11. ítcv. Novo mesto, 1, junija 1908. XXIV. letnik. NOVIC 4 Izhajajo 1, in 15, vsacega meseca. Cena jim je s jioŇtnino vred za cclo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za NcniĚiJo, Boslo in droge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, narof^nino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Pred košnjo. Suho vreme, ki ga imamo celi mesec maj, je vso rast tako pognalo, da je treba letos prej kositi kakor druga leta. Travniki so v cvetju kakor o krean. Za dobrih stirinajat dni se je bila letošnja pomlad zakasnila, sedaj pa hiti, da smo za dobrih stirinajat dni naprej. Mesca aprila so košnje mnogo obetale, sedaj se je pa vsled siiae marsikaj pokvarilo. Travniška riiaa je ostala redka. Posebno na tanjèini bo malo košnje. Pa tudi na močni zemlji je ruâa redka, ker so se trave premalo obrastle in ker manjka nizkih trav, ki delajo gosto ruso. Košnja bo za-raditega mnogo slabši kakor se je skraja pričakovalo. lîati se je pa se nekaj drugega. Ker je bil ves mesec maj tako suh, se prav lahko zgodi, da nastopi sedaj ob košnji nfugodno deževno vreme. Ako se to zgodi, potem še te košnje ne bomo mogli dobro spraviti, tako da bomo pri letošnji krmi dvakrat tepeiii. Ako je ob košnji lepo vreme, potem je spravljanje sena lahka stvar. Drugače pa je pri slabem vremenu in zato opozorimo že danes naše gospodarje, da se poprimejo košnje in sušenja z vso potrebno skrbnostjo. Pred vsem veljaj načelo, da je treba o slabem vremenu porabiti vsak trenutek za sušenje, kajti nič ni slabšega, kakor ře leži premočeno seno v kupih. Kupice uaj se delajo po potrebi velike in naj se od vrba do tal dobro ograbijo, da se dežnica lažje odteka. Dokler je seno premalo suho, naj se delajo majline kupice in naj se v kupicah sena ne tlači. To zaraditega, da se ne ugreje in da lažje stoji, če dež kaj časa nagaja. Ce je pa seno že precej suho, naj se delajo veČje kupice in naj se tlačijo, da se seno bolje ohrani in da ne more moča dosti škodovati. Kar je po dežju premočenega, naj se o prvi pri-J'ki raztrosi in pridno obrača, da se prej posuši. Sploh Jp treba v takem slučaju dosti in pridnega dela. Ob slabem sušilu si je treba pa tudi še na druge načine pomagati. Če ni drugače, naj se vzamejo kozolci za pomoč. Res je sui^enje sena v kozolcu nekaj nenavad-''cga, toda dobro je in potrebno v takih slučajih. Če je [e seno dosti dolgo in tudi sicer pripravno za tako su-seaje in pa če je v kozolcu dosti prostora., iVav pametno je imeti v takih slučajih tudi tako-imenovane ostrvi ali roglje, ki se postavijo po travniku in na katere se seno obesa slično kakor detelja. Marsikod si pomagajo pri sušenju s takimi rogljami, zakaj ae ne bi tudi pri nas? Take roglje rabijo že od nekdaj nasi Belokranjci. — Še boljše kakor roglje so za sušenje teko imenovane deteljne piramide, ki se zlože v podobi piramide iz treh kolov. N» take piramide gre dosti yeč sena in seno se suši tudi po notranji strani. Kmetijska je že pred leti napravila take piramide za sušenje sena, ki jib rabi ob neugodnem vremenu. Deteljne piramide imajo tudi to prednost, da se lahko povsod postavijo, tudi v tanjki zemlji, ker jih ni treba zabijati v zemljo kakor ostrvi ali roglje. Skrbimo toraj na vsak način, da se pridelek krme kolikor mogoče malo kvari vsled slabega vremena! Politični pregled. Nas cesar praznuje letos v celi svetovni zgodovini redek jubilej, jubilej 60 letnega vladanja. Z njim praznujejo to redko slavnost tudi vsi narodi obširnega cesarstva. — V proslavo jubileja samega se vrši na Dunaju dne 12. t. m. sijajen cesarski slavnostni sprevod, katerega se udeleži tudi naša vojvodina Kranjska, in kateri bo navzočim gledalcem iz vseli delov sveta nudil veličasten in nepozaben prizor. Kraryski deželni zbor skliče »e najbrže v mesecu juniju, ki bo sprejel volivno reformo, kakor so jo sprejele v odseku po svojih zastopnikih vse tri stranke. Proračunska komiaija gosposke zbornice je sklenila gosposki zbornici predlagati, da odkloni zakonski načrt o znižanju sladkornega davka, Očividno ti gospodje ne poznajo ali pa nočejo poznati ljudskih koristi. Na HrvaŠkem se ni miru, nadaljujejo se strahovanja, kar še bolj razburja vznemirjen narod. V Kcernikovu v Galiciji ao orožniki hoteli pregnati več kmetov, ki so na prepovedanem kraju ribarili, in ko so orožniki hoteli zapreti neko kmetico, zbralo se je SOOO kmetov, kateri so napadli orožnike s kamenjem, nakar so orožniki jeli streljati ter ustrelili sest kmetov, dvanajst pa ranili. IVedsednik francoske republike Fallteres obiskal je angleškega kralja v Londonu. Pri slavnostnem dineju po-vdarjala se je obojestransko tesna zveza mej Anglijo in Francosko. V angleški Indiji je imela brigada generala Haretto, katera je prodrla do Boriake doline, hud boj, v katerem so Angleži izgubili 29 mož. V severni Indiji imela je četa kacih 3000 vstašev bitko z Angleži, v kateri so imeli vstaši 100 mrtvili, mej tem ko bo bile izgube na angleški strani Ic majhne. V Inanu na Kitajskem je izbruhnila vstaja. Nanake utrdbe so vstaši napadli ter si jih osvojili kakor tudi orožje in strelivo cesarskih čet. Zasedli so tudi mesto lluetun in se polastili železnice. Sedaj prodirajo proti Nankaju. Predsednik huetunski je pobegnil, Vstasi so premagali cesarske čete, V Honkon je odposlala nemška admiraliteta dve topničarki in azijskemu brodovju ukazala pripraviti štiri križance in sedem vojnih ladij. Zgradba nove župne cerkve v Prečni. VIU. Tudi pri nas je živo versko prcpričaige dvij^nilo župnijo na delo za cerkev iti Bojça. Nekterc dneve so pripekali 40, 50 voz peska, en dan celo 71 voz, proti koncu so posamezni vozili, in tako smo imeli do binko^taib praznikov ves pesek pri fari, kar smo ga leta 1902 do .spomladi 1903 nakopali. S peskom smo imeli pa še dela, debclejsejra smo morali sejati, potem jra pa spraviti na majhen prostor, kar na apno smo ^^a navozili in z lo^iatami kvišku metali in smo nasuli pet metrov visok kup. — Opomniti moram neke posebne prakse. — Pesek smo metali vedno na vrt kupa, tako so je kar sam čistil in sojal. DebelejSi kosi so se prožili sami z viška nizdoli do tal, in kak kos zcm^e, ki je bil vmes, ravno tako; droben pra.sen pesek je ostal na kupu, na ta naùin smo ob enem pesek skupaj spravljali in čistili in sejali. Debeli kosi so se na zemlji tekom Štirih let razsuli in tako smo imeli velikanski kup drobnega peska 835 voz, ker smo ga, spomladi 1904 šo 75 voz s Kala napefjali. Marsikdo je mislil, da je poska ie preveč. „Ne more Ra zmargkati, saj bo tudi cerkev znotraj imela kaj votlega?" so dovtipno popraševali možakarji. „Ali bo iz samega poska? so se poiaiili drugi — ker je bil kup res velikanski, kakor so ga imenovali provz. gospod knezoškof na dan sv. birmo dae 15. jnnija 1903. Koliko ga je vendar ostalo prvo leto, ko smo cerkev spravili podstreho in zvonik do lin dozidali? Prav nič ga ni ostalo, mnogo ga je zmanjjkalo, 300 voz smo ga morali 1907 prvo leto napeljati iz Soteske, s Kala pa 134 voz. Skupaj 434 voz. In v letu 1908 smo ga nakopali na obeh krajih še 400 voz, na 100 voz smo ga že speljali. Upamo pa, ako vsega speljamo, da nam peska no bo kaj zmanjkalo za dozidanrje, za betonska dela, omet in snaženje nove corkve. Do 1700 voz približno bomo porabili peska za novo cerkov. Pripomniti mi je, da smo mnogo poska porabili za betonski fundament, katerega smo naredili širšega in debelojega, kakor ga nam je predpisal po načrtu gospod arhitekt. Pohvalno moram omeniti župUanov, ki so z vnemo, vstrajnostjo kopali pesek in vozili, ko je bila sila v vsakem vremenu, trpeli so mnogo ljudje in živina, peska nam pa Ic ni nikoli primanjkovalo. Cast tako požrtvovalnim fa-ranom pa tudi sosedom, ki šo nam tu in tam pomogli! — Sploh bo pa to delo ostalo v trajnem spominu v župniji. Kadar bo kdo kako večjo zgradbo zasnoval, bo vprašal, kje bom dobil peska, ker se pri nas s težavo nabavi; mu bodo gotovo odgovorili: tam kjer so ga kopali za župno cerkov. Sicer je pa niarsiktcri oče že za taki spomin preskrbel, ker je vzel k vožiqí s seboj malega sinčka tí ali več let starega ne ravno zato, da bi mu pri vožnji pomagal, ampak zato, da bo pomnil kje, koclaj in kako so vozili pesek za novo cerkev. Ta mali sinek bo to dobro pomuil vedno, tudi ko bo imel sive lase ali tudi že plešasto glavo, ter svojim mlajšim pripovedoval, kako je hodil s svojim očetom v Sotesko po pesek ali na Kal In pa k veliki cesti v Korbarjevo hosto ter pomagal očetu po-gatýati živino, zavirati voz in s praznim vozom domu voziti in tudi sin njegov bo svojemu isto pripovedoval, tako slove ustno izročilo od roda do roda naprej, — Darovali so: Pri poroki Blažič-Kastelic 27 kron, Bučar Franc 2 kroni, zaročenca p. n. Prijatelj-Perko 20 kron, služabnica na Breitenau 2 kroni, Neimenovan kron, Jarc Franc 3 krono, p. n. |)r. b. M. >1. 20 kron, p. n. gospod Ivan Kerac, c. kr. prof, 20 kron, Potočar Fr. 10 kron, lep hra.st Derčar Jernej, oj),, tako tndi: Sajo Franc, Tomič Martin, Potočar Franc, Turk Anton, Novak Martin, Erbežnik Janez že drugič, Krese Martin že tretjič. Kos z Ločne je pripeljal že četrti hrast, Bog blagoslovi in povrni stotero! __iDalje aledi,) Sent Rupert prijazno ietovaliáče. V. (Opomba nredništva.) V zadnji številki ^„Doloigskih Novic" sta se vrinili dve neljubi napaki v spis o St. Rupertu, Tako mora^biti mesto Baltazar de Abertinis Baltazar do Albertinis in mesto Štefan Balčić Štefan Belčič. Že Valvasor omenja, da množina gradov daje ientruperSki okolici piav prijazno l:ce. Od starih gradov so se vzdržali do dandanes vai, le v Kotu je mesto starega postavljen novi gradić. Med gradovi v sentruperski okolici je bržkon« najstarejši škrljevski, ki je oddaljen od S nt Buperta dobre Četrt ure ter stoji na pri- jaznem holmcu nad vasjo Škrljevo- V neki stari listini iz t. 1015. se ie omenja Skrljevo kot pisestvo sř. Eme, vlastnice bližnjega M< kronoga. Ker se pa sicer kesne> ne omenja nikjer v pismenih spomenikih, je sodil ie Valvasor, da je bilo Sktljevo le pristava mokninoske graščine, ker je posestvo le dobru um oddaljeno od Mokrwtioga. Valvasor trdi, da so gra I postivili Turjaški, ker je bil mni)go Časa njih I st. Kesneje ga je d b 1 n»ki Rupenstein, K za njim g spi dje Werne'ii. Po tf-m g i je ku,>il bir n Dani el Kajzelj, a ub Valvasorjevem časa je tula pis^stnci idiva Kaj-zelova Marija Mugdalena Kajzelj. V novejšeji é«su so bili posestniki Vaéiči, zza kat-trih je bilo posestvo lazpr^dan > na drobno, a grad sam je kuji učitelj P^včič, ki ga je prod ti sed»>njemii prsesiniku dr, Artur,u Sk-'dla. Star ;e tudi gradič Zagorica izza cetkvesv, B ka, izpod kateie b'de tekla nova ielezn ca. S pi^četka je ta gradič spadal k miiejski graščini. L. 1275. pa ga je prodal Fridiik Miren^ki atiškemu opatu Konrada. Kesneje 30 si ga prilastili Oal«>nbergi ter so imeli tukaj svoje kobil.šče. Od njih so ku ili Zagorico banani Fre kitcben, ki so jo kesneje pp dali Andreju Ripicio, — Njegova hči se je omoiila z Jurjem Schreiberjeiu, ter so tako postali gospodarji Scbreiberji. Ob Vahasi rjefern času sta posedovala to graščino d a brata Scliweigerja, in sicer Franc Ludovik, iUi'T) k na Svibnjem in Ernst Jakob, Kesneje je prišlo to posestvo k graščini mokroDO^ki ter ostalo združeno, d b je dob la potsm rodovitii grof .v Birjotor, ki ga poseduje še zdaj k')t pristavo rakovnišk>tga grada. (Dalje bledi) ■>• 't t • Pine se nam: Iz Mačkovca. Dno 23, majnika ob 2. uri zjuraj jo umrla žena občeznanoga posestnika Janeza Bučarja Jožefa Bučar roj. Bojane, po dolgotrajni mučni bolezni, providena s sv, zakramenti v 55. letu svojo starosti. — Pokojna je bila vseskozi blaga duša, velespoštovana in čislana od sosedov In faranov, najboljša žena in mati, skrbna gospodinja, prijazna s slehernim in velika dobrotnica revežem. Ob njenem smrtnem odru zdihovali so siromaki, češ: „Zopet smo zgubili predobro mater, katera je imela vsikdar usmi^eno sreo in polne roke do nasi" — Rajnka Jožefa jo bila pa tudi vzgled prave krščansko ženo in matere, katero so krasile vse lepe čednosti, kar jc dokaz hvalevredna vzgoja svojih otrok, ker izrodila je vse najprvo v strabu božjem. Ni čudo tedaj, ako so si tri hčerko izvolile samostansko živ-^enje, od katerih dve žrtvujete svoje moči kot častiti sestri usmi^onki v službi bolnikom; trotja jo pa v samostanu v Smi-holu. Pri Bučarjevi hiši se todaj ni oziralo na veliko pomanjkanje dclavcov za obširno posestvo, ker mati je v soglasju z enako dobrim možem radevol^e dovolila trem hčeram, da so zapustile dom in se iwsvotile Boga. Zaradi toga pa tudi blagoslov božji pri hiši ni izostal, vsaj so tudi drugi otroci vsi dobro preskrbljeni. StarejSi sin jo prevzel domačijo in starejša hčerka jc dobra mati in gospodinja na Goroigi vasi pri Smarjoti in najmlajša hčerka je pa sedaj doma kot podpora žalujočemu očotu. Da so znali nepozabno „Bučarjevo mamo" ljudje prav ceniti, da jo je vse ljubilo in da je imela tndi v mestu odkritosrčne prijatelje in znance, je pač pričal izvanredno lep pogreb, ki BO jo vršil v nedelo 24. majnika popoludno ob 6. uri na pokopališču v ňt. Petru ob zares mnogobrojni udeležbi. Kakor je bila pokojna v življenja vedno vesela in zadovoljna ter bila vdana tudi v križih in težavah vsikdar v voljo božjo, tako je znala tudi prenašati z največjo potrpežljivostjo svojo hudo boJezcn. — Pogumno jc gledala smrti v obraz, pokrepčana dvakrat 3 sv. obhajilom, dokler ni mirno zaspala v Bogu, kateremu jo služila v živbcnju in katerega jia zdaj, kakor smemo upati, vživa kot plaOilo v nebesih. — Nam pa ostane raEÓka v najboljšem anominu, DomaČe vesti. (Odlikovanje.) Presvitli ccsar je imenoval višjega de-želnosodnega svetnika gospoda Ludovika Goli a v Rudolfovcm dvornim svetnikom in dež. sod. svetnika gospoda Antona Klobučar v Trebnjem višjim deá. sod. svetnikom in sicer povodom nju umirovljenja. (Deželni predsednik na Belokranjskem.) Gospod deželni predsednik baron Schwarz pregledal je dne 22. in 23. maja avet, po katerem se ima graditi belokranjska železnica. Iz Novega mesta spremljali so g. predsednika gg.: vladni avétník Haas, okr. glavar baron Rechbach in železn. višji nadiornik Opi t z. Gospoda predsednika je prebivalstvo po občinskih za-stopih navdušeno pozdrav^alo ter mu ob enem izražalo svoje želje glede graditve železnice. Pridnim in gostoljubnim Beloiranj-cem iz srca privoščimo, da so to rgih žetje vsestransko ugodno rešijo v blagor in prospeh prelejte Belokrajne. (Osebna vest.) Pravi učitelj na tukajSni gimnaziji go-apod Aiartin Majcen je postal definitiven ter mu je podeljen naslov profesor. (Premembe pri sodnijskein uradništvu.) Preme-meščen je predstojnik okraj, sodišča v Kostaqjevici dež. sodni svetnik g. Dotcžalek v Trcbige; okrajnim sodnikom je imenovan sodni ])ristav v Ribnici g. Toi>oriš za Kostanjevico; sodnim tajnikom za Rudolfovo imenovan jo sodni pristav g. dr. Hrašo-vec v Mariboru; sodni jiristav dr. Polenšek v Radečeh imenovan jo sodnim tajnikom istotam; avskultant g. Kalan imenovan je sodninL pristavom v Ribnici. Premeščen je držav, pravd-nika namestnik g. dr. Erireditve drugih društev, če mogoče, naj ne kolidiraj» z naznanjenimi zleti. (Dol. pevsko društvo) priredi na binkoštni pondetjek s sodelovanjem unif. mešč. garde godbe izlet k Mervarju na Hribu. Odhod ob 4. uri popoludne. Zbirališče pred kavarno. (Stava Jeglič-Pauser.) G. Pa user je izročil 2 K stave tuk. podružnici ("iril-Metodove družbe. — Nabiralniki so nesli v I. kvartalu 1. 1908 K 53'02 in sicer: pri Tučku K HB, pri „Dol. železnici" K ]2'70, pn Htembur-ju K 10-32, pri Jakše-tu K 7. — Kronske darove à 1 K so plačali za maj gosjiodje: dr. Dcfranceschi, Gilly, Majcen, Markič, Maselj, MerSol, Reisner, dr. Schegula, Skale, prof. Šker^j, nadsvetnik Šker|i, Vadnjal, Virbnik, Vojska in dr, Žitek, Vrhu tega je plačal g. Vojska tudi še za nazaj za januar, februar in marc, g. dr. Lefranceschi tudi že za junij in julij in g, dr. Schcgula tudi za nazaj za januar, februar, marc in april, jta tudi že za celo leto naprej. — G. B. Kastelic je izročil 5 K kot dar g. Depoli-ja mesto venca na grob Rud. Muhviča. — G. poštni oskrbnik Vidic jc izročil 1 K kot preostanek voznine po Bleškem jezeru. — Tarok jiri rodoljubni družini v Gotni vasi je nesel družbi K 10-84. Vsem darovalcem izreka v imenu družbe najtoplejšo zahvalo blagajnik moške podrnžnice v Novem mestu. (Zrelostni izpit) na novomeški gimnaziji vrši se in sicer pismeno dne 1., 2. in 3. junija, ustmeno pa 26. in 27. junija. (Zanesljivo poročilo o miliariji v Mirni peči.) Vže v mesecu aprilu se je pojavita bolezen miliarija v občini Mirna peč, in sicer jtri štirih ženskah. Obolela je v Hmeljčiču najprej 49 let stara žena, katero je ta bolezen že od leta 1905 redno napadala vsako leto ter jo vsakokrat položila na postelj po več mesecev. Na Malem Kalu je umrla 22 let stara žena po 38dncvni bolezni, 12. maja. Na Vel. Kalu je nmrla 40 let stara žena in na Orklevcu 36 let stara žena po 29 dnevni bolezni, 12. maja. — Ko je vže gori navedena žena v Hmc^čiču obolela ter vže kake 4 tedne ležala, ni .še nihče slutil, da bi to utegnilo biti kaj nevarnega, kajti ljudstvo je smatralo to bolezen za navaden izpuščaj; šele )>otem se je judem vsa stvar razjfLsnila, ko je poklicani zdravnik iz Trebnjega konstatiral pri tm slučaju — miliarijo. Bolezen se je ))Otem razširila na Vel. Kal, kjer so obolele tri osebe, in sicer: en mož in dve ženski. Od teh dveh žensk trpi ena redno vsako leto od 1. 1905 na napadih miliarije. Ravno v tem času se je pojavila miliarija tuiii v vaseh: Jablan, Mali Vrh, Gor. in Dol. Vrhovem. V teh vaseh je obolelo 11 oseb, in sicer: en moški in 10 žensk. Od teh je v Jablanu umria neka ženska, 38 let stara, po tridnevnem bolehanju, dne 15. maja; na Dol. Vrhovem je umrla 30 let stara ženska, istotako po tridnevnem bolehaiíju, dne 16. maja, ter 22 let stara deklica po šestdnevnem bolehanju, dne 22. maja. Skupaj jih je obolelo torej na tej bolezni v osmih vaseh 18 oseb, in sicer: dva moška in 16 žensk; izmed teh jih je umrlo 5, in sicer samo žensk. Tako je bilo stanje do 23. majnika, PHhodqič poročamo da|je, in sicer vedno le na podlagi zdravniških izjav. (Čevljarji pozor!) Dne 28. maja 1.1. vršil seje ustanovni občni zbor zadruge čev^arjev za sodni okraj novomeški, S tem dnevom je torej zadruga vstanovljena in tudi pričela svoje po-slovaige. Opozarjate se torej, gosp. čevljarji, da od tega dne naprej naj ne oglasi nihče več svojih učencev, no pomočnikov in ne svojega na novo pričetega čevljarskega obrta pri prejšnji zadrugi, marveč pri novo ustanovljeni čevljarski zadrugi v rokodelskem domu št. 171. Dragi kolegii Ustanovljeno imamo sedaj zadrugo popolnoma zase, kjer bomo zbrani skupaj sami čevljarji; zavedajmo se torej te stvari, podajmo si roke kot bratje, ker nas vse teži eno breme. Zedinimo se in v bratski slogi delajmo na to, kako bi si olajšali to bremo. Zpne naj izmed nas vsa zavist in sebičnost in v bratski ljubezni delujmo vsi za euega, eden za vse ! Bratski pozdrav vam kličemo! Vaši stanovski kolegi. (Kisbe učencev) tukajSnje obrtno-nadaíjevalne žole bodo o Binkoštnih praznikih v gimnazijski risalnici na oj^lcd. Kogar zanima napredek vajencev v risanju, naj blagovoli ogledati risbe. (Državno podpore) v zneaku 2000 kron dobi mlekarna v Št. Lovrencu na Dolenjskem. {Iz Toplic) se nam poroča, da 80 doSli prvi gostje v kopališče: bolni vojaki pod nadzorstvom c. kr. nadporočnika Brankoviča in štabnega zdravnika AVeis son s t elna. Civilnih gostov je blizu 50, največ kinctskega stanu. Iz bopih krogov jih jo tudi že nekaj tu: podpolkovnik M ija vec, trgovec Sch uller iz Bedaka, nadučitelj Lunaček iz St, Rnperta, gpdů. Parma iz Metlike. G. dr. Slane z gospo se redno koplje ia uporablja masažo ter se prav dobro počuti. Za prihodnje dni je oglaSenih več odličnih gospodov in gospej, zlasti iz Ljubljane. Vsi, ki vam je prehlajenje provzročiio trganje po udih ali ae drugače slabo počutite, blagovolite priti v Toplice. Povsod boste prijazno sprejeti in najbo^o poatreženi. (Važnejši živinski semnji na Dolenjskem) 3o meseca junija: 1. v Novem mestu, Mirnipeči in Zatičini; 4. na Veseli Gori; 9. v Žužemberku, Buseči vasi, Metliki, Radohovl vasi; 11. y Skocijanu; 13, v Trebnjem in Zdenski vasi; 16. v Št. Jerneju, Št. Vidu, Vi,5nji gori, Semiču; 16. v Črnomlju; 22. v Bučki in Litiji; 24. v Crmošnjicah, Mirni, Drnovém in Vižnji gori; 25. v Kandiji; 27. v^Mokronogu, Radečah in v Strugah pri Cerkvi_; 30. v Mirni peči, Črnomlju in Zagorji. Vsak pondělek prešičji semenj v Novem mestu. (Semenj v Kandiji) dne 21. maja je bil prav dobro obiskan. Z bolj odraslimi praSičl je bila kupčija posebno dobra. Vseh skupaj pripeljali so jih nad 400. Prignali so res jako lepe goveje živine do 500 glav, a kupčija je bila le bolj za delamo živino. Za Pulj knpila je „Gospodarska zveza" precej klavne živine. — Ker bo prvi četrtek po 15. juniju ravno praznik sv. Rešnjega Telesa, bo prihodnji semenj v Kandiji v četrtek, dne 25. junija 1908. (Cepljenje preSičev proti rudefiici) se nadaljnjo in 80 bili dosedaj cepljeni preSiči deželne kmetijske Sole na Grmu, moške bolnico usmiljenih bratov v Kandiji in ])oaestnika Josipa Zurca v Kandiji, Josipa Drenika v BrSljinu, dr. S. Elberta prošta in Antona Kastolica v Novem mestu, Alojzija Pavlina v Trebigcm, Alojzija Hudeta, Josipa Koáaka in Jakoba Parkelja v Mirnipeči, Janez Galica v Ivanji vasi in Matija Dularja v Gorenjem Podborštu, sknpaj: 176 preaičev. CopljcEje izvršuje tukajšnji okrajni živinozdravnik Otmar Skale. (Pasji konturaac) je upeljan vsled pasje steklino do iy. avgusta t. 1. v vsem sodnem okraju Metliškem, to jo v občinah Božjakovo, Cresnjevec, Dra.šiči, Gradac, Lokvica, Metlika, Podzemelj, Kadovica, Semič in Suhor. (Belokranjci v slavnostnem sprevodu na Dunaju.) Belokranjci bodo vzbujali pozornost ne samo na Dunaju, temveč brez dvoma tudi, kadar bodo šli skozi Ljubljano. Belo-kraqska noša jo z umotni.^kcga stališča nekaj posebnega. Bolo barvo splošne obleke kontrastira jako prijetno in naravnost umetniško živa barva okraskov in dekoracij. Ako se pri tem vpoštova še značilni narodni tip, tvorili bodo Belokranjci nekaj posebnega. To je tndi popolnoma naravno. Zgodovina nas uči, da 30 Belokranjci deloma iz vzhodnih krajev prišli za časa turških vojska, ohranili svoje posebnosti v noši, svoje posebnosti v navadah, tako, da tvorijo nekaj izvanrednoga. Tndi njih svadba se razlikuje od naših navadnih kmetskih svadb. Nevesta gro popolnoma sama, na glavi ima diadem in nad i\jtm venec iz rož, na vrhu pa majhno krono. Svatje grodo večinoma peš. Balo vozijo, pogačo pa nosijo, okrašeno s cvetjem in trakovi na nosilnicah. Žonin gre sam s svojimi drugovi. Popolnoma drugačno noso pa imajo Uskoki, ki bodo tudi zastopani v sprevodu. Kakor so originalno noSo teh ^udl, tako so tudi igih navade. Posebno značilen je „Zeleni Juri", to je navada, brezdvomno So izza poganskih časov, ki so jo prinoali Belokranjci iz prvotne daljne svoje domovine s seboj ,,Zeleni Juri" je mož, ki predstavlja pomlad. Zavit jo popolnoma v brstoče brezovo lubjo, na glavi ima krono iz brezovega lubja. Pred igim hodi deček v narodni noši, vodi ga na vrvi, ki jo tudi ozaljšana z brezovim lubjem. Pred „Zelenim Jurjem" gredo piskači, ki trobijo na brezovo piščalko, s tem oznanjajoči kralja pomladi. Kroginkrog se tare staro in mlado Çndstvo, vse vriska in poje. Naši umetniki bodo zedinili vso to^v lepo skupino, ki bo podala hroz dvoma nekaj izvanrednoga. Želeti bi bilo, ker jc ta stvar originalna, da bi odbor preskrbel, da bi Belokranjci, prodno odidejo na Dunaj nastopili v Ljubljani na kakem primernem pro- storu, da bi tudi oni Ljubljančani, ki ne gredo na Dunaj, videli to lepo skupino. (Slovenski mladeniči! Bratje telovadci!) Dno 26. julija 1.1. priredi „Zveza telovadnih odsekov" v Skofji Loki svojo prvo javno telovadbo. Glasom Zvezinega poslovnika so obvezani vsi telovadni odseki, da áe po svojih članih udeleže te prireditve, ki ima namen pokazati moč skupnega našega dela. S tem namenom jia hočemo združiti ne drug namen. Ta dan nameravamo ustanoviti vseslovensko mladeniško organizacijo. Zato vabimo ne samo člano naših ,,Telovadnih odsekov", tcmvoč vse poštene slovenske mladeniče; vabimo vse člane naših izobraževalnih društev, da se udeleže te mogočne manifestacije pravo slovensko mladino. Tesno združen s to prireditvijo bode tudi poučni mla-deniški tečaj, ki se bo vršil ravno tam drugi dan, to je v pon-deljck, dne 27. julija. K temu poučnemu tečajn, ki bo po izbranih predavateljih zanimiv in velepomomben, vabimo zlasti naša društva, da odpošljejo svoje zastopnike. Slovenski mladeniči, bratje telovadci, na^krov! Vsakdo, kdor le more, naj pohiti dne 26. in 27. julija v Skofjo Loko, ki bo glodala ta dan armado poštene sloven,"3ke mladino, zbrane pod mogočnim praporom, ki nosi napis: „Vse za vero sveto in domovino drago!" Za „Slov. krščansko-sobialno zvezo": Dr. J. Ev. Krek, t. č. predsednik. Za „Zvezo telovadnih odsekov"; Dr, Lovro Pogačnik, t. č. predsednik. (Osebni vlaki) na dolenjski železnici počno to jesen menda vendar hitreje voziti, namroč za 10 do 15 km na uro, torej za eno tretjino bržje, ko doslej. Res je temu že skrajni čas; sedaj vozijo naši vlaki i)rav po polžje, čeprav velja tudi pri nas vodilo: čas jo denar. Krog 15. dne tega meseca bo baje prva hitrejša vožnja za po3ku.šnjo, o kateri se bodo gotovo obvestilo tndi dotične občino. Stroškov s tako hitrejšo vožnjo ne bo imel nihče, koristi pa vsi deželani, menda torej ne bode Človeka, ki bi se jej ustavljal brez vzroka, ampak vsak jo mora biti vesel! (Lurâki romarji) vrnili so se 23. maja ob 1 uri 15 minut srečno v Ljubljano in od tod vsak v svojo domovjo, kjer z veliko navdušenostjo pripoved^ujejo lurškc dogodke. (Iz Ajdovce pri Žužemberku.) V torek, 19. maja je utonil v vodnjaku Feliks Bobnar, posestnikov sin iz Velikega Lipovca. Štiriletna sirota je bil sam doma z eno leto starejšim bratcem, ki sta se igrala na vodnjaku, vrata so izmaknejo in mali Folček pade v vodnjak, bratec pa ves preplašen beži proč. Ko BO vrne oče iz polja domov, mora v svojo veliko žalost izvleči mrtvega svojega sina. Družina je pomilovanja vredna, ker je mati utopljenca bolna na umu in odšla ravno dan pred nesrečo neznano kam. Pred dvema letoma se je vrnila iz bláznice no-ozdravljena. — Pri nas jo vročina neznosna. V senci jo biio danes opoludno 30". — Ravno danes teden je pogorela hiša na samem v Ostrem Vrha, last Krničarja, ki je ponosen, da je bil v vojski proti Pijemontezom in rad prijioveduje svoje dogodke. — Sreča, da je na samem, ako bi bilo v vasi, ne bi mogli v toliki suši oteti niti najmanjše stvarce. (Gad jo pičil) tri dekleta v krški okolici. Oddali so jih v krško bolnico. (Toča) kakor lešniki in orehi debela, z nevihto in nalivom, pol ure trajajoča, napravila jo dne 22. maja ob treh popoludne v Javorju pri Litiji na polju, drevju, zlasti .še na trsju, katerega jo polovico uničila, mnogo škode. (Pogorelo) jo 17. maja posestnici Mariji Brodnik na Straži pod Kako gospodarsko poslopje, hlev in kozolec. Zažgal je štiriletni otrok. (Velik požar) nastal jo v nedeljo dne 17. maja popoldne v ritamperku pri Trebnjem, kateri je v dobri uri vpepolil posestnikoma Omahen in Redek hiši in vsa gospodarska poslopja. Ker je vlekel mof^n voter, bati so jo bilo, da pogori cela vas. Ncumornosti vrlih združenih ogcgegascov iz Trebtqa, Velike Loko in Št. Ruporta, kateri so v najkrajšem časn prihiteli na pomoč gre hvala, da se je ogenj omejil in ni pogorela cela vas. Sumi so, da je zažgal neki železniški delavec, kateri jo tik prod izbruhom požara hitel s sumljivo naglico iz Štam-perka proti bližnjemu gozdu. Pri tem požaru dogodil so jo čuden slučaj, da se jc 16 letni delavec Anton Marinčič iz Selc pri Dobrniču, ko je zagledal ogenj, tako prestrašil, da so jo takoj onesvestil in ponoči nato — umrl. (N e s r o č a.) V torok dno 26. maja i)eljala je Marija S t e b 1 j a j iz Gor, Kamene pri Novem mestu z voli voz drv proti domu. Na jako ozkem pota prestopil je vol vprego in ko jo rovica hotela volu prestaviti nogo na pravo mestu ter so vstopila v ta namen pred voz, so voli zdirjali naprej ter jo podrli pod voz, kateri jo je nekaj časa, ker sejo s krili zaplela v istega, za seboj vlekel, VBled česar se je siiirtnoncvanio poškodovala. Odnesli so jo na nosilnici na njen doni. (Nesreč a.) IJno nisja ob 6. uri zvBčer prebrnil so jc T Ločni voz listja na Hletnoga Antona Hrena, sina ondotoeg:« posestnika Hrena. Nesrečneža so po dapeni prizadevanju komaj obudili iz nezavesti in tukoj jtrevidili s sv. zakramenti, in aicer po duhovniku iz kapiteljiia, ker je do domače fare ])redaleč. Malo u|»anja je, (ia ponesrečeni že okreva. (Umorili) so roparji v Ameriki Jerneja Marentiča, (jei\ju vsakemu vinorejcu, mlajše pa, da ae tudi praktično izvežbajo v pravilnem cepljenju zelenih trt kakor tudi o tem, da vedo s takimi cepljonkami pozneje pravilno ravnati. — (Tečaj za vinogradnike.) Kakor vsako leto, priredi tudi letos c. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko poletne tečaje za vinogradnike, ])ri katerih se bodo teoretično in zlasti praktično poučevalo o cep|jet\ju trt na zeleno, o poletnem obdelovanju vinogradov, posebno o poletni rcžiyi trt, zatiranju Škodljivcev itd. — Take tečaje priredi c. kr. vinarski nadzornik g, B. Skalický v aleiiafiih krajih: Dne 2. junija oh 3. uri popoldne pri vinogradu gosp, F. Majzelja v Vii^em vrhu pri lieli cerkvi; v sredo, dne 3. junija ob 8. uri zjutraj v gori „Zadraga" pri St. Kupertu; isti dan popoldne ob 3. uri v Trebelncm pri župnišču; v četrtek, dne 4. junija ob 8. uri zjutraj v Tržišču pri trtnici kmetijske podružnice, in popoldne ob 3, uri v gori „Kainenško", občina Št. Janž; v petek, dne 5. junija ob 3. uri popoldne blizo cerkvice sv. Antona, občina Dvor pri Žužemberku; v soboto, dne 6. junija ^ob 9. uri zjutraj pri vinogradu g. Dereanija v Praprečah pri Žužemberku; v sredo, dne 10. junija ob 8. uri zjutraj bo enak pouk v državni trtnici novomešld, kjer se bodo ob enem razdelili udeležencem brezplačno zeleni cepiči. — Popoldne ob 3. uri bo c. kr. vinarski nadzornik poučeval v gori Grčevje, občina St. Peter blizo „Starega gradu"; v četrtek, dne 'i - junija ob 4. uri popoludno pri vinogradu g. Miklavčiča v gori jiGobnik", občina Moravče pri Sv. Križu (pri Jjitiji); v petek, dne 12, junija ob 9. uri dop. v gori „Jazbena", občina Šmartno pri liitiji; v soboto, dne 13, junija ob 3. uri pop. v gori „Zavrh" pri Trebnjem v vinogradu g. îlade|ja iz Poni ke V; v^torek, dne 16. junija pri vinogradu g. Smole v HruSici, občina Smihel-Sto-piče, in v sredo, dne 17. junija ob 8, uri zjutraj pri vino^adu K. Klinca na Polju, občina Toplice. — C. kr, vinarski adjunkt, g- y. Skubec bo ]>a poučeval v sledečih krajih: V torek, dno junija ob 8. uri zjutraj v Dobličah, pri vinogradu žujmna B- Vrtina; popohlne ob 2. uri pa pri vinogradu g. Lacknerja v istražnom vrhu; v sredo, dno 3. junija na Vinici v vinogradu g- nadučitelja F. LovSina; v četrtek, dne 4. junija ob 8, tiri zjutraj pri šoli v Staremtrgu pri Poljanah (za občino Vrh, Staritrg, Ra-dence in Dol); v torek, dno 9. junija bo poučeval ob 8, uri zjutraj v Temenici v vinogradu g. župana, v sredo, dno 10. junija ob 8. uri zjutraj vStarem Ljubnu, občina Smihel-Stopiče; včetrtek, dne 11. junija ob pol 7, uri zjutraj i>ri šoli na Mirni; v potek, dne 12. junija ob pol 9, uri zjutraj pri cerkvi na Primskovem, (občina Gradišč pri Litiji); v soboto, dne 13. junija ob 8. uri zjutraj v gori Šmavor (pri cerkvi), občina Doherniče, in v torek, dne 16. junija ob 8. uri zjutraj v gori Borát, občina Ajdovec. (Razdelitev zelenih cepičov) iz državnih trtnic na Kranjskom se vrši v prvi {»olovici meseca junija, in sicer: V državni trtnici na Slapu pri Vipavi v četrtek, dne 4. junija ob 8, uri i^mtraj; v državni trtnici v Črnomlju dne 9. junija ob 8. uri zjutraj; v državni trtnici v Kostanjevici v torek, dne 9. junija ob 2. uri popoldne, in v državni trtnici v Kudolfovem v sredo, dne 10, junija ob 8. uri zjutraj. Cepiče dobijo le vinogradniki, ki jih rabijo sami zase in jih dobijo brezplačno. Žglasiti se je treba zanje takoj, najpozneje do 4. junija t, I. ali pri c, kr, vinarskem nadzorstvu v Kudolfovem, ali pa pri delovodjih imenovanih trtnic, — (Zarod na trtah) je letos izvanredno lep in obilen. Sploh kažejo vinogradi tako lepo, kakor že davno ne in da se je nadejati najugodnej,še letine. Sedaj jo le želeti, da trta tudi o lepem vremenu odcvete in da se je ne primejo nobene bolezni. Bolezni so pa v naših rokah. Zato pa treba, da trto jiridno škropimo in po potrebi žveplamo. Prvo žveplanje je dovršeno in ravno tako tudi prvo škropljenje. Skrbimo tedaj, da tega deta tudi zanajirej ne zamudimo. Mesec junij je najbolj nevaren zaradi strupene rose in še posebno, če bi nastopilo neugodno vreme. — (Sadna letina,) Letos se nam obeta dobra sadna letina. Drevje je nastavilo mnogo cvetja, ki jo dobro ocvolo. Posebno češplje kažejo letos lepo. Že leta in leta ni bilo tega sadu po krajih, ki so prej sloveli zaradi češ]»e|j. Letos je pa nastavljenega toliko sadu, da bodo polne ko brinje, ako ostane drevje zdravo. Pa tudi drugo drevje obeta ugoden pridelek. Na jablanili jo dosti cvetja odpadlo, doloma ga je uničila tudi ličinka od hroščka znanega pod imenom „cvctoder"; vzlic temu ga je še dosti ostalo in lahko imamo, če Bog da, prav dobro sadno letino tudi pri jabolkih. — (GosenČja gnezda) so se letos na drevju tujiatam močno pokazala. Preglejmo sadno drevje in obirajmo to zalego, ki kvari liste in sad. Po jabolkih najdemo zlasti zapredke jabolčnega molja in glogovoga belina, potem gosonco prstenicarja itd. Vse to je treba zatirati! Sicer nimamo le škodo vslod velike j>o-žrešnosti te golazni, ampak .škodo tudi zaraditega, ker se ta mrčes močno j)omnoži, ako ga jmstimo v nemar, — (Predenica po detolji) naj se pokonča kakor hitro mogoče. Zato je imeti pazno oko na njo. Detc|jišča naj se večkrat pregledajo, posebno sedaj po prvi košiqi; kakor hitro se pokaže predenica, naj se takoj zatre, Predenica se da požigati ali pa 8 kajnitom in zeleno galico zatirati. Kajnit je treba v tem slučaju bo^ na debelo raztrositi. Na štirjaški meter je treba pol kilo kajnita raztrositi. Zeleno galico (železni vitrijol) je treba najprej v vodi raztopiti in potem s tisto tekočino zalivati. Da je ta tekočina dosti močna, je vzeti na 100 litrov vode po 30 kil zeleno galice. S takim zalivanjem se pokonča predenica in detelja. Predonična mesta naj se pri mladi nemški detelji prekop-Ijejo in na novo obsejejo. Razno stvari. * (Ne v Brazilijo!) Državna vlada Sao Paulo v Braziliji je kakor druga leta tudi žo lani določila, da mora v prvem polletju leta 1908 dobiti za svoje kavine nasade 10,000 evropejskih delavcev, ioa uvoz tega števila naseljencev plai':a vlada prevoznim agenturam gotovo svoto. Kor pa plače tamkaj niso take, da bi si avstrijski delavci, nenavajeni takega dela in podnebja mogli kaj prihraniti, so naseljevaiije v brazilsko državo Sao Paulo odsvetuje. * (Na juga Zjedinjonih držav anjeriških) razmere izseljencev še vedno niso take, da bi se moglo komu svetovati, naj se tamkaj naseli. Se vedno je slišati 0])ravičene tožbe, da je podobno sužnosti. Naši delavci v tropiških močvirjih Florido in v terpentinskih gozdih Alabanie no morejo prenašati podnebja in ne zaslužijo niti toliko, da bi mogli povrniti delodajalcem predujome za potnino. Ako zvezni uradi kakega podjetnika tožijo zavoljo prestopka zakona proti sužnosti in izsi|jevaqja nerado-vodnega dola, izgovarjajo se podjetniki s tem, da jim zakoni dotične državo dovoljujejo, s silo pridržati zadolžene delavce, dokler dolg ni plačan. — Newjorške posredovalnice pošljejo na leto okoli 30.000 ljudi v južno države. V nekem slučaju je morala newjorska nadzorna oblast eni največjih posredovalnic odvzeti koncesijo, ki je delavce o razmerah v južnih deželah neresnično obvc.ščala. Dotični naseljenci so bili večinoma preslabotnega zdravja ali premladi, da bi mogli prenašati naložene jim ojtravke. Vsi so bo morali s pogodbo zavezati, da ostanejo v službi, dokler si delodajalec s tedenskinji odbitki od zaslužkov no vrne predujem|jcne potninc. Ako je moral kak delavec vsled bolezni ali iz drugih razlogov opustiti delo, prodno je poplačal ves dolg, so ga po zakonih, veljavnih v Floridi, obsodili v jiri-silno dolo. Taki dolžniki so morali potem v dolgih vrstah prikovani drug na drugega graditi ceste in podobno, ali pa bo jih dali v najem farmerju, dokler niso prestali svojo kazni. * (Raznoterosti.) 17. majnîka spil je v Ljabljani okoli 8. nre zvečer v vodmatski kavarni 26 let stari brivski pomočnik Štefan Fer precejšno množino lizola zaradi nesrečne fjnbczni ter ob 11. uri ponoči vsled zastrup^jero« v bolnišnici ninrl. — V iztočni Afriki je nastala v Busogadi vsled slabe letine lakota, na kateri je umrlo že na tisoče Jjudi, — Cesar je ukazal, da počiva letos tri tedne orožje zaradi vojaAkib dopustov ob žetvi. — Cesar se udeleži slavnostnega izprevoda dne 12. junija v dvomi loži z vsemi člani vladarsko rodbine in z vsemi avstrijskimi knezi, skupaj 80 oseb. IJržavni zbor bode zastopan v slavnostnem izprevodu po predsedniku dr. Weiskirchner-ju in obeh podpre-sednikib. — Nova Šolska zgradba v Leskovcu bo kmalu dovršena. — V Cerkljah je moral prenehati šolski pouk za 14 dni, ker je obolel učiteljev otrok na dobrcah. — Zgorela jc v Ljubljani postrežnica Elizabeta Lipovitz, ko je kuhala kavo v samovaru s špiritom. — Ustrelil se je v Ljubljani neki vojak 27.. pešpolka, ko je stal na straži v Recherjevi hiši. — —-H' — Smešnice. (Ukaželjnost.) Gnstelj ogleduje v zveriigaku od vseh strani velikega slona, — Čez nekaj časa vpraša očeta: „Oče, povejte mi, kje je vendar pri tej živali spredaj in kje zadej?" (V drevoredu.) A.: „Ali pozna.š onega grdega gospoda, ki sedi tam-le na klopi?-* — B.: „Seveda. To je predsednik našega olepševalnega društva." (V jezi.) Mož ženi, ko ta pomiruje jokajoče dete z večerno pesmico: „Kosmata kapa! To vendar ni za poslušati! Ali takoj nehaj kričati otrok, ali pa ti!" (Slabe oči.) Žena: „2a božjo voijo, kaj pa se čudiš toliko, stare?" — ilož; „Poglej no semkaj, starka! Mislil sem, da je žebe^j za podobo v steno zabit, pa je le — stenica!" (Časovno.) Gostilničar: „Slišite gospod župnik: Naš mali Janezek zna že na karte igrati,^ keglati in tudi preklicati in se pridušati, kakor en velik." — Župnik: „Dragi oče, ali zna tudi tako dobro moliti?" — Gostilničar: „Kaj še, za to je še vendar otrok veliko premajhen!" (Modrost.) Oče: „No, Marica, kako so ti dopade nova mama?" — Marica: „Veš kaj, Ijnbi papa, prihodqjič ti bodem rajši jaz mamo izbrala." (Neprijetno.) A.: „Zakaj neki igra naš nčitelj tako silovito zmešano in napačno?" — B.: „Veš, on jo kratkoviden in igra ob enem vse muhe, katero se mu vsedejo na noto," (Razmišljeuost.) Profesor: „Gospod zdravnik, ali se mi suši žila v nogi ali kali, ker ves dan hodim in nič no pomaga, ter vedno šepam na nogi?" — Zdravnik kažoč pomenljivo profesorju na noge : „Temu se ne smete .čuditi, vsaj ste na oni nogi bosi." — (Spomin na potres.) Hlapec je .ipal nad kravjim hlevom pod streho. — Pride pa močan sunek potresa: strop se vdore in ž içim vred pade hlapec v hlev med živino. — Ko se prebudi, zakliče ves začuden: „Kateri zlodej je neki pripeljal krave gor na hlev?!" — Darovi za dijaško kuhiivjo v Novem mestu. Pred. ř- feanonik II. Taviar £0 K, g. prof, B. Eemec 2 E, gf, advokat dr. J. Suhegnia ta drugo polletje K, gnapa EtJtaik Mime peci 2 E, fi-Fr Uož na, posestnik 2 K, g. Jos. Wjndisclier, pcsestnik in mesar dve vreúi krompirja. — Lepo prosim se podpore, »lasti tudi krompirja, ker idí gre jako trda. Dr. Jos. Marinko. Loterijske številke. GRADEC, 16. maja 13 43 42 65 15 TRST, 23. maja 71 36 84 34 10 GRADEC, 30 maja 34 25 38 68 84 V hiši Št, 64 na Glavnem trgu v Novem mestu so na prodaj hišna, shladiščnfl in vrato od trgovine. Za prodajo itt nakup pQsester in trgovin, poekrbovanje hipotek in udeležb priporočamo toplo in ediuo le «tarosnano W prvo austrijstio trgousho in ređlitEtna borzo največje katoliško podjetje s itrokomim listom, Dunaj, I. SonnenfeUgasee Sil, Velika množina kupcev. Zahtevajte brezplačno obisk laatopuiba (106) Izjava, Podpisanec naznanjam slavnemu občinstvu, da je moj večletni pomočnik Franc Zorko izstopil iz moje tvrdke in da taisti tedaj nima nobene pravice več sprejemati zame niti dela niti plačila, ker bi ae jaz pri morebitnih neprilikah nikakor ne oziral na poravnave. Kandija, £9. uaja 1908. SiMâtovanjein Ivan Appe, izdelovatelj poči. Zahvala. Podpisano županstvo se v imenu občinskih ubožcev novo-došlemu gospodu župniku iskreno zahvaljuje za milodar v denarnem znesku. S prvim korakom je pokazal goapoii župnik, da ima usmiljeno in blago srce do ubogih, (im Bog naj ga nam ohrani mnogo let! Županstvo Šampeter, 37. maja 1908. F, FlorjanČiČ 1, r., župan. Kvarte za Igrati dobe se v knjigami Urb, Horvat (prej F, Tandler) v Novem mestu - —^ - na glavnem trgu. — Dr. E(i. Volčič v Novem mestu, Kraiijnko je uredil ter dobivajo ne pri J. Krajac nasi, in Urb. Horvatu v Novem mestu: 1, CIvilnopravdnI zakoni IV. zvezek Pravnikove zbirke) t (ibnirnim alovevnkira in hrvatskim stvarnim kasalom, ohsej^ajoJ^i XII, in itO!) Ptrani. 1906 V platno vezana kiijiga 8 K, — 2. Odvelniika tarifa; določila o rabi tirvatsketfa iit slovenskega jezika pred sudiJ^i i aodne pristojbine, a atvarniiu kaaaloin iliO tabel.) 190C. Broširano I R 80 h. — S, Zakoni o Javnih knjigah, zemljiSkih itd, (V. zvezek Pravnikove ihirkej z vsemi predpisi, ki ao a iijimi v avezi, s stvarnim kazalom v hrvatikem in alovenakem jeziku, z vzor«! knjižnih pmiieuj in vpinov. 1906. Knjiga v 8 delih, sknp 618(Ltrani. llehko vezana knjiga 6 K GO h, po. polno v platno vezana G K. — 4, Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zem-Ijiâko knjigo ; dotična kolkovulna in vpisnina. Bro^irauo 1 K. ~ 5 Kolkovnlna in vpisnina pri lemljiiki kti,jigi. Tabela na močnem papirju, stenski ohesek 60 b. Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik": Zvezek I, Zakon o dovoljevanju poti za tllo, s pnjasnili in vzorcem proluje. 1907. Mehko vezano 40 h. — Zvezek 11. in III. Predpisi o žaleinliklh m rud-nliklh knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici 80 h, — Zvezek IV. in V. Prlstojblnsks olajiave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno puscijilnicara in denarnim zavodom splob. Heliko vezana knjiga 80 h. — Zvezek VI.-X. Predplt) o razdeibi in uredbi ter o zioibi zemljlič, 1908. Mehko vezano 2 E. — Pripravlja se: Zvezek X, in XII. Predpisi o poljski okvar!. IbCS. Mehko vezano 80 h.— Ako tii dogovorjeno dmgače, se poiiljajo knjinea poŠto preti poštnemu povzetju, tako, da ae k navedenim cenam prtračunajo le resnični in postni iadatki j pri naročilih do K je najceneje, ako se poiilje ua-prq knpnina iu 10 li puStnine v gotovini ali poStnib zuamksb. na Primostku, vedno z veliko vodno močjo, lepi travniki, stelniki, irjive, hrastovi in jelovi gozdi, pod, kozolec, se posamezno ali skupaj proda po nizki ceni. Polovica kupnine lahko po 4Va7o vknjižena ostane. Dalje se izve pri lastniku Friderik Skušek, Metlika. (uo.3-i> mizarskega pomočnika sprejme takoj Arton Erjavc, Dol. Pod borát, ji. Mirnapeč. fii2) (91-8-3) Slavnemu občinstvu v^udno naznanjam, katere takoj sprejmem; objednem tudi prosim, da mi vsak preje naznani, kakšnenja dela je zmožen. (102-3-2) Sprejmem tudi dva učenca, Jakob Mikoiič, krojaški mojster v Rudolfovem. Ženske lase Viiznanilo, v nftjetn se oilda lep pritetur, pripTftveu za skladišče aii za delavnico (90-3-3J 30 korakoT od glavne ceste t Novetu mestu. &U pa M tadi prodi. Natančneje se iiTB pTi Isutniku I. A. Petriću Řt. Novo neato. Parna opeiiapna V Žabji vasi pri Novem mestu iniettiiie in resimc kiips-jem [)» nejriiiji ceni. Iziielujem Tïa vkanljnr^ha dela. V zalop imam fltia toaletna iniln, prave frsu-ciwke psrfnme itd. BAY-RUM t''iiurina proti iipa-danju lu ni prhut, odlik»vatia % 10 Elntimi kolajnanii, HAARPETROL 7:a rant p<>-mladka, NUSIOL oreliovega isTleiika la liue in brade ùudoTii iinpeh, iirckaNa v«a dogedai^a barvita. Polâ^ tega priporočam moj Kiiani BRIVSKI SALON na nnvu nrejen i najnuTejšimi higijenit'iiitni koinfurti, ti bitro, čiito itiiiobm postrežbo, ĚsleÉ mu o gob roj nega obiska. SpoSbivanjem se priporoCam Ivan SveteC, (6-24-U) brivec In vlasuljar, Ruttalfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hli»,) - priporoča - v poljubni množini S'bS'OSxxi^p navadni, zarezani in preáani, Itakor tudi izvrstno stisL^laexio Naročila sprejema; iDsip Ogoreutz, Mobo mesto. (4-a. a) Singerjevi šivalni stroji ne samo za vse mogoče industrijske potrebe, ampak tudi za vsa domača dela te vrste dobijo se samo pri nas Pazi naj se, da se kupuje stroje v naših proda-~ jalnah, iz katere se vse lahko spozna po zraven stoječem znaku. Singer Ko. ottcijsho društvo za šiuolne stroje v Rudolfovem, Glavni trt,', írÝí Podružnice v vseh veSJih mestih, m Vil ilvalnl stroji, ki jih ponujajo pod Imenom „SInger", so ponarejeni po naiem starejiam sistemu, ki ga sedanj) novejii sistemi rodbinskih strojev daleč presegajo po konstrukciji, delazmoinostl In trpeinostl. Odgovorni nrednik, izdajatelj in laloinik Urban Horvat. Tiak J. Krajec nasi.