september 1 C Egidij g 2 p Stefan, kralj + ' S Sabina 13- TobinkT 5 P Delavski dan » T Masten, opat ' S Eesina = 6 Mali šmaren -J £ Peter Klaver + HJLNikolaj Tol. S T14- P°MnE 12 P lme Marije 13 T Notburga S PoviS. sv.Križa 15 b Mati 7 žalosti 16 P Kornelij + 3 Slovenec PRYI StOYENSEI OST ® rAMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja M tmageh GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S, P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations), XTAJfTASKjH IK NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVA« , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 178 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 15. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 15, 1938 LETNIK (VOL). XLVII« Čehoslovaška vlada bila prisiljena k najstrožjim odredbam, da napravi mir v sudetskih pokrajinah. — Obsedno stanje v osmerih mestih, a se utegne razširiti na celo državo. — Evropa skuša ugotoviti Hitlerjeve načrte. Praga, Čehoslovaška. — Izzivalne demonstracije in temu sledeči krvavi poboji so se pojavili v Sudetihi, kjer prebivale češki Nemci,v. tako naraščajočem številu, odkar je imel t!itler svoj izzivalni gpvor v Ponedeljek zvečer, da je bila ^hoslovaška vlada prisiljena, "kreniti najstrožje odredbe, s atei'imi more razpolagati, ^mreč, da je proglasila nad raJi, ki so pokazali najbolj ,zourkan značaj,pbsedno sta-Do torka večera je bilo o odrejeno za osem obmejnih a pričakovalo se je, da bo odredba raztegnila nad '' sudetsko pokrajino in mo-e°!ti celo nad celo državo, j 0v°da za to proglas je ela vlada več kot dovolj, fttiiri so se namreč z vso na-J1« množili in v njih je bilo itih v enem dnevu šest oseb, °ziro: kater, %n> ma celo osem kakor ne-a poročila trdijo. Z upra- ITALIJA DRŽI S HITLERJEM Fašisti priporočajo plebiscit na Cehoslovašikem. Rim, Italija. — O Hitlerjevem gpvoru se Italija uradno sicer ni izrazila, vendar se iz njenega časopisja razvidi, da stoji fašizem ob strani nazi-zma v sedanjem boju za Čeho-slovaško. Eden listov je naravnost priporočal, naj se vrši v Sudetih plebiscit in se tako določi, kam hočejo ti Nemci spadati. Obenem povdarja ta list, da je os Rim-Berlin bolj nezlomljiva kot kdajkoli prej. — Morda zna Italija doživeti tudi plebiscit na Tirolskem1! VEČ VE KOT UČENJAKI Trdi, da zna ugotoviti otroka pred rojstvom. spol ostjo zato vlada sumi, da j6.aJajo hujskači preko me-12 Nemčije z izrazitim na-0oK°m' izzovejo nemire in lerj?6 ter bi s tem nudili Hit" I °bo; ne! ^ bržkone pomenilo ko-Cehoslovaške. Ju povod, da pride s svojo toženo silo "delat mir" prg, .bednim stanjem in s zvezj"1,sodom'' ki je s tem v tJrj ' "P vladi olajšano delo imelI2drževanJU reda, k5r bo v°jaštvo prevzame v roke tio, da Doli tem vojaštvo v po-Obsedno stanje pomeni, kjerin !or°žniško službo, ana -\)er K kos Sv ,yarnostni organi niso izda °J1 nalogi. Istočasno je sjnejoa Prepoved, da se ne r,ja Vržiti nikaka zboipva-ivit. a. diplomati skušajo v ' kak pomen je Hitler 1 vlada °',e besede. Po veči-,Saj tfen.,Tlenje> da je Evropa ° V;irna, da Hitler T*' dasi ,divjati- Njegov go-J^Jiiv 8krajno izzivalen in ^ cb'utre države,ni nam-ničesar, kar bi po-nevarnost. S d?.!^'1-thi8® zato domneva. le Evr . na lnervoznosti, meneč, a način najlažje iz- o Ho d >ot°ve i.Evr°Pp na višku fZID PRIMARNIH VOLITEV Baltimore, Md. — Pri primarnih volitvah zadnji ponedeljek je na demokratski listi za senatorsko nominacijo s precejšnjo večino glasov zmagal dosedanji senator Tydings nad svojim oponentom D. J. Lewisom. Konservativno časopisje smatra ta izid kot občuten poraz za predsednika Roo-sevelta in kot ponovna polomija v njegovi "čistki"; predsednik je namreč zastavil svojo besedo za Lewisa. — Isti dan so se vršile v državi Maine glavne volitve za governerja in tri kongresnike. Vsa mesta so odnesli republikanci. Maine je znana kot trda republikanska država in v zadnjih predsedniških volitvah je bila samo ona in Vermont, v katerih je zmagal Landon. POTOPLJENO ZLATO NA-ŠLI New York, N.Y. — Raziskovalec morja, John D. Craig, se je ravnokar vrnil s svoje znanstvene ekspedicije in povedati ve, da je prišel na veliko odkritje. Severno od Dominikanske republike je namreč njegova ekspedicija našla, potopljeni na dnu morja, dva stari španski ladji, napolnjeni z — zlatom1. Kakor Craig domneva ste se ti dve ladji potopili v letu 1632 na svoji plovbi iz Amerike na Špansko in na dnu mprja so jih tekom stoletij pokrili korali. Ne ve se še, kdo se bo spravil na delo, da dvigne ta zaklad. --o- MESTO SE VRNILO V PRETEKLOST Taos, N. M. — To mesto bo potisnilo koledar za desetletja nazaj; na svojih cestah je namreč upeljalo zopet petro-lejske svetilke. Ni mu bilo mogoče plačati stroškov za elektriko in tako se bo posluževalo le stare razsvetljave, ki je bolj poceni. Mlade fante bodo izurili, da bodo svetilke prižigali. Rim, Italija. — Skozi tisoč Jetja se razni učenjaki že trudijo, da bi iznašli kak način za ugotovitev pred rojstvom, kakega spola bo otrok, a brez vsakega uspeha doslej* V tem jih torej znatnp prekaša neki navadni kmet, po imenu Luigl Schiappacasse, živeč v Liguri-ji, ako je resnica, kar on sam trdi. Pravi namreč, da s skoraj popolno sigurnostjo lahko ugoipvi spol otroka pred rojstvom. V to svrho se poslužuje neke palčice, katero drži tako, da prosto visi nad iztegnjeno roko bodoče matere; iz tega, v katero smer palčica niha, razbere spol otroka. Nihanje palčice je povzročeno od živčne reakcije matere. Palčica je otla in napolnjena z nekp snovjo, ki pa je moževa skrivnost in je ne izda. ^ravi, da se je med 40 slučaji samo v treh zmotil, in še to v začetku, ko še ni bil izurjen. -o- RAZBURLJIV DOGODEK V TRGOVINI Evanston, 111. — V tukajšnji Lord's department trgovini so imeli zadnji ponedeljek raz, burljiv doživljaj.Neki B. Iiart, star 32 let, je skušal pri blagajni vnovčiti ček za $81.30. Menil je, da mu bodo kar na lepem1 izplačali. Ko pa je vodstvo podjetja pričelo ček preizkušati, je Hart popustil vse in pobegnil. Med tem, ko je v gneči skušal priti k izhodu, sta prispela v lokal dva policista. Eden od njih je oddal strel, ne da bi kaj meril. Ra-zumljivp je, da je pok spravil množice v strah, a policistu samemu pa je strel povzročil neprijetno presenečenje: Kro-tfla se je namreč odbila ter priletela nazaj nanj in ga ranila v koleno. Drugi policist pa je med tem' Harta ujel. •-o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" ŠVICA SE RESNO PRIPRAVLJA Bern, Švica. — Boječ se, da bi ne bila napadena, kljub svoji nevtralnosti, je Švica začela zadnji ponedeljek z • vso resnostjo utrjevati svojo severno mejo proti Nemčiji. Poslala ie tja vojaška ojačenja in obenem podminirala tam z dina-mitom železniške proge in ceste, da jih lahko v slučaju nevarnosti razstreli. KRIŽEMJVETA — Metz, Francija. — V obmejnem pasu v Nemčiji Rokopisov uredništvo rte- vrača. ____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under ths Act of March 3, 1879. Malo pregleda Politične razmere na svetu izgledajo, kakor vulkanič-ne gore, iz katerih prihajajo čudna predznamenja pričakovanih izbruhov. Kaj bodo začeli ti vulkani bruhati iz sebe — je vprašanje. Se večje vprašanje, kje se začne bruhanje najprej? Prebivalci, ki bivajo v bližinah vulkanov imajo gotove skušnje iz preteklosti. Kadar v okolici v zemlji bobni, kadar sfe iz vulkaničnih žrel valijo gotovi soparni izpuhi, podobni oblakom in dimu, tedaj prebivalci vedo, da se dogajajo v vulkanu dogodki, da se nabira »takoimenovana lava, ki bo začela vsak čas prihajati na dan in se bo pričela valiti iz žrela. Ob takih slučajih so na redu potresi, i. t. d. Skoro podobno, le seveda v drugi obliki poteka na svetu politično življenje. Posebno v političnem kotlu Evrope neprestano vre. Kakor v vulkanu. In iz preteklosti vemo, da je iz tega vulkana prikipel kaj pogosto splošen mednarodni nesporazum, iz katerega so se izcimi-le vojne. Pred takimi dogodki smo videli prav slična znamenja, kakor zdaj v sodobni Evropi, ki so jim v vsakem takem slučaju sledile krvave vojne. Ta znamenja so bila: Splošen mednarodni nesporazum, splošno oboroževanje, želja po osvajanju, itd. In danes, kaj se godi v Evropi?. Evropske velesile se oborožujejo vse križem, v zraku, na vodi in na suhem. Čemu? Za mir? Kai še! To so priprave za vojno. •• Evropa je obžalovanja vredna. Zdi se, da se na za-padu Evrope dogaja isto, kar se je pred tisoč letji v Sredozemlju, ko so skoro podobne politične razmere uničile najprvo grško, za to rimljansko in pozneje bizantinsko civilizacijo. Kdo ve, če niso to zaključne igre sodobne za-padne civilizacije? V zadnji svetovni vojni je bil svet mnenja, da je bila to poslednja vojna. Veliki Wilson je govoril, da je bil tedaj boj, da se konča vojne za vedno. Kaj bi rekel Wilson danes, ko bi bil živ? Tako je. Račune delati v naprej je nevarna reč. Malokdaj se uresničijo. Wilsonova doba je minula. Velikemu demokratu Wilsonu so sledili veliki diktatorji — tirani kot Mussolini, Stalin in Hitler. Mesto bivših cesarjev in kraljev, stoje zdaj ti narodom na vratu in jih vodijo in tirajo v silno nevarno bodočnost. Kam jih bodo privedli? Kmalu bomo videli. O nesrečni svet. Wilson je zaupal v duh demokracije. Zaupal je v ljudsko razsodnost. Mislil je, ljudstvo je preveč odprto, da bi sledilo vse čase tiranom. Pa se je zmotil. Celo socialisti in komunisti v Rusiji in Nemčiji se dajo slepo voditi tiranom in nasilnikom. Pa ne, da se dajo samo voditi, pripravljeni so prelivati kri za te tirane in za njihovo nasilno politiko. Evo, kako se da zavoditi svet. Kaj bo? V Evropi baš te dni vse stoji pri puškah in kanonih. Evropa se ni ničesar naučila. Od leta 1918, pa do zdaj je bil le kratek odmor. Zdaj se vračajo nazaj na isti oder in kar se godi zadnje mesece, tedne in dni je to samo pričakovanje, kedaj se dvigne na tem odru zavesa in pred nami bo zopet tekla kri, bo zopet divjala krvava vojna. Nesrečni svet! Taka slika se nudi pogledu na sodobni svet. no moč. Lewisu se pa to ne dopade in vodi po svojih pristaših proti njemu boj. Lewis bi se ga rad znebil, toda slednji se upira in zgleda, da bo padlo še mnogo besed in očitkov med njima. Tako je vedno. Organizacija se gradi, potem je pa boj, kdo bo sedel na vrhu . .. Zgleda, da bo politična mašina demokratske stranke pri prihodnjem zasedanju v kongresu in senatu hudo razdvojena. Razne čistke, kakor pravijo zdaj kampanjam proti raznim kandidatom, ki jih administracija ne odobrava, bodo pustile za seboj zle posledice. Zastopniki v obeh zbornicah, ki bodo kakor zgleda izvoljeni proti volji administracije, ne bodo navdušeni za sodelovanje z administracijo Tako bo v lastnih vrstah mnogo nasprotovanj in neVed in nesoglasje bo v lastni hiši demokratske stranke. Posledice bodo vodile do poraza leta 1940. To je sicer vredno obžalovanja. Znamenja, ki se pojavljajo, kažejo natančno v to smer. Chicago, III. Letošnje leto je za Chicago in okolico zelo mokro leto. Včasih jo vprasne dež, kar po dvakrat trikrat na dan. Malo je pa dni zadnje čase, da bi ne deževalo. Počim se na jugu pritožujejo da je suša, se v naši okolici radi tega ne more-mp pritoževati. Za razne pridelke kot je koruza, ki. potrebuje vsaj proti jeseni ko zori nekoliko suhega vremena, ie že skoro preveč mokrote. Koruzno zrne je v preveč mokrem letu puhlo in ni kleno, kakor bi moralo biti. Da pa nam ne bp kdo predbacival, češ, kaj se pa vi tam sredi velike Chicage na koruzo razumete, jo mahnimo raje k drugim predmetom. V cerkvi sv. Štefana se vrši ta teden tridnevnica ali štiri-deset-urna pobožnost češčenja Presv. Evharistije. Vsak večer se začne pobožnost ob 7 uri zvečer. V četrtek večer bo slovesen sklep pobcžnosti. Rojaki sc vabljeni, da se pobcžnosti udeleže. Jesen je že skoro tukaj. Zdaj bomo dali zopet slovo raznim parkom in gozdnim rezervacijam, kamor smo zahajali skozi leto na razne izlete in bomo začeli prirejati razne prireditve in predstave v dvoranah. Prihodnjo nedeljo dne 18. septembra se bo vršila v šolski dvorani sv. Štefana prva* taka prireditev in sicer koncert mladeniške godbe fare sv. Štefana. Mladeniče uri v 0>d-bi zadnje čase posebni kapel-nik, ki je bitje fante tako iz-muštral, da igrajo, da se vse privzdiguje. Pravijo, da se naša godba gre že lahko kosat s samo slavno dunajsko godbo, če jim kdo pat plača na Dunaj in nazaj. Tako imamo chica-žani vsaj nekaj, nakar lahko s ponosom pokažemo. Da bodo naši fantje pa v bodoče še bolj pihali na svoje inštrumente, je pa treba, da jim chica-žani damo malo korajže prihodnjo nedelj,o s tem, da se bomo v velikem številu udeležili njihovega koncerta. Pridi-m'o na koncert v največjem številu, ki mogoče. V kratkem bomo imeli v naši župniji sv. Štefana tudi letni bazar. Tudi tu bo treba našega zanimanja, da bo imela fara kaj uspeha. Po drugih farah z uspehom kažejo na svoje prireditve. V Jolietu nravi j o, da so napravili z ba-jzarjem kar štiri tavžente. Kaj pa mi v Chicagi ? Bomfo li za drugimi zaostajali? Nikakor ne. Tudi mi se pokažimo, da fmc še na svetu, pa ne samo za to, da bi travo tlačili, ampak da tudi kaj napravimo, kadar se h kakemu delu spravimo. Tprej ne pozabite farnega bazarja, ki bo pravočasno oglašen. Grozdje že vozijo v Chicago od vseh vetrov. Sladkega, kislastega, belega, rudečega, itd. Kljub temu da letos cesar in financ ministri ljudem nagajajo, ga bodo marsikje le tudi prešali. Zakaj bi se pa ljudje vedno kislo držali, ko se da pa iz grozdja napraviti taka žavba, da človeku kar obraz z veseljem namaže. Na bolniški listi se nahajajo: Mrs. Jennie Bogolin, Mr. Anton Škpflanc, Mr. Steve Papež, Mr. John Ožbolt, Jr., Mr. John Markovič, Mr. in Mrs. Charles Medic, Mr. Jožef Zi-herle, Mr. John Kosmach in Mr. Joe Rozich. — Želimo vsem sk,orajšnega zdravja. — N. -o- PISMO SLOV. MISIJONARJA V INDIJI Raghabpur, Indija. Dragi rojaki v Ameriki: — Razmere me silijo, da se obrnem na Vas s posebno prošnjo. Kakor morda že iz "Bengalskega Misijonarja" veste, zidam v Ragapurju novo šolo. Dosedanja ni ustrezala svojemu namenu. Bila je premajhna in raztresena na tri prostore. Trpel je pouk in u-gled šole. Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli sprejeti več knt 10 do 15 dečkov na hrano in stanovanje. - Kaj je to za tolikšno okrožje! Na skupne duhovne vaje ni bilo misliti. Za predstave in druge skupne prireditve, ki so duša uspešne misijonske pmpagan-1 de, ni bilo prostora. Zato sem se v zaupanju na božjo pomoč lotil dela. Načrte je napravil misij onar-arhitekt P. Geeraert. Postavili smp že dva in pol metra globoke temelje in dvignili železno betonsko ogrodje za zgradbo, ki bo dolga 37, širpka pa 21 metrov. Prostorov bo imela 12 in veliko dvorano v srčdi. Toda — brez Vaše pomoči ne bo šlo! Temelji so postavljeni, vrata in okna bomo naročili te dni, a železno ogrodje zija: kje je opeka, apno in pesek, cement in še sto in sto drugih stvari, ki jih bo še treba nabaviti in plačati. Znesek, ki se ga je posrečilo zasigura-ti, se bliža hitremu koncu, delo pa je nedokončano. Treba bo tudi še mnogo zemlje prekopati in nasipatr, preden bo šola urejena, ne da bi govoril o opravi, za katero še nimamo niti pare kredita . . . A z božjo in Vaše pomočjo bo šlo! Prosim Vas, zainteresirajte za zadevy> naše dobre prijatelje, ki so nam dozdaj še zmeraj z veseljem stali ob strani. Potreba je Velika! Da boste še bolj prepričani o izrednem pomenu šole, ki jo leto za letom izpopolnjujemo., naj zapišem besede, ki so o ragapurski šoli zapisane na najvišjih upravnih mestih bengalske vlade. En nadzornik je napisal, da ragapurska šola o: pravlja kulturno delo v "zanemarjenem okrožju". Drugi nadzornik je 12. januarja letošnjega leta na višje mesto poročal, da je to "vzorna šola v tem oddaljenem kraju, daleč proč od metropole". — Indija se probuja in povzroča vedno večjo pažnjo obrtni vzgoji. Ko je pred kratkim obiskal Ragapur, je nadzornik zopet poročal, da je "posebno obeležje te šole da poleg splošne naučne vzgoje deli tudi obrtno vzgojo v tkanju in raznih ročnih delih. Tako je prav!" Kot vidite, ima šola ugled. Rabi pa še malo več sredstev. Poleg velike kulturne misije opravlja predvsem izredno misijonsko propagandno nalogo in približuje tisti dan, ko bo Bengalija Kristusova. Zato se ne bojimo stopiti pred Vas s srčno prošnjo: Pomagajte! Iskreno Vas pozdravljam in se priporočam v molitev, Vaš v Kristusu hvaležni S. Poderžaj, S. J. bengalski misijonar. Naslov: S. Poderžaj S. J. Catholic Mission Raghabpur, Boral P.O. 24—Parganas India ZANIMIVO PISMO CHICA-ŠKE SLOVENKE IZ STAREGA KRAJA (Piše: Mary Blaj) Borovnica Jugoslavija (Dalje) Iz Domžal sem šla v Mengeš na obisk k moji prijateljici Minčetovi Urški, sedaj žena nadučitelja Smole-t.a. Na vso moč je bila prijazno pri njih prebivati; g. in ga. Smole imata pa že tako prijazne otročke, lepe in lepega značaja in vedenja. S prijatljico Urško sva si imele pač dosti povedati, me je tudi vzela malo naokrog, da sem si tudi Mengeš ogledala in jej! kako lepo cerkev imajo Mengešani, lahko so ponosni na njo. Tudi Wahtarjevega očeta njih sinove ter družine sem obiskala. Oni imajo tri hčere v Chicagu in veš Mary, očka so bili kar hudi ker nisi tudi Ti prišla. Potolažila sem jih, da prideš v par letih, in jih prosila, da naj se le drže pri zdravju in moči, da Te po čakajo. Reki so: rad bi Micko in vse rad vidu, seveda bom že počaku če bo moč. Ko sem se od Mengša poslovila sem pa šla v Kranj obiskati nečaka g. kaplana Franc Blaj-a, ki je vodja deškega zavoda v Kra. nju, in dasi šele pet let kaplan že nosi naslov vikarja. Odtrgal se je od obilnega dela za celi dan da je teti iz Ameriki razkazal ves Kranj. Že deški zavod sam, več sto let staro poslopje, s prastarimi podobami na stenah, ki so ustanovitelji zavoda, poznejšimi škofi, ki so tam stanovali je bil dovolj zanimiv za pogledati. Dalje župna cerkev, ki je posvečena s. Kancijariu, s. Kancijanili in s. Protu, ki so bili mučeni pri Ogleju. Zidana je v Gotskem stilu in je bila 1. 1934. prenovljena. Napravljen je bil tedaj za glavni oltar nastavek ki se tako nad tabernakelnom.v primeru zlatega "škriniceljna" dviguje kvišku da stropa, kot tabernakce — simbol katoliške cerkve. Letošnje leto je pa bil napravljen tudi nastavek za Marijin oltar. To je zopet nekaj krasnega, kar še nisem videla, Pred dolbino v zidu, kjer so vrsto za vrstjo električne luči in kadar je ves oltar razsvetljen, je nekaj krasnega. Načrte je bil naredil arhitekt prof. Vurnik iz Ljubljane. Tudi grobova F. Prešerna in S. Jenkota sem videla na Kranjskem' pokopališču. — Sljovo od Kranja in nečaka, g. Blaj-a je bilo prisrčno vendar voščili smo si "na svidenje", ker g. kaplan je izrazil, da bi rad kedaj obiskal Ameriko in strice. Po večdnevni odsotnosti od d,oma, bilo je potrebno,da sem zopet prebila teden dni pri ateku in mamici in se pripravila za romanje na sv. Goro pri Gorici. Dne ,28. augusta'je šlo G0 ljudi iz Borovniške fare na to romanje. Udeležila sta se za tudi oba č. gospoda župnik in kaplan. Pridružila sem se jirria še jaz in ni mi žal. Joj! kako je bilo lepjO. Nas je bilo dva avtbbusa, pa vendar zaradi nizkih kolon pri Bistriškem gradu, morali smo se do Bistre peljati z vozovi, ker avtobus ne more skozi tiste kolone. Ko smo se zbirali ob 7 uri zjutraj pred cerkvijo, je začel pa dež padati. Pa — bili smo koraj-žni nihče se ga ni ustrašil, nekateri, med njimi gospod župnik niti dežnika niso hoteli odpreti. Do Bistre smo se peljali prav po romarsko, a iz Bistre dalje v avtobusih pa bolj po A-merikansko. Na meji na Rakeku so nas res še prav uljudno spustili naprej, brez kakega večjega pregledovanja. V Postojni smo se ustavili v farni cerkvi, kjer so č. g. kaplan da-(Dalje na 3. str.) Dogodki i and Slovenci g* Ameriki Uspeh cerkvenega Vba^a'j4 v Jolietu Joliet, 111. — Cerkveni bazar sv. Jožefa, ki je trajal teden dm se je izborno obnesel, prinese je nad $4,000.00 čistega, kar je za te kritične čase prav lep uspeh, za jolietske Slovence Pa častni dokaz, da ljubijo svojo farno cerkev in isto požrtvovalno radi podpirajo. Le tako na" prej. To in ono iz Clevelanda Cleveland, Ohio. — Slovensk« poroka se je vršila v cerkvi Ma" rije Vnebovzete v Collinwoodu. Poročila sta se Mr. Frank To-mažič in Mrs. Rosalija KoZf" Bilo srečno. — Državljanska sola se prične v ponedeljek -3. 0 tobra v javni knjižnici na ; cesti in St. Clair ave. Tisti, » še nimajo državljanskega P8 pirja se naj požurijo, da silS „ ga čimpreje pridobe. — ZadnJ1 petek je preminul rojak Loujs Zupančič, star 44 let, rodom 'z Št. Vida pri Stični. Pogreb Je imel v oskrbi pogrebni zavod ^ Antona Grdine. — V bolniš^0 je morala te dni Mrs. Jennljj Znidarjšič, ki stanuje na , Hecker ave. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. — Iz bol'uS nice se je vrnil na svoj dom r° jak Mr. Joseph Jemc. Kaj je novega med Calun»e' cam Cal"' letav j* Calumet, Mich. — Bivši metčan, ki je bival zadnja Beloitu, Wis. Mr. Matt Sečen; umrl, tako so dobili sp01'0^ tukajšnji njegovi sorodnik' znanci. — Poročila se je v Grahek, nečakinja P«^" Dr. Jos. Graheka, z Al nom iz Washingtona. P°roč -je tudi Jakob Grahek, knjij Čar z Virginijo Wright. » srečno! — Na Calumet poročaj da je dospelo že grozdje in že par železniških voz razpe Mr. Barbič se iera sejo Cleveland, Ohio. — (0d ^ ga posebnega poročevalca.) • ^ nji teden sem bral Barbičev ^ pis v fcrosveti. Francelj se ^ zdi na las podoben šolarčkom skačejo ob prostem času 0 šole in se igrajo šolo in ^ stvari. Francelj pa skaČ^ ^ Prosveti in se igra sejo. vrsti predlaga, v drugi P° Ptre-v tretji pa sprejme. Tako Je ba! Tam kjer je Francel.1 ^ je vse sprejeto, kjer je Pa ^ kdo, je pa drugače, ker P° ^ je že nekaj pameti zrave11, A. J. Poroka v Jolietu j0. Joliet, 111. — V cerkvi žefa sta se poročila te ^^ Med Lewisom in Martinom traja že več mesecev hud. boj za nadvlado v uniji autnih delavcev. Oba sta borca in nepopustljiva. Težko je soditi še zdaj, kdo bo podlegel. John Lewis, je star preizkušen borec. Namazan in navit z vsemi političnimi žavbami. Homer Martin je pa inteligenten mož, rojen v Marionu, Illinois, v premogovnem distriktu, kjer je že večkrat tekla kri v času stavk in hudih delavskih bojev. V tem se je utrdil njegov značaj. Opazovalci pravijo, da stojita Lewis in Martin nasproti eden drugemu, kakor tiger in panter. Martin je bil preje pastor baptistovske sekte. Je ognjevit in zelo sposoben govornik. Za seboj ima burno zgodovino v delavskih organizacijah, ko je bil organizator v/ Kansasu, pozneje v Minoisu in drugih krajev. Spretno je prišel na krmilo v, CIO gibanju v organizaciji avtnih delavcev. To organizacijo hoče napraviti za nekako svojo domeno, ki bi ji vladal in bi jo rabil v delavskem svetu kot veliko organizira- "TARZAN NEUSTRAŠENI" npves' William Pavletich, z »e je Jožefino Horvath. Ne ve" p hčerka dobroznane druži"6^, in Mrs. Horvath iz L°cl Vrata so se zaprla iu k njihove prostosti! Kagondo iz-povzdigoval od vrat sem at,i so se s ije so priha-Itob in Jeff, bncc je bilo t 22 & t ž £2 ŠT 2 <5, v " % g S. Mr vA &9 w p. 4 z. s l (M % s i u jWtek, 15. septembra 1938 'AMERIKANSK1 SLOVENEC Sifan i ČAST, KOMUR ČAST! NISTA ZMAGALA Chicago, Illinois. S prav posebnim zanimanjem £em prečital zanimiv dopis mo-je8a starega znanca in prijatelja Mr. Franka Urajnarja iz In-d'anapolisa, Ind. Posebno me je razveselilo njegovo poročilo, ko Je zapisal, da je pridobil 40 no-v|h naročnin za mesečnik "No-J1 Svet". To so pa od muh doli v In imenovana po pokoj-ra\>n V'llarskem strokovnjaku in slav(iTju kmetijske šole Buho-Žabjj lickemu- Ce greš proti ce v ^.asi> se na levi strani uli-tiih V - VeČ skuPaJ zidanih lič-nek0g1S1C' katerih lastnik je bil Jetllik niaIijanski stavbeni pod" Ujene ki je imel tu nasta- darje SV°Je sezonske delavce, zi-l^edy . e tega moža je bilo °'mo znano vsakemu mest-Hišice so sčaso- ^u_Pagiavcu giiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiim KAJ SE SLISI PO SVETU? Et]0! , v last naših ljudi.. °%in , kupila pred leti Wa 801etna starica Sir-*et v gr Možem, ki je že nekaj lj.iub]ja u' 8ta si prihranila v k službni lePo premoženje. Mož SU. I(0 Pri knezu Auersper-Sv J 7. Se Poročila, sta vzela a7a trgu v zakup go-sta V "Bla^a.l'u"- S prihran-° naPosled mahnila na JV ln se nastanila v Treb- • v° m,Y°d Pa sta dosPela v Nd 01°' kjer sta kupila eno ' sta SVljevih hiš- Z ljudmi, Zlvljenju do dobra spoznala v 16 bil0 i ' 8ta se družila, kolikor Po ^^ ne°bhodno potrebno. N»Ijenn6^1 8mrti živi Sirkova r s now, V samoti, 10.fttivo T očal Prebira raz-^'gitialnj6.Ženici Prišla na um eba d® Jdeja. Da ne bi bilo >'ti skUg>M ijudem ob njeni > C 12a krst0' si -ie m Zdaj omislila in f°djetniku znanem mizarskem 1 je dobil 8' Jevšku. Mojster, naročil0 za težko hra- z zlatimi okovi, je h, iyo U i iotel k;sto u takih prilikah spo- dobi ^je da Ha ^tn)'tC3LŽ!?ica dvorila, Pa n,.8Voj® najvefije začude- v hiši, »^ero za krsto kar pac pa A. v?'ea še ni % bn. " Kl'HU) Kar po mi'tiio h! Želi vldrti svojo ,šlc°. dokler je Ae pri življenju. Naročilo'je bilo izvršeno in težko hrastovo krsto so uslužbenci podjetja zapeljali na stanovanje Sirkove, ki jo je dala položiti k steni poleg svoje postelje. Žena skrbi zdaj za krsto, kakor za ostalo pohištvo. Očisti jo vsak dan. Rada in z nasmeškom na ustih jo tudi pokaže svojim redkim gostom, če jo pač kdo želi videti. Povabila je tudi že k sebi par starejših nejevernih Tomažev, da si ogledajo njeno krsto. Na njeno začudenje pa ni hotelo biti nobenega. Sama pravi, da jo zelo čudi, da imajo ljudje tako bojazen pred krsto. Saj je to vendar popolnoma navadna, pre-pleskana "kišta", z malo spače-no obliko, pa nič več. To svojo ugotovitev vsakemu rada pove Pa tudi to, da je krsta v hiši najboljši varnostni organ na svetu, ki ni nikdar zaspan ali utrujen. Odkar je pri hiši krsta, žena ne pomni, da bi bila v njeni okolici izvršena kaka tatvina, ki se je prej čestokrat dogodila. Sirkova si je kupila na šmihel-skem pokopališču tudi že prostor za grob poleg svojega pok. moža. Prav nejevoljna je bila, ko so letos pomladi po pomoti hoteli pokopati na tem prostoru neko gospo. Ne, ona ne bi nikdar dopustila, da bi katera druga počivala poleg njenega moža. Ip tako se je zgodilo, da so morali pogrebci ono ]»kojnico zanesti v mrtvašnico za toliko časa, da so ji delavci izkopali nov grob. Sirkova, ki je za svoja visoka leta prav Čvrsta in zelo brihtna, ima veliko sorodstva v svojem rojstnem kraju, v Starem trgu pri Ložu. Sorodnike je že večkrat vabila k sebi. Po njeni sodbi pa noče priti k njej nihče zgolj zaradi one nesrečne krste, ki jo ima v hiši. Vse svoje imetje, ki ni malenkostno in katero znajo ljudje povedati r, voč, kakor je v resnici pa je /Q-na namenila v dobrodelne svrhe. kunčja nadloga V Srednji Nemčiji imajo letos neobičajno nadlogo kun cev. V pokrajini pred Harzem so te živali izpodkopale razne železniške nasipe in pred kratkim neki vlak ni mogel na postajo Ditfurt pri Quedlinbur-gu, ker se uvozni signal ne-vzlic vsemu trudu ni hotel zganiti. Ko so pogledali za vzrok motnje, so ugotovili,da so divji kunci s svojim' grebalnim delom blokirali žice, ki ravnajo signal. -o- žitno polje — žrtev strele Kmeta Stastnika iz Kojetina na Češkoslovaškem je na polju presenetila nevihta. Odpravil se je z vozom hitro domov in je k vozilu pripel kosilni stroj. Nenadno je treščilo za vozom in ,v istem trenutku'je začelo žitno polje ob poti goreti. Konja sta se od silnega treska prestrašila in utekla v galopu domov. Ustavila sta se pred hlevom. Tu je Stastnik v svoje presenečenje opazil, da je pripeljal domov samo borne ostanke kosilnega stroja. Blisk je namreč treščil v stroj, ga uničil in preskočil na polje. Vse razbite in zverižene kose stroja je našel kmet potem na poti. j & . "velik kralj" Danski kralj Kristijan, ki ima, kar je manj znano, tudi naslov "angleški maršal", je prišel nedavno na angleško linijsko ladjo "Newcastle", ki je za zdaj zasidrana v luki Aarhus. Kralj, ki je visok 199 cm, se je z glavo zadel na podboj vrat,ko je stopil v častniško obednico, in se mu je naredila buška na glavi. "Prav nič prijetno ni. če si velik kralj," je šaljivo dejal. "Kako lepo je Viktorju Emanuelu iz Italije!" ■-o- izreden čin 7 letnega dečka E,ast St. Louis, 111. — Sedem let stari James Lenny je zadnjo nedeljo preplaval reko Mississippi, ki je tukaj široka eno miljo, za kar ga je vzelo 19 minut. Isto je storil tudi že ored tremi tedni, a mu niao verjeli, zato je zdaj ponovil. čudo havajskih otokov Eden najbolj čudnih pojavov na Havajskih otokih, ki jim nenavadnih dogodkov ne manjka, je tekoči sončni sij, ki se usiplje vsak dan najmanj enkrat na prerodovitno deželo. To je dež, ki se pojavlja z vedrega neba. Sonce sije dalje, nikjer na nebu ni videti r.iti najmanj»egu sledu oblakov, '■o'jo je temno modro še tedaj, ko se pokaže nad Pacifikom mavrica, ki naznanja konec fenomena. Nenadno, kakor se je bil pojavil, dež preneha. To uganko je znanost že rešila. Silni vetrovi v višinah trgajo oblake, ki se kopičijo nad gorskimi vrhovi in jih odnašajo raztrgane s seboj, tipkler se ohlajena para ne spremeni v dež. Otočani so temu neobičajnemu fenomenu nadeli poetično ime "tekoči sončni sij". -o- POŽRTVOVALNI JAPONCI Uradniki japonskega finančnega ministrstva so sklenili, da ves čas, dokler bo trajala vojna, ne bodo več nosili ovratnic. V ministrstvu ne bodo ser-virali odslej niti kave niti čaja, niti sadja. Štedljivost se je pojavila v vseh družabnih krogih. Svečanih pogostitev ni več razen v primerih, kjer so poslovilne slavnosti "».a vojaštvo. Japonci opuščajo tudi darove ob posebnih prilikah in v prazničnih dneh. -o- izvežbani brezbožniki Kakcr poročajo iz Moskve, so številne krajevne skupine "Zveze bojujočih se brezbož-nikov'' organizirale posebne o-rožne tečaje za svoje člane. Zlasti se člani urijo v metanju ročnih granat in streljanju s puškami- Stroške krije državna blagajna. Vodstvo brezbož-nikov je izjavilo, da se bodo v primeru kake vojne brez-božniki vsega sveta združili pod sovjetskorusko zastavo v mednarodno brigado in se bodo vojskovali za resnično svobodo in ziriago brezboštva po vsem svetu. -o-. z blatom bodo kurili Pri čiščenju kanalov nabe rejo v Parizu letno okrog 80.-000 kub. metrov blata. Znano je, da je blato dobro gnojilo, manj znano pa je, da je tudi dobro gorivo. Prišli so na to, da daje blato pri vrenju razn pline, "blatne pline." Kalorična vrednost teh plinov se da primerjati z vrednostjo, plinov premoga. Tako bi lahko tudi mnogo prometnih sredstev vozilo s pomočjo "blatnih plinov". Baje so že zgradili tovarno,katere stroje ženejo plini, ki jih proizvaja bLato pri vrenju. -o- ŽRTVE STARE GRANATE lsTa polju pri Lucku v Voli-niji je več dečkov našlo staro granato iz vojnega časa. Otroci so z izstrelkom tako neprevidno ravnali da se je razpo-čil. Pet dečkov je ostalo na mestu mrtvih, dva druga je težko ranilo. ŠFINAČA PROTI IZPADANJU LAS Vitamin "G", ki ga je najti v velikih množinah v špinači in tudi v mleku,ima veliko vlogo v človeškem organizmu. Kjer ga ni, organizem v svoji rasti-zastaja in se hitro stara. S tem v zvezi začenjajo izpadati lasje. S špinačnimi jedrni ie mogoče to izpadanje, kakor trdijo * nekateri moderni zdravniki ustaviti. -o- MUZEJ ZA PLEVEL rovali sv. mašo in takoj od-brzeli naprej proti Vipavski dolni. Tudi tu smo potoma obiskali več znamenitih cerkva in se pripeljali okrog druge ure v Gorico. P.o enournefri odmoru smo nadaljevali pot proti Solkamu in od tu v goro. kamor nas je peljal avtobus do kake četrt p/o ti, a tri četrtin^ nadaljevali peš, kar je vzelo približno uro in pol časa. Tu srno videli plavo-zelenkasto Sočo, ki se tu res leno pomika dalje proti morju. Tu teče ob vznožju sv. Gore in Gore Sabo-tin. Med romarji je bil tudi g. Pivk, ki je bil v svetovni vojni v teh pokrajinah. Jej! kakšne grozote nam je vedel povedati; rekel je: s Sabptina in sv. Gore so se kar trkljala z vrha griča doli mrtva in na pol mrtva trupla vojakov kar v Sočo. katero so trupla slov. vojakpv zajezila. Smrt, da ni odšla vojaku v teh gorah; če ga ni dobila krogla ali granata ga je pa razstreljeno kamenje in nazadnje še voda, kjer je ranjen moral utoniti. Človeku se topi srce v solzah kadar prvič potuje po teh pokrajinah, sedaj tujcu dane tako rekoč v dar, da so namočene s krvjo naših slov. fantov in mož. Pri vseh teh težkih mislih, ppmikali smo se dalje in dalje, po poti, ki se vije serri in tja gori proti cerkvi. Težka pot je za vsakogar, pa ko sem prisopihala do vrha je bil že z razgledom doli po pokrajinah trud poplačan. Pa da ne bi kedoi mislil, da sem jaz kar najbolj sopihala med romarji, naj povem, da je bil z nami tudi Borovničan, g. Rmenc, ki me prekaša v teži. Oni je pa že kar zapel: "Hribčki ponižajte se, dolinte, povišajte se.'' Zvečer smo imeli pete lita nije, blagoslov z Najsvetejšim in spovedovanje. Bil je z nami tudi borovniški organist in nekaj pevk in prišli so krog 8 ure na kor in začeli peti. Z njimi je pa pela cela cerkev: bili so tam tudi romarji z Brda pa smo kar vsi peli, do pol desete ure zvečer. Jej ! kako | so se razglegale pesmi Mariji v čast. Stene mogočne, veličastne cerkve katero so sedaj po vojni Italijani zopet postavili, so se kar stresale ob melodijah slovenskih pesmi j kakor: "Lepa si lepa, Roža Marija"; — "O Marija naša ljuba Mati"; "Marija sk,oz življenje"; — "Ti O Marija, naša Kraljica"; — meni nova pesem. "Marija pomagaj nam"; — Marija k tebi vboge reve". —i.t.d. i.t.d. pesem za pesmijo. Reči moram, da imajo Borov-ničani v g. I. Mavcu dobrega or-ganista in imajo tudi izvrstne pevke. Ko smo se vračali iz cerkve, se je pa nam nudil veličasten prizor; gledali smo iz nad dvatisočne čevelj ske višine doli na razsvetljeno Gorico,Solkan in dalje proti morju, kjer so se svetili morski svetilniki. Drugo jutro ob 6tih so naš č. g. župnik darovali sv. mašo za vse tam okrog padle vojake, smo vsi romarji šli k sv. obhajilu, dobili blagoslov z Najsvetejšim in po zajutreku se odpeljali čez Dober dob proti Trstu. — Kaki spomini so nas obhajali na Doberdob-ski planoti, pa Vam povem v ju-tršnji številki. (Konec pisma v jutrišnji štev.) -o\- Kdo ve, če tisti, ki so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uničuje moralno življenje v družinah? MOLITVENIM Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku "DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal škof Friderik Baraga in so ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo jih dobili v prodajo in zalogo. Molitvenik "DUŠNA PAŠA" stane........$1.50. V prodajo smo dobili tudi molitvenik "SVETE MAŠE", ki ga je sestavil in priredil č. g. Vital Vodušek. Tudi ta molitvenik stane........$1.50. Tretji molitvenik, ki smo ga prejeli te dni v prodajo je "SLAVA GOSPODU" ki stane tudi $1.50. Naročilom je prid jati potrebni znesek in poslati na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. V Conningtonu v Angliji so otvorili svojevrsten muzej, v katerem' je razstavljen plevel. Poleg plevela v posodah in herbarijih vidiš tam tudi seme, iz katerega vznikajo nadležne rastline. g) Milil -o-- Širite amer. slovenca 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči jn predpisuje očala C S OPTOMETRIST J 801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. BESSEKSSraa ) 0000^0<>00<><>^ 0 Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in pdnoci. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih conah. Sheboygan, Wis. Res. 4-080-W ■0<>00<>0000<><><>000^ 04-706 North 8th Street, Telefon: 85 — ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KEN M ORE 2473-R aii se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL _ 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN , PRODAJALEC HIŠ. * ti! Plinska kurjava PRVA V UDOBNOSTI, v SNAŽNOSTI IN PRIPRAVNOSTI \ SAMO $15,14 NA MESEC ) Povprečno za 8 mesečno kuril-) | no sezonov hišah 5 sob I "Zelo, zelo imam rada plinsko kurjavo. Jaz sem vdova in v resnici mi olajša delo. Tako je snažna, da Je moje hišno delo zdaj prava zabava. Ugaja mi enakomerna, stalna toplota." — Mrs. Blanche Caronti, 3116 W. 54th Place, Chicago. Plinska kurjava je vredna več, ker opravi več * Mrs. Blanche Caronti, kakor tisočeri drugi, ima več udobnosti, bolj snažno hišo in sploh nikakega dela pri "furnace" zato, ker kuri s plinom. Seznanite se ,s tem najlažjim in najbolj snažnim načinom za kurjavo vašega doma. Oglasite se, pišite ali telefonirajte Wabash 6000 za brezplačno prece-nitev stroškov plinske kurjave v vaši hiši. Plinska kurjava je edina 100% Avtomatična Kurjava MODERN COOKERY. . CONSTANT HOT WATER . . SILENT REFRIGERATION . GAS HEATING THE PEOPLES GAS UGHT AND COKE COMf'AN P M ONE WABASH 6000 910000018923530102000000000000090200010101024823010002004848010001010002530202010102020002020202021102010200010248010002010223000200000248020002020101010000010100020001010000020102002301 Stran A •AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 15. septembra 1988 "A NJEGA NI..." FRANC KOLENC p- POVEST IZ SVETOVNE .VOJNE. 9 — Jezus, Marija! — je zakričal nato. Puško je izpustil, zakrilil z rokami in omahnil. Iz prsi mu je privrela kri. Obležal je kakor mrtev . . . Zimsko solnce se je že nagibalo k zatonu, ko je začela borba ponehavati. Vojski sta začeli omagovati. Še enkrat sta napeli sile in sedaj je ruska vojska omagala. Začela se je polagoma umikati in ko je dosegla na drugi strani gozd, se je obrnila in spustila v beg. Na zemljo se je spustila noč in je zakrila sledove krvavega klanja. Vojska se je podala k počitku. Samo bolničarji so hiteli na bojišče, da bi nudili ranjencem pomoč, mrliče pa pokopali. Med vojaki, ki so se vrnili iz bitke, je Jožef zastonj iskal Štefana. — Revež, slutnja ga ni varala! — je vzdihnil. • , . ^ i — Najti ga moram! Spomnil se je na svojo obljubo. Ni mu dala miru. Pridružil se je bolničarjem in se podal z njimi na bojišče. XVIII. Kake pol ure je ležal Štefan v nezavesti. Po vsem životu ga je spreletaval mraz, bolela ga je rana in to ga je vzbudilo. Odprl je oči. Nad seboj je zagledal mrak. Zazeblo ga je. Z roko se je oprl, da bi se dvignil. — Jezus! — je zaječal bolestno in omahnil na tla. V prsih ga je zabolelo in iz rane mu je bruhnila kri. Šele sedaj se je popolnoma zavedel, kaj se je z njim zgodilo. / — O Bog, ranjen sem! — je vzdihnil in pritisnil roko na srce, da bi ustavil kri. Tla so bila krog njega že prepojena z njo, a vedno je še curljala. Ranjenec je čutil, da jo bo vso izgubil. Bajonet mu je pre-rezal odvodnico, zato zanj ni rešitve. — Umrl bom! — je šepetal tiho. — Moja slutnja se bo uresničila . . . Zaprl je oči in zaječal. Moči so mu pojemale. Po vsem telesu je začutil veliko utrujenost. — Jezus! Jezus! Usmiljenje! — je vzdihoval. — Odpusti! Odpusti! Utihnil je. Čez nekaj časa se je zganil.. — Minka! Minka! — je dahnil komaj slišno. — Z Bo—o—go—om! . . . To so bile zadnje besede, ki jih je izgovoril pri zavesti. Potem se mu je začelo blesti. Mlada narava se je že borila s smrtjo, domišljija pa mu je predstavljala slike, da se je tresel ob njih. — Proč! Proč od mene! — je zakričal. — Pusti me! — je začel nato prositi. — Ne ubij me!... Za trenutek je umolknil. — O, zabodel me je! — je kriknil obupno. — Oh, kri, kri! Rdeča kri! Teče iz prsi. Z rokami se je zgrabil za prsi. Nekoliko se je umiril. — Uh, boli, peče! — je začel trgati s sebe obleko, dokler ni popolnoma razgalil prsi. Hipoma se je veselo nasmehnil. — Minka! Minka! Ti si? Ne jokaj! Glej, kmalu pridem . . . 2e grem ... 2e grem. O, kako bodeva srečna! . .. Nageljček! Glej, nageljček, ki si mi ga dala! Čuval sem ga. Tu, na srcu sem ga nosil... Izvoljenko je gledal v duhu in bil je srečen. A kmalu ga je oblil mrzel pot. Minka je izginila, iz zemlje pa je vstajala grozna bela postava:: človeška lobanja s štirimi črnimi odprtinami in človeško okostje. Postava je naraščala in polagoma zakrila vse. Štefan je videl samo njo. Na rami je imela koso. ' — Smrt! — je zašepetal z grozo v srcu. — Smrt! — je zaječal. — Smrt! Smrt se mi bliža, — je zakričal. — Skrij "koso! .. . Bojim se . . . Bliža se . . . Tiho se plazi, da je ne bi opazil ... O, potuhnjenka, vidim te, vidim ... Ne boš me ukanila .. . Že prej sem vedel, da prideš ... Prizor se je spremenil. V daljavi je zagledal sključeno starko. Na palico se je opirala. Oči so ji begale po tleh. Iskala ga je. Štefan jo je spoznal. — Mati! Mati! — je zaklical — tukaj sem. Pridite . .. Starka je iskala dalje. Obrnila se je v, drugo smer. — Ne sliši me — je zastokal Štefan. — Tako blizu je, a ne bo me videla. Zaihtel je. Prijel ga je krč. Prsi so se mu začele močno dvigati. — Sedaj se .. da .. je ko .. nec. O joj! Smrt! M. a. ti. i! M.in.ka.a! Zahropel je in mlado življenje je ugasnilo ... Ko je že Jože po dolgem iskanju prišel do Štefana, je bil ta že trd. Pokleknil je poleg njega in ga začel tresti. — Štefan! Štefan! — ga je klical. Štefan se ni ganil. Jože se je nagnil nad njega, mu nastavil uho na prsi in prisluhnil. Srce je mirovalo. — Ubogi Štefan! — se je dvignil Jože. Pokrižal se je in molil za rajnega. — Gospod, — je vzdihnil h koncu — daj mu večni mir in pokoj! Večna luč naj mu sveti. Zopet se je nagnil nad prijatelja. Odpel je površnik in iz notranjega žepa potegnil molitvenik. Odprl ga je. Pri luninem svitu je videl suhi nageljček, ki ga je ubogi Štefan tako zvesto čuval. — Ah, nesrečna vojska! Koliko gorja povzročaš! — je povesil glavo in tiho zajokal. . XIX. Pesem topov je utihnila. Mašince so nehale ropotati. Vojaki so zagnali proč puške. V trenutku so pozabili na gorje, ki so ga prestali v strelnih jarkih. Iz srca jim je prikipela pesem. Vriskali so, ko so vlaki drveli z njimi proti doma- y • • • C1J1. Slamna vas je oživela. Drug za drugim so prihajali možje in fantje. Nekateri se niso vrnili. Med temi je bil tudi Kožarjev Štefan. Preteklo je že pol leta po proglasitvi miru. Pri Kozarjevih se je vse spremenilo. Zapeček se je izpraznil. Mati je kmalu po Štefanovem odhodu na fronto zbolela. Dva tedna pozneje ji je zapel mrtvaški zvon. Ne dolgo nato ji je sledil oče. Tudi Hektorja ni bilo več. Nekega jutra so ga našli ob materinem grobu zmrznjenega. (Dalje prih.) Naročila za stenske koledarje "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" za L1939 sprejemamo do 1. novembra 1938 Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanske-ga Slovenca" svojim domačim, ali prijateljem in znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko pošljete v Money ordru, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. Naročila sprejtttmmo za JUGOSLAVIJO in vse druge dele sveta. Le za Italijo ne, ker tam je dostava ■lovenskih tiskovin zelo netočna. — Naročila pošljite na: 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Knjigarna Amerikanski Slovenec NE MAHAJTE Z ROKO IZ i VLAKA! Na vožnji z vlakom v bližini Neustadta je neka ženska mahala z roko iz vagona v po- zdrav sorodnikom. Mimo odhajajočega vlaka je tedaj pridrvel brzi vlak, ki je mahajoči ženski odtrgal roko dp nad-lehti. Več časa za stvari, ki jih radi delate kadar kuhate na moderni avtomatični električni Imate več časa za otroke ... za svoje prijatelje . . . za '"movies" ... za vse stvari, ki jih radi delate . . . kadar kuhate na avtomatični električni peči. Avtomatični kon-trolniki časa in temperature vam vzamejo iz rok pažnjo in skrb. Lahko postavite popolen obed ali peko v peč, naravnate kontrolnike in pozabite na vse, dokler ni čas za jesti. Peč začne in preneha avtomatično ob času, ki ga določite. In tako malo stane kuhanje z elektriko! Chi-caške družine plačajo povprečno od $2 do $2.50 na mesec za elektriko, uporabljeno za kuhanje — v mnogih slučajih celo manj! s Oglejte si razstavo hitrih, čistih, točnih avtomatičnih električnih peči pri trgovcih z električnimi potrebščinami in v prodajalnah z železnino, pohištvom in v department trgovinah, ter v električnih prodajalnah Commonwealth Edison Company v soseščinah ali "downtown". LAHKO JE KUPITI ELEKTRIČNO PEČ L Popust za izmenjavo za vašo staro peč. 2, Velik popust, ki bo v večini krajev pokril stroške za napeljavo žic in instalacijo. COMMONWEALTH EDISON COMPANY Nafpripravnejši MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE: SLAVA MARIJI (Spisal P. K. Zakrajšek.) Tiskan v mastnem tisku, kakor so te dve vrste v okvirju. Vsebuje tri maše; raznevrstne molitve; križev pot; več litanij, pesmi in skupne molitve, ki jih rabijo društva pri skupnih obhajilih. Je zelo praktičen molitvenik. Molitvenik je vezan na tri načine in stane: Vezan v umetno usnje, zlata obreza............$1.00 Vezan v pristno usnje trde platnice, zlata obreza ..............................................$1.25 Vezan v fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza ..............................................$1.50 Pri naročilih vedno omenite, katere vrste vezavo želite in za isto pošljite potrebni znesek, kakor navedeno v cenah. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, -:- Chicago, Illinois Risana polj* J. M. Trcmlt Antisemitizem. (Konec) Le o razumnem antisemitizmu more biti govor. Ali naj se ne govori o kakem antisemitizmu, ker se lahko vrinejo predsodki? Čim manj bo jasnosti, tem več bo predsodkov, "..plemenski in verski predsodki so strašna in nenasitna zver", meni g. Grill. Pritrdim. V Ameriki preti nevarnost prav nam katoličanom. Ampak le pri — predspdkih. Nek judovski problem obstaja tudi v Ameriki. Nobenemu razumnemu človeku ne bo šlo le za golo židovsko preganjanje, za golo gonjo zoper 2ide. Ker problem obstaja, mora biti rešen pa ne bp, ako se sploh o njem ne bo razpravljalo. Problem mora biti rešen in pravilno rešen za Jude same, v njih dobrobit. Ali bi bilo Judom pomagano, akjo bi se o problemu ne razpravljajo, ko problem obstaja? Problem se lahko poostri tako, da pride mesto razumnega antisemitizma, ki bi problem rešil tudi v prid Judom, do divjega antisemitizma, do golega preganjaja Judov. In ta antisemitizem imamo v Nemčiji in še marsikje, K,er pravočasno ni bil rešen problem. Nihče ne bo mogel trditi, da je bil judovski problem samole med nas zanešen. In če bi bil? Ako pustimo rešitev tega problema v rokah tistih, ki posnemajo nijcrda le nemške nazije, so prav gotovo tudi katoličani in Črnci v žrelu "nenasitne zveri", in prav vse manjšine. Ali želite kaj takega? Vem, da ne želite, in če ne želite, ne rinite glave v grm po nojevem sistemu, kakor bi ne biLo nobene nevarnosti. Razpravljajte, da se predsodki razblinijo pravočasno, potem ne bo preganjanja manjšin. Antisemitizem se je pojavil tudi v Italiji. Tam je le do 40.000 Judov, malenkost na sebi. M.orda Musso posnema ti iti era, Mogoče. Ako nekdo v Cremoni zahteva, da bi morali biti pri upravi Italijani zastopani 100 procentno, in naj se Judje prostovoljno odpovejo mestom, katera imajo, je to pač le krivičen antisemitizem Hitlerjeva roba. Če pa se i* teva na vseučiliščih "numeruj clausus", ker judovski element skoroda prevladuje, smo Pn "judovskem problemu"- ^ Papež je zavzel tudi pri'J* dovskem problemu" pravi'11 stališče: ščitil bo, je rekel, J"' de pri golem in krivičnem Pre^ ganjanju, ampak pri dommf eiji jih ne bo. Enako je dal Judom' tudi kardm« Hlond. Ko je bil liberalize Avstriii na vrhuncu, so Zda) dominacija judovstva je postala na Judje silno predrzni imajo kruti antisemitizem, ^ se problem predominate rešil, in to prav v dobro " ■ Pit ozir. škodo Judom samim. svobodomiselni te® polju neznosna, in to je ^ vidno prav na tem, da nasi s venski svobodomiselci w skrbno odklanjajo tudi den antisemitizem, rešite^' dovskega problema, m s . v ne koristijo, pač pa škoduj« Judom samim in tudi sebi- DOLGO POT PREHOD'1 Chicago, 111. — Pat su, 2903 Washington blvd^r bil zadnji ponedeljek zVeM prirejen "party" za c1obr°ltJ lico k povratku iz Deti;0-., Prihod iz Detroita sicer n1 posebnega, toda vstem sluC je bila zadeva vredna P'0^ ve. Celo pot, ki je dolga milj, je namreč Thiers na• pravil peš, za kar ga J* 49 ur 10'minut. Sploh ki je star 53 let, nadvse ^ hodi. Od 1906 naprej J® pravil nič manj kakor 1' ' , milj na takih potovanjih » | zdaj iz Detroita. Istemu sp ^ ie vdana tudi njegova prehpdi vsak dan po Žena-48 ' kov. alb* NOVA HIMNA ZA NI JO J Albanska vlada je n& ^ novo državno himno P° ?kih motivih. NaročilP z* pozicijo skladbe je Glasbena akademija v ^ Katoličan brez Usta, je kakor vojak bre* ške! Tovarna novega • hajati je velezanimiva nova povest, ki začne v kratkem 12 "Amerikanskem Slovcncu". Povest nazorno P0"5'1 o0ves" žabno življenje sodobne Rusije. Čitatelj dobi iz velik socialni nauk. Študentka Tanja gre skozi ,.vjje- j in razmere današnje Rusije, okrog nje se prikazuje ^ je nje drugih. Velike zmešnjave, veliko trpljenje, pP prinesla ruskemu narodu nesrečna revolucija, Rusi polagoma spoznavajo resnico, ki je samo ena-ta zanimivi socialni roman od začetka. Opozorl . jjj svoje prijatelje in znance. S. tem romanom bodo tatelji nekaj lepega," žakar vam bodo hvaležni. _ . tio-Opozarjamo pa tudi vse one, ki so na naročjM" Sestali, naj te dni isto po možnosti poravnajo, da ležni te lepe povesti. In še neka • tire"1'1 S Po svetu se dogajajo sleherni dan velike reči, ki S1 ge bl jo dnevno obliko in obraz starega sveta. EvroP^ cVo jni8.' sv ošabno glavo in,hočejo zasužnjiti Slovane. Svet JU uutviiu uuimu lil uuidz MtUCKa oVClit. , 3V J pripravlja na velik spopad. Germani zopet dvig3 -j pre ~ .' J8 potot' novimi dogodki. Kakšnimi? Bog ve. Treba j« 6v{t. no sledimo vsi vsem dogodkom, ki se gode dnevno P v Tega pa ne moremo, če nimamo dobrega č8.901"«., g ki nas o vsem tem dnevno obvešča in poučuje. ^ jp ^ naši ljubljeni stari,,domovini je toliko dnevnih za vse nas zanimive. So dogodki, ki se dogaja.0 go ® _ rojstnih vaseh, trgih in mestih v stari domovin'- ^ f/fi godki, ki se gode po naših slovenskih naselbina riki. Vsega tega angleški časopisi ne prinaiajo, P aIjie'-le slovenski časopis. Zato je velevažno za vsa erika ške^a Slovenca, da je naročen na dnevnik "AnlL Slovenec", ki prinaša vse te dogodke dan za dne1"' čite se še danes na dnevnik Amerikanski Slovel 1849 West Cermak Rd., j2.50- Stane letno za Ameriko samo $5.00; za pol leta Chicago in inozemstvo pa $6.00 letno in $3-00 P ^ »»»wmtTwwwutiwwtwfW'1