teustoir pisa&ne: 1279 &ecto&. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c>4meriki. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. Entered m «ocond-Class 21. 1903. at the Office at New York. H. Y., Act of of Man* S. 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RBCTOR NO. 191. — ŠTEV. 191. NEW YORK. THURSDAY. AUGUST 15. 1907. — V ČETRTEK. 15. VEL. SRPANA. 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Štrajk telegrafistov. Vlada v stiskah. VSLED ŠTBAJKA NI MOGOČE RAZPOŠILJATI VLAD ENIH BRZOJAVK. Vojni m momajični oddelek svežine vlade morata radi štrajka največ prestati. POLOŽAJ. Wua£iin#toai, 14. avg. Sedaj priče u ju tudi vlada čutiti posledice štrajka telegrafistov, kteri se je razširil -po vseh glavnih mestih naše domovine. Ni jedna brzojavna družba ni v ftaiu redno pošiljati brzojavke vladiuim oddelkom in radi tega preti sedaj tudi vladi nevarna kriza. Največ brzojavk dobivata vsaki dan državni oddelek in te brzojavke so če-stokrat velike važnosti. Državni, tajnik je včeraj dobil samo jedno brzojavko ki tudi ta je prišla iz Cube, ktera je poročala o smrti nekega našega, državljana, kteri je itana umrl na ruoneiio mrzlico. Kaj se je zgodilo z ostalimi mnogoštevilnimi brzojavkami, ktere prihajajo inače vsaki dan, nihče ne ve. V mornaričnem oddelku tudi ne vedo, so-li brzojavna povelja raznim vojnim ladij am. dospela na svoje mesto ali ne in tako v tem uradu ne vedo, kje so posamezne lad i je. Poleg vsega tega pa postaja položaj vedno retmeji, kajti število štrajkarjev se vnako uro množi in štrajk se hitro razširja. Tudi nada. da bode štrajk mogoče končati potom posredovanja, postaja vedno manjša. Kadi tega prihaja tudi vedno bolj na površje vprašanje, naj-li vlada razveljavi pogodbe, ktere je sklenila z obema brzojavnima družbama, kteri sta nesposobni držati svoje vladi dane obljube. IVedsednik Roosevelt bode brez-dvotnno v kratkem sezval posebno ka-brnetow sejo, da se dogovori o položaju in da se dožene, kaj naj se ukrene v tej zadevi. Obe brzojavni družbi se pa medtem tnočnoeti trudita, da se promet saj deloma vzdržuje. Družbi se trudita pridobiti sedaj one telegrafiste, kteri v vladinej službi ali pa ki delajo pri zaanebuih bankah in dovažati tudi skabe iz raznih mest v Washington, da saj tukaj vzdržujeta brzojavni promet. Vendar .-h jima pa ni posrečilo tudi malo nadomestiti štrajkarje, kajti 00% Postal Telegraph Company ill 70% vslužbeueev Western Union Co. Štrajka. Daaies so se pridružili štraj-kaijtm tudi raznasalei brzojavk, kaj-li dečki nečejo razn&šuii brzojavke, s kterimi imajo opraviti skabje. S L, IKE IZ FINANČNE KRIZE V L. 1894. General Coxey bode vodil brezposelne delavce iz Michigana v Washington. Sault Ste. Marie. Mich., 15. avg. Jacob Sechler Coxey, kteri je povodom velike finančne krize v letu 1804, provzročil senzaeijo s tem. da je vodil eelo vojsko brezposelnih državljanov po vsej republiki v Washington, na-i i'r;;va sedaj prirediti ravno tako korakanje, o čegar vzroku pa neče p vedati. General Coxey je pri redil prvo potovanje brezposelnih v Washington potem, ko je nastala na vseh borzah panika v letu 1803, kar je provzročil o, da je vse polno ljudi zgubilo svoje delo in zaslužek. Tedaj je imel lepo podjetje v Masiilonu. O., toda ob paniki je ztrubil toliko denarja, da svojih de-laveev ni mogel izplačati. Kadi tega je priredil potovanje v Washington, kjer je prosil kongres, naj pomaga bednemu ljudstvu. Kakor rečeno, on ne navaja vzroka, čemu bode sedaj priredil tako korakanje, vendar se pa lahko domneva, da s« bližajo rarjo taki časi, kakor so vladali tedaj, ko j« bela večina ljudi brez dela in sa-•ibHm. Bojeviti Bonaparte. Proti trustom. generalni zvbzini pravnik IZJAVLJA. DA SE MORA PREDSEDNIKE TRU-STOV KAZENSKO ZAŠLE-. DOVA-TT. Denarne kazni so za korporacije pre-malenkostne in neobčntne. PROTI STANDARD OIL CO. Washington, 14. avgusta. Generalni pravnik Bonaparte je izdal ravnokar uradno izjavo, vsled ktere je predsednik kakega trusta, kteri je obdolžen prestopka proti zakonu, glavni krivec in da so ga mora ravno tako sodnim potom zasledovati, kakor dotično korporaeijo. Iz tega sledi, da je Bonaparte povsem dru-zega mnenja, nego njegov prednik Moody in da je uverjen, da je treba kazenskim potom postopati proti vodjem korporacij, ktere so spoznane krivim in deloma že obsojene v plačilo denarnih kaznij. Kaj namerava Bonaj*arte storiti z zločinci Harrim a novega in Rockefel-lerjevega kalibra, dosedaj še ni povedal, dasiravno je prikrito že naznanil. da bodo Ilarrimana in Rockefel-lerja ter vse druge kazenskim potom zasledovali. .Te-li to le republikanska volit vena reklama, ali misli Bonaparte resno o tej stvari. se mora kmalo pokazati. Pravosodni oddelek pozna namreč tudi izjeme. O zasledovanju Chicago & Alton železnice sedaj ni več govora. ker je vladi izposlovala raz»e informacije o raznih trustih. Pa«" se pa bode kar najstrožje nastopilo proti Standard Oil Company, proti kte-rej se bode toliko časa postopalo, da se jo uniči; uničenje tega monopola se mora izvršiti v St. Louisu. Harrimanove izpovedi, v ktere sra lnwle vlada prisilila, bodo vladi služile v to. da bode za mogla krimi-nelno postopati proti milijardarju -T. I). Roekefellerju. kteresra bi rudi poslali v ječo. V uradu bančnega zavoda -J. P. Morgana se je včeraj vršilo j>osveto van je raznih batikarjev, ktereanu je prisostvoval tudi državni tajnik Root. Kot [Krseben zastopnik vlade je Root poizvedoval o nazorih finančnih krogov o sedanjem jvoložaju linanc. Takoj po konferenci j«" odpotoval v Oyster Bay, da je poročal predsedniku Rooseveltu o položaju. Na Wall St. v New Yorku širijo se govorice, da .je predsednik sklical posebno sejo ka ibineta, da >e j »os vetu je z državnimi tajniki o finančnem položaju. čemu je ropar bežal. Philadelphia. 14. avg. V stanovanje Mrs. Richard Srni t li ore, 327 West York St. je vlomil v minolej noči nek ropar. Ko je srospa prižgala električne luei, je v svoje začudenje v roparju spoznala svoje«-a bivsesm moža, od kterega s«* je ločila v Kaliforniji. Ko j«- ropar sj>oznai svojo bivšo ženo, je bt-.-.a!. kakor da. mu je vrag za petami" Denarje v staro domovino pošiljamo: ca $ 10.30 ............ 50 kron, ia f 20.50 ............ 100 kron, «a $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 102.00 ............ 500 kron, *a $ 204.00 ............ 1000 kron, «a $1017.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nače denarna po&iljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni nrad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.OO v gotovini v priporočenem ali registriranem pismn, večje zneske po Domestic Postal Honey Order ali pa New fork Bank Draft. FRANK SAKSKR OO., 109 Greenwich St, New York. 6104 Clair Ave.. N. E., Avstrijski "baron" kot goljuf v ječi. Južne republike. Potres v Argentini. BARON NUVEULY JE V NEW, V POKRAJINAH TUCUMAH, CA I YORKU PUMPAL $500 PLE-BEJSKEGA DENARJA. Plebejka ga je dala takoj zapreti; t njegova milost jo ogorčen, vendar pa sedi. SUKA IZ AVSTRIJSKIH VIŠJIH KROGOV. Baron Egon pi. Nuvelly je vzrujan. Bar >n Egon je ogorčen. Njegova milost se b udu je. Cemu? Zato, ker naša policija z njim ravno tako ravna, kakor z aieplemenitimi lopovi, ki prihajajo iz vrst navadne druhali ali plebejcev. '' Jaz sem baron in sem v sorodu z najvišjimi krogi avstrijskega plemstva. Nikogar nisem ogoljufal za petsto dolarjev." Tako je izjavil včeraj avstrijski nemški baron, ko ga je plebejski detektiv v njegovem stanovanju na zapadnej 81. ulici are-toval, in sicer radi povsem plebejske obtožbe, da je Harry A. Brinnerja ogoljufal za $500. Mr. baron, kteri je že dve leti v Ameriki, dočim je bil preje poročnik slavne eesarsko-kraljeve-leuežje-vite-ško-baronovsko-plemenite avstro-ogr-ske vojne in obrežne mornarice, naprosil je Brinnerja za posojilo v znesku $500. Brinner prvotno v to -ni hotel privoliti, dasiravno mu je avstrijski plemič dejal, da je petsto dolarjev malenkost, ktera tii vredna govora. Nadalje je baron tudi trdil, da ima v Avstriji izvrsten kredit, v kroti icah po 19 centov, Ln mu je obljubil, da bode dolg z avstrijsko poštenostjo vrnil. Pri tem je naravno izustil tudi znano avstrijsko "častno besedo'*. Da pa to dokaže, je Brinnerju pokazal tudi bVzojav nekega avstrijskega <4bankarja** in iz tega brzoja^-va je bilo razvidno, da ima plemenito degradirani častnik imenovane dvojno klavrne mornarice v Avstriji v res-niei .še kredit in da je kreditno pismo zanj že na poti v Ameriko. Šele jxitem je Brinner odštel denar, toda potem je zvedel, da oni brzojavni nikdar prišel j>o žici. Pri nas imamo unuinH' brzojavke, ktere zatnore vsakdo v svojem stanovanju fabriei-rali in ktere so še ceneje, nego avstrijski c. «2t k. tobak. Kadi tega je dal Brinner avstrijskega plemiča takoj zapreti. Baron je bil najpreje iznenaden, potem jezen in končno se je \ :ijem oglasila vsa avstrijska plemenitost - toda vse te neumnosti nis«> niti malo koristile in tako je moral oditi na Mulberry St. v republikanski prižon. Avstrijski baron pa ni imel samo na finančnem polju smolo, kajii tudi pri ljubezni se je grozno opekel. Ko so na ]n»staji preiskali njegove plemenite suhe žepe, so v njih našli izrezek iz uekega časnika, kteri je naznanjal, da lopova išče j»olicija, ker je nekej modelistinji obljubil, da se z njo poroči. Lopov je z modelom skupaj stanoval teden dni v nekem hotelu. Prve dni je bil zelo dober, toda potem ni hotel modela spremeniti v avstrijsko '' plemkinjo PANIKA NA BORZI. Cene vrednostnih listin še vedno padajo. Včeraj je vladala na delniškej borzi v New Yorku zopet velikanska razburjenost, kajti uied tem, ko so bile dopoludne cene kolikortoli trdne, pričele so tekom popoludneva ponovno padati, kakor je to že par dni v navadi Union Pacific so včeraj padle za 8; Amalgamated Copper za 7; Brooklyn Rapid Transit za 6 točk itd. Pope Manufacturing Co. v Hartfordu, Connecticut, ktera izdeluje avtomobile, je bila vsled tega primorana napovedati bankerot, ker ni mogla v bankah dobiti potrebnega denarja, dasiravno je kapitalizovana za s-voto $22,500,000. To je prvi bankerot, ki je nastal vsled padanja cen in na Wall St. ae sedaj zatrjuje, da bode tema sledilo Se vse polno bankerotov druzih ravno tako velikih tvrdk. Ko je dospelo na bono poročilo o tem bankerotu, j« vsakdo pričel prodajati svoje driniw ia ease so hitro padale. TAMARC A. SALTA IN SANTIAGO DEL ESTERO SO TMETJ PO-T R E S. Nesmiselni prazniki; Argentina namerava odpraviti katoliške praznike. JAPONSKE NASELBINE V BRA-ZHJTJ. I Buenos Ayres, Argentina, 14. avg. Iz raznih krajev Argentine se poroča o jakem potresu, kterega je bilo čutiti zlasti v pokrajinah Tucuman, Ca-tamarca, Salta in Santiago del Este-ro. Potres ni napravil kako škodo, izimši v Monteros in Tucumanu, kjer je bilo več hiš poškodovanih. Buenos Ayres, Argentina. 14. avg. Republike Brazil, Paraguay in Bolivia so sprejele argentinske predloge glede uničevanja kobilic, kterih se je sedaj, ko se bliža pomlad in setev, pojavilo vse polno. Buenos Ayres, Argentina. 14. avg. Senor Ceballos, minister inostranih del, je pričel z agitacijo, da se velikansko število katoliških praznikov, kteri škodujejo trgovini in obrti, odpravi. On predlaga, da ostanejo poleg praznikov republike le še prazniki novo leto, velika noč, binkošti in božič, kteri naj se praznujejo le po je-den dan. Prazniki raznih svetnikov naj se popolnoma odpravijo. Njegov predlog bode brezdvomno sprejet. Rio de Janeiro. Brazil, 14. avg. Vlada države Rio de Janeiro je odobrila in dovolila naseljevanje Japoncev. Neka družba bode tu ustanovila tri japonske kolonije. Caracas, Venezuela, 34. avg. V pravdi med New York & Bermudez Asphalt Co. in vlado republike Venezuele, je civilno sodišče prve inštance izdalo dne 12. t. m. svojo razsodbo v prid Venezuele. Asfaltna družba je obsojena v plačilo denarne kazni v znesku pet milijonov dolarjev, ker je obsojena družba pomajrala revoluciji proti predsedniku Castru s tem. da je podpirala revolueijonarnega generala Matosa. Z oniiri 5 milijoni pokrije Venezuela izdatke, ktere je imela za ■'.autje u-ta.je. Družba se bode pritoži'.-! na višjo instanco. NOVA LIVARNA RELSOV. Union Pacific železnica si ustanovi svojo tovarno. (liiialia. Neb.. 14. avir. L'nion Pacific železnica, ktera je last milijonarja Ilarrimana. namerava zgraditi svoje lastne velikanske livarne jekla in železa in sicer v Laramie, Wyo. Družba je ravnokar pričela graditi novo železniško progo v imenovano gorovje v Wvorniririt. ktero je bogato železa, tak«) da >e tam v kratkem prične graditi velike livarne, v kterih bodo izdelovali stroje in relse. tako da bodo ITarrimanove železnice neodvisne od trusta za jeklo. Cnion Pecific železnica je imela že pre«l leti v Laramie. O., svoje livarne, toda te so zaprli in v njih se že dvaj set let ni delalo. Pred tremi leti so v feh tovarnah pričeli izdelovati mala dela in sicer tako uspešno, da je družba sklenila livarne prenoviti in povečati. tako da bode lahko tekmovala s trustom za jeklo. Parnik obtičal v blatu. Pougbkeepsie, N. Y., 14. avg. Veliki parnik C. W. Morse od Peoples Line, ktera oskrbuje promet po Hudson u med Npw Yorkom in Albany, je pri Rose tonu. severno od Newburga, obtičal v blatn. Iz New Yorka so odpluli vlačni parni ki na pomoč. pošljemo lepo sli ko parni Brezplačno ka, kteri spada k najcenejši, naj boljfii In najdirektnej&i progi zb Slovence. P i Site na Aostro-Ameri suta Line, Whitehall Building, New York. Proti zamorcem. Brezpravoost v Georgiji. GEORGIJANSKA POSTA VODAJA JE SPREJELA ZAKON. KTERI ODVZEMA ZAMORCEM VOIaELNO PRAVICO. Sprejeti novi zakon so že poslali go-veraerju, da ga podpiše. DOLOČBE ZAKONA. Skrajno kritičen Razne novosti položaj v Maroku. iz inozemstva i včeraj je prišlo do nove, RUSKO - JAPONSKA POGODBA; ritke pri casablanki; francozje so morali bežati. ČUVANJE NEODVISNOSTI KITAJSKE IN O DP STA VB AT A. Francija zahteva, da dobi Maroko no- Angleški kralj je dospel na svojesn vega sultana po korejskem uzoru. NOVE ČETE. Atlanta, Ga., 15. avg. Dolenja zbornica postavodaje države Georgije je včeraj sprejela zakon, kteri odvzema zamorcem, oziroma več nego polovici prebivalstva, volilno, oziroma državljansko pravico. Tozadevni zakon je senat že preje potrdil, in sedaj je treba le še, da governer podpiše novi zakon, kteri postane potem veljaven. Novi zakon, kteri je naperjen izključno le proti zamorcem, ima sledeče določbe: 1. Volilno pravico imajo vsi ljudje, kteri so častno služili v kakej vojski Zjed. držav ali konfederacije, oziroma v milici države. Georgije. 2. Nadalje vse osobe, ktere so bile v eivilnej ali državljanski vojni, v vojski konfederacije ali v milici države Georgije. 3. Vsi ljudje dobrega značaja in ki poznajo dolžnosti državljanstva. 4. Vsi ljudje, kteri znajo korektno pisati in brati angleščino, tako, da za-morejo napisati vsak stavek iz naše ustave, ako jim ga kedo čita. Ti ljudje morajo tudi znati tolmačiti vsak posamezni odstavek iz ustave Zjed. držav in države Georgije. 5. Volilno pravico ima nadalje vsak človek, kteri ima 40 oral veliko zemljišče v Georgiji in ki stanuje na tem zemljišču in ki ima toliko imetja* da plačuje davke, kakoršnji so predpisani za imetje, ktero je vredno $500 Vsled tega zakona bode izgubilo volilno pravico najmanj 95 odstotkov zamorcev. OB SLUŽBO BADI DVEH POLJUBOV. Newjerseyski policaj je izgubil službo, ker je neko dekle dvakrat poljubil. V Jersey Cityju je včeraj zgubil svojo službo policaj Michael Reardon, kteri je že devetnajst let opravljal to dobro plačano službo. Uzrok njegove j nesreči sta dva poljuba, ktera bodeta pa tudi dva druga državljana dovedla pred javnega obtožitelja, ker sta skušala poljubijeno žensko podkupiti, na kar sta srrdo o njej govorila, samo da bi od tožbe odstopila. Mrs. Ana Hogan, ktera opravlja službo hišnice v nekej tovarni na Boswick Ave.,. se je že pred dalj časom pritožila pri policijskem komisarju, da jo je policaj Reardon, kteri opravlja svojo službo pred omenjeno tovarno, dvakrat šiloma objel in jo poljubil. Jedva, da je bila tožba proti policaju vložena, že so se politični prijatelji policaja- zavzeli pri gospej Hoganovej zrini in so jo naprosili, naj odstopi *>d tožbe, oziroma naj ne pride k zaslišanju pred komisarja. 1C<» jia ti poskusi niso hasnili, je pa gospej inšpektor Flillington ponudil denar, da bi molčala. Toda tudi to .ii imelo zaželjeuega uspeha in na to so pričeli politiki značaj gospe tako črniti, da bi njenim izpovedbam proti policaju nihče ne vrjel. Vendar so pa vsi napori prijateljev policaja slednjemu le škodovali. Poljube bi se dalo kaznovati z malo denarno kaznijo, ktero bi moral plačati polieaj, ako bi policajevi prijatelji ne skušali gospo podkupiti ij pa ako bi jo potem, ko tudi to ni koristilo, ne pričeli oČrnevati. S tem so malo stvari co spremenili v pravi škandal, kterega je mogoče spraviti iz površja le s tem, da se policaja odslovi, kar se je sedaj tudi »godilo. a&o si namenjen vseli, FRANK v Ameriko Joe cene na: L_____ SL, New York, N. Y„ tu bodet najpoiteneje in najbolje Fr. Saner J« priznani zastop-puobrodaib dro«» Tangier, Maroko, 14. avg. Sedem-tisoč Arabcev je danes rano zjutraj napadlo francoske sprednje straže in francoske ter španske čete so se morale umakniti iz jdnega mesta, ktero so potem Arabci držali več nego jedno uro. Francozje so se obupno bojevali in po krvavem boju so zopet osvojili zgubljeni prostor in sicer z bajonet-nim napadom. Na stotine Arabcev je bilo pri tem ubitih in ranjenih, dočim so imeli tudi Francozje izdatne izgube. Arabci so neprestano streljali in vojaštvo se je moralo umakniti. Ni jeden Arabec se ni hotel živ udati. Pariz, 15. avg. Iz Tangiera se brzo-javlja tukajšnjemu "Echo de Paris", da je križarka Galilee zapretila, da bode bombardirala bližnje sveto mesto Sali, in tako je zopet ustanovila mir v Rabatu. Na to so Marokanci obljubili, da Evropejcem ne bodo ničesar storili. Sovražni rodovi, kteri so se nabrali krog Rabata, so zopet odšli in so se pridružili onim, ki oblegajo Cacablanko. General Drude namerava, kakor hitro dobi nove čete, zasesti mesta Ben Rešid, Časa Mediouna in Setat. Tudi bode treba bombardirati trdnjavo Fedalo, kjer imajo Arabei erožje in strel ji vo. Iz mesta Maroko prihajajo vznemirljive vesti. Rodovi tamošnjih krajev so ponudili Tuley Hafid® sultanat in ga pozvali, naj jih vodi v Fes. Mogoče je. da se bode Tuley Hafid odzval temu pozivu. Nadalje se brzojavlja iz Tangiera, da je 200 arabskih jezdecev razdejalo vrata v mestu Mazaganu. kjer **e je sedaj pričela plenitov v evropskem okraju. V nedeljo so imeli arabski glavarji posvetovanje in so se dogovorili o novih načrtih, ktere bode kmalo spoznati. Rod Mediouna, kteri je pri ple-nitvi v < 'asablanki največ dobil, so potem, ko se- je vračal domov, napadli drugi rodovi. Po dolgem boju je zopet zvabil večji del svojega plena. Položaj v Fesu je kritičen. Prebivalstvo preti z ustajo proti vladi, kn-tera rili sebe ne more braniti. Evropski prebivalci v Fesu, ne morejo mesta ostaviti. V vladinih krogih neeejo govoriti o mogočnosti, da bode Francija prisiljen;! prekoračiti meje določb pogodbe, sklenjene v /tlgeciras. Vlada da-re- izjavlja, da bode morda prisiljena prekoračiti ono določbe, da pa bode skušata izvršiti le ono, v kar je opravičena. Topništvo, ktero so poslali iz Orana in Algiera v Casablanko, dobi nove strojne topove, kterih kroglje bodo dosegle tabor Arabcev. Tangier, 15. avg. Tukajšnji francoski konzul je naprosil vlado, da pošlje nadaljne vojne ladije v Mojrador. Sati in El Amis. GALERIJA PIJANCEV. Mesto Fond dn Lac je odredilo, da se mora po gostilnah razobesiti slike pijancev. Fond du Lac, Mich., 15. arg. Tukajšnji mestni sv^t je odredil, da se morajo po vseh večjih gostilnah razobesiti slike velikih domačih in tujih pijancev. Gostilničarji so zajedno dobili nalog, da tem ljudem ne smejo prodajati opojnih pijač, ker inače se jim odvzame pravica za izvrševanje gostilničarske obrti. Vsled tega je pričelo v tukajšnjem mestu pijančevanje zelo nazadovati. Občinski svetovalec Mat. Dengel je naprosil, da se tudi njegova slika razobesi po gostilnah, ker po njegovem mnenja je to jedina pot, po kterej bode prenehal s pijančevanjem in postal zopet trezen človek. fotu na Češko, v Nemčijo. BOMBA NA IRSKEM. Petrograd, 15. avg. Rusko-japonsko pogodbo, ktero sta jwdpisala minister inostranih del Izvoljski in japonski poslanik dr. Motono. je vlada danes objavila. Pogodba določa, da morajo vladati med Rusijo in Japtmsko mirni, prijateljski in sosedov-ki odnošaji, tako da ne pride lo nadaljnih nesporazumov. Sedanja teritoi ijalna posest obeh cesarstev se od obeh vlad spoštuje. Obe državi pripoznati neodvisnost kitajskega cesarstva in o.Ipi ta vrata za trgovino in obrt v imenovanem cesarstvu. Kassel, Nemčija, 15. avg. Angleški kralj Edward je na svojem potu na Češko dospel včeraj v Wilheimshohe, kjer ga je sprejel nemški cesar. Oba vladarja sta se prisrčno pozdravila in poljubila. Nemški cesar je ukazal, f bu.-ine^s of the corporation and addresses of al»ove officers: 10t> (xreenwioh fltrvct, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00 ,, pol leta.........1.50 ,, leto za mesto New York . . . 4.(K) ,, pol leta za meeto New York . 2.00 ,, Kvropo za vse leto ..... 4.50 ,, ,, ,, pol leta.....2.50 t, ,, „ <"*etrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued everyt day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement'on agreement. Za oglase doj^leset vrstic se plača 3b centov. Dopisi brei podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, < la hitreje najdemo naslovnika. Dopisom i«i pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109jj0reenwich 'Street, New York City. «rf>i»ljše obresti, kakorsne nosijo obi<-ajno delnice, ktere se lahko pro-d»ajo a iloer denar, dasiravno tiiso vedno vredne one s vote, ktero repre-zentujejo. Ljudstvo se pa na delnice ne more loviti, ako nima popolnega, zaupanja, kar nam najboljše dokazuje proslula hrvatska parobrodarska družba, o kterej sedaj ni niti duha uiti sluha. Pred vsem je treba imeti zaupanja. da oblasti ne bodo tako fHM-ljetje nadlegovale; razun tega si •j«- pa treba tudi izposlo-vati zaupanje neumnih ljuiiij. da kupijo delnice. Pri v-akem takem jKuljetju x>a raora priti do poloma, in sicer prej ali slej, kakor je prišlo pri imenovane j parobrodnej družbi in pri množili dr izili jH.ljetjlh. kterili delničarji ni-is»> bili "jazbeci"*. Radi te-jra nikakor ne moremo smatrati za nesrečo, ako take vrste za-i! i-sinje izginja med ljudstvom. O samostanskem škandalu v Milanu. Vsled razkritja škandaloznih do-(podkov v milanski sirotišnici, ki so jo imele v rokah nune, je papež od-r**dil takoj preiskavo v vseh italijanskih iičnili zavodih- ki jih vodijo nune. Začetek je storil v Gimu, kjer je jnapežki vikarljar dognal, da je mnogo takih zavodov, ki jih cerkvene oblasti ne priznavajo*. Dognalo se je. da se v Cani po Marciju nazivajo nune neopravičeno benediktinke, druge »opet usmiljene sestre. Zunaj "Porta pia" so našli več vil, v kterih prebivajo krive nune. Tudi vila grofice Ki ore je v rokah nun, ki po krivici nwijo halje. (Vlo pri nekih šiviljah so našli preoblečene nune. Vikaxijat laziva vse žene in deklice, ki nosijo neopravičeno nunske halje, naj tako ofoleko takoj odložijo ter naznanijo policiji vse take zavode. TCriva nuna Purnaera-lli je pred aretacijo odposlala v Švico velike svote denarja, ki je bil last sirotišnice. To je storila po navodilu svojega ljubimca, nekega župnika. nrxT A IT. VARO^AJTE S* VA -'OT «« NAJVrATT Tff Anglija v stiskih. Anglija ima v novejšem času vse I volno n ep rili k. Tako jej preti v Indiji velika vstaja in splošni upor, kako ršen je bil pred petdesetimi leti, ko so se vsi domačini uprli. Tudi na Trškem nima druzega, nego neprilike in sitnosti. Neprilike ima tudi s kolonijami, kajti njeni kolonisti njenega japonskega zaveznika ravno tako nadlegujejo, kakor naša vlada. K vsema tem neprilikam pride pa sedaj še druga, o kterej razpravlja vse angležko časopisje v Britaniji, tako da je tudi vse ljudstvo zbegano in v strahu: Anglija izgublja svoje prvenstvo na polju — športa I Anglija je zgnibila, vse ' 1 champion-shipe". tako se pritožuje nek velik angležki časopis: golf so inam vzeli Francozje, tennis Američani, lawn-tennis Avstralci, veslanje Belgijci, vaeh tanje Američani — mladina An glije je postala dekadentna. — TaJio se glasi žalostni klic, kteri odmeva po vsej Angliji. V tej sili pa smatramo za svojo dolžnost, da naše najbližje sosede onstran morja po možnosti tolažimo. Dekadenca angležke mladine nikakor ne more biti vzrok, da so Angleži zgubili svoj '1 championship" in s tem tudi še ni rečeno, da angležki šport nazaduje. Tudi angležka trgovina še ni dekadentna, ker jej ameriška po celem svetu tekmuje, tako da se jej mora umikati. Nazadovanje Anglije na športnem polju ima ravno iste vzroke, kakor nazadovanje njene trgovine, in ti vzroki so dejstvo, da so se druga ljudstva, ktera so došedaj -pala, probudila. Pri trgovini in o-brti je bila Anglija preje brez tekmovanja in ravno tako tudi v športu ni imela tekmecev, tako da je prav lahko bila večni "champion". Sedaj pa, ko so se drugi probudili in vstali, da se bojujejo, ostala je Anglija jed-nostavno zadaj. Nikakor pa ne radi tega, ker je angležka mladina dekadentna. Vzrok je le ta, da je postala Anglija stara in ker so drugi mladi. S tem naj se Anglija tolaži. Gornja dolina — Sred= nja vas. Od Bohinjske Bistrice proti severu t>nstra.n gorskega hrbta, čigar najvišji vrhunec je Rudnica, razprostira se prekrasna gornja bohinjska dolina s središčem Srednja vas. Obsežna, starodavna vas je pomaknjena prav v znožje strmih gora, v i >spredj-u se pa nahaja prelepa ravnina z bujnimi travniki in skrbno obdelanim poljem. Posebno zanimiva je župna cerkev («30 metrov nad vasjo), ki liki orel v višavi čuva nad svojimi udanimi podložniki in ki nas sjximinja na tabore izza davno mino-lih časov. V S-rednji vasi je županija, županij-ski urad, t mraz redna ljudska šola in |M)štni urad, ki ima vsakdanjo vožnjo zvezo z Boh. Bistrico. Iz Boh. Bistrice dospeš v Srednjo vas po pešpoti čez senožeti v jed ni uri, po cesti mimo Boh. jezera v uri, ali pa mimo Bitenj, skozi Korita pod Babno goro v jedni uri. Srednja vas je glavno izhodišče za turiste, ki so namenjeni na Triglav. Krajši, a j ako hvaležni izleti bi bili k slikovitim slapovom in koritom potoka Ribnice, k Stritarjevem razgled-liiku na Ja-vornici, izlet na planino ->ij, na strmi Studor in Rudnico, odkoder je lep razgled na Boh. jezero in o obeh bohinjskih dolinah. Daljne ture bi bile na planino TJskovnica in Konjiea in raz Uskovnieo na Razpotje, Rudno polje k Mrzlemu studencu. Po krasno izpeljani cesti proti Bohinjskemu jezeru prideš v pol ure v veliko gorsko vas — Sta:o fužino — drugo izhodišče na Triglav. V bližini se nahaja na grudati gozdni poti 44 hudičev most", stara zgradba, ki se drzno vspenja nad strmoglavimi bregovi deroče Mostniee. Dobro uro od mft«ta dospeš v divno gorsko dolino — VojeL Tu te prevzame krasota čarobnega gorskega sveta. Pod teboj lepa, zelena, s ^»estrim cvetjem postna livada, (dolga nad 4 kilometre), nad teboj pa divje razorane pečine in raztrgane čeri skalnatih velikanov. — Proti iztoku od Srednje vasi vodi lepa, ravna cesta mimo vasi Češnjica in Jetreka v Boh. Bistrico. V Jereki se pot odcepi na Koprivnik (969 metrov nad morjem), kjer je žrrpnikoval prvak slovenskih pesnikov Valentin Vodnik. V bližini nad vasjo je Vodnikov razgledni k, odkoder imaš najlepši razgled na jezero in obe bohinjski dolini. Pol ure hoda od Kopriv-nika je visoka gorska vas Gor-juše. ♦ * ♦ T>asi je Bohinj svet sam za-se, vendar zgodovinsko ni bil neaanaa. V Bohinju je bila že starodavna rimska naselbina. V mnogih krajih t Bohinju bo se našli sledovi rmnAlh plav-žev. (Bile bo to za $afta Rimljanov •velike fužin«. — Pozneje tfo » fašiste dvignile oa Bistrici in v Stari fužini- Danes je vse zapuščeno. Fužina na Bistrici je pogorela, ona v Stari fužini se je opustila pa že davno prej. 'Le še osamljeni stolpič z napisom '1 Giueck anf!" spričuje, da je tam nekoč bobnelo mogočno kladivo, izpod kterega so letele iskre razbeljenega železa. Danes pa letijo iskre iz dimnika lokomotive — in 20. stoletje' nudi gotovo tisočerim najlepših ur sredi gorskega kraljestva in jih pelje okrepčamo in vedre nazaj — v vrtince življenja. Lov na moža. Spisal Anton Kobilar. Vdovec je po mojem mnenju velik revež. INe zato, ker mu je umrla žena, ampak zato, ker ga obletava toliko možitve željnih devic in vdov. Nisem še skusil sam tega in si tudi ne želim, kajti kar sem imel priliko opazovati pretekle tedne, me navdaja z grozo, če bi bil vdovec in če bi si moral iz kteregakoli vzroka iskati družice. V sosednji hiši, v kterej stanujem jaz, prebiva človek, ki ima štiri otroke in kteremu je pred kratkim umrla ženaj. Človek je pri štiridesetih, torej v najlepših letih. Pa tudi postaven je. In kadar se sfrizira in zgle-šta, je gotovo za devet fantov, kakor je po narodnem reku vsak vdovec. Da ne bodemo v kalnem ribarili, naj povem, da se ta vdovec piše za Jurjevea. ime mvt je pa Martin. — Torej Martin Jurjevec je naš vdovec. — Za Martinom Jurjevcem se je takoj drugi <^an po pokoju njegove žene začel poditi trop baburc. ' Najbolj silna je bila neka stara deviea, ki je videla že 45 spomladi. Dasi se je babše sicer nosilo skromno in ponižno, začel se ji je kar naenkrat mladi ti obraz, lepo počesani lasje so bili nenavadno črni, obleka njena in hoja ta pa kazali živahno stvar, ki je si-er že pri tridesetih, a ima še vso živost dvajsetletnega dekleta. Marjana — tako je bilo tej pomlajeni ženski ime — je imela v bližnjem predmestju pritlično hišico, prostran vrt zelenjave in nekaj tisočakov v hranilnici — seveda v nemški! — kljub temu se pa do svojega 45. leta ni mogla oddati, dasi je "napela" že vse sile, da ne bi ostala zapuščena in morda celo zaničevana samica. Je e zastonj včasih pri takih-le ženskah. Tudi če ima denar, hišo — kar mnogega ženina prij»elje v sladek zakonski jarem, ki pa se k m al o spreme-v pravo hudičevo brezdno - mar- priti do tako za- sikteri ni mogoče željenega il cilja". Tudi Marjana je prebila že marsi-kake ljubezenske boje. odkar se je zavedala, da dvoje vrste ljudje niso zato na svetu, da bi se samo od daleč gledali. Zastava njenega devištva je tekom let in hudih bojev — vsaj tako pripovedujejo verodostojni -viri — hudo trpela in se na mnogih krajih opasno in sumljivo razcefrala, kar pa se -mora pripisovati konečno vse ra z j e d ajočemu ostremu zobu časa! Ta Marjana se je torej z obema očesoma zagledala v vdovca Martina Jurjevea in takoj spredla vse svoje mreže okrog njega. Z Martinovo deklo Katro se je takoj sprijaznila ter jo hodila obiskavat- Pomagala ji je pri njenem delu, pri tem se pa skušala prikupiti Martinovim otrokom, k te rim je nosila razne dobre reči. Ko je nekoč prišel Martin domov in videl v kuhinji Marjano, ktera ga je kolikor mogoče prijazno pozdravila. da so se ji porazgubile starostne |>oteze po obrazu, je upala, da je prvo poglavje njene naj s veže j še ljubezni rešeno, in sicer ugodno rešeno, ter odšla s pomenljivim pogledom na Katro. Katra je pa sama občutila neko posebno nagnenje do svojega gospodarja. Dasi je šla tudi že njena starost v klasje, vendar jo je prevzelo neko izredno poskočno čuvstvo, kteremu bi •bila dala izraza v krepkem objetju Martina in be-sedah: Ali me češ, če te čem? Kakor pa M ar jama. pri svojej starosti ni imela bogve kako ugodnih šans za svoje ljubezenske napade na Martinovo srce, tako tudi Katrino vzdihovanje ni obrodilo zaželjenih uspehov. Martin je sicer povprašal po nafrfuljeni Marjani, kdo je in po kaj , je prišla, ko mu je pa Katra v zaničljivih besedah pripovedovala, da si želi (njega, gospoda, kteremu bi še kuhati gotovo ne znala, ter se skušala samo sebe olepšati v njegovih očeh, zarentačil je Martin tako, da je Katra kar zbežala izpred njega. Čim bolj se je izgubljal spomin na nanrlo Martinovo ženo, tem bolj so se oglašale nove kandidat in je Za njeno naslednico. Naj omenimo med njimi le dve. Zelo važno m—to med njimi je hotela zavzenurita neka (Slika. Bilo je to crahljato dekle, 1d je obiskovalo) tamtam, doslej muh % nepovoljciim THpebom. Cilika je bombardirala Martina danmadan a razglednicami — na videz sta se Že pfcnej poznala — in pisala ina nje »ajljnibezni vejše prisrčnosti, kar jih je pobrala iz raznih tiskanih virov. TJapeb je bil približno tolik kot pri Marjani in Katri — saj je bila Oilika. znana tudi Martinu kot strašna klepetulja, ktere se je balo pol mesta. Šivilja Pranea Končanova je -bila četrta, ki je -upala, da postane izvo-ljenka Martinova. Tudi ona je po-znala Martina, saj sta bila rojaka, zato je prvo nedeljo po smrti njegove žene prišla k njemu izražat mu svoje so žal je. obenem pa ga skušala prepričati, da tako ne more ostati, da se mora oženiti v drugič, ter si izbrati nevesto po svojem srcu. ".Svetuj mi", dejal je Martin, ki je poznal FVančine težave, "povej mi, kje naj izbiram.'1 '' Ti boš lahko izbiral' % odvrnila je Franca, "samo glej* da se ne ope-češ. Ženske so navite. Vzemi si tar-to, ki jo poznaš že nekoliko." " Veš za kakšno tako T" vprašal je Martin in uprl oči vanjo. "Če nekoliko pomisliš", rekla je Franca in drhtela pri tem. "ti ne bo težko najti pravo žensko, ki te bo poleg -udarnosti in ubogljivosti tudi popolnoma ljubila. ' Martin je razumel komedijo, zato jo je tudi on igral. Približal se je IVanci, prijel jo za roko in dejal: " Mislim, da ta ženska bi bila edino ti!" Franca je pobesila oči, kot se spodobi, indi zardeti je hotela, a se kljub vsemu siljenju ni dalo. Kovala je vroče železo, ko je odgovorila: "Martin, zagotavljam te, če me vzameš, da ti bom do skrajnosti uda-na in ubogljiva ter da te bom ljubila — kakor te ljubim že danes.' Naslonila se m-u je na prsi, on jo je pa stisnil ina-se. Nič se mu ni branila, dasi bi bil Martin čutil večje hrepenenje in veselje, če bi se bila nekoliko branila njegovih objemov in nerodnih poljubov, ktere mu je vračala s strastjo ženske, ki po dolgotrajnem iskanju končno vendar misli, da je dosegla svoj cilj in namen. (Konec prihodnjič.) Konec grško - romunskega konflikta. V Karlovih Varih na Češkem se sestaneta ru m u ris ki ministerski predsednik Sturdza in grški minister zunanjih del Skuzes. Pri tej priliki bodeta oba državnika konferirala o konfliktu, ki obstoji od lanskega leta med Rumnnsko in Grško ter najdeta pot za medsebojno sporazumi jen je. Tatvina v berolinskem muzeju. V berolinskem muzeju za etnogra-fijo so opazili, da manjka dragoceni komad japonske tkanine. Sodi se, da je bila tatvina izvršena v času, ko si je muzej ogledal nemški poslanik v Maroku. To je v kratkem že druga tatvina v berolinskem muzeju. Kje je ANTON ROZMAN ? Doma je iz Stražišča, fare Šmartno pri Kranju, Gorenjsko. Pred kacimi 5. leti je prišel v Ameriko in njegov zadnji naslov je bil: Anton Rozman, 1734 Bandit St., Davenport. Iowa. Kdor izmed rojakov ve kaj o njem ali za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Ludvik Besne dik, Care of Frank Sakser Go., 109 Greenwich St., New York. NAZNANILO. Rojakom v Pittsburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš j edini pooblaščeni zastopnik za vse posle Mr. JAKOB ZABUKOVEC, " 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa., kteri je sedaj zopet nekoliko okreval in bode vsako sobote od 4. ure po-poludne do 8. ure zvečer za nas posloval. Rojakom ga toplo priporočamo. Frank Sakser Company. /f Nižje podpisana priporo- 9 Cam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj___..... SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna ------------- Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New Yofk. Kje je moj ode JANEZ SAJEVTCt Doma je iz Verfcbm dt 26, tan Tomišel. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. John Sajevie, 62 Perm Avenue, Sharon, Pa. (14-T7—8) SVARILO. Podpisani svarim rojake pred neko ničvredno žensko imenom TEREZIJA LUCŠIČ, roj. HAJNŽIČ, doma iz Rhbnice na Štajerskem. Navedena propaliea me je nalagala, da je od svojega moža Josipa Lucšiča sodnij-sko ločena, kar pa ni resnica in me je s" pomočjo takih laži in po narvo-dilu svojega očima Josipa Zupančiča spravila ob $140.00 na nepošten način in je brez sledn zginila. Rojaki, bodite v podobnih slučajih previdnejši od mene in ogibajte se ljudi enakega kalibra, da še kdo drogi ne postane žrtev sleparstva in laži. Oni, v kojih bližini bi se utegnila pojaviti, so procesni, da mi naznanijo njen naslov. S. Grubelnik, P. O. Box 28, Adan»burg, Pa. (14-15—8) SLOVENCEM V POGLED. lov n katoliško podp. društvo svete Barba «8 Zlodlnlene države Severne, Sedež: Forest City", Pa. WTOWUmn * mm\M> a*, lanuarla IQ03 -v driav! j* -©-o— ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, For«*t Citf, ž*s Podpredsednik: IYAN TELBAN, Box 3, Moon An, ft. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest Crfcy Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Fore«t Civy. JT«. Cenjeni Dr. E. C. Collins, M. I., New York, N. Y. Jaz "Vam odgovarjamo, na Vaše pismo in izpolniva i Vaeo željo, Vam pošiljam svojo sliko ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, ktera ste mi pošiljali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrava, a sem mislila, da ne bodem nikdar več. Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam ter ostajam Vaša hvaležna rojakinja Marija Dolene, Trnje, Gorenjsko, Kranjsko. Kje je FRAN KRIVC? Zadnji čas je bival v državi Washington. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti na naslov: Frank Krebs, Box 54, Ohisholm, Minn. (13-16—S) NADZORNIKI: IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Fa. ANTON PIRNAT, Box 81, Ehrryea, Pa. ANDREJ SUDBR, Box 108, Thoma«, W. Ve FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBO»: KAJtOfL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa IVAN SKODLA R, Forest City, P«.. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Tel baa, P. C, %+z JK-'. Bfeu ■ City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". V *' V f V « Telefon 246 ^iiiqjllj Hftj.Wi.epn'urjiK ^B mjppt^UJ-^n^ ^»iii^.^.^. 4 OPOMIN. Vseh onih sedem prijateljev v ali izven Puebla, Colo., kteri mi dolgujejo v gotovini, opominjam, naj mi v kratkem poravnajo svoj dolg; ako ne, sem jih primoran obelodaniti s polnim imenom in rojstnim krajem. John Gaber, 1251 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. (7-17—8) tcbtSno to who in iefcalo POZOR, KROJAČI 1 Podpisani rabim 5 krojačev za Boonville, Mo. Plača je od $10.00 do $12.00 na teden ter vse prosto. Hrana, stanovanje kakor tudi perilo ne stane nič. Delati prienem 4. septembra. Kterega veseli, naj se obrne pismenim potom na-me in mu bodem vse natanko eporocal. Martin Kotze, 80 N. James St., Kansas City, Kans. (13-19—8) Išče se ANDREJ SE DEJ, doma iz Qselee pri Cirknu. Rad bi zvedel za njegov naslov, ker tu imamo zanj mnogo dela, in sicer za napravo hiš. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti ali pa on sam. Leo Tratnik, Henninie, Pa. (10-14—8) Izšel|e tretji in zainii zvezek potnega romana WINNET00, Rdeči Gentleman ter se dobiva po 40 centov. Kdor ga je že prej naročil, ga dobi drugi teden. Če se je kdo preselil aiedtem. naj sporoči nov naslov, da a« bode nepotrebnih pritožb. Vsi trije zvezki veljajo SAMO EN DOLAR ■ poštnino vred. Kdor misli naročiti to zanimivo in izredno ceneno knjigo, naj piie takoj, dokler se dobe že vsi trije sveskL Upravništvo "Glas Naroda" 109 6ra«iwicb St., Mor York. Za vsebino oglasov m odgovorno ne npravniitvo ne uredništvo. Pozor! Slovenci Pozor! kmodernim kogljlžč Sili. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah In druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni Čedno prenočišče za nizko ceno. Poetreiba točna tu izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar BIKA 1* Uir Am SUcmm UL svi vnsvi mit vnivu^vi nit I 220 Market Street Wankegasi, H! priporoča rojakom svoj f S A i^oor^,^ f v kterem vedno to^i nxeze pivo, ilobra vina in nhlskey, u f ima na razpolago line gmotiUe. t f V svoji PRODAJALNICI ima vedno jvcio ju-roc©- 4 i rije po nizkih cenab. ^ f Pošilja denarje t staro domovino zelo Iiilro ceno; v 4 p zvezi je z Mr. Frank Sakser jem v Yorku. ' J p ..ria- I . i^csS^', ■i T i ikl od]>luje 27. avgusta, (nov z 2 vijaki) odpluje 7. sept. lov z 2 odpluje 1. oktobra, vozijo med Mew Vorkom, Trstom t ti l^cko. Kajprtpravnei^a :n el jtreiiejša {»arobretio« irtH v Ljubljano in splob na Slovensko. Železnica velja «io JL»job ljane le SO centov. Potniki doepo isti dan na pai-nik ko od doma gredo. Phelps Bros. Co., General Agents, 2 Washington St., New York. Gompagnie Generale Traosatlantique. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUANE. Postni parniki so:" "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjslcih moči "LaS^voie" „ „ „ ..................12,l»00 „ 25,000 —..—»» ............12,000 „ 25,000 ,, ............10,000 „ 12,000 „ Z . 8,000 „ 9,000 „ " 'La Lorraine" „ **La Touraine" , "La Bretagne" ... "La Gasgogne' ........ 8,000 9,GOO Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki »dplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. mri dopolndne Iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St, N. T. •LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE 19. sept. 1397. 26. sept. 1M7. 3. ok*. 1007. 10. okti 1907. 22. svfr 1W7. *LA PROVENCE 29. svy. 1907. •LA LORRAINE "LlA ULUUtAXNJfi 5. sept. 1907. *LA SAVOIE •LA SAVOIE 12. sept. 1907 TLA PROVENCE POSEBNA FlaOVXTBA: La Gasoogne 14. sept ob 3. ncri pop. Ls Bretagn« 28. sept, ob 3. Samo ea 1L in ILL razred. Para tka i zrezdo zaznamovani imajo po dra rijaka. At. W. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaoorn St., i;hica«ro, lil. Jugoslovanska Ixakorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL STENIC, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Ko* 57, Braddoek. Pa. Olavni tajnik: JURIJ L. RROŽTC, Box 424, Elv, Minn. Pomožni tajnik : ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik t IVAN GOVŽE, Bo* 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, Box 641, Eve)eth, Minn. IVAN KKRŽiSNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABFKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberrv St.. Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, ITI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. , Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTTN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov to druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem taji u in nobenem drugeon. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOCŽE, Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-jrem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov -.aj »e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki • sake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PRISTOPTT.T, M Nikolaj Mihael K društvu sv. Štefana št. 26 v rittsbnnrn. Pa.. 23. julija: vtič rojen l^OG <-.-rt 713^ T. raz od. Društvo šteje 73 udov, K dniMv i sv. Jo/, fn v Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa., 23. julija: Jakob •cš 1^74 cert. 7140 I. razred. Društvo šteje 101 udov. K društvu -v Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 23. julija: Mihael nil; 1887 e-ert. 7141. Fran Drašler 1872 cert. 7142.. Fran Česnik 1878 . 7143. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 234 udov. K društvi sv. Jurija št. 22 v South Chicagu. HI., 23. julija: Miko <>vric 1^74 cert. 7144. Štefan Adarnovič 1885 cert. 7145, Fran Kovačič i «-< m. 714f>. I.nka Ma/nr 1^85 ve rt. 7147. Vsi v I. razredu. Društvo Šteje 116 udov. K društvi Zvon št. 70 v Chicagu, 111.. 23. julija: Ivan Tome 1S78 cert. 7148 I. razred. Društvo š;ejc 16 udov. K društvu I-us Prijatelj Malenih št. 68 v Monessen. Pa.. 23. julija: T. mo Jarnv«"-ič 1871» cert. 7149 I. razred. Družtvo šteje 45 udov. K društvu sv. Janeza Krst. št. 75 v Canonsburgu, Pa., 23. julija: J sip Tonkovič 1883 cert. 7150 I. razred. Društvo šteje 20 udov. .ICR IJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. Jak 186 DROBNQSTI. KRANJSKE NOVICE. Draginja mesa je tudi v Tržiču neznosna. Meso je tukaj šv dražje kakor v Kranju in na Jesenicah, Goveje mesti je po 1 K 40 v. teleč je po 1 K 60 v. To so cene, ki so za trži-ško delavsko občinstvo v resnici občutljive. Na cesti napadel je podivjani Ant. l^ben, po domače Tomželjev, iz Po-toške vasi posestnika Fr. Hudomolja, ko je šel ta mirno iz cerkve proti domu. Ko mu ni mogel storiti drugega, ga je z dežnikom sunil preko oči. K sreči ni zadel naravnost v oko, pač pa v bližino očesa. Z nožem je opraskal neki Rus s Sela Janeza Drnovšek, ko ga je srečal ponoči na poti proti domu. Ta pa se je branil, udaril Rusa s palico po roki ter mu jo zlomil. Tako imata sedaj vsak nekaj počitnic. Brat ustrelil brata. Dne 26. julija okoli pol 8. ure zvečer se je dogodila v hiši trgovca Viktorji Rohrmana v Ljubljani nezgoda. Starejši sin Rohr-mana. 26 let stari pisar "Kreditne banke" Viktor. Rohrman, je basal revolver in potem pobiral kroglje iz revolverja. "Mlajši njegov brat, ki je pred tedni m at uri r al. je vzel v roke revolver in v mnenju, da ni nobene kroelje več v revolverju, sprožil proti bratu. Revolver je počil in s prestreljeno glavo se je Viktor Rohrman zgrudil. Kroglja mu je šla skozi glavo. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. kjer je umrl. ne da bi se še kaj zavedel. Mlajši brat. ki je po neprevidnosti zakrivil strašno nesrečo, obupan skoro blazni in jrfl morajo čuvati. — Tifus v Postojni. Tifus je že približno 14 dni v Postojni in je bolnih na njem čez 30 oseb. Umrla je dosedaj ena bolnica, 22Ietna Emilija Burger, hči hotelirja Alojzija Burgerja. Od začetka s© še ni moglo za trdno revi, da je to pravi tifus ali ne. ali je voda vzrok novi bolezni ali ne. Zal, da se je trditev domaČih dveh zdravnikov uresničila, da je to res pravi tifus. Razni poklicani in nepoklicani preiskovalci so si na vso moč prizadevali, da bi ga zatajili, ali preiskave izvedencev so pokazale, da sta imel« zdravnika prav. Hnda nevihta s točo je napravila obilno Škode po logaškem in litijskem okraju. — Na Vipavskem preti suša; po nekterih krajih je veliko pomanjkanje vode, — Debela toča je padala eel četrt ure tudi okrog Planine, Un- a in Cerknice ter stri a še ne požeto žito. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Tepež po volilnem shodu. Dne 9. maja je nastal v Vipavi ]>o nekem volilnem shodu med udeleženci obeh političnih strank prepir v hotelu "Adrija". Ljudje so se potem prerivali na prosto, in tam je prišlo do navadnega vaškega pretepa. pri kojem so bili razni več ali manj poškodovani. Jožefu Švaglju, posestniku iz Slapa, je priletel kamen v glavo. Storilec je bil 19 let stari Alojzij Cuk. posestnika sin v Slapu. Ta noče svojega dejanja priznati in taji. da bi imel kamen v roki. Zagovarja se s tem. da je bil takrat popolnoma pijan, da je bil preje {H> g'avi tepen in vsled tega tako zmoten, da nič ne ve, kaj se je potem zirodilo. Po izpovedbah prič se je pa dognalo, da se je Čuk. ki je stal kakih pet metrov oddaljen od poškodovanca. sklonil na tla, pobral kamen in ga vrgel v Svaglja, da ga je takoj kri oblila. Obsojen je bil na štiri mesece ječe in v plačilo 50 kron za bolečine. Z nožem je obklal Janez Dolenc, mesar v Kropi, brez povoda brata Luko in Janeza Bohinjca v Kamni irnriei. Janez Bohinjc je imel namreč prepir z Naeetom in Jožefom Hrova-tom. Kar pribite na lice mesta z nožem v roki obdolženec, in rani Janeza Bohinjca na desni nadlehtnici in na glavi, v bližini stoječega brata Luko pa na levi podlehtnici. Obsojen je bil na sedem mesecev težke ječe in ima plačati za bolečine Janezu Bohinjcu 50 K, bratu Luki pa 100 K. vrh tega pa še vsakemu posebej po 144 K za bolečine. Sleparski pisar. Ferdo Laufcr, pisar iz Maribora, je bil v službi stavbenika Franca Dervvueschka v Toplicah za pisarja. Posrečilo se mu je go-stilničarko Katarino Cestnik opehariti za 140 K, na ravno isti način je hotel tudi opehariti za 80 K rudarja ženo Koder, ktera mu je le 10 K dala. Svojemu službenemu gospodarju pone veril je 102 kroni, ktere je prejel za plačilo predujmov delavcev. Laufcr trdi, da znaša poneverjena svota le 64 K. Obdolženec je pobegnil v A-meriko, a se je kmalu domov vrnil, ker je bil vsled izdane tiralnice na bavarski meji prijet. Obsojen je bil na 10 mesecev ječe. Nočni napad. V Tušarjevi gostilni v Rovtah se je dne 17. rožnika vršila neka svatba, na kteri je bil tudi posestnika sin Jan. Skvarča. Proti večeru je dospel tja tudi posestnika sin Jožef Modrijan. Ko ae je odpravljal domov, zakadil se je SkvarJa v njega1 rekoč, da mora posti. Spoprijela, sta se in se mvala semintja, dokler jn ni eestra Frančiška Modrijan razdvojila. Na te krik je priletel na pomoč njen oče Jožef, kterega je pa Skvar-ča. z dri teloe m tako po glavi udaril, da se je nezavesten zgrudil. S tem orodjem je oplazil še hčer po stegnih, da je tudi ta padla. Obdolženec pravi, da je bil do nezavesti pijan, kar pa ni bilo resnično. Obsojen je bil na tri mesece ječe. Pijani prisiljenee. Na stavbišču "Katoliške tiskarne" se je posrečilo prisiljencu Spiri Kukavici dobiti nekaj .špirita, kterega je spil in se opijanil. V tem stanju je zagrabil kramp in hotel ž njim udariti prisiljenca Medveščka, kar je pa paznik preprečil. Kukovica je pobral kos opeke in zagrozil pazniku, da ga bo ubil, ker je on kriv, da je moral preje enkrat šest mesecev v ječi sedeti. Poklicana stražnika sta Kukovico vklenila, a ta je stražnika v levo roko ugriznil. Ob-sojen je bil na šest tednov jeee. Presenečeno prebujenje v špeh-kiamri. Janez Stare, čevljarski pomočnik. je popival v družbi svojega tovariša neko nedeljo minulo jesen.' Ker Stare ni ničesar jedel, tembolj pa pil, postal je pijan. V tem stanju je razgrajal po Dolenjski cesti, pso-val stražnike in se jim pri aretaciji protivil. Staretu se je čudno zdelo, ko se je drugo jutro prebudil v zaporu, kako je mogoče, da se tu nahaja, ker se ni vedel na nič spominjati. Obsojan je bil, ker je knznjivo dejanje storil v pijanosti, le na tri tedne zapora. R kamnom ga je nabijal. Ko so se dne 3D. vel. travna popoldne vračali fantje iz Motnika domov, sta se sprla fanta Janez Reberšek, posestnice sin, in France Smrkolj iz Srobotnega. 8n.rkolj je udaril Reberška s kamnom po ustih in ga lahko poškodoval. Ta ga je pa vrgel na tla in ga nabijal s kamnom po glavi in mu prizadejal sedem poškodb. Obsojen je bil na šest mesecev ječe. PRIMORSKE NOVICE. Samomor. Dne 26. julija se je ustrelil na Bači mesar Kancler Jožef iz Solkana. Nesrečnežu se je najbrže zmešalo, ker je trdil, da je bolan in da ni zanj vee zdravila. Pokojni imel je šele kakih 23 let. Prepeljali so gu v mrtvašnico na Bačo. Z gorečim železom se je strašno opekel v Trstu 131etni kovaški vajenec Andrej Poper po prsih in spodnjem telesu. Osebna varnost v Trstu je tako slaba, da se ljudje, prestrašeni vsled vednih napadov, ropov, tatvin, vlomov in umorov ponoči le z največjim strahom upajo domov ako so šli kam po opravkih. Nedavno je neki gospod, ki se je vračal ponoči domov v ulico sv. Katarine, naenkrat čul neki ropot* Ni se upal odpreti vežnih vrat, kajti spomnil se je takoj, kako je pred meseci neznanec v neki veži s sekiro čakal na pismonošo Velikonjo. Sel je na policijo in policaji so mornli z gospodom na dom ter ga spremiti do vrat njegovega stanovanja. V isti noči je neki delavec, ki stanuje v ulici Barriera vecchia št. 2, šel ponoči na stranišče, ki leži na koncu hodnika. Naenkrat vidi senco. Prestrašen plane nazaj v sobo, zbudi očeta in brate in oboroženi s sekiro in palicami gredo na hodnik. Kmalu pa zapazijo, da senco meče par dolgih nogavic, visečih na vrvi. Ni čuda, da se ljudje v Trstu čutijo tako malo varne. Poveljnika pazinske policije — ca-poguardia — so 23. julija v Pazinu I>onoČi razorožili trije od vina razgreti laški mladeniči ter mu vzeli sabljo in kapo. Mladeniče so seveda zaprli. Strela. Tz Rihemberka na Goriškem poročajo, da je ondi po dolgem pričakovanju vendar-le padlo nekaj dežja. Pri tem pa je strela udarila v podružno cerkev svete Katarine in poškodovala cerkev ter zvonik. Strela je tudi ubila kravo posestniku Lovrencu Vidmarju. Krava je stala v hlevu, ki leži poleg zvonika. Pri Bizjakih pa je strela udarila skozi dimnik hiše Pavla Bizjaka ter provzročila v hiši mnogo škode. Strela je ubila dne 25. julija ob 1. uri popoldne na Vlačnem pri Trnju 131etno Matildo Bergoč iz Trnja. Enega kosca je pa omamilo. Smrt v vodi Dne 21. julija je utonil v Okljuki pri Svibniku uzoren kmet ski mladenič Frančišek Pezdirc, kteri bo užaljeni rodbini nenadomestljiv. Razgret je skočil v hladno vodo, zadela ga je kap in ostal je v vodi. ŠTAJERSKE NOVICE. Ustrelil se je v Domovi pri Ptuju trgovec Vidovič. Najbrž se mu je zmešalo. HRVATSKE NOVICE. Reški governor odstopil. Governer grof Aleksander Nako je podal ostavko. Madjarski listi poročajo, da je njegovim naslednikom določen grof Emil Deseffy, zet bivšega reškega governer j a grofa Ludovika Batthyanya. Demonstracije pred stanovanjem vojnega zapovednika v Zadrti. Nedav-no je prišlo pred stanovanje zadrske-ga vojnega poveljnika pl. VareSamna nekaj mladičev, ki eo začeli Mieati slavo Italiji in italijanskemu kralju. PodmarSal Varešanm, ki je bil na terasi, razburjen vstane, ostro zavrne laške mladiče in pošlje vojaka po orožnike, da izvedo, kdo «o bili demonstranti. BALKANSKE NOVICE. Vsenčiliščna kriza na Bolgarskem. Sofija, 28. .julija. Dijaki imajo tajna posvetovanja ter so sklenili, da novo-imenovanih profesorjev ne pri pus te k predavanjem. Pričakovati je resnih dogodkov. Vseučilišče se najbrže kmalu zopet za tvori. Ustaši v Makedoniji. Carigrad, 28. julija. Turški časopisi poročajo o vseh podrobnostih zadnjih spopadov z bolgarskimi četami v Prilepu in Pikvešu. V teh bojih je bilo baje 100 Bolgarov ubitih. Turki so zaplenili nad 500 pu-šek. Sultan je vsled teh zmag povišal 12 turških častnikov. Rodbine v bojih ubitih turških vojakov so dobile pokojnine, vsi ranjeni vojaki pa kolajne. — RAZNOTEROSTI. Samomor minister!j alnega svetnika. V Budimpešti je skočil v poslopju trgovinskega ministerstva iz četrtega nadstropja na dvorišče upokojeni ministerijalni svetnik Nikolaj Loskav ter je obležal na mestu mrtev* Loskav je preje načelo val nekemu železniškemu oddelku, a radi prehude nervoznosti bil upokojen ter poslej živel v Papi. Nedavno je prišel v Budimpešto, hoteč govoriti z načelnikom železniškega oddelka, ministeri-jalnim svetnikom Stettino. Ker ga ni dobil, pustil je v sobi dežnik ter odšel na hodnik, odkoder je izvršil samomor. Pri njem so dobili listek s prošnjo, naj o njegovej smrti obvestijo njegova brata, brigadirja v Zagrebu in benediktinskega priorja v Šopronju. Tudi Bismarck je bil slab politični prorok. Gontaut-Biron pripoveduje v svojih spominih o razgovoru, ki ga je imel 3. decembra 1876 z Bismarekom. Takrat se je ustanavljala republika na Francoskem. Bismarck je idejo odobraval, ker je upal, na napravi republika Francijo slabo in nesposobno za zveze. Svoje mnenje je izrekel Bironu, ki je bil v srcu monar-hist: Republike so mogoče le v malih državah. V Benetkah in na Holand-skem so nekaj časa republike le zato, ker sta imeli visoko aristokracijo. Glede Francije je rekel Bismarck smeje: "Na Francoskem more uspevati republika le toliko časa, dokler jo vladajo ljudje, ki niso republikanci." Franeoska republika še obstoji, je močna, dasi je ne vladajo monarhisti. Strašen roparski umor se je izvršil v samotni gostilni med vašima Danos in Vadas v budimpeštanskej županiji. Ponoči so neznani roparji udrli v hišo, umorili krčmarja Szavasa, njegovo ženo in hčer ter hoteli oditi. Na cesti jih je opazil posestnik Gabanyi iz Danosa. Roparji so ga ubili, oropali, zavlekli njegovo truplo v gostilno k ostalim mrtvim tar vse skupaj zažgali, da izbrišejo vse sledove svojega strašnega čina. Vendar so ogenj o pravem času opazili in tako se je orožnikom posrečilo odkriti strašni zlačin. Trdijo, da so umor izvršili cigani, ki se pa znajo vselej spretno skriti. Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu Marija Rezič 209 5thSt. Union Hill, N.J. ROJAKI Ozdravljen od zastarele bolezni želodca. Matia Fortun t io E.Park St. Butte,Mont. Zapomnite Si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je : THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni. ZatoraJ rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno k u jig o ..ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. # + Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Box 196 Tercio, Colo. Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov: The Collins N. Y. Medical Institute 140 West 34th NEW YORK, N. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke r>oiezni v prsih in zlatenice. - 1 Johana Košir Box 122 Norih Pergen,N.J JOHN 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemSkih HARM O N I K. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim le od $45 do $80. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očes* in ozeblino Vam popolnoma, ozdravim srj»mo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 3Uc v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to J resnica plačam vsako mu jaOO Jakob Wahcic, ni-4 E- 63. KIUFOYLE STREET, CLEVELAND, OHIO. NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je sedaj na£ potnik na prodaj NARAVNA CALIFQRNIJSKA VINA. Dobro črno in belo vina od 35 d 45 -sea tov galona. Staro belo ali črno vino 50 eentov -ra.iona_ Jfceesling 55 centov gaiona. Kdor kupi manj kakor 28 galo* *'iaa, mora sam posodo plačati. Droinik $2.50 grab.»na. Slivovica po i:>.00 galona. F*n večjem naročilu dam popafci Spoštovanjem iTBFAir JAJLŠS, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cai. Mr. JANKO PLBŠEO v državi Wisconsin, potem ide v Michigan, Minnesoto, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo. Prank Sakser Co. JOHN KRACKER EUCLID, O. Slovencem in Hrvatom pri poiočam svoj SALOON v obilen pose t. Točim vedno svet« pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi ze'o fine smodke. Rojakom pošiljam denar« )e -v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Govže, Ely. Minn. mwmwwwmww Prtp«»r»:čs rojakom pvoja izvrMus VINA, kt-era v kakovosti nsdkriljo jejo vsa droga ameriška vina. Radeče vino (Concord) prodajam po 50e galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NASOČILO ZA VINO JB 60 GALON. BRINJEVBC, sa kterega sem im poxtiral brinje is Kranjske, velja 12 steklarne <"-movino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov jo najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak elovenski potnik naj pazi, (la pride na številko 109 Greenwich Street, in nikamor drugam ter naj Be prej dobro prepriča, ako je na pravem proetorn, predno se da pregovoriti, da komu vroča denar. v mnenju, da ima opraviti z nami. MARKO KOFALT; 249gSo. Front St., Priporoča se Slovenccm in Kivaiom v Steeltonu in okolici za izdelovanje ku. nih pogodb, pooblastil ali pclnomoči £ Yo'l-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, klere točno in po ceni izvršujem. Dplje prodajem parobroene tisikc va v rtari kraj za v^e b< Ijše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro (kuno' ino po najnižji ceni. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse tJOsle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER GO. Rojaki, n&ročajte mm cs "Gla» JTarods'% največji in najcenejši dnevnik najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmcla. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. L©l«y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseb boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ja 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Dama s kamelijami. Francoski spisal Aleks. Dum as (sin), pie!ož:l dr. Ivo Sorli. (Nadaljevanj«.) Del sem uho na ključavnico in prisluškoval. Xi<». Tiho, kakor tam zunaj na po-lju. — Odprl vem torej vrata in vstopil. Vse oknieo so bile popolnoma zaprte. Potegnil sem one v jedilnici in Sel odtod v spalnico. Tudi tam sem potegnil z vso močjo vrvico nri prvem oknu. Slabotna svetloba se je vlila v sobo. Ilitel sem k postelji. Hi!a je prazna! In odpiral sem duri za durmi in prei-skal vse sobe. Nikogar Človek bi bil znorel! Torej še v toaletno sobo! Odprl sem okno in klical Prudenco. Okno «ospe Duvernoy je ostalo zaprto. Tako mi ni ostalo drugega, kakor da sem šel zopet k vratarju in ga vprašal, aii je bila gospodična Gau-tier včeraj kaj tukaj. — Da, z gospo Duvernoy. — Ali je naročila kaj zamet -—- Ničetar. — Iu veste, kaj ste storile dami potem f — Odpeljali sta se v voza. — V kakem vozu t — V zasebnem. Kaj naj pomeni vse tot Pozvonil sem v sosednji hiši. — H komu želite gospod t me je vprašal tamošnji vratar. — H go spi Duvernoy. —■ Je ni doma. — Ali veste to za gotovo t — Da, gospod. Sinoči so mi izročili oelo to pismo zanjo, ki ga doslej še nisem mogel oddati. In vratar mi je pokazal pismo, ki se tu ga pogledal mimogrede. Margeritina pisava! Vzel sem mu pismo iz rok. Naslov se je glasil: '*Gospi Duvernoy; za gospoda A. Duval." —■ To pismo je namenjeno meni, sem vskliknil in pokazal vratarju naslov. — A! Ste-li gospod Duval t — Da. — Da, da, zdaj Vas spoznam. Vi ste prihajali večkrat h gospi Duvernoy. — Hitel sem ven in odprl naglo zavitek. Če bi me bila strela zadela, bi ne bil zadet huje kakor me je zadelo to pL»mo. "Ko prejmete ta listek, Armand, me bo imel že drugi. Vse je torej končano med nama. Vrnite se k svojemu očetu, dragi prijatelj, pojdite k svoji sestri, k ne-do'/nemu, •"i-temu bit ju, ki ne pozna na^eira strašnega življenja, in ki ob njem pač kmalu pozabite, kaj ste morali pretrpeti od zavržetike, ki se imenuj«' Marge rita Gautier, ki ste jo tako ljubili in ki se ima zahvaliti samo Vam za edine sreč.ie trenutke svojega zgrešenega življenja, življenja, ki zda.i. upam, ne bo več dolgo.** Misli! sem, da zblaznim. Res bi bil kmalu zsrrudil na tlak. Črna megla se je razgrnila čez moje o i. in kri n : je butala ob senei. S!<- frjjič ^em se vendar zopet zavedel ter ozrl okrocr sebe, ves pre se-n. -en. da teče življenje drugih Še vedro mirno dalje i-i se ne ustavi pred mojo nesrečo. W. t. ' ',.) moči nisem imel, da bi I, rvrenišal sam udarec, ki mi ga je 7 I 'n Marsrerita. Tn spomnil sem se, d:i ie moj oče v istem mestu, kakor jat, da v desetih minutah lahko Je pri njem, če jih tudi ne bo umel in odobraval. In tekel sem kakor norec, kakor tat do njegovega hotela in planil v njegovo sobo. Oče je čital. Videti je bilo ^koraj, kakor da me je pričakoval, zakaj prav nič se ni začudil, ko me je* ugledal. Vrgel s«-m se mu m<«l<-e na prsi in mu molče izročil Margeritino pismo. Potem pa sem se zgrudil oh njesrovi postelji in >i znkril obraz. XXTTI. Če bi bilo prišlo takoj na to vse zopet v stari tir. bi ne bil verjel, da je zdaj kaj drugače, da se je kaj zgodilo. VT-asih se mi je zazdelo, da me je prisilila neka okolnost. ki se je ni- j sem mogel več >|Mjrniiiti, da sem pre- j bil noč zunaj duma, toda da najdem Marge H to vso nemirno, kakor sem bi! ! jaz, če grem zdaj v Bougival, in da j »ne bo začudeno vprašala, kaj me je ; zadržalo toliko časa v Parizu. Kadar se človek privadi v svojem življenju česa tako, kakor sem se bil jaz privadil te ljubezni, se mu zdi nemogoče, da bi pretrgal samo to navado in ne tudi ob enem skoraj vseh vezi, ki ga združujejo z življenjem. Zato sem bil prisiljen vsako toliko prečitati Marge ritino pismo ter se vedno znova prepričevati, da nisem samo sanjal. Moje telo je bilo vse pretreseno teh duševnih udarcev in je postalo popolnoma trdo. Ta nemir, potem to divjanje skozi noč in še ta vest zjutraj, je izčrpalo vse moje moči. In to je moj oče porabil, to popolno omrtve-lo^t vseh mojih sil, ter me vprašal, ali mu obljubim, da grem ž njim domov. Obečal sem vse_. kar je hotel, samo da bi pač ne prišlo do najmanjšega novega spora, ker sem bil res že prešibak. In čutil sem tudi silno potrebo po iskreni udanosti, če sem hotel še živeti po vsem tem, kar se je bilo zgodilo. O, kako sem bil rad pripravljen posrkati vsako tolažilno očetovo besedo v se! Sicer pa se spominjam samo se toliko, da me je povabil še isti dan okrog pete ure, naj sedem k njemu v poštni voz, in da je bil kar sam od sebe ukazal spraviti vse moje stvari v kovčke ter jih pritrditi zadaj za najinima sedežema s svojim vred. In tako me je odpeljal. Šele, ko je bilo mesto izginilo za nama, sem se zavedel, kaj se godi z menoj, in ko me je zapuščena cesta spomnila za-puŠ4"enosti mojega srca. . . . In tedaj so mi udrle zopet solze iz oči. — Moj oče je umel, Ja me besede, niti njegove, ne morejo potolažiti, in pustil me je jokati, ne da bi bil spregovoril le en z.log; samo včasih mi je stisnil roko, kakor bi me bil hotel opozoriti, da imam zvestega prijatelja poleg sebe. Po noči sem celo zaspal za hip. Sanjal sem o Margeriti. Naenkrat sem planil pokoneu in nisem mogel umeti, kako da sem v vozu. A takoj sem se zopet spomnil, kaj se je zgodilo, 111 glava mi je o-malinila zopet na prsi. Očeta se nisem upal niti nagovoriti. Bal sem se. da bi mi ne rekel: "Glej, kako sem jaz vedel, ko sem se smejal ljubezni te ženske.** Toda niti najmanj« ni izrabljal tega, in dospela sva v C. . . ., ne da je govoril z menoj o drugem, kakor o popolnoma drugih stvareh. Ko sem poljubil svojo sestro, sem se s|x>mnil Margeritinili besed, kjer govori v svojem pismu o njej; toda začutil sem ob enem, da mi ta revica, kljub vsej svoji ljubezni in dobroti, ne more niti od daleč nadomestiti one, ki mi je bila več nego ves svet. Takrat je bil ravno lov počet, in moj oče si je mislil, da se tu lahko malo raztreseni. In prirejal je velike love s sosedi in prijatelji, in jaz sem se jih udeleževal brez upora, a tudi brez veselja, s tisto brezbrižnostjo, s ktero sem sprejel vse, odkar sem živel tukaj. Določili so mi moj prostor, in jaz sem se postavljal tja. Potem pa sem vselej položil svojo puško poleg sebe in se zatopil v svoje mračne misli. Gledal sem, kako so plavali oblaki nad menoj, in pustil begati svoje misli r-t-z zapuščeno planjavo, dokler me 11 i naenkrat zbudil kteri izmed lovcev in iri 1 k »kazal zajca deset korakov od mene. Vse <0 je natanko opazil moj oče. ki -e mi ni dal varati po mojem ■navideznem miru. Umel je dobro, da je »noje sive zdaj samo omamljeno teh težkih udarcev, da mora pa vsemu le?i i slediti že r kratkem grozna, i::oi da tudi nevarna reakcija: in dasi ie dobro vedel, da bi bila vsaka tolažba zaman. 'V j vosku--al vendar -.praviti n .nje misli vsaj na kak drug pred- Moja sestra seveda ni niti slutila, za kaj se gre, a tem bolj čudno se ji je zdelo, kako da sem postal tako žalosten in zamišljen, jaz, ki sem bil nekdaj tako srečen in vese! Včasih tne je zasačil oče kar naen-v> «:•' "a sem ves st repe t al. fn s; _ sen, »ru svojo roko ter jo stisnil, kakor bi ga hotel prositi, naj mi odpusti, da mu delam, četudi proti svoji volji, sree tako težko. Tako je prešel en mesec ; a tedaj je bilo dovolj, in dalje nisem mogel prenašati toga življenja več. Sjminin na Margerito me je preganjal neprestano. Preveč sem jo ljubil prej in preveč tudi še vedno sedaj, da bi jo bil mogel kar takti pozabiti. Moral sem jo ali ljubiti ali sovražiti. Pred vsein pa sem j«i mora! videti. In povedal sem svojemu očetu, da me kličejo važni opravki v Pariz, a da se vrnem čim prej. Spoznal je najbrže takoj, kaj ho-čem. ker me je hote! po vsej sili ustaviti ; toda videč, da bi me bilo v tem stanju, v tej razdražljivosti, v kteri sem živel, brezuspešno in nevarno zadrževati, me je prosil skbraj s solzami v očeh, naj vsaj dolgo ne izo-stanem. Vso pot nisem silne nestrpnosti nič spal, a ko sem bil v Parizu, sam nisem vedel, kam. Vseeno, — Margerito sem moral videti in naj pridem kakor hof-em do nje. Hitel sem v svoje stanovanje in se preoblekel. In ker je bil lep dan, in še ne prepozno, sem se napotil v Champs-Elisčes. Čez pol ure sem videl prihajati od daleč, s trga de 1» Concorde sem Mar-geritin voz. V slučajih nesreče i/rijenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabit« takoj Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga, vedno dama in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno ^ znamko sidrom na eti- /T\ keti. V vseh lekarnah po ^ir 25 in 50 centov. F.AD. RICH TER & CO. 215 Pearl Street, Mew York. Očividno je bila kupila zopet iste konje, ker je bilo vse po starem; sa-mo nje ni bilo v kočiji. A komaj sem to opazil, sem ugledal Margerito, ki je hodila peš, v spremstvu neke ženske, ktere nisem videl še nikdar prej. Smrtno je prebledela, ko me je u-gledala, in čuden nasmeh ji je zvil ustnice. Meni pa je hotelo razgnati prsi; toda premagal sem se, prisilil obraz v mrzle poteze in pozdravil hladno svojo bivšo ljubico, ki je bila takoj na to pri svojem vozu in skočila s svojo prijateljico vanj. {Dalje prih.) nvse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je 2e velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati ja zaupne ljudi in jeden teh je gotovo Fr. Sakser, 109 Greenwich New York. Važno za rojake, ld nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemške ga Lloyda in Hamburg-ameriške pros«, kteri odpluje jo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA PBOVENCE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopoL LA TOURAINE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopoL LA LORRAINE odpluje 5. septembra ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop. I^A LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 30. uri dopol. LA PROVENCE mlplnje 10. oktobra ob 10. uri dopol. LA TOURAINE »nipluje 17. oktobra ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10. uri dupol- LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. ari dopol. V BREMEN (proga severonemškega Lloyda): KROXPRINZES1N CKCILIE (novi) odpluje 20 avgusta ob 1- uri popol. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 27. avgusta ob 10. uri dopol. KRONPRINZ WILHELM odpluje 10. septembra ob 7. uri zjutr. KRONPRINZESIN CECILIE (novi) odpluje 17. septembra ob 11. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 24. septembra ob 10. uri dop. KAISER WILHELM II. odpluje 1. oktobra ob 11. uri dopol. KRONPRINZ WILHELM odipluje 8. septembra ob 3. uri popol. KRON PRINZES IN CECILIE (novi) odpluje 15. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM II. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol. V HAMBURG (Hamburgameriška proga): DEUTSCHLAND odpluje 29. avgusta ob 9. uri dopol. DEUTSCHLAND odpluje 26. septembra ob 8. uri dop. DEUTSCHLAND odpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj. Za tn pobliine ali natančna pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St, New York, ram hode točno odgovoril la OKI ROJAKI. j kteri ielijo potovati a manjšimi stro-. Ski. k j. se vosi ti cenejši, naj se po-i slačijo AU STRO-AMERICANA PROGE ktere parniki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Torkom. Parniki odplujejo: LAURA odpluje dne 3. septembra. FRANCESCA odpluje dne 24. septembra. Dalje bo ie krasni poten parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi: V ANTWERPEN: FINLAND odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj. VADERLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol. KROONLAND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj. ZEELAND odpluje 14. septembra ob 8:30 zjutraj. FINLAND odpluje 21. septembra ob 5. uri zjutr. vaderland odpluje 28. septembra ob 8:30 dopol. KROONLAND odpluje 5. oktobra ob 3.uri po polu dne. ZEELAND odpluje 12. oktobra ob 9. uri zjratraj. FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri popol. VADERLAND odpluje 26. oktobra ob 8:30 zjutraj. V HAVRE: LA GASCOGNE odpluje 14. septemibra ob 10. uri dop. LA BRETAGNE odpluje 28. septeonbtra ob 10. uri dop. LA GASCOGNE odpluje 12. oktobra ob 10. uri dop. LA BRETAGNE odpluje 26. oktobra ob 10. uri dopol. V BREMEN: GROSSER KURFUERST odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol. BREMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop. BARBAR06SA odpluje 19. septembra ob 10. uri dop. GROSSER KURFUERST odpluje 26. -septembra ob 10. uri dop. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol. MAIN odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopoL BARBAROSSA odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol. GROSSER KURFUERST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol. V HAMBURG: PENNSYLVANIA odpluje 17. avgusta ob 11. uri d<.p AMERIKA odpluje 22. avgusta <»b 4. uri ■zjutraj. SILVIA odpluje 24. avgusta ob 6. uri zjutraj. PRETORIA odpluje 31. avgusta ob 11. uri dopol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 5. septembra ob 3:30 popol. PATRICIA odpluje 7. septembra ob 5. uri zjutr. BLUECHER odpluje 12. septembra ob 8. uri dop. PRESIDENT LINCOLN odpluje 14. septembra ob 9:30 dopol. AMERIKA odpluje 19. septembra ob 3. uri pop. GRAF WALDERSEE odpluje 21. septembra ob 4. uri pop. PENNSYLVANIA odpluje 28. septembra ob 9:30 dop. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. ari popol. PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol. BLUECHER odpluje 10. oktobra ob 7. uri zjutraj. PRETORIA odpluje 12. oktobra ob 8:30 dopol. AMERIKA odpluje 17. oktobra ob 2. ur*" popol. PATRICIA odpluje 19 oktobra ob 3:30 popol. PRESIDENT LINCOLN odpluje 26. oktobra ob 8. uri. zjutraj. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 31 oktobra ob 12. nri opoL V SOUTHAMPTON: (ameriška proga) PHILADELPHIA odpluje dne 24. arvgus&a. ST. PAUL odpluje dne 31. avgusta. NEW YORK odpluje dne 7. septembra. ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra. PTTTT , A DEJ .PTTT A odpluje dne 2L septembra. f ST. PAUL odpluje dne 28. septembra. NEW YORK odpluje dne 5. oktobra. ST. LOUIS Ido 12. oktobra. PHILADELPHIA odpluje dne 19. oktobra. ST. PAUL odpluje dne 26. oktobra. NEW YORK odpluje dne 2. novembra. Ako kedo želi pojasnila ie o drugih, ns tukaj naznanjenih paznikih, naj se s zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro. Kdor naznani svoj prihod, po kteri Železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, ne da bi nam Vai prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo uašega uslužbenca po Vsa. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torku. Vožnje listke za navedene pamike prodajamo po iati ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y. NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa. Preje je bival na 519V2 Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčij ske j zvezi. Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. NAZNANILO. Rojakom v Calumetu, Mich., iz okolici naznanjamo, da je g. PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVI NO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-deJ ▼ našo pisarno. To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodste po našem nasvetu ravnal L FRANK SAKSER CO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh. Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsen. cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi razno vrstne slovenske knjige po izvira it cenah. FRANK SAKSER CO. ("Glae Naroda.") PRIPOROČILO. Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Renton, Mackay, Taylor in Enumclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika: Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je s nami v zvezi. FRANK SAKSER OO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom v Evelethn, Mina 1» okolici naznanjamo, da je za uuuoii]: okraj naš zastopnik MR GEO. KOTZE. P. O. Box 641, Ereleth, Mm Ker je's nami v zvezi, ga vsem U plo priporočamo. Frank Sakser Co. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, IV... kako« tudi rojakom po z jed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", #17 S. Center Ave., Chicago.. IIL. blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležalo Atlas-pivo, izvrstni whiskey. r«ajbOjja vina in diSe£e smodke ao pri mc& na razpolago. Nadalje je vsakem« na razpolago dobro urejeno kef> lHKe in isrdu mi«* (pool table). PotujoCi Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča * Mohor Mladič, 617 Sol Center Ave., Chicago, TIL Za vsebino inseratov ai odgovorne ne uredništvo niti npravnlštvo. Upravniitvo "Glaaa Naroda** Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik. Spominjajte se ob raznih prilikah oaše prekoristne družbe sv. Cirila La Metoda v Ljubljani! Mal peloži dar lomu na oltar! (r 4J KATERE BE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET. NEW YORK. MOLTVENTKL Bogu, kar je božjega, ličen moli t veni k za možke, zlata obreza, polusnje, 75c, šagrin rud. obreza 40c. Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Jezus in Marija, vezano v si0*10kost $1.50, fino vezano v usnje $2.01). vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50. Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 9l»c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50c. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25c. Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., iinu vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fioo vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. -o- Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Aladin s čarobno cvetlico, lOe. Andrej Hofer, 20e. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedezevajka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, 10«. Božični darovi, 10c. Barska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, -10e. Ciganova o sveta, 20 c. Cvetina Borograjska, 20e. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Detcljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20«. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90e. Domači zdravnik po Kneippu. nevezan 50e. Erazem Predjamaki. 15c. Eri. 20c. Evstahija, 15o. Evangelij, vezan 50c. General'Landon. 2&n George Stephenson, nč«. železnic 40*-Golobček in kanarček, 15e. Gozdovnik, 2 zvezka, s»kirpaj 70c. Grof Radecki. 20c. Grundriss der slovenischen Sprache vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 60c. Hitri računar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromil, 20e. Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, nmetno vezano, \*sak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20e. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40 e. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I.. pwsr mehikan^ki. 20e. Mali vitez, .t zvezki, skupaj f2.25. Marija, hči potkova, 20e. Marjetica, oOe. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10* Miklova Zala, 30c. Mirko Po stenj ako vič, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30e. Mali vseznalec, 20c. Mu ceniki. A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otodh, 25c. Na preriji, 20c. Narodne pripovedke, 3 zvezki, vsaki 20c. Naseljenci, 20e. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti. Vsak 30c. Nedolžnost pregajana in poveližana 20c. Nezgoda na Palavanu, 20o. Nikolaj Zrinjski, 20c. Xarodne pesmi. Žiro v ni k. 3 zvezki, vezano. Vsak po 00c. Navodilo za spisovanje raznih pisev 7 Sc. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. Poduk Slovencem, ki se hočejo a tisi liti v Ameriki, 30c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Pavlih a, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20o Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c- Princ Evgen, 20«. Pripovedke, 3 zvezki po 20« Pri VrbovČevem Grogi, 20c. Prst božji, 15«. Prva nemška radnisa, 36«. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50e. Poezije. Voj.-vnov-R. Majster. 60c. Repoštev, 20e. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Rodbina Polansakih. 3 svedki f2J&. Roparsko življenje, 20c. Ročni angleško-slovenaki in alov« angleški slovar, 30e. Ročni nemško-slovenski slovar, Jt žič-Bartel, nova izdaja, vezan 93.09. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-žič-Bartel, vezan $3tOO. Ročni slovensko-nemški slovar, 40«. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezšta po 20e. Spis je, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgode- vine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih p o vesti j, 20c. Slovenska kuharica, Bleiweis, eie^r&nt- no vezana $1.80. Slovenski saljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovam^- skih pisem, 25c. Spretna kuharica, brt»širovan«> 80«. Sto'etna pratika, 60c. Slovarček prinčiti se nemščine bree učitelja, 40<>. Šaljivi Jaka 2 zvezka, «\sak 20e. Šaljivi Slovenec, 75c Štiri pojesti. 20e. ; Te^ethof. - svni admiral. 20e. • T:mr»tej in Filotnena. 20e. . Tisoč in ena noč. 51 zvezkov. 50. ; Tiun Linij, morski razbojnik. 20e j V delu je rešitev. 20c. j Venček pripovesti, 20^ j V gorskem zakotju. 20c. , Vrtomirov prstan, 20e. i V zarji mladosti, 20c. Voščilni listi, 20c. Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c. Znamenje štirih, zanimiva po Test, 12 centov. Zbirka ljubavnih in snubilnih pisan, 30e. Zbirka domačih zdravil, 50c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zave««, vezano • Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ) ljudskih šol, 30e. Z ognjem in mečem, $2.50. ! Ženinova skrivnost, 20c ; Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40e.. broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 35c., mali lOc. Zemljevid kranjske dežele, mali 10«. Zemljevid Evrope, 25e. Zemljevid Zjedinjenih držav 25e. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskem, nev-yorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami in h umori stične pc 3«., ducat 30c. Razne svete podobe, kotnad 6«. Ave Marija. 10«. Album mesta New York t krasnimi slikami mesta. 30«. OPOMBA. Naročilonl je priložiti denarno vrednost bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamk ah. Pčštnina je pri vseh teh še všteta.