Poštnina plačana v gotovini Maribor^; petek 14. fullfa 1933 Stav. 157 Leto VII. (XIV.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlttvo In uprava: Maribor, Oospoaka Ml« 1t / Talafon uradniitvn 3440, upravo 2400 Izhaja razan nedelja In praznikov vaak dan ob 10. url / Valja maacCno prajeman v upravi •■'po poiti 10 Oln« dostavljen na dom 12 Obl / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani t Paitni čekovni račun H. 11.400 99 JUTRA Preorientacija v zunanji politiki Evrope PAKTI IN PAKTIRANJ je Y.,vse°bči zmedi povojnega življenja r *a za vse, ki so gledali v razvoj ev- Pske politike, vsaj ena velika tolažba: * So videli in vedeli kje je kdo! Točno **lTio Poznali razvrstitev sil: na eni stra-, bila Fran c i j a s svojimi zavez i Belgijo, Poljsko, Češkoslovaško, Ro ^nijo in Jugoslavijo, na drugi sovjet- ba-^Us‘3a> na tretP Italija z Al-Ne111?:0- ®°*sarijo, Madžarsko, deloma "Pcijo jn nazadnje Avstrijo, ki je za- sred-'-a ra3^’ na četrti Anglija kot jjQ|. lsoe svojega svetovnega imperija z AlJ syotovnimi kakor evropskimi pogle-Snion 'Pteresi, in na peti vse ostalo, kar c e 5i'števali med takozvane n e u t r a 1-^ razporeditev Evrope, tako se je ..le zdelo še pred dvema mesecema, Vek *a^° tr<^na’ s^ora3 ni bilo člo-(ja ‘a’ ki bi bil hotel ali mogel verjeti, Venrf bo nenadoma pričela rušiti. In Srn Se 3e z2odilo tudi to. Dočakali l(00 v splošni krizi vsega tudi že čas, ne venio več kaj smo In s kom smo. ko •tas ciie ne vemo niti za korak naprej, kam Vodijo neštete taine diplomatske ak- Og^POgajanj in sklepanj vseh mogočih torr a 11 c i j a je proti vsej zdravi logiki Vj afirala pakt štirih velesil. To se pra-% • 3e vst°Pila v druščino, ki jo tvo-fc.„ bsti, ki nikakor ne spadajo skupaj: Jaflr»/\~i r. <«. ....... . tiv?1!202'!’ Italijani, Angleži in Nemci. Mi-Mt -a Ir.,a'ik) za sklenitev prijateljstva. loga je pričela trdovratna pogajanja |j o, na kakšni podlagi in za kakšne Iiy ®sije se vodijo ta pogajanja, ne ve »j? krst. Samo kak P e i t i n a x nam v Sa i de Pariš« odkrije od časa do ča-Sj kakšno podrobnost. Francoski mini-svS^* svet je razpravljal te dni na neki ijp seji o smernicah za pogajanja z S-, jJ0 radi ureditve podonavskega vpra-Ca;Katerega in kako? V Rimu so sc ® Pričela budi uvodna pogajanja med Ufe državo in Italijo o ureditvi »jadram tk ^hfa vPrašania<< m sklenitvi nenapa-ega Pakta. Kakšnega in kako? Ob-Vrju1 Se Pa Pripravlja Italija tudi na do-s j j ev nekega pakta s sovjetsko Ruji^0, ° katerem trdijo eni, da bo nena-’ drugi pa, da bo vojaški. Vse to gjJje moti Rima, da ne bi dalje intri-IšVi, Prot* mal1 antanti. Sicer ne več No° lud’ ne P°tom tiska, marveč j........... t ...— • z]gai tajne diplomacije. To smo opazili je bredel nekaj časa, držeč se čolna, P® vodi, nato pa nenadoma zašel v gl°bok® strugo, kjer se je pričel loviti za čolna in že v naslednjem trenutku izgi°^ pod gladino. Ko se je kmalu- nato zovf1 pojavil na površju, ga je že nesel močO’ tok Drave proti železniškemu most* Dogodek je opazoval z brega neki Antojj Butolen, ki pa ni mogel nesrečnežu fl1* pomagti, ker sam ne zna plavati. Klic3* je na pomoč, toda zaiman, ker ni bilo nr kogar v bližini. Trupla nesrečnega Koc' beka doslej še niso našli. Smrten padec z drevesa. Predvčeraj' šnjim je obiral črešnje v svojem sadov' »jaku posestnik Jernej Anže! iz Cog©^ cev. Ko je visoko v vrhu drevesa sto?1 nekoliko preveč na kraj upogljive vef j je nenadoma izgubil ravnotežje in Pa , več metrov globoko na tla, tako nes^j čno, da mu je počila lobanja in je kmalu nato umrl. , Nesrečen padec z odra. Predv^taJj šnjim dopoldne je padel v tukais®i Freundovi tovarni usnja v Melju k3*! 5 m globoko z odra delavec Bogomil j lob^ in so nevarno poškodoval na , Reševalci so mu nudili prvo pomoč, to pa so ga odpeljali v domačo oskfB na Pobrežje. Iz mariborske bolnišnice. V četrtek1 padel 241etnemu viničarskemu delanj Josipu Legatu iz Nove vasi težek h". na roke in mu jih nevarno poškodo^ Istega dne si je pri padcu zlomila le.v roko 4letna hči delavke Marija Brodu!3 kova iz Orehove vasi. Neznan pes J ugriznil v obraz 211etno posestnik0' hčerko Marijo Švarcovo iz Draginje ulice. Vsi poškodovanci se zdravijo bolnišnici. .. Drobna policijska kronika. Policij3 } prejela od včeraj na danes 26 prijav ‘ ovadb, aretirala pa je neko Štefanijo V zaradi vlačugarstva in trojico Fra?č, C., Marjano M. in Jurija V. zaradi p*j3 nosti. Iz zaklenjene drvarnice v Pri?L, niški ulici je bila ukradena Francu K® larju lepa kokoš, Marjeti Rajšpovi v ril-Metodovi ulici pa je izginil z ve par nizkih rjavih moških čevljev. Vremensko poročilo mariborske met \ orološke postaje. Davi ob 7. uti ie k3*, toplomer 17 stopinj C: mfrfcnalna te3 peratura je znašala 15.3 stopinj C; ba meter je kazal pri 20 stopinjah 739.6, duciran na ničlo pa 737.2; relativna v‘ ga 89; vreme je tiho in jasno. Nova palača na razvalinah grajskega stolpa PROSTORI ZA NAJMODERNEJŠI KINO. Kakor smo že poročali, je zaprosil tu-Rajšnji podjetnik in lastnik kina »Union« 2. Gjuro Valjak za parcelacijo zemljišča Mariborskega gradu, ki ga je kupil od kavarnarja g. Streharja, kjer namerava zgraditi lepo dvonadstropno moderno Poslopje, v katerem bo uredil tudi najmodernejši in najpraktičnejši kino, ka-*0r ga doslej še ni v državi in celo ne daleč izven njenih meja. To je bila sočasna sodba strokovnjakov. Mariborski mestni občinski svet je parcelacijo v načelu odobril; ovira je bil edinole stari grajski stolp, o katerem pa se je ko Misija poklicnih strokovnjakov izjavila, da se lahko brez škode podre, ker ne tvori z glavnim grajskim poslopjem nobene zgodovinsko pomembne in arhi-ektonske celote. Nato je zaprosil g. Valjak bansko upra vp kot kompetentno oblast za dovolje-n,e za zgradbo projektiranega poslopja s kinematografsko dvorano vred. Dne • iunija t. 1. je bil na kraju komisijski Sled, nakar je banska uprava izdala’ t- m. svojo odobritev, s katero dovo-,!ute g. Valjaku zgradbo po načrtih in enničnih poročilih, ki se bodo odobrili e naknadno. k • Valjak bo sedaj še zaprosil mari-,°rsko mestno načelstvo za gradbeno ^ v°l)enje, nakar bo mogla pričeti rasti jj3. r,aZvalinah podrtega stolpa nova, oko sCl |n današnji dobi ter splošnemu licu ®dišča Maribora ustrezajoča stavba. . !z zadevne odobritve banske uprave, ‘iroma poročila komisije je razvidno, 3 prišel novi kino v pritlične pro-°re nove stavbe, dočim bo v prvem adstropju veliko petsobno stanovanje, J drugem nadstropju pa dvoje lepih dvojnih stanovanj. Glavni vhod v kine- matograf z dvema skladiščema bo ob Grajski ulici. Stavba bo oddaljena od starega gradu približno 13 m, od Stre-harjeve kavarne pa 30 m. Kinematografska dvorana bo dolga 24.27 m, široka 13 m in visoka. 8.20 m ter bo imela z dvema ložama po 6 mest vred skupno 552 sedežev. Čakalnica bo izredno prostorna, saj bo merila 13.20 krat 8.20 m, in bo ločena od obeh stranskih hodni kov. V njej bosta nameščeni dve garde robi, buffet in bo imelo v njej prostora 130 oseb. Iz nje bo tudi vhod v dvoje ločenih stranišč za dame in moške, ki bosta opremljeni s primernimi ventilacijskimi napravam!. V predprostoru čakal nice bosta nameščeni dve blagajni. Ob obeh straneh čakalnice bosta tekla vzporedna hodnika vzdolž cele dvorane do izhoda v Grajski ulici. Iz dvorane bo vodilo v ta 3 m široka hodnika po troje 1.40 m širokih dvokrilnih vrat. Vhod na stopnišče k stanovanjem je predviden iz desnega hodnika. Kabina za projekcijski aparat bo nameščena ob koncu čakalnice nad vhodom v dvorano in bo izdelana s stropom in podom vred iz železobe-tona. Ventilacija za dvorano je določena v dveh odprtinah v stropu in pa v centralni kurjavi s pomočjo toplega zraka, ki se stiska' iz izsesava na motorni pogon. Kotel in ogrevalec zraka za centralno kurjavo bosta v posebnem kletnem’ prostoru. Vsa ureditev je zamišljena tako, da bo ustrezala vsem varnostnim, zdravstvenim in ostalim predpisom. Tako bo prišel Maribor v svojem središču do lične moderne stavbe, ki pa se bo po svoji zunanji izvedbi vendar pri-' legala svoji okolici, obenem pa.se bo lahko ponašal tudi s pravim velemestnim kinom. Vprašanje našega trgovanja s Palestino IZJAVA PREDSEDNIKA ZDRUŽENJA SADNIH IZVOZNIKOV ZA DRAVSKO BANOVINO. . . Y ljubljanskem »Slovenskem Narodu« izšel 6. t. m. pod naslovom »Palesti-v3 — obljubljena dežela« obširen članek i Predavanju našega konzula v Haifi g. ^božanskega. Čitalec si je z ozi-.?t,i na vsebino ustvarjal s popolno pra-‘ *.co mnenje, da med izvozniki Slove-')e ni pravega zanimanja za palestin-3 tržišča. V kolikor je meni znano, pa e^sa stvar prav nasprotna. Dne jn 25. junija sem bil v Beogra-tu prj »Zavodu za pospeševan je zunanje 2rg°vine« ter se je tam meni kakor tudi ^stopniku »Drave« lesne industrije d. d. l_“ariboru in industrijcu g. inž. Milanu ^narčiču zagotovilo, da se bodo pri po-Jknjih z g. konzulom upoštevali v pol- ni meri interesenti izvozniki naše banovine. Z veseljem smo pozdravili akcijo »Zavoda« in prihod našega konzula iz Haife. Namen njegovega prihoda je bil ta, da nas čim bolj seznani s trgovinskimi prilikami in običaji na tamkajšnjih tržiščih. Gospod konzul si je nadel tudi nalogo, da radi zboljšanja medsebojnih trgovinskih odnošajev ustanovi J u g o -slovansko-palestinski komite, čigar namen bi bil v glavnem ta, da posreduje med našimi izvozniki in tamkajšnjimi uvozniki ter obratno. Le iz tega vidika smo se z veseljem pridružili zapo-četi akciji in smo bili pripravljeni podpreti jo, umevno z našim sodelovanjem v tem komiteju. Nerazumljivo mi je, zakaj niso bili interesenti izvozniki naše banovine pravočasno obveščeni o takozvani konferenci gosp. konzula v Ljubljani. Pri tej priliki poudarjam, da krivda ne leži na Zbornici TOI v Ljubljani. Ta je mene in tudi »Dravo« iz Maribora telefonično pozvala ir. sporočila željo g. konzula, da >2 na razpolago nam in naši grupi dne 6. t. m. Vabilu smo se odzvali, ugotavljam pa, da smo pričakovali od strani g. konzula več razumevanja za započeto akcijo. To, kar nam je serviral na omenjenem sestanku, je za nas, mislim izvoznike dravske banovine, porazno. Predložil nam ni prav nič konkretnega, in prav za prav si ne moremo zamisliti zakaj nas je pozval v Ljubljano? Navzoče je obvestil o ustanovitvi zamišljenega J ugoslovansko-palestinskega komiteja, vendar pa ni smatral potrebno, da navzoče animira za vstop vanj, kljub temu, da so bile na tem sestanku zastopane tudi tvrdke, ki so že v razdobju 10 let orale ledino na tržišču v Levanti. Umevno je, da so za časa tega poslovanja s tamkajšnjimi kraji doprinesle v dobrobit naše izvozne trgovine ogromnih moralnih in materialnih žrtev. Brez dvoma hnajp ti naši izvozniki obilo dragocenih izkušenj, katere bo moral sedaj ustanovljeni komite še preboleti in bi njih sodelovanje v tem komiteju bilo velike koristi. Zavod in g. konzul bi kot organizatorja tega komiteja morala takoj sedaj ob ustanovitvi omogočiti i tem lju- dem sodelovanje in se posluževati njih pametnih nasvetov in stvarnih predlogov, ne pa jih v pičlem 20 minutnem razgovoru le pobijati. čas, ki nam ga je posvetil g. konzul, je bil pač kratek, toda dovolj dolg, da smo si bili prisotni na jasnem, da so njegovi predlogi, predvsem v pogledu angažiranja domačih paroplovnih družb za pomorski prevoz povsem napačni, netr-govski. Največja ovira je itak pomorski prevoz in dokler nam ne bo uspelo prevoznih stroškov zmanjšati in vzpostaviti redne pomorske zveze s tamkajšnjimi kraji, bomo vedno naletevali na umetno zapreko unosnega trgovanja. Najpre-je se morajo rešiti ta vprašanja in šele pozneje so na vrsti zaključki, ne pa obrat no, kakor trdi g. konzul. Iz. tega vidika imamo že dragocene izkušnje, zato se ne nameravamo spuščati v slične spekulacije. Mi sami moramo branithsvoje -interese, ker menim, da bomo želi le to, kar smo sejali. Zato zahtevamo od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in od g. konzula, da se gornje v polni meri upošteva ter da se napram izvoznikom naše banovine zavzame stališče-vsmislu obljub in dogovora na konferenci -2L ju-nija t. 1. v Beogradu. Nočemo, da se mas iz bilo kateregakoli vzroka ne bi upoštevalo. Da se to namerava,, sem* posnel na sestanku 6. t. m. v Ljubljani. Srečko Krajnc. Šport Olimpijski dan v Mariboru Pod pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo g. dr. Hanžeka bo po vseh večjih mestih naše države v, nedeljo 16. t. m. prvi olimpijski dan, na katerem bodo nastopile športne edinice na javnih tekmah v korist jugoslovanskega olimpijskega odbora, ki na ta način pripravlja že sedaj sredstva za odhod raznih naših reprezentanc na olimpijske igre leta 1936 v Berlinu. G. minister za telesno vzgojo je v okrožnici pozval vse športne zveze in zvezo SKJ, naj se udeleže te skupne manifestacije. Ta prvi olimpijski dan bo v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Osijeku, Novem Sadu, Sušaku, Varaždinu in drugih mestih. Športne in sokolske zveze bodo delale na to, da z lastno močjo ustvarijo čim močnejšo podlago za važno manifestacijo na olimpiadi. Olimpijski dan v Mariboru bo izvedel, poseben olimpijski odbor z narodnim poslancem g. Krejčijem na čelu. Na programu so naslednje prireditve: dopoldne ob 11. skupinski tek lahkoatletov po mariborskih ulicah. Start bo v Koroščevi ulici, cilj pa na Trgu svobode. Popoldne bo na igrišču ISSK Maribora nogometni turnir s sledečim razporedom: ob 16. ISSK Maribor:SK Svoboda, ob 16.50 SK ŽelezničarcSK Rapid in ob 17.45 zmagovalec iz prve tekme proti zmagovalcu. iz tekme SK Železničar :SK Rapidi. Tudi teniški. igralci bodo doprinesli svoj-.obu-lus; odigrali bodo turnir, ki bo na teniških igriščih ISSK Maribora. Sodelovali bodo najboljši igralci Maribora. Za zmagovalce v posameznih •• prireditvah je mestni olimpijski odbor razpisal lepa darila, ki so razstavljena y trgovini tvrdke Poš v Slovenski iri?či. Austria:Juventus. Potek drugega polčasa tekme za srednjeevropski 'pokal, id se odigra v Turinu, bo prenašala, radlo-postaja Dunaj. Reportiral bo profesor Schmieger. SK Studenc!. Vodnbsporthikiin veslači naj se javijo radi prireditev'v Mariborskem tednu v kopališču Kafer, in sicer vsako ' soboto In • nedeljo od til. do 20. ure. / Mariborska zimskošportna poifeveza bo imela svojo redno, sejo'vl ponedeljek 17. t. m ob '20. uri vi lovski.sobi. hotela »Orel«. Vabljeni so vsi odborniki. Ptej Zvočni e kino Ptni. V stSbbfo-'ilB.vtsan, ob 20.30 in v nedeljo 16. t. m;^cdjrTŠ30 in 20.30 se-predvaja film tfKadbr ighhOtf diplomati...«, komedija s Svetisfavom Petrovičem in Liano tlaidovorier ■Georgom Aleksandrom v glavnih .viogafi. \ Thieme: Tovariš Srom i Tisti julijski dan sem večerjal 1q N. v Meiringeš, ko je vstopi hie % v ho-vstopil. Vrele bilo slabo. Naša mala družba turi-Y le komaj čakala, da bi se zjasnilo. ’ je Komaj caicaia, aa m se zjasnilo. rigp nami so bili Francozi, Angleži, Arne „„,3n>> mlada italijanska zakonca in celo neki zelo naobraženi tatarski tr- g°^ec iz Kazana, No’ dal, 'vi znanec je takoj, če si ga pogle- su; razodeval pravega alpinista. Bil je te no opremljen, ne kakor novinec, tD ,VeČ kot strokovnjak sredi svojega ^lovskega športa. ■„* leEov prikupljivi obraz je bil zelo ij;ari od solnca. njQ 3 tujec ni bil samo privlačne zuna-i„ ti. Moral je biti tudi vesele narave be^ n z*vlienja. Tak človek je v sla-vremenu povsod dobrodošel gost. 0r bi nas bil že zdavnaj poznal, je ber rav*l brez zadrege angleško: »Do-gludk-e^er’ gospodje in dame!« Nato je v da «1 nemščini pripomnil: »Me veseli, ste ,našel toliko družbe! Menda bo-TOojrv skromen prostorček tudi za l^e J^tenkost?« sv0je£rnik Lyona, ki ni mogel prikriti koi ..t3 francoskega pokolenja, se je ta-ris£ekni!- v fran6”3- hvala!« se je zahvalil tujec da^o Takoj nato je nagovoril niu je sedela nasproti. Bila je . ekega zdravnika iz Bologne. Njen. mož je sedel poleg nje. »Gospa!« je prihajač pričel italijansko, »ali ste jo tedaj srečno odpetali? Veseli me!« Dama ga je začudeno pogledala in rekla: »Res ne vem...« »Ne spominjate se me. Jaz sem vas takoj spoznal,« je nadaljeval tujec. »Priznati moram, da trenutno res ne vem.« »Takrat, ko ste imeli tisto nesrečno slabo vreme pri Catanceru. Menda ga niste pozabili?« »O, ne!« je kriknila dama. »Tega ne pozabim, pa če mi bo sto let. Tri leta je od tedaj minilo. Menda je bilo 15. junija?« »Res je. In vi ste bili poleg. Sedaj se mi res zdite nekam znani.« »Prišel sem, ko je pričelo grmeti.« »O, to so bile strašne ure! Ne smem se spomniti! Dvakrat je treščilo v naše gostišče. Še zdaj me je groza!« »Oprostite, gospa! Nisem vas hotel razburjati!« se je opravičil tujec in si naročil večerjo. Sedel sem blizu Italijanke. Čudil sem se, da je mož tako gladko govoril italijanščino. Govoril je kakor rojen Rimljan. Ni mi šlo v glavo, da zna komaj osemindvajsetletni človek toliko jezikov in jih govori tako brezhibno. »Ali govorite še druge jezike?« ga je vprašal profesor iz Halla. »Na uslugo sem vam,« je odgovoril »Ali nam hočete povedati katere?« »Ne hvalim se rad. Vprašajte me v kateremkoli narečju!« »Mojega jezika gotovo ne poznate!« je dejal Tatar in spregovoril mongolsko. »Tudi tatarski jezik razumem,« je odgovoril in pričel mongolsko. Vsi smo ga občudovali. Profesor ga je vprašal, ali ni Anglež. »Ne! Američan sem. Moje ime je Srom. Sicer sem pa kozmopolit, kajti vse življenje potujem. Američani ljubimo velike obsežnosti, zato sem tam najrajši. Posameznik ne velja pri nas nič v razmerju s celoto. Ni nam na tem, če kdo zleti v zrak...« Umolknil je, kakor bi se bil bal dolgočasiti družbo. Profesor mu je rekel, da ga občuduje, ker zna toliko jezikov in je še tako mlad. »Morda sem starejši kakor si mislite!« je odvrnil Srom. Nato se je lotil večerje, ki jo je natakar prinesel. »Menda sem vas že kje videl. Tako znani se mi zdite,« je nadaljeval profesor. »Tudi meni!« je pripomnil .rentnik. »Tudi meni!« se je oglasil inženjer iz Curiha. »Priznam, da tudi meni vaše poteze niso tuje. Morda smo se mimogrede kdaj videli. Ljudje smo si zelo podobni. V resnici je manj človeških tipov, kakor si mislimo, kajti vse opazujemo preveč površno. Videl sem neštete množice. Zato se na vas pač ne spominjam,« je odgovoril Američan. ' ~ »Da, da! Zemlja jevpač. samb ■ vefflča vas,« je smehljaje > se pokimal profesor-Pričeli smo-se pomenkovati'o hribolazcih in nevarnih turah. Srom je trdil, da je . najbolje, če Človek kaj tvega in kn2pko’1jfti smotru nasproti. Povedab nam, je, idaTeJfcll^dva-krat na;Finsteraahornuiinf|ŠaVg^je* «■ »Nisem preboječ' Mnogo sem že tvegal. Večkrat'sem že šel v dežju na pot. Pa me je kmalu presenetilo sobice in me spremljalo do smotra.« »Težko boste dobili vodnika,« sem ga opozoril. -■ »Čemu mi bo? Sam svoj vodnik sem, saj poznam pot.« Vprašal sem ga, ali smem z njim. Veselo je privolil. Vendar nisem hotel oditi brez vodnika v slabem vremenu. Ra me je Srom potolažil: »Jutri pojdeva samo do hospica Grim-sel. Tam dobite vodnika.« Pomirjen sem legel počivat. Drugi dan je bilo deževno. Kar nekam zaskrbelo me je. Še enkrat sem vprašal svojega tovariša, ali dobro pozna pot. »Kakor svoj žep!« je odvrnil. (Se bo nadaljevalo.^ OCEANOPOLIS »o m mm o s* ri » n o t tttlo v m i k m prelJoitl Naposled je dospel do'neke širše ulice, ki se je iztekala v večji prostor, posajen z drevjem, ©nmovjem in cveticami. Vse okoli njega je cvetelo in dehtelo. Po drevju so se spreletale neznane ptice in žvrgolele kakor na površini zemlje v mesecu mladosti in ljubezni. Doljan je vsrkaval vase opojne vonjave in se naslajal ob žvrgolenju krilatih pevcev. Za trenutek se mu je zdelo, da ne čuti nikakršnih bolečin več in da je lahek kakor pero. Obšlo ga je hrepenenje, da bi se nenadoma dvignil v zrak in pohitel nekam v neznane daljave, čutil je uprav telesno hrepenenje dvigniti se od tal. Toda namesto tega je šel instinktivno dalje in dospel do nenavadno gostega grmovja, ki je obkrožalo majhno udobno klopi-co. Bila je prazna in Doljan je sedel nanjo, kakor da pričakuje nekoga. čakal ni dolgo. Nenadoma je zaslišal po drobnem pesku korake in šum lahnih ženskih kril. Trenutek nato je stala pred njim Moraja. Pogledala ga je z istim pogledom kakor zvečer v zabavišču in se mu nasmehnila. Doljan se je dvignil in jo pozdravil. »Torej ste le prišli, kakor sem želela!« je dejala Moraja in mu prožila roko. »Vi ste to želeli?« se je začudil Doljan. »Da, želela sem.« »Kdaj? Kako?« »Včeraj in danes,« se je nasmehnila Moraja. »Saj mi tega vendar nikoli niste dejali.« »Ni bilo potrebno, želela sem si le v mislih sestanka z vami na tem najbolj tihem in skritem kraju našega podmorja.« »In jaz sem moral poslušati vaše misli?« »Vam je mar žal, gospod doktor?« »Nikakor. Samo enega ne razumem: kako ste me mogli samo z mislijo pripeljati na ta kraj, ki niti vedel nisem zanj? Nenadoma sem se znašel na popolnoma neznanem mi mestu.« »Pripeljala vas je sem moja tiha želja, videti vas in govoriti z vami na samem, preč od onih ljudi, ki prežijo na vsak moj korak in vsako moje delovanje* Dovolite, da prisedem?« »Izvolite!« Moraja je sedla na klop poleg Doljana in uprla znova vanj svoje oči. »Ali se še spominjate, gospod doktor, one zabave po proslavi spomina na potopitev Atlantide?« ga je vprašala, ne da bi odvrnila od njega svoj pogled. »Spominjam se je, gospodična,« je dejal Doljan. »Takrat sta me zmotila Astis in Sora-lifis, da vam nisem mogla povedati ti- stega, kar sem hotela. Mimo tega me takrat tudi ne bi bili razumeli, ker še niste poznali našega jezika. Ste mislili še kdaj name?« »Mislil sem ...« »In veste, kaj bi vam bila takrat povedala?« »Ne vem.« »Niste nikoli o tem razmišljali? Ne uganete?« »Zares ne.« »Ne poznam vas,« je nadaljevala Moraja, »in ne vem kakšen človek ste. Tudi mi je popolnoma neznan svet, iz katerega ste prišli. Zdi pa se mi, da ste tudi vi tam nad valovji oceana prav tako ljudje, kakor smo mi tu spodaj, da imate tudi vi hrepenenje, da tudi vi ljubite. Mar ni tako?« »Ljubimo,« je pritrdil Doljan. »Prav tako smo iz mesa in krvi in prav ista čuv-stva so v nas, kakor v vas.« »Potem me morate razumeti. Ne veste zakaj sem hotela, da se snidem z vami prav tu na samem? Zato, ker sem ženska in ker ste vi moški...« »Gospodična,« je dejal Doljan v zadregi. »Tujec sem pri vas, zato ne poznam vaših običajev in namenov. Sprejeli ste me prijateljsko, toda preveč bi si dovolil, 63 bi že kar spočetka zlorabljal vašo gostoljubnost in zaupanje.« »Popolnoma enakopraven član naše družbe ste,« je dejala Moraja in se primaknila bliže k njemu. Iste pravice imate kakor vsi drugi naši moški. Poleg tega sem že od prvega trenutka čutila, da ste človek iz drugega sveta in sem zato morala neprenehoma misliti na vas. Gospod Doljan... ljubila sem vas od pr- vega trenutka, ko sem vas zagledala. • •* Doljan ni vedel, kaj naj stori. Nikdar v vsem svojem dotedanjem življenju se ni bil v taki zadregi, kakor tisti trenutek. Zavedal se je, da je popolnoma Morajinim vplivom, vendar je imel se vedno toliko moči, da ji je skušal kljubovati. »Gospodična,« je dejal, »govoriti ho* čem popolnoma odkrito. Ko so me vasi ujeli in pripeljali v podmorje, nisem najmanje mislil na kakršnokoli ljubezen* Bil sem trdno prepričan, da moje ujet* ništvo ne bo trajno in bo nekoč vendarle napočil dan, ko se bom mogel vrniti tja, odkoder sem prišel. Pozneje sem uvi* del, da je bilo to moje upanje prazno, uvidel pa tudi, da bo trajalo še precel časa, preden bom popolnoma postal vaš* Med tem so se pa že pričele razne splet' ke, ki so me hotele ujeti v krog razni" načrtov in namenov. Glavno vlogo so pri tem imele ženske. Premišljeval sem dolgo in se naposled odločil, zavreči vsa ko misel na poroko in tudi na ljubezen-1 »Kakšne so bile te spletke, ki so s« pletle okoli vas?« je vprašala Moraja * vidni zadregi. »Ljubezenske,« je odgovoril Doljan. »Ali vam je že katera dejala, da va* ljubi?« »Bilo jih je že več.« »Izvedela bi rada njihova imena.« »Pustiva rajše to,« je rekel Doljafl' »Ne vem zakaj se vaša dekleta tako zanimajo zame, gotovo pa bi bil trenutno najsrečnejši človek v Oceanopolis®' če bi mogel hoditi popolnoma svoja P0* ta, prost vseh vezi.« »Vi ne ljubite nobene?« Usodne zgodovinske številke Pomembne letnice treh vladarjev. Znano je že iz neštetih primerov, da je zgodovina v svojih številih in številkah neredko skovala bridko usodo onim, ki so hoteli vidno nastopati v njeni areni. Naj navedemo neko skupno številčno smolo treh vladarjev, ki jih je živo poznala sodobna javnost. Bivši avstro-ogrski cesar Karel je bil rojen leta 1887., prestol je zasedel leta 1916., vladal je 2 leti, star pa je bil ob odstopu 31 let. Njegov sodobnik na nemškem prestolu je bil cesar Viljem II., ki je bil rojen leta 1859., prestol je zasedel leta 1888., vladal je 30 let in je bil star ob odstopu 59 let. Tretji vladar iz iste dobe, ki je prišel ob svojo krono, je bil bavarski kralj Lu-dovik III., ki je bil rojen leta 1845-, prestol je zasedel leta 1913., vladal je 5 let in je bil star ob odstopu 73 let. Če seštejemo vsa števila pri slehernem navedenih bivših vladarjev, dobimo pri vsa- kem število 3836- Če delimo to število z 2, dobimo letnico 1918., ko so morali vsi trije zapustiti svoje prestole in se umakniti v tujino. Število brezposelnih pada. Po zadnjih statističnih podatkih mednarodnega urada dela je bilo sedaj prvič po začetku svetovne gospodarske krize zabeleženo znižanje števila brezposelnih delavcev v vseh državah, iz-vzemši v Združenih državah Severne Amerike. Tako je število brezposelnih v Angliji, ki je znašalo še v lanskem juniju 2,821.000, padlo v letošnjem juniju na 2,636.000, V Nemčiji je padlo število brezposelnih z lanskih 5,820.600 na 5,039.500, v Franciji pa s 322.320 na 314.242. V odstotkih znaša število brezposelnih danes v Nemčiji 27.5, v Avstriji 25.7 in v Angliji 20.5%. V Združenih ameriških državah pa se je število brezposelnih dvignilo z lanskih 31 letos na 33%. Lep razvoj zračnega prometa na Češkem. « Na državnem letališču Kbely pri Pragi se opaža kljub krizi razmeroma močen zračni promet. Na tem letališču pristane in se spusti vsak dan okrog 30 potniških letal, ki obratujejo na raznih zračnih progah. S temi letali se vsak dan transportira 15 do 20 ton raznega blaga in pošte ter okrog 100 potnikov. Tragična smrt češke umetnice. Pred dnevi je bila najdena v svojam stanovanju v Pragi mrtva 52-letna gledališka igralka Marija Škrivanova. Truplo je že razpadalo in je ležalo v sobi že najmanj teder. dni. Igralka, ki je bila znana svoj čas kot odlična umetnica, se je zastrupila s svetilnim plinom, sosedom pa je pred svojim obupnim korakom rekla, da odpotuje na letovišče. Zato njene odsotnosti ni nihče opazil in je sosede privabil pred njeno stanovanje šele močan smrad razpadajočega trupla, so vlomili vrata in odkrili tragični k0* nec igralke. Škrivanova je bila več f ravnateljica nekega majhnega gledadšc® na Vinohiradih. Ko pa je lani gledališ^ propadlo, je to nanjo tako vplivalo, je živela v zadnjem času v neprestan težki duševni depresiji, ki jo je tudi P0* gnala v smrt. Nenavaden padec meteor]a. Iz Besancona v Franciji poročajo, 4* je padel v eni preteklih noči na tamkajšnjo hišo večji meteor, jo porušil in za* žgal, tako da je pogorela do tal. Pri teiP so bile tri osebe ubite, dočim je neki oČ8 s svojima malima hčerkicama skočil J* drugega nadstropja na cesto in obležal nevarno ranjen na tlaku. Svetovna kronika beleži doslej le izredno redke PP* mere, da bi bil kak meteor padel prav na hišo, ker padajo sicer meteorji 1,9 osamljene kraje. Mali o Razno MARTIN SAFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor, Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter lih lzvršuie dobro fti poceni 1664 RADI OPUSTITVE TRGOVINE oblastveno dovoljena razprodaja. L Ornik. Koroška cesta 9. Izrabite to izredno orilož-nost! 2307 JOSIP NEKREP. tesarski mojster in podjetnik, Maribor, Smetanova ul. 59, prevzema vsa dela v mestu in na deželi z in brez rnateri-jala. Za predajo naročil po nizki ceni se priporoča — Josip Nekrep. 2994 Zvečer GRAJSKA KLET. sveže morske 2568 ribe. TRAJNI KODRI od 100 Din naprej. Barvanje las po zmernih cenah. Moška* prvovrstna postrežba. Cene solidne. — Frizerski salon Tautz. 2564 V NEDELJO. 16. JULIJA na ražnju pečeni odojki. Koncert »Drave«. Autobusni promet vsako nedeljo. Se pripo-gostilna Tomše. Pekre. __________ 2565 Prodam HIŠICO Z VRTOM na Pobrežju, 14.000 Din, za hranilno knjigo, proda Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. 2570 Č2/& Un MASIl-MATTE 1 vročica Z. A NDERLE. RADI SELITVE prodam štedilnik, otomano in 3 stolice. Vprašati: Franko-panova ulica 61. I. 5003 Stanovanje TRI DO ŠTIRI sobno stanovanje s kopalnico in vrtom v bližini parka. Tru barjeve, Ciril-Metodove. Maistrove, Prešernove. Razlagove, Aškerčeve ali Tomšičeve ulice iščem za takoi. Naslov v upravi »Večernika«. 6000 200 DIN DOBI oni. ki mi priskrbi primerno 2-sobno stanovanje. Ponudbe pod »Levi breg« na upravo. 2512 Vinotoč Perčič Krčevina 30 Aleksandrova cesta Odprt? Slastne oiii»nce s salato Vam nudi v s o b o t o zvečer priznano dobra kuhinja gostilne PRI IOHOIDOTiVI Frankopaoava alte Za živahno razpoloženje bodo skrbeli: izboren pekrčan in ubrane melodije Delavske žel. glasb, družbe, pod vodstvom kapelnika g. Schonherra -- Uljudno Vaa vabi 2563 1. M. GOLOB. Ci«a'te ..Večerni k“I Sobo OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom oddam. Cvetlična ulica 23, III., Mučič. 2569 ODDAM PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO. Vrtna ul. 8, vrata 8. 2444 OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom oddam. Cvetlična ul. 23, III.. Mučič. 2550 Sobo išče IŠČEM SOBO J „ s strogo separiranlm vhod0'!! v bližini Kralja Petra trgali komande mesta. Naslov^ upravi »Večernika«. 5^, Javljamo tužno vest vsem tovarišem, prijateljem in znancem, da je naš tovariš Simo Rodič carinik dne 13. julija ob 17'30. uri v tukajšnji javni bolnici po kratki bolezni umrl. Pogreb nepozabnega tovariša bode v soboto, 15 . julija ob 16,3°. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. V Mariboru, dne 13. julija 1933. Uradništvo carinarnice Maribor. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA v Mariboru t