučaj. Ko ja pred par meseci napravila Južna feleznica na kranjsko - primorski meji v blizini kraja Gaberk blagovno postajaiišče, je nameravala dati postajališču ime po kraju. Toda vsled nekesa »vis-jega povelja« — menda od strani nefcesa vojaške^a z e i e z n i š k e-g a p o v e 1 j s t v a, je dobilo postajališče samo:v:nško irie Krainer End. Ta oznaiia žali tamošnje prebiva U t v o. Odloćno proti temu protestiramo i n ponavljamo staro zahtevo našega ljudstva, da se taloi neha v na;ih, od sio-venske>£a Ijud tva naseljenih krajih taka nesrar • .nariizacija. 2ahtevamo, da v samos!             ih   krajih  obveliajo   sarnoslo-
vens'.a i;nctM, v narodnome^anih krajih pa poleg tujerodnega na prvem mestu pravilno slovensko ime.
Vprašamo Njegovo ekscelenco, ali so mu te, rafe ljidstvo žaleče razmere znane, in ali ie N'ec; iva c';scelenca v«,ljna. te ne-rednosti v interesu države In javnega reda ćim prej odstraniti.
PoSifiilne vesti.
= Donižalski obmani za deklara-ciio. Iz Duin2al nam porućaja: Na po-scbiicm sestnnku zbrani cbčani dom-žalske občine Une 25. novembra z na-vdušen^crii pozdravljamo deklaracijo na^ii? ] • ■ :~v v državnem zboru za zdru"                        ,lo   pod    Habsburža-
ni. \                       hočemo stati za na-
^imi                        ta viti vse svoje mo-
či, c                    rno   združeni v samo-
stoj   .                .: irki   državi.     Hvaležno
pozs.              .     ;ii!rovno      prizadevanje
pppc/.a uw ..divta XV. in cesarja Karla !., 7. željo, da se čim preje neha to ne>rcčno klr.njc ter se doseže časten mir za \*se narode. — V Domžalah. dne 25. novembra 1917. — Sledi 50 podpisov posestnikov iz občine Dom-žale.
= Za deklaracijo so se izrekli župani kamniskesa okraja, ki so dne 4. novembra zborovali v Žmarci. Izdali so poziv na občine, da naj se sosdasno brez izjeme izjavijo za združeno Ju-soslavijo. — Za deklaracijo so se nadalje izrekle občine Ihan pri Ljubljani, Sv. Križ pri Koštanievici. Dole pri Idriji, Trnovo* Ilirska Bistrica ter Ja-Hanica na Notrarnskem in končno Kr-tina, ki je istočasno oštro obsodila po-stopanje  dr.  šuster^ija.
=r .!us:oslovanski in 5e§ki delegati pri zrofu Czerninii. D u n a j, .^9. novembra. Snoči se ie vr<ila pri z'^a^iem ministru j^rofu Czerninu konferenca čeških in jugoslovanskih delesatov o de-lovanju delegacije.
= Kdo bo Po^erjev naslednlk? Z Punaja nam pcrc.:rtj-*. Ko je tnorai prof P o 1 z e r zboleti in rodati demisijo kot ravnatelj kabinetre p:sarne in se ie iz-vede!o. da je to r^leđica Wekerlove spomenice, smo bili tu precej v skrbeh zaradi napoveduiočegfa »novela kur-7.3.*., s kakršnim nam je grrczil grof Julij Andrassy. Danes pa se raznaša ta vest. da bi utejcnil postati njegov naslednik pos!an;v in rooblaščeni mmister dr. vitez Wiesne r, voditelj tiskovnega odde^ka v zunanjem mini^trstvu. Z dru-c:e strani pa izvemo. da Polzerjeva demisija 5 e ni definitivna in da bo inorda Polzerjev naslednik — Polzer sam.
= Nad§kof S*ad!er In ^ffrvatskf Dnevnik« sta veđno bolj ossmi-ena. Niti c!i:bovni§tvo se ne pokori političnemu ukazu svojega vladike in prosvetna in-teliicenca noče imeti ničesar opraviti s politiko, ki je diktirana »iz Beča in Pe-štec. Ker narodni krogi dosedaj še ni-maio na razpola^o svojega posebnes:a glasila, so se zatekti k prosvetnemu in ^ospodarskemu listu »Hrvatska narodna zajednica«, ki ie kot slasilo hrvatske-ga društva isteka imena iako razSirie-no. M'litarizirana redakcija »Hrvatske&a Dnevnika« je seveda skratno nezadovoljna, da postaja odnor proti njenemu kurzu vedno ostrej^i in splesnejsi, zato že operira z Rrožnjami in demmcija-ciiami. V svoii številki z dne 28. novembra nrio^ćuie ce! članek, v katerem pravi: »2e daij časa opažamo v »Hrvatski narodni zajednici«, listu za prosveto in gospodarstvo, način pisanja, ki nikakav ne odcrovarja svrhi in pravilom c'rustva »Zajednica«. Strankarska poli-t;ka je bila dosedif popoinoma pravilno iz fctasila »Zaiednice« isključena, ker list ni oraran nobene poliHčne skupine, tcmveč gospodarske in prosvetne organizacije Hrvatov v Bosni in Hercegovini. Odkar je uredništvo lista prevzel Vekoslav Jelavič, je list povsem zapla-val v ju poslova rt ske vode, torej v po-liHčno smer, za katero v »Zajednici« ni prostora. Da navedemo samo nekatere dokaze: V 8. številki se nahaja na polovico z ap Ie n j e n rvodnik o lugoslo-vanski deklaraciji pod naslovom »Za narodno ujedinjenje«. V rubriki: »Kaj je novega« se nahaja zopet za ple njena notica o Jugoslovanih ter znana Sii-naričeva izjava o srbsko-slovensko-črnogorsko - hrvatskem ujedinjenju. Nadalje prinoroča uredništvo svojim pristašem »Hrvatsko Državo«, ker ta list stoji na stališcu iugoslovanske deklaracije. Mi protestiramo najenergič-nejše proti takemu izrabfianju lista s strani pospode. ki zna vedno za tuji račun širiti svrje posrur*ne ideie med naš , pošteni hrvatski narod. — To je Čisto-
1 krvna frankovSčina. Interesantno Je, odkod pozujo ■redoiki     »Hrvalakecm
Dnevnika« vsebino v »H. N. Z.« konfi- \
sciranih notic.
= Nađškof SUđler in Srbi. Srb-ski politični krogi se obraćajo v »Mr-vatski Državi- proti trditvi nadškofa dr. Stadierja, češ, da Srbi nišo za du-najsko deklaracijo z dne 30. maja. Ta trditev je netočna. Tuđi Srbi so se postavili ns stran dunajske deklaracije ter sta v Ja^oslovanskem klubu dva Srba iz Dalmacije, namreč dr. Dušan Valjak in dr. Bozo Vukotić. V drugo: Vsi srboki poslanci iz Bosne in Hercegovi ief ki nišo v ječi, so odkrito pristupili k cianajski deklaraciji. Treba je spominjati samo na razne izjave predsednika b^sanske^u sabora Danila Dimo\iwa, naj se nadškof dr. Staciier potrudi, da pridejo tuđi zaprti srbski poslanci do besede, potem bo videl, da bodo vsi ti stopili enodušno na stran deklaracije. Za sedaj pa naglašamo samo to: Niti ena srbska skupina ni nastopila proti deklaraciji. Druga trditev nadškofa dr. Stadlerja, da morejo Srbi mnojro več doseći, če se drže edino svojih srbskih ciljev, je tako otročja in netemeljita, da o njej sploh govoriti ni treba. In kar govori nad-&kof, da hočejo Srbi »izkoristiti položaja, ali je še na svetu kak narod, ki bi bil toliko prctrpel, kakor ravno Srbi? Će je kdaj veliala fraza, velja danes: Srbi so srečni, da še žive. Srbi nimajo dru^e ambicije, kakor da si ohranijo še te zadnje kaplje srbske krvi, ki je še ostala, da se popol^oma ne uniči srbsko ime. Ono, kar je srbski narod pretrpel v teli 40. mesecih, ni nikdar pretrpel noben narod, odkar stoji svet. In mi naj se kai »izkoristi-mof? Nam naj se očita še egoizem, nam, ki smo tako ponižani, potlačeni, zatirani? Prevzvišeni gospod nadŠkof, ali imate še kaj duše? Kaj bi Vi še hoteli od tega nesrečnesa naroda, čigar krivica obstoja v Vaših očeh samo v tem. da pripada drugi veri in ki hoče, da zveže svojo usodo z usodo svojih bratov Hrvatov in Slovenccv?
= Uvedba državne policije v Bosni in Hercegovini. V vseh važne;šfti mestih in kraiih v Bosni in Hercegovini so uvedli državno policijo, Ki bo vršila varnostno  in  politično  službo.
= PoštnI uradi na ok piranem italijanskem ozemlju. Ustano\i se za sedaj na okupiranem italijanskem ozemlju 52 poštnih uradov. Vsi urad-niki, ki znajo Italijansko. odidejo na nova uradna mesta v Italiji in njihove dosedanje službe zasede nemško poštno osobie.
= Ententa se kesa, ker fe ItsHja-m>m obećala Istro fn Da?mac"Jo. V fran-coskih političnih krog;h se sedai po ita-IManskih porazih prav neugodno pre-sola dejstvo. da ?e ententa obečala Italiji pred njenim vstopom v vojno Isfro !n Da!mac;io, ki prinadata J'jgosiova-nom. * Journal des Debats« pravi: Vide-ti je, da so ententni državniki samo akte podnisovali. Meseca aprila 1915. so prevzeli zavezniki nanram Italiji take obveznosti, ki so oslabile vso akcijo entente proti Avstro - Ogrski. Kar na slepo so bile prevzete te obveznosti in ni se m-slilo na one elemente, ki so za nas velike važnosti in ki so se hoteli z nami ziedirriti, ali te obveznosti so jih soravile do tega, da so vstali proti Italiji in nroti ententi. Sedaj se vidi. da so bili boliši priiatelji Italije oni, ki so sve-tovali Ttah'M, nai se pogodi z Jugoslova-ni, nego oni. ki so hoteli postopati z »usosTovansfcirrM kraii kakor s področji centralne Afrike. Ti državnik!, ki so podpisovali dogovore, bi morali misliti, da se ne srne iskali samo trenotnega navdušenja, marveč solidne rešitve, ve-IJavne   za   prihodnje   generacije.
Nariborsko pismo.
(Od na Sega dopisnika.^
Maribor, 2$. novembra.
Slcrbni župan. Po mnogoletnem prlza<1evanju Je konečno prišlo rendarle tako daleć, da s* pričenja nrecnlčevatl splošna želja vsega inestnepa prehivalstva po vpeljavi elektrt<*nega toka. Kakor fcaj. ka la davnih časov zvenl, ie človek eli^l, da je glavni naaprotnlk uresnićenja te eminentno razne gospodarske prenredbe — sam Čupan dr Schmiederer. On je bil glavni nasprotnik, tako nam pripoređujejo zanesljivi ljudjc, tee^i projekta že od nek-daj in Se danes, ko gredo dela uspešno na-prej, »« protivi % vbptoI fttirimi. ter de?a vso možne ovire. feS. zartoftča plin. Županu se nadalje očita Jamo, da prepušča več!-noma rsa občinska dela popolnoma oskrbi fn pretidarku nekaterih občinskih nrađnl. kov. Res: ni čudo, ffe j« potem rse naše občinško gospodarstvo tako vzorno zavo-Eeno. V Mariboru imamo danes rnega 50.000 đuš. Vfjeh teh 50.000 ljudi, je bno vsled nexmo2nosti in malomamost! iiipa. novih ljubijencer, oropanlh svecave !n kur-jave ... Pa tuđi skladlšča živll meptne aprovizacije so v oskrbi teh posnodov. PrftoSbe, da gnijejo v vlažnih kleteh ali pa na prostem. se množe dan sm dnevom, a g. župan im« *a ree to — samo gluha uSesa, če pa priđe kdo s pritožbo k tem gg. uradnikom, ga s bahafiko besedo ven vrže_ Jo, al! pa, č« so dobre volje, sprejmljo s par nefinlm! besedami. NI Čudno, če prf-čenjajo drlgati rsenemci rvoje glave: Skandalozno postopanje na maglstratn, jim je Ie roda na mlin. Pod taklmf pogojl ni čudno, Če se županu đr. Schmledererju trese iupanskl stolec.
Zoaki kulture. Poročai! smo, da so v noći od 24. na 25. novembra pomazali nemški kulturonosci slovenske hISe in slo. venske napise s crnilom. To se je zgodilo tvđl 0 knecoSkofijsko palačo, na kojo to napisali tadi par stavkov. Knezoškofljsko skrbništvo Je te pustilo slcer Izbrisati, ostala pa je beseda »pereat«. Tuđi spomenik nekd&njega Župana Tapeinerja na Stolrem trgu pred o!čin?ko hranllnlco, krasi rdeča pega. Ker bi bili naši nem. čurji v stanu očitati, da se je to zgodilo ođ Mi« stnai nrfttjMso um potom,   te   J«
storfl to neki pagl&ree m. deške mc^čaBsIc« Sole, UJ Je pegnal v mramornati Kip ste-klenico rde^i'a odnosno lončeli rdeCe bar^ ▼e. Upanoo. da bode mestna policija, ki meii na eno oko kadar gre proti Slovencem In na dru^o sploa nič ne vir-i, vsaj te-gn sinčka neasš3ie kulture jzslediia in pri. merno kazaovala. Kje ga ima iskati, »e-daj v6.
Mestno gled&lišče. Đočim Je bila uporaba plina dne 24. In 25. novembra cstavljeiia za vse trgovce, obrtnike in sta„ nujoče stranke colega mesta in predmestji ter niti ž**:eznica in uradi nlso imeli plinove luči. Je moglo mestno gledališče neovi^ rsino vršiti svo'e predstave. Gospod ravna« telj Siege je sicer tud! obialovanja vreden* veadar neumevno je, zakaj se dela taka Ir» jtma tukej, ko stotine drugih trpi deset, ti-oče Skoče in Btevilne stranke niti svoje hrane nišo mog!e pripraviti, ker plinova ognjišča nišo imela plinov. AH mora res vedno in povsod biti radi par mariborskim ppglavcev, ki jim ni za drugo nego za neslane operete, tako očividna Izjema? Cetino gospodarstvo, kjer je škoda vsch, đobiček posaneznlka!
T a t i n s 1: i humor. V en! zađnjia noti, so nernasi tatovi vlomili v hlev po. pestnika R. K v Pobrezju pri Maribom. ZginUa je vsa kutetina in tuđi mlado prase. Eamo starera, Kilaves^a osla so pustilt pred praznimi jasli. ZlobneŽi pa so ma pritrčim na glavo med ubija 6taro kapo kot jih nosijo državni uradniki, nađ jasil pa obe-ili tablico z napisom: »Einlauf* stelle Tilr cTauernd  ru  Enthebende,«
Tatvine na železnici. Tatvtn« na železnlci gTedo mirno svojo pot. Krađ« se z eno beseđo vse. Kdo krade, bo Ie ma. lokrlaj zve Te đnf ?o neki vojaki prodajall po mestu sladkor. ZahtevaTf eo zanj po 40© kron za 50 kg. Pa tnrli kad Ivo, svalčice tn smodke. so prodavali po dva do trlkrat dražjR, Nekaj so jih zaprll.
Iz Drave so potegDill 661etn«%-Sa  Janoza  Tetnerla,  delavca  v  neki  tukajs_
nji tovarni za usnje. Mož je doma od Sv. Roka pri Ptuju. Bil je vdan žganjepltjo, Najbrže  je v  noCi   in  pijanostl  sašeL
fesd ii piiGiiH tBL
Plemstvo je podelil cesar bratom Escher v Trstu. Najstarejši, komercijalni svetnik in senijor - šef tvrdke A. Escher <5c Komp.t Alfred Escher je Član gosposke zbornice, Karei je so-lastnik tvrdke, dr. Teodor Escher je primarij v tržaški mestni bolnišnici.
Iz Vrtojbe nam poročajo, da tuđi tam polje ni poškodovano toliko po granatah, kolikor po skopanih jarkih in hodnikih. Ljudje, ki prihajajo, prenoču-jejo tako - Ie v takih jarkih v varnem zavetju. Ko se izvrše potrebne popravo in očišćenja, bo mogoče tuđi tukaj poljsko delo kakor pri Standrežu.
Po§tn! in osebni železniški promet z Nabrežine v Krmin. Z današnjim dnem so zaČeli voziti v vojaški upravi vlaki z?. poštni in osebni promet z Na* brezine do Krmina. Vse potrebne poprave mosta čez Sočo proti Ločniku so se izvršilo* natančno pa z vojno hitrost-jo in tako ie po dolgem zopet stekla južna železnica zopet v Gorico in dalj» v Krmin.
Iz OzeMana. Naznanjam p. n. or>* Činarjem, da sem se vrnil domov in ostane odslej županstvo na domaćih tleh. ObČinarji naj pišejo odslei na žvh panstvo Ozeljan, pošta Crnice, ležeče« Ob tej priliki se prisrčno zahvaljujem Kamničanom za gostoljubnost in pri-jaznost, jzkazano mi tekom mojega tamkajšnjega bivanja. — Župan Lo< ve rči č.
Italijansko uciteljlšče v Kromerižu so otvorili dne 26. novembra. Vodja je sem. profesor dr. Fo&ar iz Gorice. V zavodu je 20 dijakov in 80 dijakinj, ki so preskrbljeni z vsem.
Umrla sta v umobolnici v Krome-rižu AvjEcust Padovan iz Devina in Fran Mermolja iz ČrniČ. Umirajo kar po vrsti, vsi za jetiko.
Velike tatvine ▼ Trstu. Pred par dnevi je bil okradeti židovski tempelj, iz katere^a ie izginilo raznih starin v vrednosti 4000 kron. Tatove so prijelt Vodja je neki 441etni strojnik Kraua, nomnčnik! pnč dečkov v starosti od 14 do 17 let. Zobozdravniku Schmidtu v ulici Zonta so odnesli tatovi zlata in drugih reČi v vred^osti  14.000 K.
Delavcl za jroriško železniško pro* 20. Vsi oni delavci, ki so se zsrlasili pri >PosredovaHici za jrori.?ke besunce«, da pojdejo delat na croriško železniško r>ro?rr\ se Dozivliefo. da si priskrbe za drutd teden potno dovoljenje do Trsta in naj bodo vsak Čas pripravljeni, da odnot^iejo. Prihodnii teden bo prišel namreč srospod dotične firme v Ljub-liano i^» bo dotične delavce osebno pe* Kal v Trst
Dnevne vesti.
— Občfnski svet ima redno javno sejo v torek dne 4. decembra 1917 ob 6. zvečer v mestni dvorani s tem-le dnevnim redom: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Fi-načne.sra ođseka poročila: o dopisih župfna glede visečepa posojila v zne-sku do 100000 K; slede prevzema dol-?a mestne občine ljubljanske pri Kranjski hraniin;ci potem cesije po Mestni hranilnici in glede podaljšanja kanalske pristojbine za mesfo Ljubljano za leto 1919 in 1920; o računskih sklepih mest-nesa zaklada za čas od 1. julija 1915 do 30. junija 1916; mestnesa ubožnega zaklada; zaklada meščanske imovine; ustanovnega zaklada; amortizačnega zaklada mestnega loteriiske^a posojila; mestne pehotne vojašnice in mestnega pojrrebnega zavoda za leto 1916; o prošnji u^raviteljstva Dnevnih zave-tišč ter o s^mo^fnirrm rrerH-^u ob-činskejra svetovalca Jegi-ča glede uved-be davka na vozne listke cestne elek-< tričoe ielezĐice v korist Dnevnih   w**
Shan  4
.siA/VCNbRj NAHUtr, one I. decembra i*17.
276. Mcr.
Tetišč; o prošnjah sasilnega in reSevaJ-nega društva v Ljubljafii za izredno podporo in mestnega konjača za podalj-lanje pogodbe in zvišanje letnih pre-jemkov; o potom javne dražbe došlih ponudbah za prodajo mestnih stavbišč U II- in III parcele št 99/1 ob Cesti na Rcžnik. Stavbnega odseka poročila: 0 prizivu strojilne tovarne Sirma & Ko dr. z o z. v Ljubljani proti odloku mest oega magistrata v neki stavbeni zadevi; O prošnji Ivana Bizovičarja za razdeli-tev njegove parcele št. 255 kat. občine Tmovsko predmete na stavbišča; o ponudbi Franca Jemca za odkup neke mestne parcele ob Tržaški cesti in o prošnji Ljubljanskega športnoga kluba ra odprodaio nekni obrežnega sveta ob Ljutljanici ter preniembo regulaene.^ nacrta projektovane obrežne ceste. — Solske^a odseka porolili: o dopisu žu-panovem glede otvrritve obrtnomda-Uevalnih Šol v tekoćem letu in o izvo-litvi treh zastopnikov v šolski odbor za obrtno-nadaljevalne sole. — Upravne-fa odbora mest voženi poročilo o proračunu mestnih voženi za leto 1917/18. Klavničnega ravnateljstva poročilo o računskem sklcpu mestne klavnice za Cas od 1. julija 1915 do 30. junija 1916. Upravnega odbora mestne elektrarne, mestnega vodovoda in mestne plinarne poročila; o računskih skfepih mestne elektraroe za čas od 1. julija 1915 do 30. Jun'ja 1916 ter mestnega vodovoda ta isto dobo; o dopisu ravnateljstva mestne plinarne za skrčenjc iutranjcra tarifa in o dopisu plinara glede zvišanja cene plinu za kub         kurnvo — Arrovizačnesa oJseka            i!o o raz-isih aprovizaćn'h zađe* — Dnevni red tajne seie: Pc no-pravne-ga odseka poročili: o : . i prošnji za sprejem v domovinsko zvezo in o proš-niah za napisane mestne ustanove za licence višje obrtne šo.e. Direktorija mestnesa užitninskega zakupa poročilo O računskom sklepu mestne^i užitnin-skega zakupa za leto 1916/17. Obrtne^a odseka poročilo o neki prošnji za neko obrtno koncesijo.
—    Odlikovanja za civilne zasluge. Z vojnim krijem za civilne zasluge II. razreda so odlikovani: dekan v Šmarjah pri Jelšah Ivan B o h a n e c, dekan    v Laškem Fran K r u 1 i c in ravnatelj 7a-dnižne  zveze  Ivan  Traven  v  Liub-Uani.
—  Najvlsje pohvalno prfznanie    ie bilo ponovno izrečeno    črnovojniškema nadporočniku  dr.  Janku      R u p n i k d. irn. okr. pov. 21.
—  MJrovnl shod ▼ Utifcihni. Jutri, T nsdeljo, ob 10. dopcldne, se vrši    v Ljubljani v Mestnem dniru soc. demokratični  shod  za mir.  Kot  poročevalec bo govoril ravnatelj Anton   K r i s t a n. Podobni shodi se vršijo isti dan tuđi na 'Jesenicah, v Borovnici, v Idriji. v Tr-Žieu, v Zagorju v Trbovljah In na Hrast-Biku.
—  Papir za f?s*e časopise. D n n a |, 30.  novembra.  Dr.  R y b a f  in  tovari si so podali  danes vprašanie  na trgovln-skega ministra glede papirja za časopise.      Interpelacija omenia,  da  časopisi zunai Duna:a. ki so izhajali tuđi po dva-krat na dan. so morali eno Izdajo sploh opustiti, druKO pa skrCiti na minimum. Pri tem ob^e^u pa so morali će^to na-po!niti cio c!veh tretin z uradnimi vest-m! od bolnih poročil do ze!o malo za-nlmivih zhirft za Rdeči kr?2,      vojaske dcrne Itd. Ali zadnji čas zahtevan zo-petno skrčenje za 2C>. N*  Dunaju ra vidimo velike liste po 40 in 60 strani. Vri imrno do 40 strani o^la^ov cd  ponarc-Jenih zob do ženitverrh cor»udb in proste Ijubezni in često do deset osmrtnic o isti osebi. V tekstu pa moreio po trikrat govoriti o  isti  zadevi:   v  brzojavki,  V politički rubriki in še v uvodniku. Cn$o-pisje na deželi pa se mora omejevati ra nainujne'?e In se uničuje. — Zato vpra-lajo, ali hoće minister precikazati tuđi časopisju na deželi primerno množino papina, zlasti rotacijske^a?
— Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani je čo Inki. 29. t- m. «ub«lcribiralo 381 strank 3.684.600 K VII. arstr. Tojneem posojila. Med drueim! so vplsall plede^l £?• in ravodi: Alo^Tij Vo*lr!k. po«f<trik ia kamnosek, Ljubljana 30.00« K. Mestna hra-niinlca. Radovijlca 24.050 K. Hranllnica in poaojilcica, zelezctki, nađalfulh 12.400 K. Ifoapna hranilnica, Kamnik, nadaljnih SM9 K. Di. Ivan TarPar. lupan ljubljanpkl 4M0 K. AvgriFt Kune, Crr.omHf 20CO K. J. Samec, reletržec. Ljubljana 10.000 K. Ma, rii« Dolenee, Ljubljana 1000 K. Vincerc Jaa jun^ Dol^obrđo pri Gorjab 2000 K. Zofija Pire, vđova lekarnarja. Iđrtja 1000 iron. fitefaa štekar, AJđovSClna 5000 K. Marija Jelenec. Dolpn'a va» pri Skofji Loki S000 K. LućOTik Kceifel, c. In kr. polkoT-Dlk, Ljubljana 1500 K. Pavpt Kc*ec, LJnb-Uana 1000 K- Ivana Zima, Grabfe p. O^rje JtM K. Jo«. Virant, Velike Laš^« 2000 K. X«etBA krarJinica, Ksmnlk. ta svolo •trmafco «00 K. ćerljarska zadrtima, Ljub-l)«iut 100 K. Pri podružnici r Celja: Kmetska poEOJiinica ca Vrhnikl 10.000 K. Jniij Naglič, LJube^no 4000 K. Jakob Plntcr. Vlzore 2©00 K. .Torip Weixl, tupnfk, Kri-žotcI 1OOO K. Viktor Nasko. Olje 1000 K-Pri podruialci t Ceiovcti: Dr. Janko Breje, Celovec 19.000 K. Janez Vidovic. Btoin! kanonik, Celovec 8000 K. Mati ja Wedenlg, impmik, Otinan?e 3500 K. JerneJ Roblek* KftCftze 1000 K. Janko Globalan, Celovec 9990 K. O. Srbnabl. Zahomc 400 K. Pavel Stare, Slor. Plajberk 2000 K. Teretija Po-vodenj. Slor. Plajberk 1000 K. Janez Wi«-wer, prost, Potfkraos 1000 K. Ru^crt Kru-•ebitz, Vellu'avit« inoo K. Johan Scbuster, luprnik. Svece 3100 K. Hraolinlca fn po«y lilnlca, Stnibcl p. Pllberkn 60.000 K. Martin Kovač, b+o!ti1 župnik, Celovec 2000 IC Asa ^€aSperč!č,    St. Jani 2000 K-    Ur&ula
Pt»3«tajaTM JOOt K. KaU TMorle, Cekrr*«
500 K. L Erztn. vojni karat. Celovec 100 kron. Viktor Rv.precht, administrator. Svece 100 K Terecija Kramer. Losaraa 200 K. Dr. Martin Enrlich. prelat Celovec 500 K.
—   Subskripcijskl   rok   kos^a   3.   decembra t- L, reled eesar me p. t. reflektantl oposar-jajo.  da ćimpreje prigrlaaljo svoje    prljav« T»rl     oficijelnem    lobsKripcljskem     mettu
. j u b1J * n s k i     kreditni     banki    v -jubljani   oziroira   njenih     pođružnicah     ▼ plitu. Celovcu. Trstu, Sarajevu. Gorici   (t. .. Ljubljana) In Celju.
—  Pri  Kranjski  tieielni  banki v Ljubljani   so   nadalje   (odpteall     vojno     po«>ojtlo ir.ed   druglmi     sletlečl:   DenarnI     t&vod     T Ljubljani 200.000 K:   oWina Žiri  20.0)0 K; župni urad t Svibnjem 5000 K;   župDi urad MavćICe  20C0  K:   župni   urad     v     Komendi r.oo   K:   Fr.-Tic     Urb^ićia     £000   K:      Jo^ef 2^ur 5000 K; 2rJdar^i^ & Valenttč f.ooo K; Franc  MlklavCiC    IC0«»  K;   Jožpf   Plntbarh 1000 K;   Jc^ef  Pftitbarh ml.  1000  K:   Jožet Zaje  1000  K;   obflna žec^ur  D000  K:   ob«. na št. Vid pri Vi pa vi 5000 K:   občina Stu-tlenec • U 1^.0^0 K;   oN!Jna Preserje 4500 kron;   obCina  Krtina  10.200   K;   občina   I^o-feki   Potok   €000   K;   oblina   Kotređei     1000 kron;   obzira     Brezovica     SAOO  K;     Franc Jeriko 800  K:   Ivan Korče 2000 K;  občina Jesenice 1000 K;     občina Kilovče    500 K: Janez  Ko5ir   3."oo  K;   Franc   Ferjan.^ie   100 kron.   —   Za   na^a^jne   prijave   se   priporoča oficijelno     sub»kripcij°l:o   iresto    Kranjska     d e i e1n a     banka    v    Ljubljani.
—   češka   industrijalna   banka    je   pr>đ-pisala za svoj  lastnl ra<Tun  8.000.000 K  VII. avstrijpke^a  rojnega posojila.  Pri ljubljanski  podružnici  so potpisali    med    dmsiml f'er'e^i   g-^.   in   ravc^i:      Anton   Kobi.   parna žas-a  in   mlin.   Breg  -   Borovnica   20.000   K: ZadruSna zreza. L4db!Jana 100.009 K:  tri je neimenovari zaved! na  KranjrVora eV. :r^o 226.000 K:  Hrasilrica in novojilcica. fekofja Loka   10.000   K:    Irceso^kofij^ki   ordinarijat v LJTibijari 7r/>> K:   Arton Kslons^k. c. kr. poreznik   I> t,:   om Zn^^ K:   Karei Kumer. žurni*-,   Kr?n?   rr0  K:   ^-an   F'-'-Vr,  c.   kr. Btraf.mcjctrr in  rosrsr.rik,   KanOija  500  K; A.   &   E    Sks-err«\   L"".i ' "ana   l^'OO   K;    J. Jeriha  1000  K:   M.  Sušnik,  župnik.     Rovte 100 000  K   (ukupLj  na  v«a  vojna    poBOjila 151.500  K;   V.   G..   Ljubljana  50.00^   K.     — P.   t.   iute-e*=onti   ee  vljaclno opozarjajo.   f!a poteč-e  subekripcijskl rok  dn©  3.  decembra t.   1.  Nada one   prijave  pprejema  ter    daje rcNevolje v«a potrebna pojasnila oficijelna srbskrlpcijsko   m^sto     Češka   Industrijalna banka,  podružnica v Ljubljani.
—   Igralec   Josip   Molek  +• Vse  življenje  ni  imei  sreie.  !n   zdaj  je  5d  iskat smrt pod večno se smchliajočc nebo itali-jans\o  c'j  Pinvi.   \*so vojno  ic  prebil   »na varnem«. p-i  Rovinju, kasneje blizu Tržica skoro ob Adriji.    Zadnja naša    zmasovita ofenziva pa je potegnila t*:di njega s seboj pre'*o*vsc  Benečije.    preko    Tilmenta.    in vedno   hraber.   vedno  vesel.     dovtipen     je pridrvel tja đ.-, Plava. Ta^n leži zćai ?&&-ran:   ohm   vejna  žrtcv    rr.ed    flovenskim! iscralci.  Bii  je  priprost, pc,*icn, zvest  značaj.    Rojen   leta   187^5.   r   Starem   trgu   pri Lcžo,   je   postal   knjigovez.   Posvetil   se   je iz idesHe^a navd-isenja dramatićr.cmu  prv Micii,  spočetka  diletant, kasne]e isralec \t poVlica. V Gorici ]t bil mroso let pri raz-mh  druStvih  meto delaven, učitelj  plesov. iTralec komik in ćelo  režiser.  Tuđi po će-želt  js  rad  pomagal diletantskim  dr;vbam, bod:=i    kot s-^ratec,    krt režiser ali   kot ^arderobar in naskćr. Po*em le bil ve* !ct stalen  člnn  slnveiske^a  de';e!nesa  gleda1;-Šča v Ljubljani. Sodeloval je skoro v vsa-d drami in vsaki cp«reti. Ni i?ra! velikih, na-^Tnvnih vio?. Niti ni bil tr?.xeđ. A v manj-'ih vlr,cr?:T )e dose^el nspe*7e, da %a Je žanje zavjđal ta in nni tr^eden prvak. BP je
—  Sokol! — izredno    okreten    in    gibčen, vrhu tega ne brez raravresa humora, marljiv fri vzomo vesten:   zatorej vedno   za-rc*«i;iva,   ra   marsikaj   prav   uporabna    sila. će  ni  moee!   koristit!  dru?aČe,  Je  kot kn»i-jrovez ve^al vlotre in knjise laer ter ureiai 'ar'-iv, pnbiral pri član ih Izposojen! materi-
!aT ffd. Po raključttvi našega Kleda'f*ča Je d^bf!  antažma pri  s)ovenf>!rem  «r1cdal??5?i  v
Mirisom, kjef Je delova! kot igrabe In faVtotnm. Zcna mu !e par !et no sMenjenem 'akonu ašla v Ameri?:o, novo Ijubezcn mu :e zahrbtno uničila vojna, etrr-ci so mu za-aored pc-nrl! na nalesrljivi bcTeznf. in zdaj !e cd'^l ?e revež ^am. knmilc, v tra^ić^n srnrt. Bod! sirntJatl^ferrfn Tnf.% po.^tenemn, TK»žrtvcvalnemu slovenskemu ieraleti v z^odovini nafega gl^daliSča obranjen časten spomin!
—   Iz pofc*-e  »Tužbe    Cesar Je podali Tišj^mn        po^tTieinu       tipravitrtJTi        Ivanu Kralnsn  v  Ct'lja naalov In  značaj  pcPt-ne^a ravrta*°'Ja.
—   C!an:   Hrvatske  Matice.  Nekat^rira članom   Hrvat sire  Matice  v   Ljiibljanl   *o   se po«!a!e knjie*» ra  dom;   plaćali  bo  1«  po£t-nfno sa 1. 1914., ne pa članarine za 1. 1^7 5., t.  j.  4  K. Nekattri članl  nlic  pozivom  ro piiflejo po knjige. Kove Clane za L 1915. in aetanoTnIke   »prejema  v&ak   dan     đopoldn« poTerjenik    macri?tratnl     nadkomisar    Fr. HoTcTiar. Nove knji^f* ćoslej Se nišo đosl«. Izven   LJubljar«?   bivsjo«   rr>?z,l:l   naj   me   ▼ Matičnih   zar  vah   Magovclfjo   obraćati   na-rarnen na tajnifetvo  Hrvatske    Matice    ▼ Zagreb!
—   Najfepi«   knjig«,   8lor«nsk«.   hrvatske,   nerade   in   itrlijanske   iipopoja   javna ljuđslta  krjižni^a  Hospodarskega   napređne-ga  druStva  za šentjakcbFki  okrnj  vsak  to-rek, fetrtek in pohoto    od    pol li. do pol 8. zvečer,  ob  redeljah  In  praznik ili  pa  od  9. do  12.  dopoldne  ▼  kn ižnfčTil  noM  VoSarskl pot  2.   koncem   Florijansk^   vMct*   In   z^C-et-kom  Kariovške ceste, postaje li fića električne   cePtne   žr'rznice.   Na   r»ZTK>Ic^o   popnlnl itnenlki    kuiis,     vstop    v    knjižnico    Ima Tsakdo.
—   Knjižnica   »Gospodareke^a    In    ic obrolcvalnega    druitva    za    dvorski    okraj« *e  izpoFoeliTa     ▼     mesecu     novembra    77«0 knji?. Knjižnica posluje r?nk <lan  in tlcer ob delavnikih o<1 pol 5. do 7. ivf^r, nb »e-de^Jah in prmznikih pa od pol 10. do U. do-poldn«  ▼ dru^tTenih  pro*torin     Pred     irrt-^en št. 1   (naeproti MarČanu    na    Rimski cesti). Vstopnine ni uobene;    4ofltop   imm
TMtlSLđO.
—  8 srebrno evetlnjo   za 404«tno   svetio službovanje eo odlikovani:     mdarjl    ▼ Za^orjn Josip Jesih, Ivaa Haoptmai, Fran   Ostrotnik   in   Josip   Peterlln; nadalje   železničarjft  Jakob   Holevar  im Fran Mite.
—  N»kupovanje konj li prost«    rok«. Po  vseh   okrožjin   rojaikib   poveljetev    bo vojaška   uprava   sopet  nakuporala    konj«. Fosestnikom  konj  % razvidnicami, ki ho6e>> jo  iz  kakorčcegakoli   vzrok*    svoje    konje oddati. je dano na prosto, svoje konj« po nuditi na prodaj komisiji, ki bo nradarala v     nj ih ovem     naborrem     okraju.    Voja&ka uprava bo nakvpovala konj« rseh  vrst.
—  Umrla je v petak sjutraj po dallH li tettl Mm! ▼ 7«. tata   sroie   ataroatl
•oapa atartje Krlvte. Ml r^aljaaluli. Posreb bo v modollo popolđao ob S. mri. Jeranova ulica at. f. F. w am.!
"~~ Nocelarve oe»elne sa#rwQO ortvoov v Ljubljani obveUa tem potoa cemjene naroćnike. da so sadmtnl ćlaal primorani vsleđ vaeetraaake đraain|e ma potrebMinah In pomotnega osobja cene pnmenio svtaa-tl In po sahtevanl poetretbi urediti, Pobot-no se obveftoa gospode aaroCnlke la ss>-družoe člane. da se morajo biivnioe vsled utesnitve rassvetljav« rsak dan brei lijeni« zadnjt Cas ob sedmi ori rrećer aaplrati. Đrlvsklm mojstrom, kl ne bodo tofino sa-pirall sto je brlvnlAe se sa kazen odvsajne plinovo ali električno rasatvetljavo.
2eieznilki stroj Je ubil sedemletnea^i Maksa Vrhovca, stna telesuiSkeg-a duraja; »a progi Logater - Planina, Deček je iel po proei iz ftole doffiov.
Kino ideal. 9pored ca đanes, soboto 1^ ne iel jo 2. tn ponedeljnk 3. decembra: Iz znamenite velike eerije: »Cigansko Življenje« po istoimenskem romanu »Đoheme« H»nrv Murgerja drama v 5 đrlih, i dra-žestno američko umetnlco A 1 1 c e Đ r a -d y v glavni ▼loorl. Pporedu je fte dodana enodej;*uEka burka »Dobri botrdek« in naj-novej&a vojna porobila. Spoređ ni za mladica. — Kino Ideal.
Damsko krojaitvo 8. PotoCnlk v Gradišću v Ljubljani popravlja In obraCa — s o'irom na pomanjkanje blaga — stare oblcke in se ekMcuje na svoj današnji oglas.
U5*1 je ps{£ek, star 6 tednov iz trgovine na Trža£ki cesti St. 4. Odđa naj se Ko pet tam.
A&revfeaciia«
t Iz sele mestnega aprovizačnesa ođscka, ki se je vršila dne 30. novembra 1917. C. kr. dežclna vlada je odredila najctro/jo rekvizicijo krompir-j a po deželi. Koliko bo zalegel strogi ukaz, borno videli prihodnje dni, ker mora biti rekvizicija izvršena do 10. decembra. — Položaj glede m o k e se je zholjšal in je mesto preskrbljeno za december. Prihodnji teden bo aprovi-zacija razdeljeval na izkaznice po \'t kg m'ke za kuho in */• kg pšenične^a zdroba. Za bolnike in stare ljudi mest-na aprovizacija do danes še ni mo^la doseči, da bi dobila primerne množine bele moke. — Mcstna aprovizacija bo prosila c. kr. dezclno vlado, da se prepreci izvoz orehov in suheu s a d j a iz Kranjske. — Mcstna aprovizacija bo v najkrajSem času otvorila prodajalnico prekajenega mesa, ri bo vsem strankam na razpola^o. Kraj in čas prodaje se pravoČasno objavi v ca«opi*in.
4- Speh za VIL okra|. Stranke VII. okraia prejmejo Sr-eh v ponedeljek dne; X decembra na Poljanski cesti št. 15. Dcločen je ta-le red: od 10. do 11. do-poldne st. 1 čo 200, od 1. do 2. popoldne št. 201 do 4C0, od 2. do 3. št. 401 do 600. od 3. do 4. št. 601 do 800, cd 4. do pol 5. U. 801 do 920. Vsaka oseba dobi pol kilofrrnrna. kilojrram stane 8 K 80 v. — Opozarjamo stranke, da po preteku določene ure ne dobe špeha. Stranke naj se točno ravnajo po đoločenem redu.
■f Soeh za VIII. okraj. Stranke MII. okr^ja prejmejo Špch v ponedeljek dne 3. decembra na Poljanski cesti 5t. 15. Določen }e tale red: od 8. do 0. dopoldre št 1 do 200, od 9. do 10. §t. 201 do konca. Vsska oseba dobi pol kg; hilocrram stane 8 K 80 v.
-*- Kronipir ra VII. akraj. Stranke VIT. okfaja dobe krompir v ponedetick dne 3. decembra 1917 iz svniecra skla-dišća pri Miihleisnu na Dunaj.«;ki cesti. Dolo^en je tale red: od 8. do 9. dopol-dne št. 1 do 150, od 9. do 10. št, 151 do 300, od 10. do 11. št. 301 do 450, od 2. do 3. popoldne št. 451 do 600. od 3. do 4. st. f^Ol do 750, od 4. do 5. št. 751 do 930. Vsaka oseba dobi 5 ks; kilogram stare 30 v. Prinesite vreče.
-f- Koštan! na rumene izfcaznlce B. Mcstna aprovizacija bo detfta kostanj po znižani ceni na rumene izkaznice, za-znamnvane s črko B, ▼ ponedcliek dne 3 decembra in v torek dne 4. decembra v šoH na Ledini, Komcnske^a ulica. Do-Joeefi ]e +.a-le red: v ponede!jek dne 3. decembra od 8. do P. dopoldne 5t. 1 do L>00, od 9. do 10. St. 201 do 400. od 10. do 11. ?,t. 401 do Wn, popoldne od 2. do 3. St. 601 do 800. od 3. do 4. št. 801 do lnnn. V torck dne 4. decembra od 8. do 9. dopolu'ne 5t. 1001 do 1200, od 9. ćo 10 M. 120T do 1400 in od 10. do 11. št. 1401 do 1600. popoldne od 2. do 3. št. IW do 1800. Vsaka oseba dobi 1 kg, največ pa 8 kj?; kilojrram stane 40 vin.
-f Nakazffo in«ke tnfovcera. Trgovcem se bode nakazovala moka v po-nedeliek dne 3 decembra ob 9. uri.
-f- Sfadkor. Stranke se opezarjajo n"»J ne hodiio po nepotrebnem na magistrat radi stadkorja. ker se bode slad-kor nakazoval trgovcem kakor hitro bode do5el v Ljubljane gotovo pa tekom pririodnj^sra tedna. Stranke se prosija naj nekoliko potrpc* ker krivda, da sladkor le ni dole!, ne rađene ne ma-Ktstra? ne sladkorno centralo, M se ne-prenehoma tmdita. da se prometne ovire kolikor mogočc odpravijo. Radi zamude pa ne bode nobena stranica tr-pela škode, ker se bode dobi! sladkor nm vsako izkaznico.
+ Prislaslter hi odfdaslte^ strank ta kruh, soko Hd. Stranke se ponovno opozarjaio, da se spreicmajo priglasi novih in od glasi ođišlih strank vsak dan od 9. do 12. ore na magistratu, Oaleto-
V zadnjem tednu moramo
pokazati, da stavimo sedmo
foioo DOsoiSo nad wsc
▼a hftm, prttfičje, kjer se Izdajajo Iskaznice za živOa. Kadar poslujejo vse krušne komisije, sprejemajo priglase in od-glase tuđi krušne komisije — vsaka za stranke svojega okraia. — Za novo pri-glasitev je treba prin«$ti s seboi hišno legitimacijo in policijsko zglasnico — za odglasitev pa zadostuje le hiina legitimacija.
-f Nakazoice za doieće noseće matere ter za otroke do 3. leta Je izdajal mestiii magistrat od 2, do 24. novembra, kar je bilo že veCkrat objavljeno v iistih. Kljub temu se naknadno še vedno zgiašajo stranke z izgovorom, da nišo vedele o izdaji teh izkaznic. Ker se v prihodnje na take izgovore ne bode oziralo, se bodo oddajale izkaznice za zamudnike še v ponedeliek, torck in sredo, t. J. 3., 4. in 5. decembra v mestni posvetovalnicl Po tem roku se izkaznice ne bodo več izdaiale. — No-seče matere morajo predložiti zđravnl-ško spričevalo ali potrdilo zaprisežene babice, da traja nosečnost že r.*6 tr| mesece, doječe pa spričevalo, da doje otroka, ter krstni izpisek, da otrok se ni nad deset mesecev star. Za otroke do tretjesa leta se mora predložiti krstni izpisek.
t 2elezniškl usluzbencl y pokoju se opozarjajo, da ne smejo prejemati premog pri železnici na izkaznice, kl imajo rimsko številko okraja In tekočo Številko v kro^u — katere so prejell pri krušnih komisijah, ker so te izkaznice določene edinole za tukaišnje trgovce s premosom. Kdor hoče dobiti premog na železnici, naj torej izkaznice za premog, ki imajo rimsko številko in številko v krogii, zamenjajo z druge vrste izkaznice, ki imajo samo mestni pečat. — Aktivni železniški uslužbenci bodo dobili tudl Izkaznice za premog brez številk — kakor hitro bo železniška uorava sporočila število štedilnikov in peči, za katere se rabi izkaznice za premog. Te Izkaz-nic^ bo železniška uprava sama raz-delila.
Pr! obolelostl Žensk, kl se Jlm poja-t vifo hude zapeke, svetu?emo, da se po-služilo v odstranjenie tega zla naravne »Fran? - Jo^ef grenčice*.
Izda]ateH 'n cdgovorn! arednik:
Vsleniln K<w>lttr. La9tri!n9 tr *isk »Narodne tfckaroe*
Isfava.
Jaz  Josip  taldar$16-Jur;ec  tz   Buj
št 13 izjavljfm, da obialujem svojo cbđot-*it?v, da je gospod župan Leopold Da-k*rva v Vrernskem Britofu nepravilno ali pristranskl postopal pri aprovlzaciji, piekli-cu;cm to govorico kot neresnično tn se za-hvaliujem gospodu Županu za odstop od obtožbe.                                                        40SO
V Post oj ni, dne 25. nov. 1917. Josip Žnidariit
/ MATffiONIS X
/ j€d^wtven mmEk mJbauh \
/   U SVOJOJ    1 ng3|  OOAVNAIttJđtVK I AHALfTfČNoJ g^^ fljft  POROOia»l
I      I™"**     ^S      rtdB         I
Kupimo in plafamo:
n svttene  koSčkt  nov«              ra kg K 30*—
-                „      start               .   „ „ 15*—
„ frRtna vfakni in ice*                                   Q
frano svilo                                 •  • » 40"—§
a sviltne Strine po
kakovosti In vrsti            ta kg K 50 - 120-—
PoSlHte mafo količino nefrankirano v poštnem zavitku na naS račun. Takoj dobit« zato po!n znesek, posisn po poštni nakaznici. Tvornica svHenega in bombažnega blaga iohann Konrady I Ro. Oum] VD" Kaisarstr. S9.
Važno za gsrnizijske mena!et kantine aprovizaci]e, trgovce etc.
Kavin nadomestek
najboljše kakovosti dobavljam po nainlžjih ce-
nah. Zahtevajte oferte z vzorcL M. Svoboda, fzdelava kavnih nadomestkov, Praga 1/467.                      4071
Potrtega srca naznaniamo vsem priiateliem in znancem prežalostno vest, da je naš preblagi in ljubljeni oče in svak, gospod
Josip Sterle
posestnik, dipL madvedll lovac,
predsedolk In nadzornik okra|.
soiskega sveta
izdihnil v starosti 66 1. dne 25. nov 19:7 po kratki, nesrečni smrti svojo btogo dnSo.
Prosimo Iskrene molitve \n blažega spomina. Pogreb se bo vršil dne 27. nov. 1917 tz zveste mu hiSe.
Ma5e zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Knežaku.
Rorftnice pri KneZaku, 26. nov. 1917.
Franc sin. Ivanka, Zalka, Milks, hčerke. Rodbina: S«dmak-ova, Knafljeva, Sirtf !j-eve, Potepan-ova.                 4069
Naše vse, naša  najboljša,   najdrafja   soproga in   mamica,  gospa
Š/k «» ~k   taimžfiM
65. let stara,je co dofgem te?kem trpljenju preminula v torek ob Vili uri ponoči v sanatoriju sester križark v Gradcu.
Zemeljski ostanki predrage pokojne prenesejo se zaCasno v petek popoldne cb 3 uri v grobnico centralnega pokopališ*a v Gradca
Gradec - Rogatec, dne 28. novembra 1917.                   4074
Joctp Bmrnčnr c kr. sodnlk v pokoju. Vladimir SenćiP C. kr. n tar, Mflaa Senčar plsarniSkl tavnateli, Dr. Dnftan Seačar notarski kandidat, Mirko S«n£ar sinovi. Lfndmlla KItek, Sara Senftar hčere. J«slp : Itek ^clezni^ki revident. zet. Karla Seaćar, Leni Senćar sinahe. Vtn, «Madr  Klfek, B^go, Boria,  Raito, Sonla,  DaSan
Senćar, vnukl in vnukinje.
^^) Velike družinske predstave v
„KINO CENTRAL"
v deielnem gledaliSiu.
MT Stfttt* Lt n«i«Ua S. 1b poneđtl|tk 3. dacombra. *im
Visoka pesem o izeaileiiu podvoioiv.
Veliko kinematografično delo \t življenja iznajditelja podvodaikoT,
rMtetev« v Mbtto i« »•■•dalfak ob 4.9 pol 6.f 7. lo pol 9 , v Mtttto ob pol IL, S.f pol 5h «m pol 8. Ia 9. steter.
ms                    IDmilaa smo k prodstaTani
l«tri v aoiollo ob pol IL dop.f ob 3, pol 9. In 9. zrtior, ▼
poao«rilok ob 4. ia po! \
rroiprotel« mtop^o im Mdoljofco pre Istovo st) vrli pri obob blO|Olaob t BOdol]o od 9. do 12. uro.
27 6 Stev*__________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD«, dne I. decembra 1917.                                                                                                        Stran 5.
"W    f*9*~   Proda ao   ^EV   |^
ročna ciza!
Naslov povc upravrvštvo »SI. Naroda.c 4#39
.*•   Kuharico   •"•
»prejmas ta takof. Sita Sever, I«|«k* ljana Wot!ova vlica it 12. U.  4059
-Tkofefli in , žrebe
lepe paszns   se   rrođ&'o  ma  Pcllamaki eestt tiev  55 t & nbliaai.     4 29
Vesla trgovina
z meiaclm blage na se proda ali da v naiem. Vpiašanja na pr. »S ov.  Nar.« 4005
•——    Spre-m©   ae trkoj         ■
u I e n U o
za sta^Cičam <. Vrra'ase v sliščirnt Židovska ulica itev. 4. Lupani.             , 3i
Gospodična s pisanisko prakso
teli prlmerne službe. Gre tuđi kot blaga nićarua. Oenj. ponudbe co j ^T-t-Jj ali
pozna e 4098   na iisravn.   »SI v   Naroda«.
Proda se malo rabl'cn
Si val ni stroj „Afrana".
Več se poiivc na Sv. Petra c. 14. trgovina I oblekami.                                             4044
išle se STANOVANJE
sa tako]  tuđi  irebfovano ' brto eče iz
3 sob, Uu/išnje  in  kopalnicau P.smene
poi.udbe po a „Z 30,4022"  na iipr. „Slat. Mar."
s*s    Invalid    :-:
s 70° đelav. zmoinaiti ki e 2*isolv1ral kmet. so o, teli primere slcž^e   N -
slov pove upravn. »Slov. Naroda«   4047
Trsta rsffika kakor tuđi iipe, ielSe itd. IlUc UiUlftC od 4 cm. de^ osti niprei (d :2ina vsaka zađo^tu e) kup! v vsaki Dino2ini Fr. Jkafar mi zar, Rimska   c 16. LJubiJa««.  i
sgre nie već   miZaPeV.________
gaa£-    Izćelu'6 in prodala             i
električne kuhalnc plošče
ia 110 in 220 Vo;v. od 61 " rmrej  Podnim
prosta. iQh* ftemerl eic ^triker Sackeag
3 31 SV. Dnaaf.             4t64
!TMUiiAR~S~
za vodni   mlin, vojaSčine prost, se ta.ol I l^reme. Dnbra hrsr.a  in r'ačilo ro d govoru. IVAN DUJC, Zrvrhek p. Vremskl Fr! of-Dlvaća               4020
—= UdlTELIICF^ i
% ve&ietno  nraisso, ve*ća aiovenatsega, J nent&kega fn 6~s"«e*ja . 3zika fsće slnibe kot domaća učiteljica   ali Tz-ofttelica.
Nas ov pove urrav.  »Slov   Nar.«   4017   j
HiilTuTiL i
Pcpolen  radomestek  za  perilnt   škrob,  napravi  perilo   snežnobelo,    trdo   in   bleščeče,  i ter je  ne   pokvari.   Karton   za  posku§njo =  1 131 vreCic K 30, deset kart^nov K 2~0- — iz  ! Prage ro   pov^et;o   A. Toaekf  Praga, HraL Vinogradi 1274 L. 1.                -1079
Dobro stalno eks'stenco **• m^m
(tndl vo ni invalidi) ali dame. Za nocia- • jo prvovrstni' oftcije nih vo:no oskrbs'venih  s predmetov   zg dovinske vređnosti, se iščejo  ; inte! gentni. ze!o serrozni pospodje ;n dame   ; 23 obisk privatnih odienrtalcev proti primerni j proviziji.   Pudr.mi  i-:kljuCeni.  OgasMo   r.aj SC !e resn?, v uretentn razmenh živeče mo-   { £i z družabno ollko, ki ref!eKt;ia|o na btalno  i službo.   Ponudbe   s   sliko   in   nravnostn m  i spnčevaiom    ter   popisom   življen a   v  slo-  '-venskem   jeT:ku   je   nasloviš   na , Off*zf«le Vertrle^ssfei!?   *<**   ^He^sliiUsbftros Hcnal, UL 2 Pichlergisse 5.             4^75
111 Strojepisko i
i  ssa#SB)o  sle)wesMak#  sa  b#bsssm  s4#b>#*
' tratite, sprejM e>   norlas ■•ktvte,
odveiBik   v  StovesMki  BlatHei.   puea
200 K me«cčno stanovanje in hrana zago-tovljena. Nastop 15. decembra ev. 1. ianuar.
Enrlm dokro !>osvl#aie, srnaine ta zdrave
oiupke od hrušek in jabolk
po 2 E, preienlne (katere se zamorejo tud* v sfabem vremenu na podih i. t. d. suditi) pa po 80 v kg. Cen ene nonudbe z n.^ved^o mru 2 ne m vzoTci, ^e prosi na trrđko Fran Sos, Mnbltasa, Sodna uL 7*
S*-Sm Tećje ali pa tuđi nm&aiie poseatve
i liiio ii! mnMm wMm
, kl  )• pripravao u već.o  trgovino  ob
premetni čest' v ve'jem  kr. u na Krinjs;em
I ali   SD'dnje   Staifrskem.   Cenjcne  ponudbe
pod „Trgovina 4352* na upr. »Slov. Nar«
št££~-   Prodaata se   ^M
dve vrhnji suknii
ena kratka« ena dol ga podAoienl
z   kotuhov^no.   VT ra-a   <e pn q'-r .
ivaau Krcču Djna?ska cea   št 9
dvGr/šde  IU              4 51
f- \--%9      ifiri ^     S^L^^I      'O^a^^H     F^Vin t   W^     ^83b?    ^eaS^      ^^(sW     «^s»
i   se spreime tak oj
v K§WO JDEflL.
,^^        manufaktura
J1*     (mm)   jP^    Joilf Šlager
-^ v^/^& Sesaj I. Wl2S058rs!r. I F.
^^       r.,*"^T*C.^S^        Zahtevajte pratiš in
S^, "y A^JF       franko katao^ o higi-
jenlčmh rredmetih.
Wad   1fOOO.OOO   «e?ih
crr     ročnih šil
jl         i« tt v rabi!   Prakt.čno   ročno
gu       bredstvo ^a Krpan e usn enih stva-
Jtt        ri,    k -njskih     oprem,     jermenov,
/5^A      ievljev, mehov, jader, vreč, voznih
PžS&     Piščev i. t. d   Važno za vsa^ega
g^^^v    vo aka.    Preprodajalcem    ropust.
^^•^:     Cena kompletnemu šilu prot- pred-
^Kr/     plač*!u K 4 70. po cov^eju 5*— K.
^^"         Na bojro ro ie le rreti predrlačilu
P. E. Lacbmann   Donat tX   Mosergasse,
str   3 odd. 115.
8                                        ------------ *------------g                                                           '
ejt^P*"   Kuni   *c    "^B^
pisalni stroj
ludi pcpravila potre-en. po dobri eeni     Ponudbe   na    ,,Psitnl   prsdal
it. 76" Ijnbltana.                 *°b&
Modni salon
Srećko Poiačnik
Liubl]ana9 GradiSSe St. 7,
se dH poro ča za lf de!ovaafe oblek za tjospode fa đaai«t speciaino za
iesens'c ku-tume in plaŠČP za da ne, blu^e franceskih modelov. O'itrem se pnporoča za obraćanje oblek in kostu-mov sa gospode in dame, rrodernizi ranie dam -k h kostum.,v,pla§«*ev zimskih sukenj in povrsmkov za g siode. — Splošoe garderobe za   gts?.   in  dame I
Zfk4 • 8   | _       ^ .9   |^liCIeSllZ3 ^■^0      ■      SS  S^sV W ^B^    ^3F   ^aw ^Bto w
Piikote in s^aSiice na debelo in drobno prodaja *e Pri Al* I pa vite, Ljubljana, Židovska ul. 4.
Posestvo na prodaj.
feadi dražinskih razmer se pfoda prostovoljno lOiio  In  Teliko posestvo na ■otrao's^eai.
JPosestvo cbstoji iz travnikov, njiv. gozdov in zrsvcn pnpadajoCo gmajna Pusestvo je veliko fcribližno 70 ha 75 a. Zraven spada tuđi gospodarsko poslopje s poirebnimi prostori, lezi na jako lepem nrostoru ugodno za več e gos^darstvo. Odda!jcno je V'2 ure od postaje Postojna, broda se pod zelo ugodnimi pot^oji. Gczd je bukov in hrastov, zrel za posekanje, iz Katercga je hobV precei dn' S teai pssestvom >e združena gmanjska pramca. Kdor želi kupiti pmestvo, ti se takoi obrne na posestnika Jakoba Dolcnca, poscstniki v Cermeliicak, po§U Brvievle, | '              *      pfj Fostafnl, ki mu razkaže vso posest, tef pove prodajno ceno.                 4076
»otovttaes   dtroktM   a   prod«ket|aklk postal dekt^ela                 3895
NOVA  VINA
po najnžiih dnevnih cennh Kdor po5Ije sode, ima prednost. Beiko Xlhily. vtaslit tr«ovec,  Pecuh  (Fecs), Jviao O^rako.
otroških vozičkov
tu nif"  ? do aamaejse
01    J9 t BCTTEtiPa.
Fćajcene»š«
_      ^M             O
&%*   JF% *-*•* *'*^'?^         ."" --w ^taa. domačepa   izde!ka  pnooroča
tvornica dežnikov in sofnčnikov
LjubSrana
Pred SkofijO 19 —  PreSercova olica 4.
rnsiSitl uteliie
: za gospode :
Franca Jožela cesta 3.
tif^^niške
po meri
v najkrajšem ^asu.
!-. i i 1 IVU H *«
Ljubljana, Mestni  trg  15
pri poro "a svoio veliko izbet dciEnikov In soSncn^kov.
Hopravila se izvršuicio točno in solidno
Kupim večje posestvo
t dobri mi   travniki   in   gozdovi   na   jažnem taierskem   (najraje  v  Savinski   dolin)   in prosim ponudbe s podrobnim opisom.   3861 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«.
jar KUPIM vagon zdravih leplh -^ag
=se| jabolk I^ez
proti tako šmemu olačilu pri prevzemu bla^a in pro-im nujno ponudbo z zad-njo ceno   od   oddnjne   opstale na upr.
>S1. Nar.« t>cH «-fr.> ,Jlsm"ttta zlm-aka fabolka11 4050.
nove in  starr, kupi TS^kO množino
tvrdka    ,, Lfablfanska    industrija
probliovih zamaškov J2LAČIN &
Ko, IJnbliana.         2273
Prodam
salonsko kredenco,
simsMo suknio, nasnizni nastavete.
K|e,   pove upravni'tvo »Slov. Naroda«. 3757
kini po n.ijvišjih cenah B. K6h^er, veleiriovisa s hotanai v LirJsUe^i    (Leipsig),    BHIhi   47.
Pi ši'jatev  po  poštaih   zavitkih a 5 kg
zaželjene.    Znesek    se    odpošljc    takoi
po c o^pelosti poslatve.      3978
Stavbani polir
ootem                   3940
zidarji,  iesarji  in   delavci
ae apre|me*o proti dobri plači v trajno delo Hrana je preskrbljena. Stanovanje je prosto. — Pismene nonudbe ie n^slovir na stavbenika ¥. fC3*nettt, LfnbMana, i«« lenbnrgova nlica 6. Pri-las; se istotam tuđi lahko osebno.
Vinski kamen
snbe gnbe. Hnmno, međ, vosek, svoto in muho sadfe, smrekove storie, sploh tso detelne ia goxđ-ne pr3delkav kakor tuđi vinske sode in vso vrste praznih vrečf kupi vsako množino po najvlšjih cenah veletrgovina      2482
Anton Kolenc, Celje>
Trgovinam z razglednicami
rasi>o8!i?am po sonstla krasne ao-votti, salonske a 10*-, 13*— E In 18 K, kino-nmetaikov rotograUfe a 17- - K, gravorrkarte a S 8*50, gravonrkarto nrof. Bukovca S 13-—. oMaata alike ffmUsclie) 24- S, nastelkarle a 14 S sa 100 sortiranih koiov. Pliatnskl pa-Tilr konl. s brlliant-ćriiaml 1000 pol a H 73 —. — Zaloga poatnlh razgledale
SVI«  Eisenmenger,   Ounaj   V.f
"ck5nbr.-Stras8e 48.     3945
Nabavite si!
đ k'er ie das in po kaknvosti ne previsoka cena, našemu rrunano dobremu kolomaiu snimka »Hsaor« v lesenih zabojCkih po pol in 1 kg, cern kp K 1*80, ter v sođih po ^0—100 kg po K 170— Nadalje zvračamo pozornost n^SIh cenj. odjera^lcev r.a naš prznano dobri ter rr^o^o hvaljeni kavnl nadamestek a aladkorten v paketin po cnc*et't tn pol kg. Di ave: kakor elmet, poper« Tiiaent. fafraa itđ., ođert in v za\::^ih ter vsa drugo S^ecerl'ako blago ▼ bogat! Jzb'ri sa dobi pri trrdkl
VuCkovU I Šibenik, Zagreb, Import, Esport, SveučiliStni trg It. 1.
Vsc naročbe se spre(mejo samo za na-prej poslani denar, za ko'omaz pa 50% v naprej, drugo z pov2etjem.
»---------g|l5ll=ll=lT5|i         —I
i      •      I
plesksrski in likarski mojsler
M jbSfarss, Rimska c T3.
se pn^croča cenjcne mu obČinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela Jamčim da   delam   samo   s  pristoim   firnežem.
Sci'dna ia to^na postrciba*
Odda ee Ml* oetM
meblovana soba ^T^T«;
razsvetljavo in s posebnim vhođom. Poizvc se v UDravniStvu »S!ov. Naroda«.          4077
-^—-  Sapi se           '
pisalni stroj
za dobro ceno. Ponudbe na g. •*« F« affll« lorfa, ^dvetnika t Celovcm,               4072
L?cc tcjcsrjcu                *
- in mizorjeu
proti dobremu plačilu sprefave AMTOaT STEITJEH, Llablja^a, Jeraaova nU©a 11«
^——   Sprelsie se         ■     ■ i
ucenka
s primerno šolsko izobrazbo, v trgovino * steklom in galanterijskim blagom. Stane* vanje in hrana v hi§i. Prednost imajo sirott in dekl'ce z dežele. Naslov se poizve v upravniStvu »Slov. Naroda.«                  4038
=^\ ABSOLVENT \ms
kl je s prav dobrim vspehom dovrSil kme-tijs:<o Solo, zmnZen slovenskejfa, nemSkega in del. ital. jezika v govoru  Is6e slaibo
•• upravnika ••
većjega  poseatva.  Naslov  v upravnlštvo »Slovenskega   Naroda«         4049
KMg\i\m       onemn,  kl  preskiM sa 1OII —          1. januar 1918
moderno stanovanje
obstoieče z 2. velikih sob, kuhinje, jedilne shrambe, podstrcSia in kleti; Če mogoče električna razsvetliava in kopalna soba. Ponudbe pod „Mirna stranka/4030"  na
upravništvo »S!oven5kega Naroda«. 4030
Zama$l^!.
Plačam za ćele, nczlomljenc, rabljene zo« maSke za steklenice 35 K za kg, za brex-hibne ćele Sampanjske xama5kt 1 20 za kos v vsaki množini   proti  povzetju. 9L KoHn,
Praga-Kartin 496                             4050
_______________________________________..   ,      ii ..       .......    -_f
fšižfptlfia   f>on>u3$a.
Seznaniti se želi potom korespondcncc v svrho takoiŠne fenitve 29 let star mlade-niC z nekaj tisoč kron lastnega premoženja v gotovini, strojevodja pri železnici z lepo p!ačo in st^no službo z izobraženo mladenko staro od 17 do 28 let in nadalje, da bi imela nekaj premoženja, a vendar jt to postransko. Le resne ponudbe s sliko ka-tera se v vsakem si. na zahtevo vrne naj se pošiljajo pod „Ufeoins sre6sv4OS71' na upravniStvo »Slov. Naroda«.             4057
l^^^^^pmi^^i^gaiH . ffaaa__aa_l i awaiMaaaaaaaaa_aaaa_aa-aa_w_^___sa_j ^a_aVa«Ba_B_=i79-M-BBB-B---p-saa-r%: kaa_aaaj_i a_-a_a_HBBB_Ba_aaa-BH_NaSJSSflS__4.
Jščem gosvodinio, %i ima gotovi* ne 40—60.000 Jf; ja suoj denar 5* more na posestvo in na hoitl vf(nh Siti; dober fm posel na kolodvorski postaji- Ponudbe poslati na &r. Obmr, J(oiel JJohm, Slatina. Si^onifa. 4070
C»•»•«•-«Aš%\ i& sredstvo 2a po-    ^^
rrdm^UOI mlajenje    las,   k-  i^k
rdeče,    svetle   in   sive   lase   in   ^^m
brado za trajno  temno   pobarva      Wff
1 steklenica •; poStn. vred K 2 70.      VW*\
rt^pi   Rydyol    "*
-<^B "^S   ;e rotaata voda, ki 2ira fr-^*^       ^ pordeči bleda lica. UCinek
ie čudovit, i  steklenicA
s poStnino vred K 2*45.
naslov ia naročllai
]p. Orolkli. lw\ ■ Drogerie,
Brno, štev. 638, Moranko.
Slsmnsts šolne
za dom in
slamnate pedplate za T M\l
sem začet !zđe!ovatl v toliko, te laliko tistraie-a vs.kl zahleVl lal Jih pri?oro&am kot nađo^siestll« za dra.o asn'eno obatev, posebna za đelo v spoah,         235
Pcsktt3lte, no bode Vam ial.
tcvarr _ alaanikov ¥ Sfobn, poftta Đoaiale pri LJnbllul.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Ceatrala u Dunajii. — lktamlj« 186*.                               Vl^il Iliil iTBSV. PetT3 lllll(f ii JmaiJKli [Ml                                  Ustanovijoia 186*. - 33 počmhlt
Preskrbovanie vseh bankovnih transakcij, n. pr,: Pre-zemanjc drasral- ylO9 na hranilne knjižice brez rentnega davKa, kontovne knfige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vc^no "J0^1™^-stovaniem - Denar se lahko dviga vtak dan brei odpovedi. - Kupovanje in prodajanje rrod-estnlh paoiriav suogo v okviru uradmh kurznih poročiL — Sbranjevanjc in upravlianjc (depou) vrednostmh capirjev in roso ila nanie.
Najkulantneise izvr§evanje bonaih narečU na vseh tuzemsteih in inozemsklti mestih — izplače¥anje k-u-ponov in iz.irebanje vrednostnih papiijev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut m tujih novcev. — Najemodaia varnih Dredalov samoshrambe (safes) za osinjevarno shranievanje vrednostnih papirjev, lsstin, dragotin ud. pod iastm zaxlepom stranke. — OpravUlseo e. kr. razr. loiariis Brezplačaa revizija izžre* bamh vrednosnih papirjev — Promese za vsa Zrebanja. Izplaćlla In aakazila w Amerike in U Amerike.
Uavtmena In pismena po a.nlla i« aatttti o vas* - -Ono-o stisko   spac£a;oć:h Upa-s.kcrjati «ckdir brosplaone.           OaV-Srselavke: Frossetea oSAka L|«llllS&S. - TtUleil itST. 41
Stran 6»________________________________________________________»SLOVENSKI   NAROD*, dac i. oecemftra Mir.____________________________________                             2rt>. ste*.
BUKOV GOZD
aa tMtatovesile olrv^ Inkor tuđi gotova dm eo Inapl po itoiM oosdt ejo Kroailaajossi ge ofeleC od SelecniSke postaje. — *wmmm te aael veQe ■>■■ v —flo«i v ***** Maaajtjeaje* — Pooođbc: U^MMat Pefllal predaj la» tOl.           3505
PRVA KRAHU HiflRAl DROfiERIJA •
parfumerija, fotografična manufaktura itđ.
06MI339 kost Hir« Bife struno?.
Ustanovljena let« 1597.
Jnton Kane
Ljubljana, Židovska oliea 1.
Ceni'ct na tazpolitgo.               Ceniki na raznolago.
Svoje častite odjemcuce
vljvdno promm, da se na) jyrt nafoipit oro}ja in municije vsakdo izkcže s posebnim dovođenjem od e. ir. okrainesja glavarstva ah od c. lrr državne policije v Ljubljani^ da ima pravico do oroiia tn municije. Ne da bi se izhazal a tem davljenjem, ne smem pi%odatt orozja ah mnnictje, kakor tudt nt popravljan  orožja.
Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo*
Fran Seočik
puškar in trtjorec % oroijem v  Ljubljani.
HM
Ms!v£šia slovenska hraniliiica!
Afl         I            I             •■     •           M     i   P«            %
rivali8u fircifillliiLcI iJUDIJdfiSKcS
LJUBLJANA, PreSemova ulica St 3
fo imela koncem Ista 1916 ?l«f ........   fi SS^OiOflO'—
lilpotetalh is ebćins^ih poit]ii......   ,   ,   „ 30,60 voifl*-
rutrtaegt iskiađa..........   .   .   „    %fiQQ MQ —
Spojem« vkm vsik Mmw* in jft o^stuje wjviJ]e po
4 o
Mi|a 1a aesttlna vlaga pa po Soganra«
Braailaica je pupilarno varsta in stc?! pađ kanlrolo
ۥ kr. deSelne vlade-
la varčania iaia vpalfaas ltoaa doniaSe liranllnlke. ^•so]a  aa  semliii&a  In  paslopla  na Eraa^akssa  uroti   S'a,  fz^ea Sraalska  ya proti  5 VA, oaraatlia la  proti  aajaiaal 1 • •  0 lirom a
^ <■ * o odalačavanSa na fta!$.                           %    is^
V podplranjo trgovcov ia oartnikoT Ima aataaovljoao
\W Kreditno društvo, *^a»
I Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporoča svojo bogato zalogo
veznih kolcs.
si rotf^ino is  ctort.
Bifznsfitl lom* zi reznie i hiil
Pisalni stroj i „ADLER",
pletilci strojl
vs«h   vcllkosti
gf&       Ali ao hočoto aTO]«fa
J3^    revmatisma profina, itchiata
koreaito imatm ? 1587                   Tiaoći io osiravlfOBlI
aiaalaa v adlh in ilcafcfn, •faUl ntfia, akrtv
1|im roka in aaft, fr^maj«. ko4ea|a v različnih
dtffh teieaa, ćelo ttlafcaia o€l ^o posledicc rer-
matičnih in protinskih bole čin.
lidla Vam iMlraven produkt sa zdravljenje.
Nobem   mfvcrzatna   medicina,  temveC  tdravilno siedstvo, ki je dobeotsa mati narava bolnim Ijođcm
daruje.
Vsakoaui aroiplaina poakašafa.
PISIte mi tak©}, da Vam potljem sroie zdravito ifi
fionCRO rarpcaro brciplacno.  Postanete fcvaJeSt*
moj pfirr«eitec.
HufoJM|a: Opora-Apataoto, laalat-paiia, ¥L, oa4. 244.
dhliililiie
|   y  §1^^       vsch vrst sa urade' ^HHKi^^^    društva, trgovce itd.
L fin  1 Mn Čoic,
j^^.              ^^F     grater la izđetovatelj
^^av-^^       kateiktTiii ItanatUj
LJUM. DmT'1 tn Št?T. 1.
Franc Furlan
nilebi* f>KfciH»n tim
kljdčovničarstvo zaloga šteđUsikOT
se nah«|a:            125
jimktlti trg štev. 9.
? Ijilasl, M&i {& il
Velika zaloga
steMsalaG; ucrsela-
nz, sveiilk, zrcal,
£ipy kosar cev, vrdkov
!. t. €.
Jcsfilmska in kavamar-ska namizna pDsoDa
pamo barvarsivo
ter ketnično či^en'e in snaženje oblek.
Apreiura sukna.
! banski m Ma elita St. i Spreiemališče
Ss'enbnrgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
JCadamcsItlno psriumlraao
v elegantnih kartonih Uno opreralieno
ducent 14*40 kron.
Zriovci ue(]i popast!
Dobiva  se pri  tvrđki
i« liiem
Ljubljana
sv.petra cesta 28.
Prostovoljna dražba
Mifiaga in gospodarskege poslopja, fer fud" vrta ▼ DobravUah taliaa StoT. 3 pH Tomafa ao bo ^rž Ia dne 16. decembra 1017 ▼ Tantala w proatorih , Hraailnico la poaoiilaioo" ob 2. mi popoldao, k|or ao poiivo tndi pogofo.
4072                              __________________Naielstvo.
aa    i                  ?                *5
5^ 9 & &t -*-*    fe %* •* vjg ^
Mavedit« »Krajno ceno,   naioženo na
2el. postaj; in rok cddaje?
TakojSnjc    pla ilo     proti   dupiikatonrj
tovom h listor.
Ponudite ■• metoroenti
Mm* l?! — Mitie irage (stan) Wn !» — smnkno sko^i
na kubični n«t«pi
thm\ 1«  —    te za lm
(snrekov, borov, hsjev)                     (Srabenheta)
Vinko Vabič, iel?tmt lalec, JiluKtaj.
u dobllh In ve'zh od 10 cm đebelosii aspraj kupi po najvišji cenl
Jfsll^s  TLi%zn  na  Pol^eli v Sa^inskl dolini.
izerinejo kar najhitrejSe no uporabi „Dr. Fi? eha original-nega rujaveca mazila". Brez duha in ne omaže. Mali ion-
ček K 1 60, vetiki K 3-t druž nska pore ja K 9—.                    332
Df. E. Fles^hs Kronen-Apotheket (Gy9r), Raab Ogrslca.
■;s liinsiiii Viiiiiu Đ3i¥, idKfl lii illuEZil r
Prodajainica:
Miklošičeva   ulica   št. 6.
nasproti hotela „Union".
Hip
§<|h I Mm
in 9Qit?6D3 pleskana:.
121
Delavnicai
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
L Ir. ?rir. zafiTtvBlua inSu     »^ (. ki. iri». zanm dražba a flrtjojt
„H^frilslil Fsnibs" na Danalu. ■
TplaCiai đeini^ka (Uvatca K 8,0*0.000,
Družba zavari! e:
«) uroti š^ftđa^ md t^nia, strele li parne aH •HtioTe raistrelbe. ka kor tuđi proti ikođara Tglcd ^aienia. oodiraaj* pottonlj In proti 3koda9i Y«ied odfl&lanja nremičnih ttriri. na-talje proti požarnim škoJam iiTine, laloge vsakO7TJ»tueja Haj«, femetijsk« orođjc, pii-ieViLt itd.;
fr) proti ■•2amim SVodaia fdljske pridelke il k?ajs v c«s1op!?fi in k»iicah;
š) proti ikodam rsleđ slcčajiega nb.tia frcaloega
«") razi«mti*t bitf« fr§ti g^ođam, BtsiaHm pri areraiaftiD f a sahem ia pe vod!;
#) iiroti š'ni&m Tsled tatinske^a Tloma io TSled tatvlar ii zaurtih ia ađnrtih prostore?;
f) proti TssHoTrstaim telessšra nezgodan, nadalje »preiema jamstrena zavarovanjc ohrtni'a •^djetij. občin. lekarnarjer, hiinih posestnikoT, veinik#v, Iotcct itd.
ftet&i&ka flamlca .   .   »   .   K ^•tO.Mt
Stanje zavaroTanih srot • • K 230,000.000 Premijske rezerve . . . . 9 M.OOO.OM LetMi dohodki na premija*    .   ,    12,000.001
Dražba iavamje ia eioTeiko H?IJ«je p« cajrasnovrstnelšib kombioacijtli, ktkor:
a) za slučaj smrti; da je glavnica plačljiva takftj po zararoTanćevi smrti na njega zaostale aa kako drago đoločeno oseb*:
6) za s1o£aj imrti {n raeSana zavarovaija z opre-stitn'ie plaćila zavarovalnine, oziront s pri« znanjem dosmrtne reott ob nistaji onemoglosti nadalje sprejtma
ć) zavaroTaaja za doZiretje, preskrbljenje zt starost; zavarovasjn otrolkih dot pUčljiv« pri dosega določsne starosti na zataroTanca samega
d) ztfaroranie dosmrtnih rent za preskrbo ?det in Tzjojinsklh rent po najniijih prenijah io pod najngodnejSimi pogoji. kakor BezaTržea^st is nezapadlost* police, jamstvo tndi a »ločaj Toitke brez   posebne   premijske  dokltde itd.
Natančneja pojasnila daje radevoljno
Generalni zasiop v Ljubljani
Sodnijska ulica štew. 1«
I Wse voj@ik@ pr©d>ifiete 1
priporoeam po uaao alzkih cosah svojo zalogo
Zvezd vs«h vrsi          egal. tuku«                  glavnikov,
pori                             gumbov w*«h vrti       krta«
peHtipa|«v                     in pritikHn                 mila
mati. obvaa                 lzr;otovlj. uniform       sobne pario
redov   ^                      deinih plaičev            brHanline
"^•'J                          koiuhasUh vrei          pudra
baionatov                    koluhov vsoh vr»l      Instnmioittov ao
^•W                          Jopie                           J   nohto
J^l-                      odx«akov                 parfumov
JT^                            roi so Soplco              ogtedal
rokavie                        ovratnikov                 i brivskiH aparalov,
ovolnSh sama!            vsoh toaletnih in       j P»tnH» necessairejov
itMjtiiUi flamal            oalant^Hisklh pred* , roinlh kovSofcov
voladkesa sukna          motov                       i    velikih in manu
Splošni zavod za uniformiranje
Ruđolf BodeamilUer
Ljubljana, Stari trg. 8.
276' *tMf__________________________________                                       »SLOVENSKI NAROD*, dne l. decembra 1917,_______________________________________________________Stran 7
Ljubljanska  kreditna  banka v  Ljubljani
DelniSka giavnio. 10,000.000 k~..                                                                                                         Runmi fondi okroglo 1,500.000 kron.
Ps^ružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, (sedaj v Ljubljani) in Celju.
Vlo^e na kaii2.ee ia teaott ratna,                                        Hakap in prodaja vrodnostnlh paplije*. Financirani« erarlialh dobav. Aprovisaoliakl  krediti.
Oficijelno subskripcifrko mesfo za podphovanje
VSI. avstriiskega ^oinega posolila.
_____________________     Podpisovanje se vrii od 5. novembra do 3. decembra 1917.
Čaj          „R u b i k a n"         Čaj
posfavno varovan
1  paka = 100 kartoDov šte?   I.......K    40 —
1      „      =   100         „           „     2.......„     80—         3S83
1       „      ss  100         „         „3.........160 —
ftazpoiiljattje   proti   vpoflatv«   romska   ali   po   povzetjit. Trgovcem nm efeboio popust.                                          Zaitopnlki s« il*e*o.
Lang & Komp^  „Rubtkan"   prodaja   iaja
OSIJEK, Slavonija.   Telegrami: Lanflco-np,
—^--------------------------.....     ,   ......       ,      .,.,                                    ....                                                   — „
Ante - Bajec
umetii?  in trgovski vrtnar
aaaaj li. p. i. atfiHlie. n se rjbaji njtftv
cvatlitni saSon
samo Pod Tranco št. 2
poieg Cdvljars :c^a mostu.
Velika  zaloga  suhih   vencev.
zdeiovanie  žopkov, vencev, trakov L LI Znnacja oaročila točao.
Vrtnarija na Tržaški   cesti  št. 34.
f^fV     H« proda] so   "VI
2 te! li na Glincah
vsaka  z  5   stanovanji   in  vitom  v   b  žni župne  crkve  in                 3^39
1 hiša nn r>rylah
t 10 stanovan i in vc ik<m  deiavni^kitn do-
slopjern in vrtom. Le nrsni kupci naj polože
svoje naslove  pri upravi »Siov. Na roda c
Toaletno
milne nauomeslilo
rarf umireno, cle?aTtno oprem-lieno, 2V2 tuc v-eV»!aa kartona Ona   franko K 26'50   Dobavlja:
Lang & Co.f Osjek 1,
Hrvasko, Župni trg 1.
Naslov ta brzojavke: Lengcomp, Osijek«
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar
Mufolana     83g Kolezi;ska ulica št.  16
priporoča svojo bogato dpremljeno
vrtnarstvo   ter    okusno    izdelane
vence, šopke in trakove.
::       I7pr>sn>ranie
ob irrtTrš^ih c&rih
i crevesne   cvctlfce,
^keker   trdi    naffi-
(ne*šo dekoraci^ske
cvetlice za dvorane
8     In balkone,     k
Vsakovrstne sadike do naj21ahtnej5ih cvetlic in zelenjadi. Spreiemam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo točno
in solidno.
ĐrsoiaTke: I. Biiovićar -  vrtnar. lifaUliana.   ::
N3'cen35e ^^^ s$aiae blago B2ravzi53£ iz i^v^rne.
fjP ?? ^K ^ ^r ^ 11 ^
P^   OS     ^J^   .^     *-l*   ^.Afc    %«7    ?S:i
na b Ijši tebačm na3pmeste>. najboliši slsSki kav; i naBomestek.
RocKe za juho, soIhž. ifd. TorMce za n^^vsrjs.
Gozelin za čsuljs. lisža n U0Z3VB 1.1.1
Rudolf Cefiš9
------------------  Dobavljamo------------------
barvne (rakova za vse vrste pisalnih strojem,
Itarfcors'ii papir (ogl'oa <paplr) v vseh barvah,
kartotalie (kasina llsteme) in vertikal-revistraturo (meblje in mape)
pomaožsvalne aparate in pritikline (ovoSčen papir in barve).
„RemingtOn" pisainih strojev delniška družba z o. z.,
Duaa! I., Franz Joseft-Kai 15 in 17.
Tovama ooh štva J. J. Naglas
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.      m
sa spalae Ib ledila« sobe, taloae tai gospoiko
sobe.   Praproge,   zastorll,  modroel aa vuitl
ilnuatl modroel, otroiU voildU ltd.
v/ 0 r tr 9B?sr rawQ*li!i !nfnrii9   \<
s»/   Pri naši po3Tcr?i?cI kafsl^eze srećke so zadele:   >^T
K 306.009 glavni dobifek:      ^-^
/T^\       u 100^30       „           „        /^i,   \
[        '          I           it 10.2G2, iržrebaa :Tae iG. ekfotra 1913., IV. lot        \fc 10'— /
5     K 40'—/                 8g m         b          ^    M>       n       ,917 ^    w         Xj_^ |
|     ^—-^             K S0.0C9.......St. 60.606,                          |
£■                               „  30.000 .......     ,,   68.435,                          «
1                               „  10.009  .   .   .   .   št. 7.782. 130.169,                a      -
«        ti*                   99     5.000.......St. 68.425.                ®       *S.
"S        ^                              nnoiro dob^kov 99 Tl 2000, 1000, 3rO,                         S         g«
£         O                               409 Szi veliko širilo itobitka? po K 200.                        ™        7
I    *         iia AHA ii WM K 1,338.500—           |   I
~      g                 Priliodnje žr»ebanje bo             gi    »
£      U                      12. in 13. ciecsmbra 1317.                    —      |
3                 Malo n S:3s '200 W$m i stas. znesira R 421.08B-.                             ?
- /     v                     SražBse i»r§3a|a                    /*\\
(   1|f    ^                                  . •                           ( k 5-   )
\v Lfubliani.                  Al
kot poslovnica c. kr. avstr. ramr. loforlfe                /A^
in njene puilrnžnice v Celju, Celovcu, Trstu          /4% Splitu, Gorici (seđaj v Ljubljani)
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri                    M
l iEBHiBĐ > mm mm
HRASTE
Isputtal*, grlate, sroMteo ia tlrag« koise bolesni odpravl hitro te »*• gvrno  Faratol,   doauče   iyi1to.  Ne
umaže, je brez vonja, zato uporabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3 50, đvojnati K 6.—. Dalje Parmtol tresni prafiek za varstvo občutljive kože, ikailjica K 2.5a Oboje se dobi  proti  vposlatvi  zneska v
lekamaria M. ^l«in Paratol tronilol : v Bmdiaapeitl, VTJ-14, B6isa ntc« 21.
Lflsne kite
nafbolii« kakovosti po 10.14, 1«, 20 in 24 krra; latmo podlogo Erepp ali Pfthon ta lojino mro-žice v vseh barvah; „IIERIL* barva xa laao ta brado od Dr, Drallea rjavat temnorlava aH crna po 2 ta 4 K itoL, vao Io ao-> lidno^  zaneallivo  blago priporoča
Štetan Strmoll
Ljubljana« Pod Trančo št. 1.
Pozor! Zaradi vpoklte&afa v vofaftko ilalbOTaa|e ft lokal odprt saaio aa prodalo blaom ta sleer vsmkl daa smata •4 9 do i/>l ta v oedeilo od t do If uro dopolđaa.
.;:.: c'uuu posoillniCD Iiublisinske oKolice u Ljubljani.
ohreituie hranilne »toge po BsBh "     Ali  01              brez odbitka rentnega davka.
Rezervni zaklad nad K 1,000.000.      "T /♦  /0         Ustanovljena 1.1881.
Stran 8.                                                                                                    .SLOVENSKI NAROD*, dne I. toctmba 1917._______________________                                                        276. Stev.
StMMft vtofl kMNM MptaBfen 1917 ML ■ M8yMflM0°—•                                                                Glavnica S 49.ODO.000*—.
?SB Češka industrijalna banka afl
rmnndrMje goJnJKIIi Um.  ::                  :: KmUte» onglzaaie nokape.
Vttakomtne bučne transakcije.                   Srećke c kr. avstr. razredne leterije.                   Na&azll« vojaissa njetalkom.
.^_-—^^____ - ------------ ——-—■---------------------------------------^—_.-------------------------------------------------.      —_---------------------------------------------------                                                                                                                          _____________________
Planino fririvirio  oithestrione,
riOUiro, illOfUH?, in harmonije. S. KMETETZ
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
Kostanj'ev, hrastov in bukov ki
kupi vsako mnoiino franko vagon         250
Stroiilna tovarna Samsa & (o. v Ljubljani.
VpOštCT« se le pismene ponodbc z navedbo cen.
Tvrdka f. Čuden v Ljubljani,
^a^aai^afcal^Biaaafe^Bfcattfla    AsaK^aa.    X£*w      4
Pricoroča 3e svojo veliko  zsiogo ar, Elatnins in  sTebrninc.
Kupuje staro zlato in srebro in rame po visokih cenah v zameno.
Naznar.Ja, da cenikov za leto 1918 ne more rszooiiijati Jeo istejra blaga po vzorcth ni, hoćete se osebno oglasiti in
potrebno pieskrceti ktlikor časa zaloga traja.
|f    Nad SO let  obstoječa    ~9R
parna barvarija inkemično snaženje oblek
^^= apretura sukna ^^s LiabUana,      ■„•« B--       Oltace,
taUabantva «1. »•      HII1IIII UUV         Bw«ka alloa 4«. P«str«ite vMtaa la toiaa,                              Majaiii« eeas.
Jfastni trg $t. tO.            '" ^ ^<?
:ŠKATUE:
ia niii laje s sadio!
ŠfcstUe za pof tne in vojnopoitne j    potiljke vvseh veliffostlh
priporoća
MwM \mm F. Bona: »o
3065             Ljubljana«
jRupirem in proiaiam.
boditi pohtttro, sleklenlao. ta-lešo. raMee, porealas, oroifa, porobe, star deanr, st^ob vie, fear (• nsimasf  50 !^t staro.
Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemftšca ;td.
Albert Darganc
brivec in konosr^onpaal starinar
Prei v C    Ra4| a| ^if
Gord. I a  DClll|d Gorici.
Ljubljana. Stari trg št. 23. mM§$ d»okolesa
^^^p^^   N^gf>      s sto, eneiaivtte.
livatni strofi, gramofoni.
električne   iepae   svetOke   te
komn ct"C Od t !■ Naiboljf e baterije.
Pesebno niska čame nm prcprodajalc«
Jfohanična delavnica na Starem trsa št. U
v fhililtn kiši jraleg gsriške kleti.
M. Sslinbert
pre«e Bilina & Kasch, Llnbljana, Z!đ@7s%a ni. 5.
PTinorcč?    rHiU-o    ušlo?"    tVanfll    i II
Cf!fco-rokarlc,   mo^tid  ^'ago  -^
fi.sporfp    in    Him<"     n*znovrs:n»»    fflae
parfeme, radna ćela in materijali kirargfftae  predmete.     4i£
Moderna predtiskarija.
|zđe2ovaa;e preo^ećenibgno« qv.
vsake   vrste parkeS?noy Irs   fine  p i Skote
———    na debelo In r?a eSrc&no se eSobijo pri    ———
£1. Ipavits, Lns^lgana« ZSdoys!ia ulica 4«
BLJb 0%fJa*a|       C9 i^^                  Prinoroča     največjo    irbiro
rSUUlll     SdiUlI      nr.!h velour-klobukov s
S- .       ._         . .           kosmatim  robom  12  prvo-
Tllnil?    Rll^lTHiJfl     trsinih   to^arn  »Novega   Jičina«,
I lilillf alfinV 1 IP« IJ     kakov iz baržuna, filca ia ko uho-
I Uli! 3     ■lilltlLlSMlu     riae, ter čepić za dame io deklice.
~.     .       i-     v.      n        Popravila točno in vestno!
Židovska ulica Stev. 3.     yeRka i2bSra ža!njh klobukO¥#
Dvorski trg 1, Ljubljana.     Cene razmeroma zelo nizke!
J. nnilLii, uiLiiyi9 Ji. rUUO IljIu Ij.
Kupujem ko?,e vseh vrst diviafin, lisice, kune itd. po naiviSjih dnevnih cenah.
Pilporcčatno ^pecIialTio
dcmsio !n otrosUo KonfeKcilo
zelo solidne tvrdke
NI. Kristoffič-Bucar
Ljubljana9  Stari trg  štev. 9. — Lastna  hita.
Na!neve|*e      laf"    K0STDM1    ^al      Ifajnovejša
Bf ffjte^P • Plai&e, jope 1 %8P|Wf ■ i i 1 9 *^ ^sloe — đom^čo obleke lP O 11 lm i II S i Perllo, 6epiee9 tpertne | ft 1» 11 AJ % W šmmš  klobuke ia steznlke.   Illllllmm
Otroške sikHe i oike ■ mladenke.
Blgieaftea  perli«  ta  drag.  potrebftilne  xa  noverolenike.
MT Požilia na izbiro tuđi na deželo. ~va
I. 5U amortizacijsko drfavno posojilo po 92a-
odStevSi enomese&io obrestni bonifikadio, torei po 91*54;    .
II. 5U dne 1. avgusta 1926 povračljjvi državnozakladni listi po 94#-
Priiav« spreiema po originalnih »ogojih
oficijelno subskribdjsko mesto Kranjska dfižfilna banka v Ljubljani.