OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine

AKOP
k
Ц II A 1.1 NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE
DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Priniing of All Kinds
^OL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) NOVEMBER 15, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 219
^Eter ropos
V soboto zvečer je bil zadet od Avtomobila v bližini svojega stanovanja Peter Ropos st., star let, stanujoč na 11502 Detroit A-Ve. Dobil je težke poškodbe, ka-terim je včeraj zjutraj podlegel v bolnišnici. Družina je dolgo let ^^ivala v Collinwoodu. Soproga ^ohana, rojena Cimperman, je 'iRirla leta 1937. Rojen je bil v ^elso Sznalnak (Gorenji Senek) Ogrskem, kjer zapušča več Sorodnikov. Zadnja tri leta je de-pri Novlex File Co., preje pa ^2 let pri Cleveland File Co. V Ameriki se je nahajal 44 let.
Tukaj zapušča štiri sinovi; ^illiama, ki vodi New York čistilnico; Petra, ki vodi Euclid ^&rk čistilnico, Alfreda, ki vodi Kipling čistilnico in Elmerja, pet ^ukov, dve sestri, Mrs. Mary ^naus v Californiji, in Mrs. Vic-torijo Von Quiram ter več sorod-iiikov. Pogreb se vrši v sredo Zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega Zavoda Joseph žele in sinovi, 458 152 St., v cerkev sv. Pavla na ^hardon Rd. ob 9.30 uri in nato
pokopališče Calvary.
* . ».
*"RANK SCHWERKO
Preminil je Frank Schwerko, ^t&r 56 let, stanujoč na 618 E. St. Doma je bil iz Istrije. Bil Član društva Najsv. imena ^Grkve sv. Pavla. Zapušča tri sinove; Pvt. Edward, ki se na-h&ja pri vojakih, Peter in Paul. ^%reb se vrši v torek zjutraj ob ^•30 uri iz Golubovega pogrebne-Zavoda v cerkev sv. Pavla in na pokopališče Calvary.
^^isenhower-Burke
Washington, 14. novem-
Ohijski senator Thomas ^i'ke, katerega je pred letom dni Lausche, potem ko je umrl ^Gnator Taft, in ga bo sedaj na-^oiAestil izvoljeni George Ben-je priznal, da mu je pred-®^dnik Eisenhower s svojo oseb-agitacijo v Clevelandu v zad-momentu spodnesel tla. ^Urke trdi, da je zadnji nastop ^'Benhowerja na letališču Hop-/^^8 njemu vzel v okraju Cuya-najmanj 20,000 glasov, ka-je dobil Bender, ki bi jih si-ne dobil, če ne bi bilo Eisen-°Werja v Clevelandu. (Bender je ^^^gal z malo večino nekaj nad glasov.)
ADUl STEVENSON O POLITIKI DEMOKRATSKE STRANKE
WASHINGTON, 14. novembra—Gre za vprašanje o sodelovanju demokratske večine v kongresu z Belo hišo. Duhovni vodja demokratov Adlai Stevenson se je oglasil k temu vprašanju in je k volilnemu izidu citiral znani izrek pokojnega Abrahama Lincolna, da ni ameriško, če se obljublja več, kakor pa se v politiki ve, da se bo moglo izp61niti. Republikanske obljube leta 1952 se niso izpolnile. Ameriški volilci so bili razočarani in so obrnili republikancem hrbet. Republikanci so se zatekli v zadnjih dneh volilnega napora k potvarjanju, obrekovanju, a vse to jim ni nič pomagalo.
Adlai Stevenson ni demagog. ♦'------
Demokratska večina v kongresu bi lahko ovirala republikanskega pi^edsednika Eisenhowerja in bi lahko začela s pravo gonjo zoper njega. Padla je beseda "mrzla vojna," to je, da bo Eisenhower v vseh svojih predlogih naletel na demokratskega opozicio-nalca, kakor so to delali republikanci, če so imeli v kongresu večino, predsednik pa je bil demokrat. Adlai Stevenson ni za tako politiko!
Katere so konkretne naloge, ki naj jih rešijo demokratje v večinskem kongresu?
Prva: Pregledati je, kako stvarno stojimo z našo narodno obrambo. V tej točki ameriška javnost ni orientirana. Delavstvo na primer zahteva, da se z vojno produkcijo nadaljuje, ta stran pa je naravno v zvezi z zaposlen nostjo in brezposelnostjo v Ameriki. Ker pa hoče ameriško delavstvo povdariti svojo narodno orientacijo, hoče videti Ameriko varno. V tem se z ameriškim delavstvom strinja tudi Adlai Stevenson, ki napoveduje, da se bo pregledal celotni položaj o ameriški varnosti.
Druga: Davki—Republikanci so obljubljali, da bodo uravnovesili federalni proračun, to je, da bodo vodili tako politiko, da bodo dohodki enaki izdatkom. Adlai Stevenson kaže s prstom na dejstvo, da se zadolžujemo še naprej. Stvarno se sprašuje, kako je mogoče in kakšne davke znižati. Napoveduje pa pregled dosedanje republikanske davčne zakonodaje, to je, da bo demokratska stranka stavila nove davčne zakonske predloge, kako naj bo znižanje davkov res pravično. Znano je, da je sedanja republikanska administracija naklonjena principu, "da bogatejši postanejo še bogatejši, revni še revnejšL"
Tretja: Delavski Taft-Hart-Icyev zakon. Adlai Stevenson ponavlja svojo zahtevo iz leta 1952, da se ta antisocialni delavski zakon nadomesti s popolnoma novim zakonom.
četrta: Gre za ameriško zunanjo trgovino, stike s trgovskim svetom izven Amerike. Če pride blago iz tujine v Ameriko, je bilo podvrženo takim zaščitnim carinam, da ni moglo konkurirati na ameriškem trgu z blagom, ki je bilo producifano v Ameriki. S tem vprašan ч je v zvezi, vprašanje ameii^^^ii zaveznikov. Vprašanje ni enostavno. Demokratska stranka se bo potrudila, da ne odbije zaveznikov, pa da pametno zaščiti domačo ameriško industrijo. Gre namreč za to: Koliko ima zaščitenih koristi le ameriški kapital, koliko pa gre za splošno zaščito ameriškega gospodarstva.
Peta: Ali bo Adlai Stevenson v letu 1956 iznova kandidiral za predsednika? Odgovor je ta: Stevenson sicer trdi, da za sebe nima nobenih velikih političnih ambicij in da konkuretno ne ve, kaj se bo v letu 1956 dogodilo. Njegov odgovor je po našem mnenju čisto pravilen. Predvsem bo odločevala konvencija stranke, na tej konvenciji pa se bodo izražali dogodki in potrebe časa, in videlo se bo, katera demokratska osebnost je tem takratnim potrebam pač najbolj kos.
V političnih krogih v Wash-ingtonu, zlasti med republikanci se predvideva koalicija med demokrati iz ameriškega jugu in republikanci. Eno dejstvo drži, da če vzamemo v poštev delavske interese, v kongresu delavstvo še nima take večine, da bi lahko računalo s "prijateljsko večino."
EINSTEIN—UNIJEC
Profesor Albert Einstein, duhovni oče atomske energije, se nahaja v Princetonu v Ameriki. O sebi je dejal, da če bi se še enkrat rodil, ne bi postal znanstvenik, niti profesor ali vzgojitelj, marveč raje klepar.
Unija kleparjev v Chicagu je vzela izjavo Einsteina s hvaležnostjo na znanje in mu je poslala izkaznico, da je postal član te unije.
®Čer na Waterloo
Včerajšnja prireditev društev ^ ^selbine v Collinwoodu se je vr-v duhu in okviru S.N.P.J., za , ^tero 50-letnico je šlo. Dvorana J bila dobro zasedena. Spored so polnili govorniki, kar trije po ®^lu, petje s solo nastopi in s ^delovanjem zborov Zarja in ^dran. Zvečer se je servirala v spodnji dvorani večerja. Razpo-®ttje posetnikov je bilo dobro.
anje polija
, ^з^пез je bilo stanje polija v ^oČju Clevelanda naslednje;
NEHRU NA KITAJSKEM NI USPEL
4бб
obolelih oseb, do sedaj 15
Lansko leto: 422 slučajev 12 smrti.
NEW DELHI, Indija, 14. novembra—Pred svojim odhodom na Kitajsko je predsednik indijske vlade Nehru označil svoj obisk Kitajski za zgodovinski. Od tega obiska da bo imel korist ves miroljubni svet. Po povrat-ku iz Kitajske je Nehru priznal, da je bil razočaran. To pa iz sledečih razlogov;
Nehru je hotel skleniti s Kitajsko pogodbo, po kateri se Kitajska obveže, da se ne bo vtikala v notranje razmere južno-vzhodne Azije. Kitajska je ta predlog odklonila. Nehru se je moral zadovoljiti z izjavo komu nistične stranke Kitajske, da bo imela stranka dolgo, dolgo dobo pred seboj, predno bo učvrstila svoj položaj na Kitajskem in iz-
DVE IZ MOSKVE. KO GRE ZA JUGOSLAVIJO
Leta 1948 so se prekinile vse zveze med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza pod vodstvom Malen-kova se trudi, da pridobi Jugoslavijo nazaj. Nekaj uspehov je Malenkov že dosegel. Moskva in Beograd sta sklenila novo trgovinsko pogodbo. Tudi tisti jugoslovanski kadet je v Moskvi, ki so bili leta 1948 na vojaški akademiji v Moskvi, pa pridržani v Sovjetski zvezi "za vsak slučaj," so bili poslani nazaj v Jugoslavijo.
Na zadnji vojaški paradi v Moskvi ob priliki 37. obletnice sovjetske revolucije, je glavni govornik Bakimin naslovil na Jugoslavijo prijateljske besede.
Malenkov je poslal v Beograd svojega osebnega odposlanca, ki naj pripravi pot, da bi se osebno sestala Malenkov in Tito nekje na nevtralnem mestu ob Donavi.
Po nalogu Moskve so se morale razpustiti vse tiste politične organizacije, ki so imele anti-titovski značaj, bodisi v Romuniji, na Madžarskem ali v Bolgariji.
Moskva operira tudi z atomskim orožjem. V zadnjem času so Rusi poskusili ne samo z eksplozijo atomskih in vodikovih bomb, marveč tudi z drugim atom^ skim orožjem, kakor ga ima Amerika na razpolago. Zunanji diplomati v Moskvi predočujejo Jugoslaviji, da kakor Amerika, tudi Sovjetska zveza kopiči zalogo atomskega orožja. Ta zaloga bo popolna v letu 1957. Takrat da bi bila Moskva sposobna začeti vsesplošno uničevalno vojno. Beograd naj se tega zaveda.
To vesti iz Moskve, beležimo kot kronisti, ki imamo kot taki, dolžnost, da važne vesti priobčujemo.
vedla vse reforme. Taka Kitajska pa nima interesa, da se zaplete v spore drugod.
Nehru je bil razočaran nad ogromno nevednostjo kitajskih voditeljev, kako ti gledajo na svet izven Kitajske. O Zapadu nimajo pravega pojma.
Pekinška vlada je Nehruja zagotovila, da ne bo dovolila Kitajcem, da ti uživajo dvojno državljanstvo, domače in kraja kjer bivajo. Taki Kitajci so navadno peta kolona komunistične Kitajske. Kakor hitro pa je Nehru odšel iz Kitajske, je kitajska vlada objavila statistiko vseh Kitajcev, ki jih smatra za svoje, teh pa je 601,938,035, med njimi 11,743,320 izven Kitajske.
FAŠIZEM IN ANGLIJA
DUBLIN, Irska, 14. novembra—Oswald Mosley, vodja angleških fašistov, se je iz Londona in iz Anglije umaknil na Irsko. Ko so ga vprašali ali še obiskuje London, je dejal, da sem in tja. Ko pa je bil v Londonu in v Angliji, se je tam čutil za pravega političnega ujetnika, tako da je tam ozračje.
PREVEČ GASOLINA
M. J. Rathbone, ki je predsednik Standard Oil Co. v New Jersey, je na občnem zboru instituta za raziskovanje vprašanja petroleja v Ameriki napovedal, da pridemo v nadprodukcijo, kakor hitro bomo začeli izrabljati petrolej ska ležišča s polno kapaciteto.
89-LET STAR UMRL PRI DELU
V Detroitu je 89-letni Peter Gray kot tesar še vedno opravljal, svoje delo. Nahajal se je na lestvi, naslonjeni na hišo, katero je pomagal dovršiti. Delal je v bližini strehe, ko ga jc na lestvi zadela srčna kap. Ko je Peter Gray padel z lestve, je mrtev tiščal v svoji roki še vedno kladivo in žeblje.
Predsednik japonske vlade Yoshida odhaja, predsednik Mendes France prihaja v USA
WASHINGTON JE MRAVLJIŠČE OBISKOV TUJIH DIPLOMATOV
WASHINGTON, 14. novembra—Predsednik francoske vlade Yoshida je preko San Francisca odletel nazaj na Japonsko. Predsednik francoske vlade Pierre Mendes France je zapustil Pariz in odletel naj prvo v Kanado, iz Kanade pa bo obiskal ameriško prestolico Washington. Gre za razmere na Japonskem, kakor v Franciji, za ameriško pomoč Japonski, predvsem v živilih in za gospodarsko in politično pomoč Franciji, ko so na kocki vprašanja zapadne Evrope.
Mendes France hoče dobiti........—----
ameriško jamstvo, da se bo dogovor z Zapadno Nemčijo, zlasti ko gre za provinco Posarje,
tudi držal. Mendes France se bo v Washingtonu pogajal o ameriški pomoči Indokini, o stališču, ki ga naj zavzameta Amerika in Francija do Kitajske in o sodelovanju med članicami Severno atlantske zveze.
Predsednik japonske vlade Shigeru Yoshida je zadovoljen z uspehi, ki jih je dosegel v Washingtonu. Japonska bo dobila živil v vrednosti $100,000,000, 15 odstotkov v obliki darila, ostalo vsoto pa bodo Japonci v resnici plačali, toda tako, da bo denar ostal na Japonskem za potrebe ameriškega vojaštva, ki je tam nastanjeno.
Washington so zadnje dni obiskali; Predsednik vlade Pakistana Mohammed Ali; predsednik črnske republike v zapadni Afriki William Tubman; kancler za-padnonemške Vlade Konrad Adenauer; predsednik japonske vlade Shigeru Yoshida. Najavljena sta obiska predsednika francoske vlade Pierre Mendes Francea in avstrijske vlade Ju-liusa Raaba. To so uradne osebe,
ki so za vsa dejanja in govore uradno odgovorne. V Ameriki se mudi tudi angleška kraljica mati Elizabeta, ki je na obisku kot privatnica brez odgovornosti.
Seveda se mora tudi ona gibati v mejah, ki jih je določil predsednik britanske vlade Winston Churchill in govoriti le to, kar je bilo za njo že v naprej napisanega in odobrenega.
Ubogi tajnik McKay!
WASHINGTON, 14. novembra—Iz demokratskih krogov se javlja, da bo tarča prihodnjih demokratskih napadov federalni tajnik za notranje zadeve McKay. McKay je bil tisti, ki je hotel dati vse ameriške naravne zaklade v izkoriščanje privatnemu kapitalu. Doma je iz Ore-gona. Oregon je izvolil prvič po 40 letih demokratskega senatorja. Iz Oregona je tudi uporni senator' Morse. Demokratje hočejo izsiliti odstop tajnika МсКауа, ker se je volilstvo v Oregonu izreklo zoper njegovo politiko.
Drugi tajnik, katerega bodo demokratje neusmiljeno vzeli v icritiko, je obr.ambni tajnik,^ Charles Wilson. Zakaj je dopustil, da so se skrčili krediti za ameriško narodno obranabo, ko vendar splošni svetovni položaj nikakor ni jasen?
(Obrambni tajnik Wilson se hoče prikupiti vojaštvu. Ima v načrtu, da zviša plačo vsem ameriškim vojakom. To zvišanje plač bi obremenilo federalni proračun za $600,000,000 na leto.
Tajnik Wilson pa se hoče prikupiti Amerikancem tudi na drug način. Daljni azijski vzhod Amerikancem na splošno ni priljubljen. Koreje in Japonske so siti. Wilson ima načrt, da bo umaknil vse ameriške čete tako iz Japonske, kakor iz Koreje in jih nadomestil po ameriških postojankah na Pacifiku.)
Smrt v domovini
Mr. Joseph Metlika iz Wil-loughby, Ohio, je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je v Trstu umrla dne 2. novembra po dolgi bolezni ljubljena mama. Stara je bila 75 let in doma iz Rodika. Pokopana je bila 4. novembra. Poleg sina Joseph, zapušča pokojnica tu v Clevelandu tudi dve hčeri, Mrs. Mary Cer-kvenik na 1234 E. 71 St. in Mrs. Anna Kutcher na 590 E. 222 St., ter sina Ludvig na 410 E. 264 St. Bodi ji lahka domača gruda!
v razvalini življenja
v Albany, N. Y., sta se znašla pred sodiščem poročena brat in sestra in se je pokazalo, da je šlo za zakonolomstvo v najbližjem sorodstvu. Gre za družini Bruso in Leffler. Žena Brusa je imela razmerje z Lefflerjem, Leffler jeva žena pa z Brusom. Zakon Bruso je trajal 11 let, zakon Leffler pa 17 let. Vsi zako-nolomci so v najboljših letih— okrog 40. Lefflerjeva družina ima štiri otroke, družina Bruso nobenega. Razumljivo, da je bila obema zakonskima paroma raz-poroka dovoljena.
EKSPLOZIJA V RUDNIKU
V rudokopu, last družbe Jamison Coal & Coke Company v Farmingtonu, W. Va., je prišlo do eksplozije, ki je po dosedanjih podatkih zahtevala življenje 15 itidarjev.
Pozdravi
Pozdrave s Beograda pošilja uredništvu, upravi in bralcem Enakopravnosti Tone Seliškar.
ZUNANJA KONKURENCA?
Podjetje Cleveland Welding Co. je v zadnjem času odpustilo 400 delavcev. Uprava podjetja ве sklicuje na to, da je bil odpust nujen, ker prihaja v Ameriko preveč koles, bicikljev tujega, predvsem angleškega izvora.
NEKAJ ROJSTNIH DNI
Danes 14. novembra obhaja žena predsednika Eisenhowerja svoj 58. rojstni dan. V Angliji obhaja prestolonaslednik princ Charles svoj šesti rojstni dan. V Milwaukee je obhajal Joe McCar thy svoj 45. rojstni dan.
PAKETI ZA NEMČIJO
BONN, Nemčija, 14. novembra—Amerika bo zopet obdaro vala zapadno prebivalstvo Berlina z božičnimi paketi. Teh pa ketov bo poslala 200,000, in vsak bo vseboval 13 funtov živil.
Na operaciji
V Charity bolnišnici se. nahaja Mr. John Ružič iz 924 E. 73 St Podvreči se je moral operaciji katero je srečno prestal. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi čimpreje okreval.
Zadnje vesti
Hladno, delno oblačno vreme sc bo nadaljevalo tudi danes z najnižjo temperaturo dneva 47 stopinj, najnižjo pa 33 stopinj. Hladno vreme se napoveduje tudi za jutri, ker pritiska iz severa in zapada mrzli val.
Proces zoper zdravnika Samuela Shepparda stopa z današnjim dnem v peti teden. Prve dni bodo razpravljali o tehničnih in strokovnih izjavah, ogledih na licu mesta in o mnenju izvedencev. Proti koncu tedna bo zaslišana glavna priča Susan Hayes, ki je imela s Sheppardom IjubavTio razmerje. Napoveduje se, da bodo na razpravi predložena tudi pisma, ki sta jih izmenjavala Sheppard in Susan.
Na ClevelandskUt cestah je bilo v prometu letos do smrti pobitih 77 ljudi, lansko leto ob istem času pa 99 potnikov.
Danes je odletelo iz San Francisca preko skrajnega severa v Skandinavijo v Evropo prvo potniško letalo. Gre za novo zračno zvezo med obema kontinentoma, skrajni točki v Ameriki, San Francisco, v Skandinaviji mesto Copenhagen. Vožnja bo trajala predvidoma 24 ur.
V	vodah ob kitajski obali so kitajski torpedni čolni potopili rušilee vojske Čiang-kajšeka in je pri tem bilo tudi 28 mornarjev s rušilca ubitih. Rušilee je bil podarjen Ciang-kajšeku od strani Amerike. Gre za prvo večjo pomorsko bitko med kitajskimi komunisti in nacionalisti. Na Formozi opozarjajo na to, da je bila ta bitka morda uvod k temu, da komunisti gredo na For-mozo.
V	Egiptu imajo politično senzacijo. Predsednik republike in bivši predsednik vlade, general Mohamed Naguib je bil aretiran in stavljen pred izredno vojaško sodišče. Obtožen je, da je bil tudi on med tistimi, ki so skovali zaroto zoper sedanjega predsednika vlade, Nasserja. Nasser bo poleg predsednika vlade vsaj začasno tudi predsednik republike Egipt.
Včerajšnji dan je bil v francoskih kolonijah Severne Afrike eden najbolj vročih. Pri nemirih je prišlo ob življenje kar 30 ljudi. Upori trajajo dalje.
Gospodinjski odsek A.J.C.
V torek zvečer ob 7. uri se vrši seja Gospodinjskega odseka Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Seja je važna radi priprav za kokošjo večerjo, ki se jo priredi, zato se vabi vse članice, da pridejo.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndergon 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)____________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
__$10.00
__6.00
_ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za jeat mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 . 7.01 - 4.50
Entered as Second Class Matter April 26lh, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, lU7y.

NUVI DRŽAVLJANI
(1)
O apostolu Pavlu, ki je v ostalem dognana zgodovinska osebnost, je tudi znano, da je bil obsojen na smrt na križu. Pavel je bil rimski državljan. Pred sodnikom je izrekel znamenite besede: Civis romanus sum—sem rimski državljan! Kot takega bi ga ne bili smeli obsoditi na sramotno kazen, ki je bila recimo smrt z obešen jem ali pa na križu. Rimljani so ustvarili za svojo dobo kot eni med prvimi tip državljana. Seveda so ločevali, kdo ima pravico do te prednosti. Državljanstvo je bila res prednost prvega razreda.
Na Dan Veteranov dne 11. novembra je Amerika proglasila kakih 50,000 novodošlih za ameriške državljane; te pravice je bilo samo v Clevelandu deležnih čez dva tisoč novodošlih, med temi 156 Jugoslovanov. Ameriška javnost je bila za ta dogodek razgibana. Verjetno je šlo tudi za propagando in protipropagando. S sovjetske strani, ki zna izrabiti res vsak moment, se je pihalo v propagandni rog, da tisti, ki so mislili, da bodo dobili civilne pravice v Ameriki, niso prišli na svoj račun. Raje bi ostali v "ljudskih," to je komunističnih državah, pa bi bili enakopravni, v Ameriki pa jih odrivajo. Amerika je odgovorila "masovno." 50,000 novih državljanov na en' dan. je tudi velika propagandna manifestacija.
Z zunanje plati naj podčrtamo še tole. Federalni sodnik je novim državljanom v svečani obliki dejal znano: "Proglašam vas za drža vi j ene Združenih držav!" Novi državljani so se morali odpovedati staremu državljanstvu. Navadno se pri taki priliki še pristavlja, da Amerika ne zahteva od novih državljanov, da se odpovedo svoji narodnosti, da pozabijo staro domovino; kar zahteva Amerika od njih sedaj, je lojalnost do te države, lojalnost do Amerike.
Z državljanstvom so združene pravice in dolžnosti. Tisti, ki biva na ozemlju Združenih držav in ima namen, da se tu naseli za stalno, ima pravzaprav dolžnosti, ki niso vezane z nobenim državljanstvom. Ima več dolžnosti kot pravic. Nedržavljanstvo ga ovira, da ne more dobiti kakršnokoli javno službo, tudi ne služb v gospodarstvu, ki so vezane le z državljanstvom! Mora pa plačevati davke, mora se pokoravati ameriškemu zakonu, mora iti k
Vojaška stran je zanimiva. Ima posebnost, da so^voja-ki vezani na disciplino. V zadnji svetovni vojni smo bili priča, kako so se ameriški Nemci morali bojevati zoper evropske Nemce; isto je bil sliičaj z Italijani, ki so napadali Italijo, kakor tudi z raznimi drugimi narodnostmi iz Amerike, ki so igrali na prvi pogled nerazumljivo vlogo, da so tolkli po krvnih bratih tam v Evropi. S človeške strani vzeto je poleg vojaške discipline važen še zadnji moment vojaka, ki strelja. Ta zadnji moment, da si je v svesti samo tistega znanega "ali boš ti mene, ali jaz tebe."
Pa tudi v vojaških vrstah pomeni državljanstvo veliko, posebno za tistega, ki se hoče posvetiti vojaški stroki!
V	Clevelandu samem je politično vzeto 156 bivših Jugoslovanov postalo novih Amerikancev državljanov. Mi pri tem ne delamo razlike ali gre za Slovence ali Srbe ali Hrvate ali za kak drugi manjšinski narod v Jugoslaviji. Ne bomo prikrivali, da je večina novih državljanov takih, ki so se umaknili sedanjemu režimu v Jugoslaviji. S podelitvijo državljanstva od strani Združenih držav pa končno ni več nobene razlike, kako je kdo prišel v Ameriko. S pravne strani gledano, je ni bilo niti popreje. Vsakdo, ki pride v Ameriko, pride na podlagi ameriškega zakona. Zakon je ali splošen, ali poseben. Toda zakon je zakon. Enako sprejet po kongresu, enako podpisan po predsedniku republike!
V	tej zvezi naj omenimo dogodek, ki se je odigral v Clevelandu. Madžarski politik Nagy je prišel med tukajšnje Madžare. ImeU so zborovanje, na katerem je prišlo do skoraj bi rekli terorističnih izpadov. Pa so se pravi Amerikanci takoj oglasili in posvarili nacionalistične Madžare, da pač bivajo v Ameriki pod ameriško zastavo, da Amerika od njih zahteva, da upoštevajo ameriških način tudi političnega življenja!	L. C.
Koliko je vreden dolar v Jugoslaviji?
(Ta prispevek je bil pinobčen v "Ljubljanskem Dnevniku" dne 14. avgusta 1954. Pisatelja Franceta Magajno poznajo naši čitatelji iz "Žalostnih zgodb o veselih Kraševcih" v našem listu. Magajna je bil med prvi svetovno vojno v Ameriki, več let urednik "Glas Svobode," ki je izhajal v Chicagi, katerega je izdajal umrli Martin Konda. France Magajna sedaj kmetu je v vasi Gornje Vreme pri Vremskem Britofu, Slovensko Primorje.)
Nedavno mi je ubožna ženica v naši vasi s težko prikrivanim ponosom zaupala: "Čuj, dobila sem pismo od sina iz Amerike. Piše mi, da mi je "skozi banko" poslal petdeset dolarjev."
Tudi jaz sem se veselil njeno skromne sreče, pa sem ji kot velik "vseznalec" tole povedal:
"Srečna si, da ti je te dolarje pray zdaj poslal, ko so se podražili. Pred mesecem bi dobila zanje le po tristo dinarjev, danes je pa njihova cena že 950 dinarjev. Bral sem to novico pred nekaj dnevi v Ljubljanskem dnevniku in zato vem! Za tistih petdeset dolarjev ti bo banka izplačala kar čedno vsoto 47,500 dinarjev. Lahko si boš kupila moke, da ne bo več treba tvoji družini jesti kruha le enkrat ali dva-Xrat na mesec."
"Buh ti stokrat povrni, Fran-celj, ko si me tako potroštal!" je rekla še in oddrobencala domov povedat dobro novico.
Čez toliko in toliko dni je dobila obvestilo iz banke v Sežani, da naj pride po denar. Veselo je odšla na postajo, ker je Sežana dvajset kilometrov oddaljena. V popoldanskih urah se je vrnila domov. Nič veselja ni bilo v njenih trudnih očeh. In mi je povedala:
"Ni res tisto, kar si pravil. Banka mi je izplačala le po tristo dinarjev za vsak dolar; skupaj torej 15,000."
"Pa zakaj nisi protestirala? Ali jim nisi povedala, kaj je poročal Ljubljanski denvnik?"
"Sem, sem: pa niso hoteli nič slišati. Rekli so, da jih nič ne briga, kaj piše Ljubljanski dnevnik. Da je tak uradni tečaj dolarja in konec."
Čudil sem se in vprašal tu pa tam kako učeno osebo, kako je s to zadevo pravzaprav.
In sem čul, da kupujejo banko dolarje le po 300 din, prodajajo pa jih po različnih cenah. Baje je najvišja cena, ki jo more banka zahtevati, 2800 dinarjev za dolar! Ta trditev bo nemara pretirana, resnica pa menda je, da za manj kot 950 dinarjev ne dobite dolarja.
Nočem biti ujedljiv, toda posledica take izmenjave je bila, da so vsi, ki imajo svojce v Ameriki, že pred leti, ko bi za dolar dobil le 48 dinarjev pisali tja: "Ne pošiljajte nam denarja! Pošljite nam raje kak paket tiste vrednosti!"
Dobri sorodniki v Ameriki bi laje pošiljali denar, ker to je lahek posel in pakiranje zavojev je zmeraj sitno delo, toda ugodili so željam naših ljudi tu, ki v denarnih pošiljkah niso videli nobene resnične pomoči. Prihajali so paketi, odnehali so pa dolarji.
In ves ta čas je naša država, vsa razbita in trudna, krvavo potrebovala tujih deviz, zlasti dolarjev, ki so imeli najvišjo ceno. Dotok dolarjev je praktično prenehal. če je tu pa tam kak zasebnik našel v ameriškem pismu dolarski bankovec, ga ni nesel na banko, marveč ga je skušal prodati "pod roko" kakemu denarnemu zasebniku. Ljudje ob mejah so poskušali dolarje vti-hotapti na tuje, kjer so jih seveda zelo radi kupovali in plačevali bolje od naših bank. Tako so šle in rečem lahko, da gredo še, dragocene devize na tuje, pa naj se
to dogaja ob avstrijski ali ob tr-žaško-italijanski meji.
Če je danes po poročilu Ljubljanskega dnevnika vreden dolar 950 din, zakaj ga banka tako ne plača? Kaj bi se vendar zgodilo, če bi srečni lastnik dolarjev dobil zanje polno ceno? Zelo redek bo od teh, ki bo dobljene dinarje zaklenil v skrinjo, ker če bi imel ta namen, bi bilo vseeno če zaklene v skrinjo dolarje in jih ne menja. Tisti, ki dolarje imajo in jih želijo menjati, jih menjajo zato, ker potrebujejo dinarjev. Dinarjev pa ne potrebujejo zato, da jih bodo gledali, pač pa zato, ker hočejo z njimi neko stvar kupiti, ker si hočejo izboljšati svojo domačijo, plačati morebitne dolgove itd. Ti dinarji bi torej šli v obtok. Kupovali bi z njimi razno blago v prodajalnah in bi s tem povečali trgovski promet. Kmetje bi utegnili kupiti umetna gnojila ali potrebne stroje, kar bi spet koristilo.
V polni vrednosti plačani dolarji bi tako ostali doma in njihov kontrabantarski izvoz bi na mah prenehal, obenem bi se povečal nov dotok iz Amerike. Korist od tega bi imela država in zasebniki tudi.
Zakaj bi kaj takega bilo nemogoče?
France Magajna,
Tovariš urednik!
Prosil ^i me, da bi kot komentator našega deviznega tržišča, zlasti kot poročevalec o stanju na naših deviznih obračunskih me stih o vašem listu, napisal nekaj h gornjemu članku Franceta Ma-gajne. Dolgo sem premišljal in nekaj časa obtoževal samega sebe, da sem Magajno morda jaz spravil na to, da je tako "potroštal" ženico, ko mu je povedala, da je dobila 50 dolarjev.
Končno sem pa le prišel na to, da je morda tudi Magajna sam kriv, ker je daleč od deviznih obračunskih mest, ker ne bere uradnih listov in morda tudi okrožnic Narodne banke in drugega in zato ne more vsega vedeti, kar se plete okoli deviz, ki ima vsaka po več "tečajev."
Francetu Magajni, s katerim sva stara znanca, ne bi rad razlagal vse to. Dam mu pa prav, da se je tako potegnil za našega poštenega človeka. Morda je ponekod malo preoster, toda tudi v tem ga razumem, ker vem, kje živi in vem kako žive ljudje okoli njega. Toliko, da se tako izrazim, s človeške strani.
Drugo je seveda, če bi hotel stvar opisati s strokovne strani. Tu bi moral navajati predpise, navodila in drugo. Če banka plačuje po uradnem tečaju devize ti stim, ki jih ji prinesejo ali komu pošljejo, po redni poti, je to zato, ker je tako predpisano, predpisa pa banka ni izdala. Tako obstoje tudi predpisi, kako se oblikujejo tečaji na deviznih obračunskih mestih, ki so podlaga za obračune med podjetji. Ti tečaji so precej visoki. Vsekakor je vprašanje vsega tega precej zapleteno, skuša se rešiti na razne načine, a pravega še nismo našli.
Bilo bi prav, da bi to, kar je napisal France Magajna, pripomoglo k razčiščenju tega vprašanja, ki ima gledano z njegove perspektive, številne slabe posledice, o katerih je tudi sam govoril.	—dt—'
(Iz pisma, katerega je pisal D. T. uredniku lista, ni pisatelj Magajna dobil pravega odgovoru. Ampak D. T. bi bil rad nekaj povedal, kar je težilo tudi njegovo srce.
Magajna je imel prav, ko je rekel, da so dolarji na deviznih tečajih po 950 dinarjev. Dne 17. julija je "Slovenski Poročevalec" poročal sledeče: "Na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani so bili dne 16. julija zaključki po naslednjih tečajih:
USA dolar 940.62
To se pravi, če si hotel na banki v Ljubljani kupiti ameriški
dolar, moral si zanj plačati okoli 941 dinarjev. Če pa si menjal ameriške dolarje, dobil si zanje po 300 dinarjev z enoodstotnim odbitkom v korist banke, ki ti je menjala dolarje.
Precejšna razlika.
Zato je cvetela tam trgovina na črnem trgu. Za ameriške dolarje so plačevali v Ljubljani po 400 in petsto dinarjev, včasih še več, če je kdo potreboval dolarje. Celo v Ameriki so oglaševali v listih, da plačajo sijajne cene. Magajna je to omenil v svojem spisu, D. T. je odgovoril uredniku zagonetno, nobene jasnosti ni bilo.)
Tone šeliškar je predzadnji teden poslal "Prosveti" in "Glasu
Naroda" sledeče sporočilo:
*
"ZA 1 IZSELJENSKI
DOLAR 600 DIN.!"
"LJUBLJANA.—Dne 21. oktobra je odbor za gospodarstvo dostavil izvršnemu svetu FLRJ načrt odločbo, s katero se pooblašča Narodna banka v Jugoslaviji, da na izseljenska nakazila v tujih devizah izplačuje poleg uradnega kurza tudi premije v znesku 100 %. Na ta način bodo družine in sorodniki izseljencev dobili in bodoče za tuja devizna sredstva še enkrat več kot doslej. ČE BOSTE POSLALI, RECIMO, BRATU ALI KAKEMU SORODNIKU V JUGOSLAVIJO 1 DOLAR PREKO NARODNE BANKE, MU BO BANKA IZPLAČALA 300 DIN. PO URADNEM KURZU IN ŠE PREMIJO 300 DIN. TOREJ SKUPAJ 600 DIN.—Ta uredba velja prav tako za vse druge tuje valute, to se pravi velja za vse jugoslovan« ske izseljence po vsem svetu. S to uredbo so izseljenci mnogo pridobili. Vse črnoborzijanske ma-hinacije z dolarji bodo s tem odpadle, saj je bilo zlasti v USA precej takih "firm," ki so ponujale usluge našim izseljencem glede pošiljanja dolarjev v domovino in so potem po raznih skrivnih kanalih izplačevale njihovim sorodnikom za 1 dolar tudi po 450 din. Tak postopek je, seveda, nezakonit in mnogi sorodniki so imeli tu sitnosti zaradi tega. Pa tudi marsikak rojak si bo premislil poslati paket svojemu sorodniku, ker bo dobil sorodnik za 1 dolar 600 din., toliko, da si lahko tu kupi isto, kar bi bilo v paketu. V tej odredbi bodo gotovo sledila podrobnejša določila, čim bodo tu objavljena vas bomp z njimi seznanili."
—X.
NEPISMENOST-—VELIK AZIJSKI PROBLEM
V	večini azijskih držav je nepismenost eden izmed zelo resnih nacionalnih problemov. Celo v državah, ki so zadnja leta ekonomsko in kulturno zelo napredovale, je še zmeraj ogromno analfabetov. Seveda je še več nepismenih v ekonomsko zaostalih državah, kjer domačini žive v plemenski skupnosti.
Po nekem popisu je v Indiji, ki ima okoli 300 milijonov prebivalcev, vsega skupaj le okoli 23.5 milijonov pismenih. Od 7 milijonov 611,803 članov plemenskih skupnosti jih zna le 44,351 čitati in pisati, se pravi, da je "ha 172 anafalbetov en sam pismen. V Indoneziji je 92 odstotkov prebivalcev, ki so prekoračili 15. leto, nepismenih, v Pakistanu pa 86 odstotkov. Nič manjša ni nepismenost na Filipinih in v Burmi.
V	predelih, kjer živi prebivalstvo v plemenski skupnosti, ni skoraj nobene šole. Če pa že imajo otroci možnost, da bi hodili v Šolo, jih starši ne puste, ker so šole precej oddaljene, delno pa zaradi nazadnjaških verskih predsodkov, šolanje domačinov ovira pa tudi to da domačini govorijo zelo različne dialekte. Zelo redki so mladinci, ki po dokončani osnovni šoli vstopijo v srednjo ali visoko šolo. Pismeni ljudje se zaposle večidel v administraciji, medtem ko se jih za prosvetno delo zelo malo odloči.
AMERIJKO-JUGOSIOVMSKI (ENTER V EUCLID, OHIO
Zbral FRANK ČESEN
(Nadaljevanje)
AMERIŠKO-JUGOSLOVAN-SKI CENTER
Vsled naglo rastoče slovenske naselbine, je SDD postal premajhen in zastarel. Na koncertnih in dramskih priredbah, je bila dvorana večkrat tako natrpana, da se ni dalo dihati, a mnogo posetnikov se je moralo vrniti. Zato je direktorij pričel resno razmišljati o novi, veliki in moderni stavbi. Vršile so se seje in delali načrti, dokler ni zamisel dozorela za skupni sporazum. Arhitekt Rudolph Grošel je napravil načrte. Pri teh načrtih so se vpoštevale finančne razmere, ki so podlaga vsakega podjetja. V blagajni se je sicer nabrala že prilična vsota, toda za tako zgradbo še mnogo premalo. Zato je direktorij vprašal pri SNPJ za posojilo v vsoti $71,000. Dobil ga je pod ugodnimi pogoji. In podjetni možje in žene so spet zavihali rokave in šli na delo. Toda to pot brez Načeta Rotarja, ker mož je odšel v zaslužen pokoj.
Stavbenik Brown je prevzel delo za vsoto^8,000 brez notranje oprave/kar ni bilo pretirano. Skumlo z nepopolno opravo vred postane nov prizidek AJC okoli y$144,000. In če računamo, da sp klubovi prostori, manjša ana in bivši oder z zemljiščem vred vredni okoli $60,000, ydaj je skupna vrednost doma 1200,000. In tako je tista stara zgodovinska cerkev, ki nam je služila za narodno središče, kar preko noči izginila. Na njenem mestu se je pa pričela dvigati ponosna stavba, ki predstavlja uresničenje prelestnih sanj za .napredek vnetih slovenskih pionirjev.
Nova, moderna dvorana ima nad 400 sedežev in stojišč za par sto ljudi. Obširen oder z garderobami je primeren za vsako priredbo. V stranskih prostorih je moderna kuhinja in običajna točilnica ali bara. Spodnja dvorana z vsemi pritiklinami je namenjena za bankete, svatbe, večje seje in slične priredbe. Poleg teh ste še dve manjši dvorani za seje. Stari klubovi prostori in oder tvorijo harmonično celoto nove stavbe. V poslopju se na haja tudi stanovanje za upravitelja doma. Okoli doma je obširno zemljišče za parkanje avtomobilov, za manjše piknike in balincarski prostori, brez katerih menda ni noben Narodni dom. Novi dom ima primerno ime; American Jugoslav Center, ali po naše; Ameriško-jugoslovansko središče.
Odprtij a doma se je završila dne 25. aprila 1950 na slovesen način. Direktorij je ob tej priliki izdal obširno spominsko knjigo z raznimi opisi, neštetimi oglasi in pesnitvijo Ivana Zor-mana, ki se mi zdi vredna pri-občitve. Glasi se;
NAS NARODNI DOM
Slovesen dan naš rod proslavlja. Slovenski dom srčno pozdravlja; čez tujo plan naš spev odmeva in svetu smelo razodeva,
da rod slovenski še živi in verno jezik svoj časti.
Srce je dolgo hrepenelo, za vzvišen smoter, vzor živelo, da rod ugledal bi svetišče: Slovensko Narodno Ognjišče. Trudili nismo se zaman,
v resnici vstal je Dom krasan!
Tu pesem naša bo donela m naša Talija cvetela;
tu brat bo z bratom rad se družil,
s prosvetnim delom rodu služil_
obujal vmes spomin bo vnet, na solnčne trate mladih let.
Naj Dom ponos, zanos nam dviga, ljubezen bratsko v srcih vžiga, naj svete vzore dedov hram, ' Ш čast. ime slovensko brani. Naj Dom Slovenstva bo glasnik, zvestobe naše spomenik.
Spored se je vršil v novi dvorani ob navzočnost številnega občinstva. Mene je zadela čast.
da sem vodil spored, ki je vseboval celih 25. točk. Nastopili so številni govorniki in predstavniki bratskih podpornih organizacij, raznih društev, lokalnih slovenskih časopisov ter osmih Narodnih domov iz Clevelanda in okolice. Med govorniki so bili tudi; governer države Ohio Slovenec Frank J. Lausche, župan mesta Euclid, Kenneth J. Sims in slovenski mestni odbornik J-A. Fakult. Med govore in pozdrave so bile vključene pevske, plesne in godbene točke. Po sporedu je bila tekma za prve plese v novi dvorani. Zvečer se je vršil banket v spodnji, potem pa ples v obeh dvoranah, ki ste bili dobesedno natrpani. Ta priredba je spet prinesla okoli šest tisočakov v Domovo blagajno, poleg moralnega uspeha.
Ker direktorij sam ne more zmagovati znatnega dela in odgovornosti pri Domu, se je na njegovo pobudo organiziral tudi Klub društev in Gospodinjskega odseka, ki sta tesno povezana z direktorij em. Klub društev ima v oskrbi točilnico in druge zadeve v dobrobit Doma, dočim ima Gospodinjski klub v oskrbi kuhinjo.
Ob otvoritvi leta 1950 so bili pri Klubu društev sledeči odborniki; presednik. Frank Segu-lin; podpredsednik, Andrej Ogrin; tajnik, John Zupančič; blagajnik, Louis Godec; zapisnikar, Ciril Ozbič.
Pri Gospodinjskem klubu so bile pa sledeče uradnice; predsednica, Mary Medvešek; podpredsednica, Mary Medved; tajnica, Mary šter; zapisnikarca,
Frances Julylia. /
T^akratni člani direktorij a so bili pa sledeči; predsednik, Geo. Nagode; podpredsednik, Frank Žagar; tajnik, Stanley Plut; blagajnik, Theodore Kircher mL) zapisnikarca, Augusta Zupančič. Nadzorni odbor; Andrej Ogrin, John Gerl, Leo Bostjančič. Gospodarski odbor; Frank Derdič, Frank Tegel, Anton R. Ogrin. Ostali člani; Anton Plut, Anton Vrh in Frances Medved.
Domovi prostori so skoro stalno v najemu. Glavni dohodki pa prihajajo iz klubovih prostorov, ki so sedaj pod spretnim vodstvom Johna Žigmana in njegove žene. Po zadnjih podatkih je Dom v teku treh let izplačal SNPJ na dolg že $38,000 in nekaj tisočakov je v rezervi za vsak slučaj. V načrtu imamo še razn^ izboljšave kot; moderno keglji' šče in drugo. Upam, da jih bomo uresničili.
Tako sem na prošnjo Izseljenske matice skušal podati vsaj delno sliko iz zgodovine Amen* ško-j ugoslovanskega središča ^ prijazni euclidski naselbini. Ta zgodovina še od daleč ni popo^' na, ker sem se v splošnem opira le na izjave poedinih pionir je v-Zadevni zapisniki in listine tistih časov, so se pa žal рог^' zgubile. In če sem pri tem izp^^' stil kakšne važne podatke imena zaslužnih mož in žen, naJ mi prizadeti oprostijo. Te imena bi rad navedel, toda žal ni P'^"' štora.
Upam, da si bodo bralci Izseljenskega Koledarja iz tega spi" sa ustvarili vsaj približno sh^o o naših društvih. Narodnih dO| movih in življenskih pogojih, si jih mnogi matični Slovenk predstavljajo v napačni Ameriški Slovenci smo šli skoZi trnjevo življensko pot. Tisoče izmed njih že krije ameriška zem
Ija, ostale pa čaka enaka usoda-Toda navzlic vsem neprilikam ^ mrzli tujini, imamo prijetno za doščenje, da se naša mladina na haja v ugodnejšem položaju da bo ta mladina ohranila naS° kulturno dediščino, društva Narodne domove v trajnem sP*^ minu. ^
(KONEC)
ENAKOPRAVNOBfB
STRAN 3
KLIMATSKO ZDRAVLJENJE OČESNE TUBERKULOZE NA JEZERSKEM
dosedanji uspehi pri zdravlje-iiJu očesne tuberkuloze v pro-vijoriju govore za čim prejšnjo ustanovitev sanatorija
Prijazno Jezersko pod vznož-Jeiti mogočno Kočno, Grintovca okolnih gorskih velikanov, ki J® bilo že od nekdaj priljubljeno 'zhodišče planincev, je slovelo ^udi kot planinsko letovišče. Po osvoboditvi je postalo zelo va-turistični kraj, ki so ga radi obiskovali zlasti turisti z brat sklh republik, željni oddiha v ^vežem planinskem zraku. Sem ^ se vedno bolj zatekali tudi fazni rekonvalescenti, ki jim je potreben mir ter duševna in te-i®sna okrepitev. Tudi sindikat železničarjev je izbral Jezersko svoj počitniški dom. Vse več-pritok tujcev je dal pobudo za organiziranje ustreznega gostin-®'^®ga podjetja "Dom na Jezer-skem," ki ima poleg dobro ure-]ene restavracije tudi večje šte-tujskih sob.
Ugodni klimatski pogoji na '^'^zerskem so zbudili tudi pokornost zdravstvenih krogov, ki v težnji, da bi nudili delovne-človeku vse možnosti zdrav-|j%ja, že dolgo iskali primeren r&j, ki bi imel poleg klimatskih pogojev tudi vse druge pogoje, potrebne za uspešno zdravljenje. , ^ Jezersko že del j časa pošiljajo tta okrevanje lažje bolnike na Mjučih, živčno bolne in sploh "olnike, ki sta jim potrebna mir telesna okrepitev. Med tem ko ®o se v stari Jugoslaviji šopirili po takih letoviščih in zdravili-le petični ljudje, omogoča ®®daj vse širše izpopolnjevanje '^^šega socialnega zavarovanja prav delovnim ljudem, da si v letoviščih in zdraviliščih ukrepe in utrde svoje zdravje. V zadnjem času zdravijo na GZerskem tudi eno izmed tistih "olezni, pri kateri je .klimatsko vi j en je prav tako potrebno pkor klinično—očesno tuberku-ozo. Naši specialisti na očesni ^^ioiki, predvsem asistent dr.
Sti
^пе Stergar, so se že dolgo
^^kvarjali z mislijo da bi tudi pri ^^8 uvedli klimatsko zdravljenja očesne tuberkuloze. Izkuš-iz drugih držav, so govorile ^ prilog tej zamisli, tem bolj, je zdravljenje v Švici, ka-so prej tudi od nas pošiljali bolnike, silno drago. Saj je ^*•^10 tako zdravljenje v Švici za ^sakega bolnika okrog 300,000 dvižnih dinarjev na mesec! Tu-Zavod za socialno zavarovanje
je pokazal za to pobudo dr. Stergar j a polno razumevanje. Ko je posebna komisija pregledala vse alpske kraje v Sloveniji, ki bi prišli v poštev za klimatsko zdravljenje očesne tuberkuloze, se je republiški Zavod za socialno zavarovanje odločil na pobudo te komisije za klimatsko zdravljenje očesne tuberkuloze za Jezerskem.
V ta namen je bil osnovan na Jezerskem Provizorij za klimatsko zdravljenje očesne tuberkuloze, kije nameščen v vili "Stor-žič." Sem so začeli pošiljati bolnike 28. maja 1953. Za prehrano in ostalo oskrbo bolnikov skrbi gostinsko podjetje "Dom na Jezerskem." Bolniki prebivajo v čedno opremljenih sobah, po dva v eni sobi, ter imajo vse udobnosti, od stalno zakurjene kopalnice do sončnih balkonov z ležalnimi stoli poleg prekrasnih izletov med zelenjem pašnikov in šumečih jelovih gozdov. Hrana v restavraciji "Dom na Jezerskem" je dobro pripravljena, tako da ustreza, zahtevam po telesni okrepitvi bolnikov, ker je tudi to poleg klimatskih eden izmed bistvenih pogojev za uspešno zdravljenje očesne tuberkuloze.
Bolniki, ki ostanejo na Jezerskem po dva do štiri mesece, po potrebi pa tudi več časa, so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Republiška komisija za klimatsko zdravljenje očesne tuberkuloze pregleda vsakega za klimatsko zdravljenje predlaganega bolnika ter določi dobo zdravljenja, upoštevajoč obliko in težino bolezni. Vsak teden pa pregleduje bolnike asistent očesne klinike dr. Stergar ter jim daje navodila in zdravila za klimatsko zdravljenje.
Ker imajo pravico do brezplačnega klimatskega zdravljena] vsi državljani FLRJ, nosijo stroške za tiste bolnike, ki niso člani socialnega zavarovanja pristojni okrajni odnosno mestni ljudski odbori. Za klimatsko zdravljenje prihajajo v poštev
'^LQ2BENA omara za meso
proda po zmerni ceni. 12 čev-dolga. V zelo dobrem stanju. Vpraša se po 5. uri popoldne.
re 2-8560
HIŠE NAPRODAJ
vse oblike očesne tuberkuloze po končanem kliničnem zdravljenju. Pri očesni TBC je klimatsko zdravljenje prav tako kakor pri pljučni TBC zelo važno. Bolniki z očesno TBC pa niso kužni, kot so n. pr. bolniki z odprto pljučno TBC. Poleg rednih tedenskih pregledov pridejo vsi bolniki po končanem klimatskem zdravljenju na Jezerskem na ponovni pregled pred republiško komisijo na očesni kliniki v Ljubljani, ki tako točna zasleduje in ugotavlja uspehe klimatskega zdravljenja.
Dosedanji uspehi upravičujejo relativno visoke stroške, ki jih ima s tem klimatskim zdravljenjem Zavod za socialno zavarovanje, ki po svojem zastopniku redno nadzira pravilno oskrbo bolnikov. Oskrba vsakega bolnika na klimatskem zdravljenju stane okrog 20,000 din na mesec. Če pa se upošteva, koliko enakega števila bolnikov v tujini—povprečno se zdravi na Jezerskem po 15 do 20 bolnikov na mesec—pomeni to milijonske prihranke na dragocenih devizah, ki jih na ta način prihrani državi naša zdravstvena služba, uspehi pa so najmanj tolikšni kakor v tujini.
Bolniki, ki se zdravimo na Jezerskem, smo našim zdravnikom in organom socialnega zavarovanja za njihovo skrb globoko hvaležni. Mnenja pa smo, da bi bilo treba tej vedno bolj važni veji naše zdravstvene službe in socialnega zavarovanja posvetiti se večjo skrb, kajti v pretežni večini primerov gre za ohranitev odnosno vrnitev delovne sposobnosti mlajših ljudi, torej ne zgolj za socialno, marveč tudi gospodarsko korist. Zato govore vse okoliščine za to, da bi kazalo čimprej spremeniti dosedanji Provizorij v stalni samostojni Sanatorij za klimatsko zdravljenje očesne tuberkuloze na Jezerskem. Enkratna nekoliko večja investicija, bi se v nakrajšem času bogato obrestovala. Saj bi se s tem omogočilo ne le zdravljenje mnogo večjega števila bolnikov in zlasti v začetnem štadiju bolezni popolno ozdravljenje, marveč bi se relativno
zmanjšali tudi stroški socialnega zavarovanja, pospešilo zdravljenje in dosegla smotrnejša oskrba bolnikov. Poročilo "Borbe—Ljudske pravice" dne 28. avgusta t. 1., da je že sklenjena zgraditev očesnega sanatorija na Veliki planini, je brez osnove pa tudi tamošnji pogoji ne bi ustrezali temu namenu. Vsekakor pa bi bilo v interesu naše celotne zdravstvene službe, da bi se ta zamisel čimprej uresničila, ker bi se s tem znatno razbremenila tudi silno preobremenjena očesna klinika v Ljubljani.
Rudolf Ozim.
(Po "Slovuiskem роговиа1а|")
IZ LJUBLJANE DO KOPRA V DVEH URAH
Koper nima železnice in tudi ceste so bile vse do zadnjega časa precej na slabem glasu. Italija je zgradila nekaj cest, toda te so vezale le najvažnejša primorska mesta. Zato je bilo najvažnejše vprašanje, kako Koper povezati z zaledjem, z matično domovino, z Ljubljano in ostalimi slovenskimi in jugoslovanskimi mesti, turistu pa odpreti dobro pot in hitro zvezo z prelepimi letoviškimi kraji ob slovenskem morju. Zato so v koprskem okraju že vse od osvoboditve posvetili veliko pozornost in vložili znatna sredstva za vzdrževanje in ureditev cest.
Tako so začeli graditi cesto od križišča pod Dekani do Rižane, ki se nato nadaljuje že do Črnega Kala in ne bo več dolgo, ko bodo po njej lahko vozili avtomobili. Ko bo cesta zgrajena vse do Divače in Senožeč, se bo lahko prišlo iz Ljubljane do Kopra z avtobusom v dobrih dveh urah.
Prav tako so ob morju obnovili cesto vse od Škofje pa do Sečovelj. Za nagel in udoben prevoz so nabavili tudi dober prevozni park. Podjetje "Slav-nik" vzdržuje avtobusne zveze z vsemi kraji v koprskem okraju in Bujščini poleg tega pa še z Ljubljano in celo daljnim Celovcem. Zato so tudi še lani nabavili več modernih avtobusov "Mercedes." Tudi stari škripajoč piranski tramvaj so zamenjali z novimi avtobusi.
POVBATEK KOSTANJA
V	Zedinjenih državah je bilo pred nekaj desetletji mnogo kostanjevega drevja, katerega trpežni les je bil zelo poraben in cenjen. Sadeži ali kostanji so bili drobnejši kot oni evropskih vrst, toda zelo okusni. Iz Japonske zanesena glivična bolezen (Endo-thia parasitica) pa je v nekaj desetletjih ta krasna drevesa sko-ro docela uničila. Zadnje čase pa smo brali poročila, da je federalnim in državnim poskusnim postajam uspelo križati japonski kostanj z ameriškim. Ti križanci da so odporni proti glivični bolezni, so lepe rasti in rodijo okusne sadeže. V nekaj desetletjih upajo uničene kostanje nadomestiti z novo, proti boleznim odporno vrsto.
V	mnogih krajih Slovenije raste po gozdih in pašnikih dosti kostanjevega drevja, ki rodi okusne sadeže, kateri mnogo prispevajo k ljudski prehrani. Baje pa se je nedavno tudi tam pojavila prej omenjena glivična bolezen, in sicer ob meji Slovenije in Italije. Da li jo bodo mogli za-treti, je za enkrat odprto vprašanje. Kostanji, ki jih moremo v tej deželi kupiti v sadnih in gro-cerijskih trgovinah, so importi-ran iz Evrope ali iz Azije.
—NEW ERA, glasilo ABZ
.. but most of all,
we thank You for each other"
EAST 173 ST. BLIZU TRANSPORTACljE
Hiša Saraža
s б sobami; in dovoz.
3 spalnice, Lepa lota
^0x125. Cena $10,500 z zameno hiše.
Za podrobnosti se obrnite na
. kOVAC REALTY
'50 East 185lh St.—KE 1-5030
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
5ahaja na St. Clair Ave. in ®ast 62nd St., je okrog 25 ^ugih zobozdravnikov v tej '^eselbini prakticiralo In se iz-®®lilo, dočim se dr. Župnik še Vedno nahaja na svojem mestu.
vam je nemogoče priti v ?otiko z vašim zobozdravni-vam bo Dr. Župnik iz-^šil vsa morebitna popravila njih delu in ga nadomesti) ' novim. Vam ni treba imeV. določenega do«ovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Njegov naslov je '®3al Easl 82nd Street: vhod •вшо na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
The real magic of Thanksgiving Day comes when we begin to inventory our blessings—and we suddenly realize that the possessions we value most are those that give comfort and security to others—to the people we love.
Perhaps this would be the time to think about adding to that comfort and security through the Payroll Savings Plan of investment in U. S. Savings Bonds.
Here's why this plan will work for you. When you tell the people in your pay office how much you want to save, they put that amount aside for you every payday. When enough accumulates, they buy and turn over to you a U. S. Series E Savings Bond. Each Bond you get earns an average 3% annual interest, compounded every six months, for as long as 19 years and 8 months!
Sign up at your pay office today for the Payroll Savings Plan. You—and your family—will be glad you did.

Thđ V.S. Government does not pay for this advertising. The Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
Društveni koledar
NOVEMBRA
20.	nov., sobota—Ples društva American Croatian Pioneers št. 661 H.B.Z. v S.N.D.
21.	novembra, nedelja—Direkto-rij, Klub društev in Gospodinjski odsek A.J.C., Recher Ave. priredi kokošjo večerjo.
21. nov., nedelja—Koncert skupnih pev. zborov cerkve sv. Vida v S.N.D.
21. novembra, nedelja—Koncert
zbora Jadran v Slov. del. domu, Waterloo Rd.
24.	nov., sreda—Ples Carolton kluba v S.N.D.
25.	nov., četrtek — Ples Gay Knights kluba v S.N.D.
27.	nov., sobota—Veselica društva Danica št. 11 S.D.Z. v S.N.D.
28.	nov., nedelja — Banket in proslava 60-letnice Hrvatske bratske zajednice v obeh dvoranah S.N.D.
DECEMBRA
4.	dec., sobota—Veselica društva Spartans št. 576 S.N.P.J. v S.N.D.
5.	dec., nedelja — Predstava dram. zbora Ivan Cankar v S.N.D.
5. decembra, nedelja — Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C. na Recher Ave.
11. dec., sobota—Ples Golden Gophers kluba v S.N.D.
17.	dec., petek — Božičnica Brotherhood R. R. Union Local 1055 v S.N.D.
18.	dec., sobota—Veselica Bon-navets kluba v S.N.D.
19.	decembra, nedelja—Božičnica za otroka v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
19. dec., nedelja—Božičnica Federacije S.N.P.J. v S.N.D.
19. dec., nedelja—Koncert s prizorom "Slovenski božič" priredi zbor Adria v A.J.C. na Recher Ave.
22. decembra, sreda—Božičnica Mladinskega zbora S.D.D., Waterloo Rd.
25. dec., sobota—Veselica Jolly Jesters kluba v S.N.D.
31. dec., petek—Silvestrova zabava Slov. nar. doma in Kluba društev v obeh dvoranah S.N.D.
31. decembra, petek—Silvestrova zabava Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
JANUARJA — 1955
1. jan., soDota—Veselica društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. v S.N.D.
23. januarja, sobota — Veselica društva Ložka dolina v S.N.D.
APRILA
3. aprila, 1955, nedelja — Spo-mladanslu koncert Mladinskega S.D.D., Waterloo Rd.
MAJA
1. maja, nedelja — Letni koncert zbora "Triglav" s scenič-nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
POMOČ JE NUJNO POTREBNA!
Slaba letina in povodnji so našo staro domovino spet hudo prizadele. Pomanjkanje žita je tolikšno, da je vlada prepovedala peko belega kruha in imajo sedaj v Jugoslaviji samo enoten črn krwh. S tem so posebno prizadeti starejši ljudje in bolniki. Ti težko čakajo pomoči. Ne pozabite jih v stiski! Naročite jim vrečo moke ali darilni paket. Paket lahko tudi samo sestavite in ga prineste k nam.
Če ste se odločili za obisk stare domovine drugo leto, se javite čimpreje, da boste dobili prostor na ladji ali letalu v času, ki bo Vam po volji.
Se spominjate, kako je bilo, ko še za sol niste imeli? Sorodniki v starem kraju Vam bodo resnično hvaležni, če jim pošljete od časa do časa kak denar!
AUGUST KOLLANDER 6419 ST. CLAIR AVENUE	HE 1-4148


a
p! ЖЖ& ш ш

YOU'D WANT BETTER SCHOOLS, T
^ es - put yourself in the shoes of children who get only half-da; education. Or some of the others who are jammed into overcrowded classrooms. Or again put yourself in the place of kids whose schools lack playground facilities or books and equipment. ,
Is it fair to give our children anything but a first-rat« education'.
Let's see to it that they get the kind of education tliat will make them the citizens we all want them to be. It's a big job but a satisfying and rewarding one.
Here's how to get started. Write today for free booklet, "How Can Citizens Help Their Schools?". Clip out the coupon and mail it today!
BETTER SCHOOLS BUILD BETTER COMMUNITIES

Belter SchocU
2 W««t 4Jth Street, Now Yorlc 36, N. Y.
Please send me free booklet, "How Can Citizen; Help Their Schools?".
Name,
.Zone.
.State.
In cooperation with The Notionnl Citizen* Commission for the Public School:, thi» advtrtitement it »poniore«! by
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4 ^
ENAKOPRAVNOST
France Magajna
Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih
(Nadaljevanje)
Ko so dinigi zvedeli za izdajstvo, da se je Magdaleni posrečilo, so še sami začeli siliti k Put-niku. Prosili so za potne liste in kar na debelo plačevali vozne karte. Od tega časa dalje se je prebivalstvo Nebes začelo občutno manjšati. Videti je bilo, da bo vse ušlo od tam. Dotoka novih duš je bilo malo, ker so se skoraj vse ustavile pri Jakovem balar-ju. V Nebesih so pravzaprav ostali le stari in betežni, ki so po kotih igrali domino in zdehali.
Oštir Jaka je začel biti v skrbeh. Njegovi vinski polovnjaki so se začeli naglo sušiti. Seve, kaj bo to med tolikimi, in tudi pršuta je začelo zmanjkovati. Ferjančič mu je iz Vipave sporočil, da mu ne more več pomagati. Jaka se o tem potoži jati angelčkov, ki so frkali okoli njega, in ti so se spogledali ter takoj pogodili pravo. Pomežiknili so drug drugemu in jadrno izginili skoz linice v Nebesa. Ni preteklo mnogo minut in že so začeli od tam prinašati polne pletenke ambrozije in nektarja ter zvrhane jerbase nebeške mane. In glejte, komaj zdaj se je veselje pravzaprav začelo!
V vsem tem času je bog Oče sedel na svojem zlatem prestolu in drema je poslušal vedno bolj šibko slavo, ki so mu jo peli stan dominarji. In ko je to hreščavo petje skoraj utihnilo, se je zdrznil in pogledal okoli. Ves začuden si je pomencal oči.
"Bog te plentaj," je rekel, "kaj pa to pomeni?" Ali je vse zlomek odnesel? Hej! Kam ste šli?"
Nobenega odziva. Pogladil si je dolgo brado in se zamislil. Dp-bro je vedel, da se na Zemljane ni mogoče nikoli zanesti—saj je bil vseveden. Zmeraj je imel križe s tem človeškim rodom. Kadar je imel najlepše namene, so mu kako tako nakadili, da bi mu je ne mogli slabše naplesti niti cigani. Vedno je skrbel zanje kakor pravi oče, pa so zmeraj gledali le, da bi kje brezplačno žrli in pili in molili zlata teleta ter uganjali
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
GEORGE EISELE
PHARMACIST
for HIGHEST QUALITY and Lowest Prices on Prescriptions, Vitamins and Drugs.
Mail Orders Promptly Filled
176 W. Adams S+.
Phone FRanklin 2-8935
Doctor's Prescriptions Filled
For European Countries I GEORGE EISEL
PHARMACIST • For highest quality and lowest prices on prescriptions, vitamins
and drugs. ! 176 W. ADAMS ST. Phone: FRanklin 2-8935
BUSINESS OPPORTUNITY
razne svinjarije. Nekoč, dobro se tega spominja, mu je pošla potrpežljivost in je z vesoljnim potopom pokončal vso to svojat. In je takrat napravil neverjetno napako, da je pustil pri življenju tistega pijanca Noeta in njegovo figo vredno družino. Mar bi jih bil tedaj pehnil tja proti Evere-stovi gori, da bi se razbili in se potopili s tisto njihovo smoleno barko vred. Saj bi pozneje lahko naredil bolj pametne ljudi — ilovice ni manjkalo. In tistih nekaj tisoč let kasneje, ko je tako lepo popalil Sodomce in Gomorce — čemu je vendar pustil pri življenju Lota in njegove? Menil je, da so nekaj posebnega, pa so se izkazali še grši vlačugarji od So-domcev. Edino dobro je bilo tedaj to, da je Lotovo ženo spremenil v solnat steber in so jo pozneje krave in koze polizale, da ni bilo vse izgube. In še pozneje— koliko se je trudil, da bi Davida upovzdignil in ga napravil za gentlemana. Ta reva pa ni potem na drugo gledal, kakor da bi ugrabljal žene svojih generalov in bandal z njimi kakor baraba. Čemu je vendar bil ves čas tako hladnokrven in vse to dopuščal? Vrag naj to razume! In navsezadnje je celo žrtvoval svojega lastnega sina za te capine. Menil je, da jih bo tako rešil večne smrti. Pa kaj je to zaleglo? Prav nič —da bi jim strela polomila glide! Šo slabši so bili potem in so še danes.
Bog Oče se je v sveti jezi razjokal.	wUJI
"Moj bog, moj bog, kam smo prišli!" je zastokal skrušeno. In se je mahoma hudo razsrdil.
"Jezus!" je zavpil.
Jezus je pogledal skozi vrata upravnega odseka in si vtaknil svinčnik za uho.
"Kaj pa je novega?"
"Kaj? Rad bi vedel, kam so šli vsi ti telebani, ki so doslej hodili po Nebesih, mahali s palmami in tako prepevali hozano, da mi je šlo na živec. Ta tišina me je začela vznemirjati."
"Kaj jim vraga hočeš?" je rekel Jezus, ki je bil zmeraj miren in potrpežljiv. "Se bodo že našli."
"Našli, našli—to se vse lahko lepo reče. Pa če so zablodli kam v Pekel in jih ne bo več nazaj?"
5c TO $1.00 STORE—
25 years established. $20,000.
Mrs. Snyder Phone: TErrace 2-8220
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo neka) poMbnaga prot) (•▼matismu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel. Ph. G Ph. C 15702 Waterloo Rd—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Dva pogrebna xavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
СЕКАНГКХ ЛН
VI
DOLOČITE pokUeit«
.tj'SONS
wttm-a 14 нт
"Posebne izgube ne bo. Kar miren bodi, očka. Jaz sem mlajši od tebe, pa ti povem, da nisem na te Zemljane nikoli mnogo zidal. Saj sem ti že takrat na Oljski gori rekel, da vzemi grenko kupo od mene, pa nisi hotel nič slišati, ker si menil, da bo moja smrt vse odrešila. Pa kaj se je potem zgodilo! Tam doli na Zemlji se kar neprestano pojavljajo razni Ma-hometi, Džingiskani, Atile, Bor-gijevci, Mussolinij, Hitlerji in Stalni in vsi pripovedujejo, da so tvoji izvoljen zastopniki. In drug drugega hočejo z lopovstvom n&dkriliti. Čemu vse to trpiš?"
"Trpiš, trpiš ! Ti si še premlad, da bi razumel. Ali ne veš, da sem Zemljanom zmeraj oče? Vsako leto jim dodelim toliko živeža, da bi vsi sijajno živeli, če bi bili pametni. Preveč jim seveda ne dam, ker potem bi se polenili, da bi smrdelo za njimi. Če so pa tako neumni, da se pustijo kakim Hitlerjem vleči za nos—ali sem jaz kriv? Ali misliš, da moram jaz poditi volkove iz njihovih staj? Bravo Pepi! Vse sem ustvaril po svoji podobi, a če se obnašajo kakor osli, pa naj ostanejo osli! Briga me."
Na te besede ni Jezus nič rekel, le mencal je z nogami, ker ga je delo klicalo v pisarno.
"To bi pa le rad vedel," je reke? bog Oče po kratkem premol-ku, "kam je božja strela odnesla Nebeščane."
"Pokliči kurirja Gabrijela," je svetoval Jezus in izginil.
Bog Oče je pritisnil na gumb in minuto pozneje je bil angel Gabrijel že pri njem.
"Poslušaj, Gabrijel," je rekel bog Oče. "Tebe sem zmeraj rad imel in marsikatero delikatno nalogo sem ti zaupal. Povej mi no odkritosrčno, kam je božja štra-fenga odnesla vse te izveličance, da ni videti več niti njihove dlake. Ko bi tukaj ne bilo večnega življenja, bi mislil, da so vsi pomrli. Daj no, ne mencaj s krili, da si ne polomiš belih peres! Le-
šE JE CAS,
da si naročite knjigo "Slovenski pionir." Tiskalo se bo le toliko izvodov, kolikor bo naročil.
Pošljite $1.00 na
Frank J. Turk
1112 EAST 174th STREET
Cleveland, Ohio
V BLAG SPOAIfN
ob prvi obletnici odkar je umrl moj ljubljeni soprog

MICHAEL RAZBORŠEK
ki je svoje mile oči xatisnil za vedno dne 14. novembra 1953.
Oko nam Tvoje več ne sije, srce ljubeče več ne bije, za Te se gorka solza lije— a zaman . . .
Tebe krije grob hladan.
Žalujoča ostala soproga MARY in sorodniki
Madison, Ohio,
dne 15. novembra 1954.
po mi povej kam je vsa ta nebeška ciganija šla!"
Angel Gabrijel je bil v zadregi. Ni vedel, kaj bi rekel. Saj tudi on ni imel popolnoma čiste vesti, tudi on se je že nekajkrat zasukal s sveto Nežo. Vendar z lažjo si pa tudi ni mogel pomagati. In lepo po pravici in resnici je naštel vse, kar se pred nebeškimi vrati dogaja.
"Pa saj niso Zemljani vsega krivi," je opravičeval Gabrijel oštirja Jako, "oštir Jaka in godec Frank—oba bi šla rada v Nebesa in se posvetila petju. Oba sta že sita pijancev. Ali kaj, ko jima pa sveti Peter ne dovoli vstopa. Peter je okorel dlakoce-pec in se drži zastaranih para-grafeljcev kakor repinčevo seme."
"Saj zmeraj pravim," je rekel bog Oče zlovoljno, "da ni s svetim Petrom nič več. Treba ga bo nekam premestiti. Tokrat pa le ne smemo ovreči njegove avtoritete. Dokler je on nebeški vratar, mora veljati njegova."
Angel Gabrijel je spoštljivo molčal.
"Menim," je dejal bog Oče po kratkem premisleku, "da bi zdaj poslali pred nebeška vrata angela Mihaela, ki je, kot veš, poveljnik nebeške milice. S svojim gorečim mečem bo z lahkoto spodil izveličance domov, ostale pa pometel sem in tja. Saj vendar ne moremo trpeti, da bi se tako pohujšanje delalo tako rekoč pred našim nosom. Poskrbi, Ga-
brijel, da se bo moja volja izpolnila in naj pride Mihael potem poročat." Angel Gabrijel je od-ktel. Oče nebeški je pa znova zadremal.
(Veste, Stvarniku je lahko reči : naredi to in naredi to in naredi ono, pa če ni mogoče, kaj naj nebeško bitje stori?)
Angel Gabrijel je vse točno povedal angelu Mihaelu in angel Mihael je vzel v nebeški kovačiji izpred meha najbolj ognjevit meč in je z njim odšel pred nebeška vrata. Trdno se je bil odločil, da mora narediti in da bo naredil i red, pa naj se zato le zlodej obesi. A veste, kaj je iz vsega tega nastalo ? Ko ne bi bil tam, ko ne bi vsega tega gledal z lastnima očesoma in ko ne bi poslušal razgovorov s tema dvema uhljema, ki sta kakor dve vevnici za vejanje ajde, bi ne mogel verjeti. Pa je bilo vse tako res, kot bom zdaj povedal.
Ko je angel Mihael prišel z gorečim mečem na plesišče, je res hitro zapodil Nebeščane, da so jo potegnili spat. Ali že ga je oštir Jaka gledal pisano. Tudi godec Frank je mršil obrvi. Ko pa je Miha začel z gorečim mečem dregati novodošle Zemljane v rebra in je že vsepovsod dišalo po osmojenini, je oštir Jaka vzrojil huje kot včasih doma pri ženi.
"Čuj, ti, smrkavec!" je rekel Jaka Mihaelu. "Boš malo motovilil s tistim gorečim pipcem tod okoli. Že zdaj me misel drži, da
bi ti ga vzel iz rok in vrgel na Luno. Morda bi bilo to koristno, ker vsi vemo, da je tam mraz in da vse Luničarje zebe. Pravim, pojdi lepo domov in povej svojim gospodarjem, da nismo še v Nebesih in da tukaj vladajo prav take postave kakor na Zemlji. Mi delamo, kar hočemo, mi imamo prosto voljo—sto in stokrat nam je tako povedal naš župnik—in če mi tega ne veruješ, pa pojdi vprašat gospoda škofa v Ljubljano, ali kam drugam! Ali misliš, da smo kar takole po šestnajst? Bravo Ladko! Kdo pa kdo bo zdaj nas komandiral! Strela sa-kramenska!"
In Angel Mihael res ni vedel, kaj naj stori. Žalostno je pobesil goreči meč in ga po nesreči vtaknil nekemu Zemljanu v nahrbtnik. Klobase, ki so bile notri, so hudo zacvrčale in tak krik je nato nastal, da jo je Miha komajda srečno odkuril proti nebeškim vratom. Pa še tam je nehote za-smod.il svetemu Petru brado in ga le-ta od tistega dne ne more več videti in je jezen nanj še danes. Zares zlomkova zadeva.
Mihael je ves poparjen odšel pred nebeški prestol in podal tam turobno poročilo o polomljenem .uspehu svojega poslanstva.
Bog Oče ga je gledal pisano in je rekel: "Ti si šema! Kako naj F.i Stvarnik pomaga, če pa ima v službi take capina ste šle ve! Slabši si kot Badoglio. Najstra-hopetnejši Zemljan bi z mokro
br isačo napodil sedem sto takih, kot si ti. Saj nisi niti vreden, da nosiš na ramah epolete. Tri sto nabiksanih strel!"
Poln slabe volje je bog Oče sklical nebeški množični sestanek. Prišel je tudi sveti Duh, je dotlej frkal po Nebesih in z diditijem preganjal komarje m brenči je, ki so bili golim Nebešča-nom v veliko nadlego. Na dolgo m kratko so obravnavali kočljivo zadevo, v kateri je bilo rečeno, da je treba oštirja Jako vzeti v Nebesa, ker je to manjše zlo, in mu dati nadzorstvo nad nebeško kantino. Dalje, da je treba vzetr v Nebesa tudi godca Franka skupno z njegovim zborom. Ta zbor naj odslej žinga po nebeških livadah in naj se imenuje "Fantje v Nebesih."
Oštir Jaka in godec Frank sta S3 nekaj časa obotavljala, ko sta pa spoznala, da ne bo iz Nebes več nektarja in ambrozije in tudi ne več vina od Fer jančiča v Vip®" vi, sta kot pametna možakarja predlog sprejela in se preselila v notranjost Nebes. Ni jima zameriti, če sta spotoma malce dregnila svetega Petra v rebra.
Poslednja poročila pravijo, da se jima tam gori zelo dobro godi in da imata že vsak svojo hišo in lasten avto."
Zdaj se pa bomo zopet povrnili na Zemljo.
(Dalje prihodnjič)
Redna cena $279«^^ Prihranite 50.00
AMERICA'S FINEST Matchless RANGE"
FOR AUTOMATIC TOP BURNER COOKING
Think of it... automatic top burner cooking! Just set the POTWATCHER dial and turn burner on. Then forget cooking cares. Do other tasks or take things easy. POT-WATCHER will turn off the burner at lust the right time.
$229-50
Set the Poi'watc^er For An^y Desired Time Up To 60 Minutes
Foods Cook
P o f W aA.A'er' o '' ■ '
-J-'.'.i
T6p B

Nove MATCHLESS GAS peči imajo avtomatično luč v pečici, pražilnik in vrhnje grelce, ki nudijo najbolj zadovoljivo PLINSKO kuho ekonomično . . . samo 2c na dan . ..
eno četrtino stroškov druge vrste kuriva ... za NEPRIMERLJIVE rezultate!
Rop«r Mod«! 36-6
%
KAKOVOST PO NIZKI CENI—
LAHKI POGOJI
Stakich FunuturelCo.
PLAČAMO PRIMERNO CENO ZA STARE KOMADE PRI NAKUPU NOVIH
16305 Waterloo Rd. - IVanhoe 1-8288
JAMES D. STAKICH, lastnik
TRGOVINA ODPRTA:
V ponedeljek, četrtek, petek — 9. xj. do 9. sv.; — v torek in soboto — 9. zj. do 6. zv.:
v sredo od 9. z j. do 12. opoldne.