tzhaje wk Setrte* in velja a jioftoiuo vred in v Mariboru i pošiljanjem na (lom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2,— za četrt leta „ I.— Naročnina se, pošilja «pravništvu v tiskarni gt. Cirila, koroške ulice bštv. 5. List se pošilja do odpovedi Deležniki katol. t>:-. kovnega družtva do bivajo liti brez ps>-««bne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu y pouk in zabavo. Ptumusl bafi >e v tiskarni in pri gospodu Novak-n na velikem trgu po 10 k. Rokopisi se na vračajo, neplačani listi se ue sprejemajo. Za oznanila se plačuja ou navadne vrstice, če sa natisne enkrat, pc 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inaeraci te spxejemsg» lo sreda cpoiud.au. Stev. 4. V Maribora, dne 28. januarja 1904. Tečaj XXXVIII. Okrajni zastop mariborski. Sv. Križ na Kozjaku. Dne 9. febr. se bomo torej na volišču borili neodvisni in zavedni kmetje mariborskega okraja z meščani in njihovimi zaslepljenimi priveski! Ta dan volimo namreč kmet-ske občine svoje ude za okrajni zastop mariborski! Kmetje mariborskega okraja! Pokažite ta dan, da se zavedamo pomena svojega kmečkega stanu, pokažimo, da smo razumni in zavedni kmetje, katerim nikakor ni treba več, da bi jih meščani v vseh zastopih, tudi v okrajnem zastopu, kakor medvede na vrvici vodili za seboj. Mi kmetje mariborskega okraja imamo v svojih vrstah dovolj zmožnih in razumnih mož, katerim lahko z mirno vestjo poverimo v okrajnem zastopu svoje kmečke zadeve in zahteve. Kmetje s polja in kmetje s Pohorja so že izrekli v »Slov. Gosp.« svoje nezaupanje do dosedanjega okraj, zastopa, ki je v rokah meščanov in njih najtesnejših privržencev. Kmetje s Kozjaka se pridružujemo svojim bratom ter tudi izjavljamo svojo nezadovoljnost z dosedanjim meščanskim zastopom. Kako bi tudi ne bili nezadovoljni? Ceste v našem okraju so v slabem stanju ! Le poglejmo cesto od Sv. Križa do Gor. Kungote, po samem skalovju in grabah vodi! Predno mi spravimo po takih cestah svoje pridelke med svet, porabljeno je že vse naprej za vožnjo, kar pozneje skupimo! Kako vnet je meščanski okrajni zastop za povzdigo živinoreje, r-mo kmetje na Kozjaku že tudi okusili. Ko se je prosilo okr. zastop j j mariborski za podporo za udeležnike iz na- j i šega okraja na poučnem potovanju, na kate- ' i rem je deželni potovalni učitelj razkazoval j ! vzorno živinorejo, nismo dobili nobene pod- j < pore. Tudi plemenskih bikov marijinodvorske ' j pasme nimamo v zadostnem številu, a go- \ spodje meščani tega ne uvidijo! Kmetje, dne 9. febr. stopimo skupaj in { S volimo svoje može, ne pa take, katere bi j i nam priporočal kak dr. Feldbacher, dr. Mrav-j lagg ali pa celo A|hkic. Kmetje, držimo sku-) paj in zmagali bomo! Filip Golunder, kmet. Našim gostilničarjem! Slovenski časniki so — hvala Bogu — j kaj lepo razšir|eni med naSim ljudstvom, ki j že komaj pričakuje vsake nove številke. Tako j se dobri verski narodni duh vedno bolj širi i in utrjuje med slovenskim narodom. Na »SI. j Gospodar« in »Naš Dom« so naročeni ne j samo večji in manjši posestniki, temveč tudi j viničarji, rokodelci, da, tudi hlapci, služabniki J in služabnice. Le nekdo ga še marsikje nima. In to so naši gostilničarji! Na svoje oči sem se o tem že prepričal na mnogih krajih. In to je v veliko kvar naši stvari. V gostilni je vedno nekdo, ob gotovih časih tudi mnogo ljudi. Kako pametno torej stori gostilničar, ki ima v svoji gostilni enega ( ali več dobrih slovenskih časnikov. Gostje vzamejo časnik v roke in ga prebirajo drug I za drugim in pridobe s tem marsikaj. Na- i roden gostilničar še tudi priporoča dobre časnike. Korist ima naša slovenska stvar, korist, pa ima tudi gostilničar, ker gostje rajši prihajajo, dobro vedoč, da lahko izvedo mnogo novega. Prišel sem v narodno gostilno. Prvo, kar sem vstopivši zagledal, je bilo več časnikov v držajih visečih na steni. In ker sem bi! popotnik, takoj enega vzamem, da pogledam, kaj je novega. Ob enem pohvalim vrlega gostilničarja, ki tako podpira naše časnike. Prišel sem v drugo gostilno, kjer sem pa zastonj iskal časnikov. Ko vprašam gostilničarja po njih, mi odgovori, d i jih nima in da jih tudi ne potrebuje. Ko mu pa povem o ravnokar omenjenem narodn-m gostilni čarju in mu razložim, da bo časnk še vabil goste, je bil takoj pripravljen ga tudi sam naročiti in mi je rekel: »Tu imate denar in naročita mi »Slov. Gospodarja« ter mi kupite časniške držaje, da moja gostilna ne bo zaostajala za drugimi.« Rodoljubi in zavedni kmetje ter mladeniči, tirjajte povsod po naših gostilnah »Slov. Gospodarja« ne samo na deželi, temveč tudi po trgih in mestih. Skrbite, da je ne bo slovenske gostilne brez dobrega časnika. Večje naše gostilne pa si naj naročijo tudi izborni naš dnevnik »Slovenec«, ki izhaja v Ljubljani vsak dan in stane za celo leto 26 K. Naši ljudje s kmetov mnogokrat ostanejo z vozovi pri nasprotnih gostilničarjih. Tudi od teh tirjamo, da bodo imeli na razpolago naše liste, ker žive od našega kruha. Nahajajo se tudi gostilne na kmetih, v katerih naletiš na nemške liberalne liste pa Listek» Matej Slekovec, župnik Sv. Marka in kn. šk. konsist. svetovalec. (Da\je.) Spravil je za župno cerkev: 1. Nove zvonove, ker je bil stari veliki zvon pečen. 2. Nove lepe orgije pnevmatičnega zistema. 3. Nov božji grob. 4. Krasno novo monstranco. 5. Nov krstni kamen in votlinico z Iurško Mater Božjo. 6 Lepa velika kipa Srca Jezusovega in Marijinega. 7. Novo svetilko za večno luč. 8 Nove zastave, novo nebo in sliko sv. Družine. 9 Slednjič je dal vso cerkvene paramente popraviti in po potrebi pomnožiti. 10. Zadnje mesece pred smrtjo je nabavil krasno cerkveno preprogo za veliki oltar ter dal vse tri oltarje in priž-nico popolnem prenoviti, pobarvati, pozlatiti. Starejši ljudje tudi vedo, da je g. Slekovec že kot kaplan bil tako vnet za lepoto hiše božje in tedaj tudi oskrbel novi veliki oltar in slikanje presbiterija. Na prvi hip vidi vsak, kciiko denarja je pač treba, da se pokrijejo stroški za toliko novih oprav, kajti g. Slekovec je imel navado, poravnati vse račune čim najhitreje. Pa odkod toliko denarja? Naglašal je gosp. Slekovec večkrat, da je farna cerkev uboga, j tudi ni rad mnogokrat pobiral. A spravljal je ; na tihem kakor mravlja, naprosil mnogokrat zunanje dobrotnike in kadar je primanjkovalo, dostavil je iz lastne mošnje. Monštranco je nabavil n. pr. tem potom. Naprosil je vse duhovnike domačine, naj mašujejo po 50 do 60 krat zastonj, denar pa naj prepuste za monštranco. Tudi sam je storil tako ter še prevzel za drugega, ker je bil zapustil domovino, to nalogo. Večjega veselja ni imel, nego lepoto hiše božje; zato pa se je tudi vedno izredno veselil, ako je kdo prinesel denar ža — cerkev. Hudobni jeziki so mu pa celo to Šteli v zlo. Vse obilne uradniške skrbi je imel gosp. Slekovec v najlepšem redu Bil je natančen m vesten ter raje vstajal ob 3 uri nego da bi odlagal kako pisarijo. Po dovršenih stanovskih dolžnostih posvetil je g. Slekovec ves prosti čas zgodovini. Pripeljal si je včasih cele vreče starih listin in knjig iz kakega arhiva ter tuhtal in stikal po zaprašenih in orumenelih papirjih in per-gamentih, izpisoval, primerja), sestavljal, dneve, tedr.e, mesece naprej ter pri tem delu pozabil na vse, kar ga je obdajalo. Kadar je imel dokaj pripravljene snovi, pa je jel pisati, navadno zgodovinske črtice in kronike. Ako mu je bil drag kak kraj, spisal mu je zgodo- : vino prošlosti; če je imel kje ljubega prija-; telja, spisal mu je kroniko. Tako imajo Lov-renčani, grad Vurberg, nadduhovnija ptujska, Središčani, grad Ormož (v knjižici Ss-kelji), Sv. Duh pri Ločah, Konjice, Ljutomer in Kapelica žalostne Matere božje v Središču imajo zgodovinske črtice ali pa kronike iz Slekovčevega peresa. Največja in tudi najlepše opremljena je kronika ljutomerska. Ona obsega nad 600 strani. Širjemu slovenskemu občinstvu je znano ime g. Slekovca iz spisov: »Turki na Dravskem polju« leta 1894 v »SI. Gospodarju« in »Turki na Slovenskem« f v »Slov. večernicah« družbe sv. Mohorja. Pisal je gospod po deset ur na dan, kadar je imel večje delo pod peresom. Da mu to ni bilo vedno lahko, temu dokaz je pač kurje oko na sredincu desne roke, ki jo je dobil vsled pritiska peresnikovega. Mnogokrat ga je tudi vsled velikega napora neznansko bolela glava in želodec. Tedaj je vzel kako zdravilo iz domače svoje lekarne, legel par ur ter proti večeru zopet sedel pri delu. Za svoja zgodovinska raziskavanja je g. Slekovec žrtvoval ne le truda in časa, ampak tudi denarja. Zgodovinske knjige njegove knjižnice imajo vrednosti na stotine in le premnegokrat je moral zdaj tja zdaj tje v oni arhiv, da poišče, kar mu primanjkuje. Drobne knjižice: Sv. Lovrenc, Vurberg, Ptuj- tudi na ptujskega »luterana«. Takim obrnimo hrbet, niso vredne naše podpore, ako se opominjane ne poboljšajo. Slovenski gostilničarji, ki ljubite svoj narod, skrbite torej, da bodete svojim gostom poleg kupice dobrega vinčka lahko ponudili tudi dober katolišk časnik v roke! Politični ogled. Državni primanjkljaj! Z velikim trudom je bil finančni minister, Slovan vitez Dunajevvski napravil ravnotežje v avstrijskem gospodarstvu ter državne blagajne napolnil z mnogimi milijoni preostankov. V dobi pl. dr. Korberja pa smo prijadrali tako daleč, da se minolo leto konča z velikim primanjkljajem, ki utegne znaSati deset milijonov. Vlada je namreč hotela za 23 milijonov izdati nove rente ter tako zamašiti primanjkljaj. Tega pa ne more, ker državni zbor ni reSil proračuna. Z višjimi dohodki vlada pokrije okoli 13 milijonov, ostalih deset ostane v letnem računu nepokritih. Na Hrvatskem je zopet začelo vreti. Hrvatski rodoljubi so v zadnjem času po mnogoštevilnih shodih pridno poučevali hrvatsko ljudstvo o njegovih pravicah v uradu. In ljudstvo je začelo paziti na madžaronske uradnike ter našlo, da njih ravnanje ni postavno. Uradniki so si mnogokje krivično prilastili občinsko imetje, navrh pa Se so bili z ljudmi zelo surovi. V belovarsko-križevski župniji so se vsled tega začeli pravi kmetski punti. Oblasti so sicer že poslale vojake nad kmete, da jih postreljajo, a da bi se neredi odpravili, v to se še ni storil noben korak! Poljaki pod nemškim jarmom. L st »Dziennik Berlinski« je tiskal inserat, v katerem neki poljski zlatar priporoča kravatne igle s poljskim grbom, belim orlom in napisom: »Bog reši Poljsko«. Nemška policija je obsodila vsled tega zlatarja na 30 mark kazni, in ravno tako urednika onega lista, ki je vsprejel inserat. Zlatarju je prepovedala nadaljnjo prodajo igel s poljskimi znaki in napisi. — V pruskem deželnem zboru je govoril notranji minister Hammerstem: S polno ska nadduhovnija, Sekelji, razdelil je zastonj med prijatelje. Ni mi znano, da bi dobil g. Slekovec kedaj le krajcar za jedno svojih knjižic. Tudi kronike je pisal iz zgolj prijateljstva. Imel je g Slekovec čedno, drobno pisavo, kateri se oko lahko privadi, da se brez tež-koče čita. Največjega pomeca je pa to za nas Slovence: Pisal je g. Slekovec vse v materinščini, v lepi in pravilni slovenščini. Ako bi bil pisal v nemškem jeziku, zaslužil bi morda stotake in tisočake — in to je treba nagla-Sati. — Sploh se mu je godilo premnogokrat po izreku: Prerok v domači deželi najmanj velja.« Celo posmehoval! so se nekateri pol-omikanci gospodu Slekovcu, češ, kaj se trudi za take stvari, ki so za nič. Kadarkoli je slišal gosp. Slekovec kaj takega, bolelo ga je zelo in speklo v dno srca. Vkljub slovenščini zaslovelo je pa ime g. Slekovca med nemškimi učenjaki. Seznanili so se na Dunaju in v Gradcu ž njim, kadar jih je povpraševal o zgodovinskih zadevah, ali če je sam stikal po graških in dunajskih arhivih. Dr. Zahn, ravnatelj deželnega arhiva v Gradcu, ga je s ponosom imenoval svojega prijatelja. Istotako pokojni arhivar nem. vitež. reda Beck pl. Vidmanstetter na Dunaju. In pred nekimi leti je dobil gosp. Slekovec zelo laskavo povabilo iz dunajske akademije znanosti. Vabila ga je, naj pristopi tudi on kot veliki učenjak njihovim članom in sotrudnikom. Splošno pa se ni upal nihče pisati o zgodovini slovenskega Štajerja, če ni prej povprašal g. Slekovca dobrega sveta, kajti g. Slekovec je bil res učenjak in zanesljiv zgodovinar domačih krajev. Kdor ga je ignoriral pri domači zgodovini, opekel se je. _ (Konec pride.) eneržijo bomo nastopali zoper politične napore Poljakov in obdržali v Poznanju in Gor. Sleziji nemško gospodarstvo. Ce ne bo drugače, bo kruta sila naučila Poljake pokorščine.« Zbornica je viharno ploskala temu sirovemu izbruhu nemškega šovinizma. Dopisi. SV. Jurij ob Ščavnici. (Dimnikar.) Obljuba dolg dela! Tako se tudi meni godi, pa žalibog dolgo nisem mogel izpolniti te dane obljube. Gospod urednik, vi gotovo ne znate, kaj me je tako dolgo zadrževalo. Odkritosrčnost je lepa čednost, zato se je tudi jaz hočem poslužiti ter vam vse odkrito povedati, kaj in kako je z menoj. Mislil sem že iti prej pometat, kar me nenadoma po-kličeta kapelski piskrovez in čevljar na tajni shod, da se skupno pogovorimo, kaj in kako se godi vsakemu pri njegovem »kšeftu«. To bi nas mogli videti, gosp. urednik, piskrovez, čevljar in dimnikar, vsak v svoji uniformi! Otroci so kar zijali, ko so nas zapazili. Pogovarjali smo se mnogo in nazadnje s sklepom podali si roke, da mora vsak »ptujsko kroto«, pri katerikoli hiši jo najde, uničiti. Tako je toraj bil naš shod končan in tudi jaz sem se napotil pometat. Ustavim se najprej na Cakovi, mislil sem si, tukaj je veliko zidanih hiš, tukaj bo že kaj »kšefta« za me. Vstopim toraj pri Štriiklovih po domače; pa glej, Štriiklov oča sedijo pri peči z naočniki ter prebirajo »ptujsko žabo«. Eno že imam; hajdi dalje. Sedaj pa se oglasim pri Rantaši. Oh, kaj pa tukaj vidim! Gros-manov dedek imajo ptujsko žabo v roki ter me hudo pogledajo. Njihov mali vnuček se tudi igra s to kroto, a ker je zavitek ležal zraven njega, pogledam ga in vidim, da je malega vnučeka ime. No seveda mora jo imeti na svoje ime naročeno, da mu jo potem devajo za podzglavje. Menda potem ložje spi kali? Zdaj pa grem v Biserjane, a na potu srečam Senčarja, ki si nesejo »Štajerca« s pošte domov. Ker sem že zelo utrujen, hočem se malo pokrepčati v gostilni pri IvajnSiču, a komaj vstopim, vidim, da oče Ivajnšič sedijo pri mizi z materjo in sinom Jakobom ter se trgajo za korondičo. Vsak bi imel rad svoj kos. Sedaj še pogledam na zavitek in vidim ime Senčar. To so menda Senčar tukaj pustili, da bo vsaj eden gost pri hiši. Toda le dalje, kajti koliko »kšefta« še me čaka, ne smem se nikjer dolgo muditi. Pri Kari Kreftu se ustavim, morda bo tukaj kaj za me. A glej ga Smenta, Kari me že na pragu pozdravijo s »ptujsko žabo«. — No, da res ta ptujska žaba nikjer ne manjka. Zdaj pa grem na konec Biserjan. Pri zadnji hiši me bodo menda z veseljem sprejeli. Vstopim toraj, a kaj vidim! Oča Mikln sedijo pri mizi s podprto glavo, pred njimi cel kup ptujske zalege. Ko jih pozdravim, me pogledajo gor in dol, potem pa se zaderejo nad mano, da bi skoraj pozabil, kje so duri. K sreči sem hitro našel lukno, katero je zidar pustil, da se lahko hodi ven in notri, drugače bi menda ukušal Miklnovo močno pest. Najbrž so zvedeli, da jaz najrajši korondiče pometam. Največje strahe sem prestal v Biser-janah! Sedaj Se moram iti pogledat na Jamno. Kar prek po njivah in travnikih jo mahnem. Ustavim se pri Košarjevih. Košarjev Tonek se še zmiraj ne more ločiti od te ptujske žabe, akoravno je bi že opominjan Utrujen sem že, a pri Strajnsaku se še moram oglasiti. Tukaj sem videl, da ta spak leži v kotu, kajti Strajnšaka ni doma, ker kašo pihajo. Gotovo se jim sanja od njihove zapuščene korondiče, katera leži doma sama v kotu. Veste, gospod urednik, mnogo smešnega bi vam lahko še povedal, pa sedaj hočem molčati, ker sem slišal praviti, da se mislijo nekateri poboljšati. Čas bi že bi)! Potrpežljivost imejte z menoj, gospod urednik. Pozdrav! Središče. (Božičnica za revno Šolsko mladino.) Čeprav se naS kraj ne odlikuje z Bogve kako velikim številom revnih šolskih otrok, vendar se preskrbujejo nekateri ubogi šolski otroci že nekaj let sem s toplo obleko, ki se jim razdeli vselej nekaj dni pred Božičem — za božičnico. Letos smo nabrali 106 K 10 vin., za koji znesek smo oblekli 34 šolskih otrok. Darovali pa so p. n. gg.: J. Zadravec 20 K, M. Robič 7 K 70 v, I. Kočevar 5 K, J. Cajnkar 5 K, T. Pečornik 5 K, M. Šinko 4 K, I. Šinko 3 K, Fr. Koželj 3 K, M. Čulek 3 K, I. Kolarič 2 K, J. Klemenčič 2 K. Po 1 K so darovali p. n. gg.: J. Dogša, S. Frie-drich, Martin Rakuša, I Raušl, R RakuSa, A. Marčec, A. Bedjanič, I. Gorischek, I. Prelog, A. Halužan, M. Seinkovič, M. Majcenovič, Kata Kočevar, Josipina Venigerholz, Franc Kolarič, M Zadravec, Fr. Zollenstein, J. Po-lanec, J. Škorjanec, Fr. Mlinarič, Fr. Horvat, in oberst Herg; nadalje I. Tkalec 60 v, Ana Kočevar 50 v, Al. Kolarič 40 v, Žnidarič 60 v. K temu znesku je prišteti še darilo bivšega tukajšnjega učitelja g S. Strenkl-na (sedaj v pok. v Zibiki) 5 K in pa obresti Kočevarjeve ustanove 20 K. Razun tega je poslala gospa M. Venigerholz kos zimske robe za obleko in g. dr. Spešič je tudi letos, kakor že več let poprej, popolnoma oblekel 6 revnih šolskih otrok. V imenu obdarovanih otrok se izreka vsem zgoraj navedenim blagim dobrotnikom na tem mestu najiskrenejša zahvala. Bog stotero poplačaj! Drvanja. (Naši »Štajercijanc i«.) Drvanja, občina v okraju Sv. Lenarta, župnije Sv. Benedikta v Slov. gor., je znamenita po v predlanskem »Slov. Gosp.« opisanem Starem gradu in po nekdanjem slavnem rodoljubu Dominiku Čolnik, znana pa je tudi postala po svojih »Štajeicijancih«. Leta 1898 je zlezel na županski stolec Franc Zadravec, svetovalec pa mu je bil Dominik Poljanec. Ko je začel »Štajerc« izhajati, priljubil se je na mah našima občinskima očetoma. »Štajerc« je ležal vedno na mizi občinske pisarne. Ker pa nobeden ni zmožen v uradovanju, posebno v nemškem ne, hodila sta pisarit nek Čuček od Sv. Lenarta, ki je obenem načelnik okr. šol. sveta in nek Zver, tudi od tam. Ta dva moža sta strastna nasprotnika svojega maternega jezika in tesna prijatelja rajnega Mravljaga in pa »Štajerca«. Slava Zadravcu čez tri leta poteče in težka je ločitev od županskega prestola. Pridejo volitve, večino so dobili katoliški, slovenski možje. »Štajercijanci« so vlagali rekurž za rekur-zom. Slednjič zasede županski stol vrli narodnjak in uzorni katoliški mož M. Tomažič avgusta 1. 1902. Novi župan pregleduje račune in akoravno je tajnik posojilnice, torej v računstvu izurjen, vendar se mu računi ne ujemajo. Izroči vse zapisnike deželnemu odboru, ki je sedaj zadevo končno rešil ter našel, da je manjkalo 568 K 54 v. Zadravec je moral to vsoto v 14 dneh plačati, zato je prodal tudi svojo kmetijo dvema Nemcema in sam jo je popihal od Sv. Benedikta. Kaj pa njegov svetovalec Poljanec? Nedavno je imel neko tožbo, o kateri pa nočemo govoriti, a naj izve, da znamo za njo! Velik prijatelj »Štajerca« je tudi Anton Horvat. Kakor je »Slov. Gosp.« lani jeseni poročal, sta bila oba z ženo odpeljana v zapcr, ker sta bila obdolžena nasilstva, tatvine, ropa in požiga, katere hudobije bi Horvat povzročil pri Sla-čeku v Ščavniški dolini, župnije Sv. Petra pri Rad «oni. To so bralci, naročniki in prijatelji »Štajerca« v naši občini, sploh v naši župniji. »Štajerc«, ali si vesel svojih bratcev? Staritrg pri Slovenjgradcu. V predzadnji številki »Slov. Gosp.« je tožil nekdo iz Staregatrga, da lansko leto tukajšna mladina ni priredila nobene veselice. Zares, nekaj posebnega! Toda spomnite se starega pregovora: »Sloga jači, nesloga tlači.« Neka-ternikom (kdo so tisti, še danes zamolčimo) je vsako gibanje med mladino trn v peti. Z vsemi močmi bi ga radi zadušili. Sramotno! Povsod se že mladina giblje, samo v Starem-trgu naj bo to zavrženo, kar se drugod pro- Slivnici in čast. g. Jakoba Košar, župnika t slavlja?! Staritrg, ali si Se v resnici »star«? — Toda letos se je starotrška mladina zopet ojunačila in hoče kljub nasprotnemu ledenemu vetru uprizoriti dve lepi igri: »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«, in »Zakleta soba v gostilni ,pri zlati goski'«. Prvo igrajo samo fantje, drugo pa dekleta. Zraven se bodo prikazali tamburaSi z novimi komadi. Da se bodo prijatelji mladine mnogobrojno udeležili, to se samo od sebe umeje. Toda sedaj imate tudi vi, zastareli nasprotniki, priložnost pokazati, da ste se pomladili v svojem naziranju. Mladini pa kličemo: Le pogumno naprej! Ne glej niti na levo niti na desno. Mladma, prihodnost je tvcja, če ne boš zaspana. Dne 7. svečana ob 4. uri popoldan se vidimo pri Petriču v Staremtrgu. Iz ot Jurija ob jnž. žel. Naš kraj že slovi cd nekdaj po celi širni Sloveniji ne samo kot vrlo naroden in probujen, ampak tudi kot dobro veren, akoravno bi človek po različnih dopisih v kranjskih časopisih moral nasprotno soditi. Res pa je, da ni v Št. Juriju več tiste lepe zastopnosti, sporazumno skupnega delovanja in odkritosrčno prijateljskega občevanja kakor še pred tremi, štirimi leti. Vzrok pa, da so se te razmere poslabšale, je pred štirimi leti ustanovljeno kon-sumno društvo. Od tega časa se je porodilo tudi med našim dobrim kmetskim ljudstvom nasprotje in nastali sta dve stranki, stranka konsuma in antikonmma. Konsumnega društva, kojega delovanje so si kmetje predstavljali bolj kot kmetijsko društvo, se je začetkoma poprijela tukajšnja večina kmetskih posestnikov. Ko pa so bolj razumni in neodvisni, to je premožnejši kmetje uvideli, da je iz kmetskega društva nakrat nastala gostilna, branjarija itd., izstopili so vsi premožnejši kmetje, ž njimi vred tudi sedanji župan, ki je bil tudi predsednik tega društva, iz konsuma, in ostali so nadalje udje samo taki, ki nimajo ničesar ali prav nič izgubiti. A tudi ti slednji bi bili zapustili sčasoma konsum, ko bi jih nekateri agitatorji ne zadrževali, kajti tukaj imamo vrlo narodne, poštene pa tudi verne trgovce. In da se hiranju konsuma še za nekaj časa odpomore, prišli so izvestni agitatorji tudi do zadnjega sredstva, priložili so namreč stranki konsuma ime katoliško-narodna, nasprotnikom konsuma pa, ki so gotovo tako verni in narodni kakcr stranka konsuma! je v — liberalno-nemčurska, stranka narodnih poturic. S tem se skuša tudi med nas zanesti na umeten način uscde-poln prepir! Najpoprej konsum, potem umetna katoliško nacijonalna in umetna liberalna stranka! Namesto da bi se bila porajajoča nasprotstva obeh strank že pri porodu udušila ali vsaj oblažila, netili so konsumni voditelji vedno večje sovraštvo do stranke, ki ni hotela o konsumu nič več vedeti, tako da je prišlo slednjič do odpora, kateri se je po agitaciji konsumarskih voditeljev prenesel v občinsko sobo, kjer so si stali dve k m e t s k i stranki, konsumna in antikonsumna nasproti Reči pa moramo, da sta obe stranki narodni in dobro verni, m je nasprotsvo iskati ne v verskem prepričanju, ampak v konsumu in osebnem nasprotstvu. Skrajni čas je, da se ta nasprotstva odstranijo in oblažijo in ob jednajsti uri Vam še kličemo in vas v narodnem interesu prosimo: Voditelji in možje obeh strank, delajte na sporazumljenje, odstranite pravočasno in prostovoljno konsum, ne da bi bili v to kedaj v vašo in našo škodo in sramoto prisiljeni, ozdravite zopet rane, katere je vsekal konsum našemu lepemu kraju, in zopet bodo prišli nazaj oni lepi časi pred štirimi in petimi leti. Držite se trdno gesla štajerskih Slovencev: »Vse za vero, dom, cesarja!« Bodite nasproti Slovencu pravični, stvarni in ne osebni! Toliko v pojasnilo, v premislek in morebitno posnemo! Šentjurski kmet. Opomba uredništva: Mi nismo načelni nasprotniki konsumov, a vendar smo zgornjemu dopisu dali radevolje prostora v našem listu, ker nikakor ne gre, da bi se ! verni in narodni kmetje ter posestniki, ki so | kot netrgovci gotovo iz stvarnih ne pa sebičnih ; razlogov nasprotniki konsuma samo vsled i nasprotstva do konsuma, kar zaznamovali j kot liberalci in narodne poturice! Bazne stvari. Iz domačih krajev* Promocija. Jutri, dne 29. jan. bode pro-j moviran doktorjem prava g. Franč. Žiher. ( Čestitamo! Iz pošte. Poštni oskrbnik g. I Pro-\ h a s k a v Mariboru je imenovan za poštnega nadkontrolorja v Celovcu. Prestavljena je poštna upraviteljica gdč. Josipina M i h e-I i č iz Ormoža v Hartberg Iz šole. Stalno sta nameščena: začasni učitelj g. Emil K r i ž m a n na ljudski Soli v Planini in učiteljska suplentinja gdč. Marija Zupančič na dekliški šoli v Šmarji pri Jelšah. Kot učiteljici ženskega ročnega dela ste nastavljeni: na ljudski šoli v Podovi učiteljica ženskega ročnega dela v Dobrovcah in pri Sv. Marjeti gospa Elizabeta Jug, roj. We)xl, na ljudski šoli s slovenskim učnim jezikom za Konjice okolico nadučiteljeva soproga gospa Marija P i r h, roj. K03 v Kon-! jicah. V pokoj sta stopila: učiteljica na meš-| čanski Soli v Mariboru Frančiška B u r g e r ; in nadučitelj pri Sv. Petru nad Laškim gosp. Jernej T r o h a. Mariborske novice. Trgovski pomočnik Ivan Breznik se je ustrelil dne 22 t. m. v svojem stanovanju. Revež je prišel pred par dnevi iz norišnice ter se mu je bržkone zopet zmešalo. — Dne 19. t. m. je aretiral policaj 17 letnega Aleksandra Šuškovič, ki je i grozil svoji materi, da jo ubije, če mu ne da I denarja. — Mariborskemu prostovolj. gasil-| nemu društvu je daroval deželni odbor v minolem letu gasilnega orodja v vrednosti 5000 K. Torej bogata nemška mesta podpira deželni odbor, za uboge kmečke občine pa nima denarja. Prijatelji kmeta kaj ne ? Poživljamo slovenska gasilna društva, naj prosijo pridno za podpore, da ne bo šel ves denar v nenasitljive nemške malhe! Vpisovanje v dražbo sv. Mohorja. Kdor se želi vpisati v to prekoristno družbo, naj to stori prej ko mogoče pri domačem gospodu župniku, ki so poverjenik te družbe. Kajti poverjeniki morajo v začetku marca zbrani denar družbi odposlati. Lani je imela družba čez 76 000 udov. Upamo, da bo to število letos narastlo na 80000. Da se pa up uresniči, poživljamo vse vrle Slovence in Slovenke, naj vplačajo ta goldinar, za katerega dobijo šest krasnih knjig! Studenci pri Maribora. Dne 4 pros. 1903 smo obhajali v prostorih Peter Trofe-; nika, ki je dobro znan tudi pri Mali Nedelji, ustanovno veselico tukajšnjega bral. društva. Hiše niso krasile samo narodne zastavice, temveč tudi nov napis, ki je nosil na čelu »Gostilna«. Vsakdo bi mislil, da pameten človek drugega tirjati ne more od moža, katerega je rodila slovenska mati in kateri je bival v svojih poznejših letih večinoma med svojimi rojaki. Toda, kdor tako misli, se je tukaj močno varal. Leto dnij jo krasil oni napis h^o Trofenika, a prelevila ga je obletnica in mu izbrisala znak značaja slovenskega hišnega gospodarja. Hvala Bogu, da je to le edina izjema med tukajšnimi mnogoštevilnimi naseljenci. Malonedeljčani pa se prosijo, da veledušno odpustijo ta narodni greh svojemu rojaku. V kratkem pa bomo slišali, koliko koristi mu je doneslo vseneraško društvo »Brunndoifia«, ki ga je vzel Trtfenik ped svojo streho in katerega vodja je učitelj Schuster. Trc ienik, dobro si jo »pogruntal«! Slivnica pri Mariboru. Prejeli smo sledečo izjavo: V prvi vrsti prosim odpuščanja čast. dušna pastirja Franca Hirti, župnika v Žičah, potem mladeniško in dekliško Marijino družbo, kateri se tudi v molitev priporočam za pravo spreobrnenje. Prekličem vse, kar sem kedaj v »Štajerca« pisal, obžalujem V3e od srca, ker spoznam, da je bilo več krivice kakor pa resnice, in ker navadno naredi »Štajerc« iz komarja slona. Z eno besedo, prosim odpuščanja vte, katere je kaj zadevalo. Z vsem spoštovanjam Jernej Furek. Zopet mariborsko okrajno glavarstvo. Kakor smo od več strani slišali, se pri davčnem oddelku okr. glavarstva v Mariboru s slovenskimi strankami sploh ne uraduje slovenski in se s takimi strankami nikdar ne pišejo slovenski zapisniki. Temu krivo je to, da večina uradnikov sploh ne razume slovenski. Slovenske davkoplačevalce opozarjamo, da nemške dopise zavrnejo kot nerazumljive in da sploh zahtevajo, da se ž njimi vse izjave, napovedi itd. vzamejo v slovenskem jeziku v zapisnik. Fmančno deželno ravnateljstvo pa vprašamo, ali je nižjim uradom prepovedano, s slovenskimi strankami slovenski uradovati ter zapisnike v slovenskem jeziku spisati? Redki ptiči. Pred kratkim so se v naših krajih na več mestih pokazali ptiči, ki se v zelo hudih zimah od severa k nam priklatijo. To so pegami (Ampelis garrulus), jako zalo oblečeni ptiči dleskove velikosti in zajetnega, debelega trupla. Perje imajo sivkasto, na trebuhu bolj bledo in mebko kakor svila. Grlo je črno in črne perotnice imajo bele in rumene robe. Na koncu posameznih peres v perotnicah vidiš lepa, rudeča, luskinam podobna peresca, ki jih posebno kinčajo. Rep je črn in ima lep, rumen rob. Na glavi vidiš precej dolg čop, katerega lahko vzdigne in položi kakor uaš čopasti Skrjanec. Doma je pegam v Kaplandiji, na Finskem, na severnem Ruskem in Sibiriji, od koder ga huda zima in mraz prižene tja, kjer najde dosti jago-dičastih plodov, katerih cn mnogo požre, ker je jako požrešen in hitro prebavlja. Podpisani je to vrsto ptičev opazoval pri Št. Miklavžu blizu Maribora pred tednom dni. Tam so sedeli na grmih trnolice (Prunus spinosa), kjer so jo pridno obirali okrogel sad tega grma. Ko je bilo vse obrano, so zginili. Če bi bil mogoče ta ptič tudi drugje nastopil, prosim vljudno, mi javite pod naslovom A Godec, učitelj, Lembah pri Mariboru. Iz Jarenine. Hud nahod imajo naši posilinemci (nemškutarji) in se hudujejo kakor oni znanec v Zmrzleku, ki je ono leto visokega gosta iz Št Ilja vrgel v ledeno morje vsled prehudega šnofca, katerega jim je delil brezplačno ud tukajšnje mladeniške zveze. Vsled tega že kihajo 14 dni in iščejo zdravila po vseh mariborskih lekarnah, pa zastonj. Tudi pri tajniku okrajn. zastopa so že bili. To je zanje najvišja instanca. Kar bo ta spregovoril, to bo obveljalo. Ako bo ta svoja usta odprl in rekel: »Tožite človeka, ki brez »erverba« ponuja šncfjvca«, potem gorje ti, mladenič, ki povzročujes toliko gorja v mirni Jarenini. Iz Vukovskega. Krave po vsej Jarenini so se smejale, ko je bilo v »Marburgerci« brati, da so pri zadnjih občinskih volitvah v Vukovskem bili izvoljeni sami Nemci. Razven poštenega Nemca Fleischackerja ni v odboru nobenega Nemca. Drugi odborniki vsi skupaj ne znajo niti deset nemških besed. Dvanajstega decembra smo res mislili, da so prišli vojaki v Vukovsko in da se je začela vojska med Japonci in Rusi, tako so hrumeli naši posilinemci. Posebno je agitlral nek Donko, hud pristaš »Štajerca«, ki je baje Se le komaj prišel iz teutoburSkega gozda. Ljudje pa govorijo, da bi bilo boljše za njega, ako bi pri drugih rečeh pazil, ne pa pri volitvah. Saj nas razumete, Nemec (?) Donko! i Seveda je strastno agitiral tudi očka Rei-ninger iz Poličkega. Ali bi vam povedali, gospod, kako je nekdo treščil enkrat na tla? Mir bi bil v celi jareninski fari, ako i ne bi delali zgag nekateri nemirneži. Kdaj ' jih bo ljudstvo do dobrega spoznalo? Spominjajte se na veselih gostijah naše preimenitne družbe sv. Cirila in Metoda in dijaških kuhinj v Mariboru, v Ptuju in v Celju in z veselim srcem zložite vsaj majhen dar za eno ali drugo. Bil sem pred leti na neki gostiji. Naenkrat vstane priprost mož m pravi: »Mi se tukaj dobro gostimo in smo prav vesele volje. Na slovenskih mejah pa je prav mnogo uboge slovenske dečice, za katere vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda slov. šole m otroške vrtce, milo prosi pomoči. Darujmo tudi mi nekaj za to skrbno družbo, da bo lažje reševala slov. mladino ob mejah potujčenja.« In vrli mož je vzel krožnik in je šel od gosta do gosta. Mi pa smo pridno metali na krožnik desetice in kronice in kmalu je bil skupaj lep dar za družbo. — Čitatelj, pojdi in tudi ti tako stori! Svoji k svojim! Kakor se poroča od Sv. Andraža v Slov. gor. se bo ustanovilo tam novo veteransko društvo. Pravila je namestnija že potrdila. Upamo, da se vest, katero prinašajo nemški listi, da pristopi društvo k nemški zvezi, ne uresniči, ampak da bo društvo pristopilo k slovanski zvezi veteranskih društev! Hribolazci na Pohorju. Podravska podružnica ima spominske knjige pri Sv. Urbanu, Sv. Duhu in v Žigrtovem stolpu. Vpisalo se je lani pri Sv. Urbanu samo 107 hribc.lazcev (v knjigi nemškega društva 1326), pri Sv. Duhu 53, v Žigertovem stolpu pa 309 Nemci, ki se jeze, da jih je podružnica prehitela glede zgradbe stolpa, ga prav radi obiskujejo, a bolj skrivno in se v spominsko knjigo navadno ne vpišejo. Stolp jim zelo ugaja, še bolj pa seveda krasni razgled. Ptujske novice. Novo izvoljeni občin, odbor si bo volil župana dne 1. februarja. V to svrho so že šli prosit prejšnjega župana Orniga, naj bi zopet prevzel »vkljub britkim izkušnjam» čast župana. Toda g. Ornig se je malo prisiljeno zahvalil, da ne ve, ali bi sprejel ali ne. Izjavil je, vedno v prid (?) mesta Ptuj delovati, tudi kot odbornik. G. Ornig, zakaj se tako prisiljeno branite, kakor deklica, ki se pusti prvikrat prositi za ples, saj tako vemo, da boste sprejeli in sicer radi. Torej le kar zagrabite! Odlikovanje. Križec Franc Jožef >vega reda je dobi! okrajni sodnik dr. Fr. Glas v Ptuju. Zakaj, tega pa res ne vemo! Št. Vid pri Ptuju. Tukaj so orožniki aretirali dne 18 t. m. Štefana Dukarič, delavca iz Baduje na Hrvaškem. Obdolžen je, da je Jožtfa Mlakarja iz Vel. Okiča pri Les-kovcu na cesti blizu Št. Vida napadel ter oropal 100 K denarja. Iz Dornove pri Ptuju. Veselje in pa žalost ste si sestri. Tako je tudi pri nas potrkala zopet žalost na hišo, kjer je bilo prej zgolj veselje doma. Mladenič Anton Arnuš še se je 21. t. m. v sredini svojih dveh bratov in drugih poštenih fantov v gostilni F. Hrga pošteno zabaval ter ž njimi prepeval narodne pesmi. Ko pa se je vrača! domov, je padel med razbojnike. Zlobna roka ga je tako močno z ročico udarila po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Potem ni spregovoril več besedice ter je po sprejemu sv. poslednjega olja v petek, dne 22. t. m. okoli poldne izdihnil svojo blago dušo. Rajni je bil vzgleden mladenič in zaveden narodnjak. V minoritskem samostanu v Ptuju je služboval čez sedem let. Pred par tedni je prišel domov, kjer je našel tako strašno smrt. Naj v miru počiva! Služba sodnijskega pisarja je razpisana do 24. februarja pri okrajni sodniji v Št. Lenartu v Slov. gor. Lastnoročno pisani prošnji je pridjati spričevalo o šolski izobrazbi. Nade pošte. Od različnih strani slišal sem že pritožbe, da prodajajo nastavljeni pismonoše po deželi samo nemške poštne obrazce. Da se o tem prepričam, poskusim pri nekem pismonoši. »Dajte mi dyojezične dopisnice!« ga poprosim. On pa zmiga z rameni ter pravi, da jih nima, ker mu na poštnem uradu samo nemške poštne obrazce dajo, češ, kdo bo iskal »die windischen Postwertzeichen. di habn wir ganz wo unten am Boden«. Ubogi pismonoša, tvoj kruhec je bodeč. Zagovarjaš se pri svojem uradu — izgubljen si; zagovarjaš se pri ljudstvu, izgubljen si zopet. Poieg tega pa še največ izgubi pošta. Prej ko se zaveden Slovenec posluži nemških poštnih obrazcev, rajši stokrat popusti svoje nakane o dopisovanju. Iz Presike pri Ljutomeru. Dne 16 prosinca so zadoneli farni zvonovi, nazna-nujoč nam žalostno novico, da nam je bleda smrt pobrala ednega izmed naše sredine. Vsegamogočni je poklical k sebi po kratki bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, 24 letnega, pridnega mladeniča Rudolfa Kugelmana. Bolehal je samo deset dni. Rajni je še le komaj doslužil vojaščino, katere se je oprostil 11. okt. 1. 1. Bil je po-bcžen mladenič, ki je rad prebiral koristne knjige in časnike, posebno priljubljen mu je bil »Naš Dom«. Pogreb se je vršil 17. pros., pri katerem niso bili samo rodbina in sosedje, temveč tudi iz sosedne štrigovske fare so prišli mladeniči in pa dekleta ga spremljat k večnemu počitku. C. g. dekan Jurkovič so mu govorili v slovo ginljivo nagrobnico, ki je privabila marsikateremu solze v oči, in s solzami pomočene grude so padale na skromno hišico. Naj v miru počiva! Iz radenske okolice. Naš poštar gosp. Edvard Pasch kaže zadnji čas zopet v polni meri svojo mržnjo napram vsemu, kar je slovenskega in se v to poslužuje vsakovrstnih sredstev. Za danes se nočemo ž njim natančneje baviti, pač pa bodemo, če se razmere ne zboljšajo, tega gospoda drugače prijeli. Videti hočemo, ali je pošta zaradi nas, ali pa mi zaradi pošte tukaj. Slovenjgraška kmečka zadrnga izvrstno uspeva. Bolj ko jo po strani gledajo zavidni nemčurčki, pridnejše jo obiskujejo narodnjaki. Saj pa tudi izborno posireza svojim gostom. Enkrat se pije tam žlahtni bistriški »prandner«, drugokrat se srka pristni zavrčan, ali se pri biserni kapljici iz Slov. goric prepevajo mile slovenske zdravičke, medtem ko iz dobro oskrbljene kuhinje prihajajo nad vse prijetni, »preroški« duhovi. Zato se pa ni čuditi, da ne najdeš zadružne gostilne nobeno uro med dnevom brez gostov. Tako je umevno, kako da je mogla zadruga v svojem letnem računu za 1903 skazati 170 000 K prometa. Te številke bi se v novem letu še lahko podvojile, ako bi tudi tisti »narodnjaki«,, ki zadrugi le pogin želijo in prerokujejo, nasprotnikom pa se klanjajo in pri njih kupujejo, spoznali, da niso v pravem tiru ter pustili soseda »Nemca« pri miru. Prodaja tobaka je razpisana konkurenčnim potom v Šoštanju. Bruto dohodek na leto 800 K. S trafiko je zvezana tudi loto-kolektura. Prošnje je vložiti do 23. februarja 1904 pri c. kr. finančnem ravnat, v Mariboru. Iz Konjic poročajo, d» je pogorela v Sečah hiša čevljarja Franca Šloserja. Šloser in njegova rodbina so rešili samo golo življenje. veljske novice. Mladi tatovi, Karol Dragan, Woh, Cokan in Ivan Kokol so bili obsojeni vsak na dva meseca ječe. Prva dva se bosta oddala po dovršeni kazni v poboljševalnico. Štore pri oelju. Piše se nam: Na Dunaju se je javil policiji nekdanji železniški uradnik Franc Grubhofer, ki je poneveril na tukajšni postaji pred štirimi leti 2000 kron. Takrat je ubežal k Burom, ki so se še vojskovali proti Angležem. Prišel pa je v roke Angležev, ki so ga zaprli na otoku sv. Helena. Ko je bil zdaj izpuščen, peljal se je takoj v domovino ter se je javil sodniji. Grubhofer je doma z Nižje Avstrijskega. Iz Ljubnega se nam piše: Občina Ljubno je imenovala gosp. dr. Janeza Frischauf a, c. kr. vseučiliščnega profesorja v Gradcu, zaradi njegovih zaslug, ki si jih je pridobil za občino, častnim občanom. Cesta iz Ljubnega v Luče se letos, j kakor čitarno v »P. V.«, zelo popravi in na nekaterih krajih preloži. Vse delo je prora-čunjeno na 108.000 K. Država prispe 40 %, dežela 30°/ o) 30% Pa okraj. Decembra meseca m. 1. si je ogledala cesto politična komisija ter vso teraso premotrila. Komisiji je načeloval okrajni glavar Supanchich, nadalje ' so bili navzočni višji gozd. komisar J. Donner, I stavbni svetnik V. Butta, dežel, inženir Eich-kitz in načelnik okraj, zastopa gornjegrajskega, j Fran Šarb. Delo se prične spomladi. Cesta se izdatno razširi, klanci jrazkopljejo, tako da I bode potem mogoče prijetno in udobno se : peljati v Luče. Ker je cesta iz Luč v Sol-\ čavo dobra, se bodo hribolazci lahko vozili > do Solčave. Želeti je le še, da se naredi cesta | iz Solčave do Logarske doline. Pohvalno je \ omeniti, da so posestniki večinoma brezplačno odstopili svet ali zahtevali le majhno odškodnino. Tretji vojni kor, ki obsega Štajersko, Kranjsko, Koroško, Primorsko in Istrijo, bo baje prvi, ki bo šel v Makedonijo, ako bo Avstrija prisiljena tamkaj narediti mir z vojaško silo. Pri tem koru so sami slovenski vojaki. Kadar je treba kri prelivati, morajo Slovenci vedno naprej, kjer pa se pravice delijo, tam pa so Nemci prvi, Siovence pa potiskajo v kot! V Gradcu se je hotel usmrtiti 28 letni delavec Franc Gojznik iz Loke. okraj Celje. Nesrečna ljubezen je vzrok samomora. Nesrečneža so prepeljali nezavestnega v bolnico. Sadjarji pazite! Kako velikanskega pomena je sadjereja, to je pokazala Amerika, ki je začela pridno gojiti sadjerejo. Zato pa tudi izraža vedno več sadja v Evropo. Čez Hamburg je prišlo L 1898/99 32.200 sodov, 1. 1902/03 že 167.000 sodov jabolk v Evropo. Koliko sadja se je 3e uvažalo čez druge luke! Tcrej slovenski kmetje, začnite se vendar enkrat bolj zanimati za to koristno in važno panogo kmetijstva! Razstava konj na Dunaju bo letos od 21. do 29. maja, tako je sklenila 6. sekcija c. kr. kmetijske družbe. Pojasnila daje sekretarijat le družbe na Dunaju I., Schau-flergasse 6. Izumitelj nove puške, Ferdinand vitez Mannlicher, po katerem se vojaška puška tudi imenuje, je umrl v starosti 56 let. Cerkvene stv&ri Zahvala. Vsem blagim darovalcem za stavbo nove predmestne cerkve magdalenske: »Prisrčna zahvala!« Sveta maša se bo za nje služila 5. svečana ob 6. uri zjutraj. — Simon Gaberc. Umrl je v pondeljek dne 25. t. m. popoldne ob pol 3 uri č. g. Alojz Š i j a n e c, župnik v Negovi; rojen je bil 22. maja 1846 v Ljutomeru, v mašnika posvečen 21. julija 1872. N. v m. p.! Od Sv. Petra na Medvedovem selu. Od 31. prosinca do 7. aprila 1904 se bo obhajal sv. misijon po čč. gg. co. misijonarjih iz družbe Jezusove iz Ljubljane. Takrat obhaja č. g. župnik Janez S p a r h a k 1 svojo 40 letnico duhovništva in 4. februarja svoj srebrni jubilej kot župnik v Št. Petru na Medvedovem selu. j&ruštvena poročila. Podravske podružnice »Slov. plan. društva« novi odbor. V seji dne 17. t. m. se je novi odbor sestavil ter so sedaj za tri leta: načelnik g. Davorin Lesjak, njega namestnik g. prof. Ivan Koprivnik, tajnik gosp. Miha Sernc, blagajnik g. Franc Sernc. Studenci pri Mariboru. Na občnem zborovanju našega katol. izobraževal, društva dne 17. jan. smo videli okoli 40 mož in slišali, da je bilo v naši čitalnici na razpolago 18 katoliških časopisov, da se je prečitalo 582 knjig, da je imelo društvo čez 500 kron dohodkov, da dobi v kratkem svojo zastavo s podobama sv. Družine in sv. apostolov Cirila in Metoda. Tedaj bo veselje, ko se bo zbralo vse, kar čuti katoliško in slovensko, okoli zastave. — Rednih ude v ima društvo 90, pa še vedno novi pristopajo. — Za častnega člana je občni zbor soglasno imenoval blag. gosp. odvetnika dr. Radosl. Pipuša. — V odbor so bili izvoljeni: predsednik Matija Cagran, podpreds. Ivan Lorbek, tajnik Fianc Pohar, blagajnik France Kokelj, knjižničar France Bende; odborniki: Alojzij Karba, Mart. Medvešek in Jože! Vokač; pregled, računov: France Čerič in Pezdiček. V prihodnjem letu se bode večkrat tudi predavalo o kmetijskem in delavskem vprašanju. Svoje rojake prosimo prav vljudno, naj nas podpirajo denarno, s knjigami in vdelažbo na naših veselicah in 'zborovanjih, ter se vsem dosedanjim dobrotnikom iskreno zahvaljujemo. Naprej zastava Slave! Društvo „Skala" pri Sv. Petru niže Maribora. Vsak začetek je težaven. Vsako novo podjetje najde kmalu svoje nasprotnike. Tudi našemu mlademu društvu se ne godi bolje. Komaj je začelo živeti, že si je nakopalo nekoliko protivnikov. Pri sestavljanju hišnega reda za društveni prostor je imel odbor nekatere pomisleke. Uvaževal je v prvi vrsti gospodinjska opravila svojih ženskih udov ter prišel pri tem do zaključka, da gospodinje gotovo ne bodo obsedele po nedeljah v društveni sobi, veliko manj pa še bodo dovolile, da obsede njihove hčerke tam. V tem smislu je sklenil odbor tako, da obsedi v društveni sobi samo moški spol, ženski spol pa si naj nese čtivo na dom. In ta odredba se je našemu ženstvu hudo zamerila, češ, enako plačilo, enake pravice. Prosimo Vas, potrpite nekoliko, da se društvo okrepča in prve težkoče premaga; potem pa pridete Ve prve na vrsto. Verjemite nam, da imamo veliko lepega in koristnega pripravljenega za Vas. Do tistih dob pa si izposojajte knjige in jih marljivo čitajte doma! Iz Jarenine. Naša dekliška zveza nam je priredila zadnjo nedeljo prav lepo veselico. Vprizorila se je že povsod priljubljena igra »Sv. Neža«. »Mariborčanka« hoče sicer smešiti naše veselice s tem, da piše, da se jih nihče ne vdeleži kakor duhovniki, hlapci in dekle. Pa to je gorostasna laž. Vsi stanovi so vedno častno zastopani. Da naša duhovščina obiskuje naše veselice, je za nas največja čast in najboljše spričevalo, da so veselice dostojne in nedolžne. Da se jih udeležuje tudi priprosto ljudstvo, morebiti tudi hlapci in dekle, ni za nas nič sramotnega. Pošten služabnik zasluži več spoštovanja, nego marsikateri naročnik »Marburgerce« in »Štajerca«, ki je izdajalec svojega naroda. Veselica se je pričela takoj po večernicah. Ljudstva se je bilo toliko zbralo tudi iz sosednih župnij, da jih je moralo veliko domu, ker je bila soba že napolnjena. Deklice so zapele pod spretnim vodstvom neumornega g. pevovodje več ženskih glasov, tako ljubko in milo, da jih je bilo veselje poslušati. Sploh smo ponosni na naš pevski zbor. Daleč okrog iščeš zastonj enakega. Igrale so pa deklice tako dovršeno, tako lepo, da ne vemo, kateri bi dali lavorni venec za ta dan. Imen pa tudi ne bomo našteli, ker smo uverjeni, da naše deklice ne iščejo svetne hvale, ampak imajo v tem največje zadoščenje, da so priredile svojim tovaršlcam nedolžno zabavo ter da delajo v blagor svojega naroda. Naj še omenjamo, da je igro zelo podpirala lepa oprava, katero si je društvo za to igro nalašč naročilo tako lepo, da bi sodila za vsak mestni oder. Vsa čast in pripoznanje vrlemu vodstvu naših društev, vrlemu pevovodji, blagima gospodičnama učiteljicama, ki so imele s odpravami obilo truda. Le tako naprej! Čim bolj nas bodo umazani listi grdili in napadali, tem bolj se bo zavedala naša mladina in ravno mladina je nada boljše bodočnosti. — Jareninski mladenič. Pri Sv. Barbari niže Maribora je imelo 17. t. mes. bralno društvo svoj občni zbor z volitvijo, katere izid je bil z navdušenjem sprejet. Oskrbelo se je ob jednem za mladeniško in dekliško družbo, katerih vsaka ima tudi že svoj zastop v bralnem društvu, čegar predsednik so vlč. gosp. župnik Josip Mihalič, odborniki: Fr. Krepek, Fr. Kranjc, Janez Kranjc, Alojzij Kri3tl, Franc Domitar, Jurij Bezjak, Janez Domit&r in Alojzij Graj-ionar. Udov je imelo društvo 80 plačujočih; vseh dohodkov je bilo 194 68 K, stroškov pa 159 42 K, torej prebitka 35 26 K. Te lepe zneske smo dosegli, ker je društvo priredilo dve slavnosti in en šaljivi srečolov. Prva slavnost je bila na Svečnico v proslavo pet-indvajsetletnice papeževanja Leona XIII. Ta dan ostane vsakemu vdeležencu v prijetnem spominu, tako veličastna je bila slavnost. Pri lanskem občnem zboru dne 15. febr. 1903 se je vršil srečolov, ki je dal lep dobiček. Druga slavnost je bila Ciril-Metodova, vršeča se 26 jul. 1903, ki je krasno vspela, da smo bili lahko ponosni na njo. — Kakor povsodi, tako je imelo tudi to društvo žalost in veselje v minolem letu. Dne 18. sušca 1. 1. je društvo izgubilo vrlega svojega soustanovnika, večletnega predsednika in krepkega uda v osebi prečast. gospoda Martina Lapuha, župnika barbarskega. Rajni blagi gospod so posebno želeli, da se je to društvo ustanovilo in njih velika zasluga je, da ima društvo trdno podlago, kajti oni so nam blizu 100 knjig darovali in vsikdar mnogo darovali v dober izid raznih iger. Tekom leta smo izgubili našega delavnega predsednika č. gosp. Fr. S. Gomilšeka, ki so vzorno in požrtvovalno delovali za blagor udov in procvit društva. Pod njihovim vodstvom so se krasne slavnosti prirejale, kakoršnih še nikdar ni bilo pri Sv. Barbari. Vsled njihovega neumornega delovanja smo jim dolžni vseskozi velike hvaležnosti ter si usojamo na tem mestu izreči: Bog jim plati za vse dobro in Bog jih živi na mnoga leta! Kar smo tedaj tu zgubili, smo na drugi strani pridobili v osebi preč. g. župnika Jos. Mthaliča, ki so tudi drage volje obljubili delovati za vse dobro v blagor ubogim ovčicam. Toplo priporočajo čitanje knjig in dobrih časnikov, ker le s tem se um bistri in blaži srce in takih ljudi nam je še več treba. Kdor več bere, ima več dobička od bralnega društva in to se želi, da se ne daje udnina zastonj. Ta občni zbor se je vrlo dobro obnesel in novoizvoljeni odbor se bo trudil za nadaljni procvit društva Knjige je prebiralo minulo leto nad 100 udov in se jih je razpečavalo 982 krat. Knjige imamo sledeče: Zabavne za mladino od 14—18 1. 63 komadov; zabavne za odraslo mladino 72 kom.; nabožne 112 kom.; krajepisne in zgodovinske 33 kom; prirodo-slovne, gospodarske 38 kom.; poučne sploh 17. Skupaj 335 knjig. Bralno društvo kapelsko je imelo dne 10. t. mes. občni zbor. Po pregledu in odobrenju računa vršilo se je vpisovanje udov, katerih se je oglasilo 63. Nato se je volil novi odbor, in sicer: Jakob Zemljič predsednik, Ferdinand Jurjevič, namestnik, Vekoslav From, tajnik, Golob Jože, knjižničar, Davorin MeSko, blagajnik, Janez Horjak, odbornik. Vlc. g. potovalni učitelj Bele nam je nato jako poljudno razlagal vprašanje: »Kako ravnati z novimi nasadi?«, za kar se mu najiskreneje zahvaljuje odbor. Od Sv. Jurija ob Ščavnici smo dobili obširno poročilo o gledališki predstavi: »Požigalčeva hči«, ki je vsled izvrstnega igranja diletantov izborno uspela. Dopis posebno laskavo omenja delovanje g. Kocbeka ket društvenega pevovodjo. Zal, da nam ni mogoče priobčiti obširnega dopisa v celoti, ker je prepozno došel. Iz Veržeja. Vremena tudi nam bodo sezjasn la in lepše solnce bode nam sijalo! To Prešernovo prerokovanje upam, da se bo tudi pri nas izpolnilo. To se je pokazalo posebno pri zborovanju bralnega društva dne 17. prosinca, ko je posebno veliko mladeničev in deklet domačih in sosednih pristopilo k bralnemu društvu. Oaobito zdaj, ko imamo gledališke in pevske vaje, se jih prav pridno udeležujejo kakor mladeniči, tako tudi dekleta. Pa glejte, nesreča nikoli ne miruje. Vodja igralnih in pevskih vaj g. nadučitelj Vauda je zavoljo nalezljivih otročjih bolezni primoran opustiti vse vodstvo. Na njegovo mesto je stopil naš pridni nadepolni mladenič Alojz Sterniša. Pri občnem zboru dne 17. t. mes. so bili izvoljeni v odbor: Predsednikom & g. L. Janžekovič, podpredsednikom g nadučitelj V. Vauda, tajnikom učit. M. Reih, blagajnikom A. Sterniša, knjižničarjem L. Horvat. Sv. Miklavž pri Ormožu. Gospod urednik, kaj pa mislite, kaj je pri nas novega? Eno, zima je, kakor pri vas; zato pa smo preteklo nedeljo, dne 24. t. mes. prav toplo zakurili v šolski sobi ter povabili naše može in mladeniče, naj se pridejo gret; dasi sicer popoldan ni bilo premrzlo, prišlo jih je vendar precej. Mi pa smo imeli namen te tudi narodno ogreti in ustanoviti bralno društvo. Res, malone si že nismo upali med svet, ker v vsakem kotu že imajo bralno društvo, pri Sv. Miklavžu pa ga še ni bilo! Navzoči smo pozvali gospoda kapelana, da vodi občni zbor; v kratkih besedah nam je razložil pomen društev sploh in posebej bralnega društva. K društvu je takoj pristopilo 40 udov, mož in mladeničev, ki so si izvolili naslednji odbor: Predsednik kmet Vogrin, podpredsednik župnik Schwinger, tajnik trgovec Vrbnjak, blagajnik nadučitelj Šalamun, knjižničar učitelj Vršič, odbornika kaplan Bratušek in učitelj Pinterič; za namestnika sta izvoljena kmeta: Janežič in Pajtler in računska preglednika: M. Tomažič in Košajnč. Časnike bomo brali naslednje: »Slov. Gospodar«, »Naš Dom«, »Domovina«, i »Siidsteirische Presse«, »Dolenjske Novice«, »Kmetovalec«, »Gospodarski Glasnik«, »Jež«, t »Škrat«, »Dom in Svet« in druge, pa tudi »Slovenski Cibelar bo v bralni sobi, katero nam odstopi g trgovec Vrbnjak brezplačno. K sklepu občnega zbora se je klical trikratni živio presvitlemu cesarju, in pevci društva »Zvon« so nam kaj lepo in ubrano zapeli tri pesmice, ki so še bolj navdušile ude za dobro stvar. Pozdravljeno torej najmlajše društvo slovensko! Rasti in razvijaj se in sklicuj prav pogosto svoje ude in vabi jih k branju, da bodo sami vneti tudi druge vabili in pridobivali, in da, če Bog da in sreča junaška, imamo čez leto in dan društvo, katero je svoje število podesetilo! Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu se je ustanovilo »Bralno društvo«, ki bi rado kar največ najboljšega berila spravilo med ljudstvo ; ker pa manjka, kakor vsakemu mlademu društvu, tudi temu knjig in denarja, zato se obrača društveni odbor tudi do zunanjih rodoljubov s prisrčno prošnjo, da blagovolijo podpirati mlado društvo bodisi z denarjem ali s primernimi knjigami, za kar se jim že naprej izreka najiskrenejša zahvala! Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 17. t. mes. se je vršilo pri Sv. Miklavžu gospodar-stveno predavanje kmetijskega društva za ormoški okraj z jako zanimivimi točkami. Ko je načelnik gosp. inž Lupša navzoče pozdravil in pomen gospodarskih predavanj in razgovorov razjasnil, govoril je g. učit. Kosi iz Središča zanimivo in temeljito o porabi sodov v kletarstvu. Temu so sledili živahni razgovori o važnih panogah kmetijstva tako o vinogradništvu, gozdarstvu, hipotekarnem razbremenjenju, sadjarstvu itd., stavili so se različni predlogi in resolucije v vspodbudo ter zboljšanje kmetskega stanu. Teh razgovorov so se udeležili g. nadučitelj Šalamun, g. Dogša, posojilnični načelnik in župan gosp. Masten, g. župan Janežič, g. Šoštarič, g. inž. Lupša i. dr. Po vsem tem se je konstituirala podružnica pod imenom »Sv. Miklavž«. Naj-poprej se je kot odbornik ormoške centrale kmet. društva izvolil g. Fr. Masten tudi še za načelnika te podružnice; ootem so se volili v odbor g. nadučitelj M. Šalamun in g. učitelj Milan Veršič od Sv. Miklavža, gospod Ant. Janežič in g Ant. Peitler iz Brebrovnika, g. Mih. Tomažič iz Hermane in gosp. Ivan Lukman iz Krčevine. Sv. Bolfenk pri Središču. Kmetijsko društvo za ormoški okraj je priredilo v nedeljo, dne 17. t. m. pri Sv. Bolfanku svoja gospodarstvena predavanja in razgovore o kmetijskih potrebah. Govorili so: načelnik g inženir Lupša, g. nadučitelj Slane, g. Dogša, g. ŠoštariC, g. Kociper, g Košanjč i. dr. o različnih predmetih gospodarstva, kakor o vinogradništvu, posebno o trsnicah in drevesnicah, gozdarstvu, sadjarstvu, uničevanju koristnih ptičev, krta itd., čebeloreji ter o colnini italijanskega vina. Posebno zadnja točka jo veleražna, kajti zborovalci so sklenili resolucijo, po kateri zahtevajo, da se colnina ne sme znižati pod 48 K za vsak meterski cent s tem dodatkom, da se pri tem nekatere eventuelne ugodnosti, n. pr. na južno sadje itd. istotako v enakem smislu ne dovoli, ker to bi bilo v grozno škodo našemu kmetu, posebno vinogradniku kakor sadjerejcu. Luže pri Ljnbnem. Pred dobrim pol lettm ustanovljeno katol. slov. izobraževalno dr Stvo v Lučah nastopi prvikrat javno. Po mnogm zapibkuti in ovirah priredi namreč dne 31. jan t. 1. v gostilni pri »Radohi« ob 5 uri popol. zabavni večer s petjem, godbo in veseloigro »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«. S tem je storilo mlado društvo pomenljiv korak naprej, zakaj tako visoko med divnimi solčavskimi planinami se ni nikdar priredila gledališka predstava, kar ljudje pomnijo. Naj nas tudi imenujejo »gorjance«, letos smo spravili »spodnjance« ped klobuk; zakaj cela zgornja Savinska dolina spi, kar se tiče društvenega življenja, smrtno spanje. Le zdaj pa zdaj se prebudi ud kake »Čitalnice« ter kakor vojščak kralj Matjaževe vojske začudeno vpraša: »Kaj? ali še ni čas vstati?« pa zopet nagne glavo in zadremlje. Toda še tisto življenje, ki ga dajejo naše »Čitalnice« od sebe, ni kaj prida. Tako so se udje »Čtalnice« v Gornjemgradu letos osla-vili s tem, da so zagrenili občespoštovanemu g. dr. Vilimeku bivanje v tem društvu ter ga prisilili k izstopu, češ, da je preveč prijazen s , klerikalci. Zdaj bi bila tamkaj jako ugodna prilika, da se ustanovi katol. izobraževalno društvo, ki bolj ustreza našim potrebam, kakor liberalno-nemškutarske »Čitalnice«. Da so te naše ,slavne' »Čitalnice« res liberalno-nemškutarske in celo židovske, to nam jasno kaže od mrtvih vstala »Č talnica« v Mozirju, ki ima naročene poleg drugih tudi te-le časnike: »Tavčar- Schwegelnov »Slovenski Narod«, »Ring«, »Zeit«, »Wiener Journal«, »Wiener Wochen Journal«, »Interessantes-blatt«, »Tagespost«, »Buch für A le«; in to naj bo »slovenska« čitalnica! Bog nas v&ruj takih »Slovencev«, ki podpirajo in prebirajo take časopise! Proč s pristašii židovsko-liberalne misli; katoliško-slovenska zastava zaplapolaj! Mi moramo te grobokope slovenskega naroda bacniti iz sebe, sicer zginemo v nenasitnem žrelu nemškega moloha! Društvena naznanila. Slivnica pri Mariboru. Na občno že\jo se bo dne 2. febr. zopet predstavljala „Lurška pastarica," Vabimo vse dobromialefce ljudi, da se v obilnem števila udeleže predstave ! V Jarenini se bo ponovila veselica dekliške zveze z igro „sv. Neža". K obilni udeležbi vabi odbor. Kat. bralno in gospod, društvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. ima v nedeljo, dne 7. februarja po večernicah svoj redni občni zbor s petjem, šaljivimi deklamacijami in s šaljivim srečolovom z mnogimi lepimi dobitki. Kmet. bral. društvo pri Sv. Križu nad Mariborom ima 32. t. m. po maši v Kočevarjevi gostilni svoj občni zbor z navadnim vsporedom. Kmet. bralno društvo v Št. Ilju v Slov. gor. ima svoj letni občni zbor v torek, dne 2. svečana v društveni sobi in sic»r ob 8. uri zjutraj s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev novega odbora. — Dne 31. t. m. ob 4. uri popol. priredi isto društvo veselico s petjem in godbo v gostiln, prostorih g. Fr. Celcerja. Pred veselico bo govoril g. I. Mihelič o vino-in sadjereji. Odbor se bo potrudil, da priredi svojim gostom veseli in zabavni večer ter vabi najuljudneje k obilni udeležbi. Kmetskö bralno društvo na Hajdini pri Ptuju ima dne 2. svečana na Svečnico t. 1. po večernicah v Grahaijevi gostilni svoj občni zbor s petjem, tambura-njem, s kratkim prizorom in s srečolovom. Bralno društvo v Veržeju bo priredilo dne 31. t, m. ob 6. uri zvečer v hiši g. Vrabla (v Kasarnah) v Veržeju gledal, igro s petjem „Gospod Capek". Posameznim osebam se vabila ne pošiljajo, ampak tem potom in po društvih. K obilni udeležbi vabi odbor. Redni občni zbor „Posojilnice na Frankolo-vem", registrov, zadruge z neomej. zavezo, se bo vršil v pondeljek, dne 8. svečana 1.1. zjutraj po sv. maši v zadružnih prostorih s sledečim vspor*dom: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in odobrenje letnega računa 1903. 3. Volitev članov načelstva in nadzorstva. 4. Prosti predlogi. Občni zbor za posojilnično knjižico v nedelo, dne 31. jan. popoludne po večernicah v društvenih prostorih. Kmet. bralno društvo v Staremtrgu pri Slov. gradett priredi v nedeljo, dne 7. svečana pri Petriču v Staremtrgu veselico z gled. igrama „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček" in „Zakleta soba v gostilni ,pri zlati goski'", s tamburanjem in petjem. Začetek ob 4. uri popoldan. Bralno društvo v Tinjah bo imelo v nedeljo, dne 7. febr. zopet zborovanje v šoli. — G. nadučitelj bo prednašal o sadjereji. — Mladeniči tinjski, vzdra-mite se in pristopite vsi k temu prekoristnemu društvu I Podporno društvo za ubožne šol. otroke Fran Jožeiove šole v Ljutomeru ima svoj II. občni zbor na Svečnico, dne 2. febr. ob 5. uri zvečer v Vaupoti-čevi gostilni v Ljutomeru. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju društva. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi in mnogobrojnemu pristopu novih udov vabi odbor. — Eno uro pozneje, ob 6 uri zvečer priredi društvo v Vaupotičevi gostilni v Ljutomeru tombolo v korist ubožnih šol. otrok. Vsi prijatelji te šole so uljudno prošeni, da blagovolijo to dobrodelno podjetje podpirati s prispevki za nakup do-' bitkov. Kmečko bralno društvo na Planici pri Framu bode imelo svoj občii zbor v nedeljo, dne 31. t. mes. ob 3. uri popol. v šoli na Planici. K temu zborovanju vabi vse p. n. ude in prijatelje bral. društva najuljudneje odbor. Bralno društvo pri Mariji Snežni ima 31. t. m. ob 3, uri popoldne v župnišču svoj redni občni zbor. Sv. Marjeta niže Ptuja. Naše bralno društvo bode imelo na Svečnico, dne 2. febr. po večernicah v šoli občni zbor z navadnim vsporedom. — Društvo je dalo napraviti lep in prostoren oder za glediščne predstave in bode priredilo dne 7. februarja t. 1. veselico s petjem in glediščno predstavo „Eno uro doktor". Ker plačajo udje za vstopnice k veselici polovico manj nego neudje, zaradi tega je umestno, da pristopi vsak rajši kot ud našemu bralnemu društvu. Vsi pošteni gospo darji in gospodinje, vsi pridni mladeniči in dekleta se uljudno vabijo, da se udeleže gotovo občnega zbora in da pristopijo kot udje k našemu važnemu društvu. — Predsednik: Janko /unkovič. Bralno društvo pri Sv. Križu na Mur. polju priredi na Svečnico, dne i!, febr. v gostilni g. Haupt-mana ob 3. uri popol. veselico s petjem, deklamacijo, govorom in gled. igro „Čevljar in bogatin" (priredil č. g. Matija Zemljič, tukajšnji kaplan). Potem prosta zabava s šaljivim srečolovom. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Braln. društvo na Ljubnem ima dne 2. iebr. popol. svoj redni občni zbor. Ljudsko veselico v Petrovčah priredi društvo „Gospodar" dne 31. jan. t. 1. ob 3. uri popol. v novih prostorih g. Ježovnika. Spored: 1. Govor g. Fr. Gori-čana, kmetskega potov, učitelja. 2. Šaljiva pošta s tamburanjem in petjem ter prosta zabava. Odbor. Katol. slov. izobraž. društvo na Vranskem priredi v nedeljo, dne 7. febr. v salonu gostilne gosp. Brinovca veselico z dvema gled. predstavama in sicer „Štempihar mlajši" in „Berite Novice!" Loterijske številke Trst 23. januarja: 24, 32, 72, 17, 46 Line 23 januarja: 36 30, 28, 4, 88. ägggj j llij j^taa s Vsaka beseda stane 2 vin. Najmanja objava 45 vin. ALA OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. Vsaka beseda stane t vin. Proda se. Lepa HiSa z verando za gospodo, s popolno gostiln, koncesijo, prodajo tobaka in malo trgovino. Hiša ima 4 sobe, 1 štedilnik, 2 kleti in magacin, hlev za svinje in krave, 2 lepa vrta in čeden sadonos-nik s trikratno košnjo, zemljišča je okoli en oral. Na lepem kraju, blizu mesta in in kolodvora na Spod. Štajerskem, jako primerno za izlet, se po nizki ceni proda. Kje, pove upravništvo. 638 2—2 Novo zidana hi6a, deset minut od mesta, osem let davka prosta, 480 gld. na leto dohodkov, šest stanovanj, svinski hlevi, pralna huhinja, lep vrt, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Naslov pove upravništvo. 21 2—2 Zidana hi6a s 3 sobami, lopo, kuhinjo, shrambo za jedila, kletjo in majhnim vrtom, se takoj po ceni proda v Spodnji Hajdini pri Ptuju hšt. 71. Leži ob glavni cesti, 300 korakov od Rokove kapelice. J. Ledinšek, Ptuj, Gonga dravska ulica št. 9. 22 5—2 Vinogradniki! Naznanjam, da prodam spomladi več tisoč cepljenih trt, laški rizlink, suho cepljene. Cepljeno na Riparijo portalis. Cena je naslednja: I. vrste ICO cepljenk 24 K, II. vrste 100 cepljenk 16 K. — Naslov: Tomaž Miki, vinogradnik in trtničar pri Sv. Marjeti, pošta Moškanjci. Štajersko. 25 2—2 Hiša na zelo prometnem kraju, ki je pripravna za vsako obrt, zraven spada tudi nekaj zemljišča, se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Naplačila le 500 gld. Naslov pove upravništvo._9 2—2 Hiša s 3 stanovanji, 2 kuhinjama, veliko kletjo, studencem, gospodar, poslopjem, vrtom s pritikujočo se njivo (četrt orala) se po ceni proda. — Naslov pri upravništvu._32 6— 1 Harmonij, dobro ohranjen, s 5 oktavami, 9 spremeni in kolenikom, se takoj proda po zelo nizki ceni. Janez Brložnik v Mozirju._13 3—2 Naznanilo. Zaradi prezidanja trgovine se bo slehrno blago po zelo znižani ceni razprodajalo pri Antonu Strableg v Mariboru, glavni trg št. 12. 7 3—2 Malo posestvo je na prodaj. Lepo obdelan vinograd, 2 njivi, sadonosnik, malo gozda, hiša in gospodar, poslopje v dobrem stanu, oddaljeno pol ure od Stor, proda pod ugodnimi pogoji Franc Štante, Vrbno št. PO, pošt. Št. Jurij ob juž. žel. -8 3—2 Kupi se. Zvon, primeren za kapelico, težak 50 do 100 kg, se želi kupiti. Ponudbe s ceno sprejema Martin Košar, zidar v Slapšini, pošta Sv. Andraž v Slov. gor. 27 3-2 Hrastovo deblo 5 m dolgo, jako debelo za prešna polštra, ali pa dva kosa, vsaki 2 in pol m dolg, smeta biti zelo Večkratna objava po dogovoru. grčasta, a ne znotrsy prhka; ali pa cela preša v precej dobrem stanu, se kupi. 0. Arnuž, učitelj pri Sv. Jakobu v Sloven. goricah. 12 2—2 Mlinarskega pomočnika ali učenca, zvestega in pridnega sprejme Alojzij Kupec, Št. Pavel v Sav. dolini. 17 2-2 Službo majerja ali šafarja išče mož, ki razume živinorejo in poljsko delo. — Naslov pri upravništvu. 18 2—2 V najem se da. Trgovina se da v najem z eno sobo in veliko kletjo za 140 K na leto. Naslov: Štev. 100, pošta: Podčetrtek, Štajersko. 10 3—2 I fazno. Deklice, ki se uče kuhati ali šivati, sprejme takoj na stanovanje ali pa tudi na hrano Lujiza Sivka, Domplatz št. 2, Maribor. 20 3—2 Proste službe. Služba cerkovnika in organista je razpisana v Breznu ob koroški železnici. 33 1—2 Pozor! Imam nekaj predmetov, ki bi se dali povsod in celo zanesljivo z lepim dobičkom razpečavati; zato bi bilo po sebno dobro, si jih postavno (zakonito) zavarovati. Ker pa gmotno nisem zmožen, pripravljati teh predmetov v potrebni množini, da bi se razpečavati na debelo, iščem družbenika, ki bi založil v to potreben denar (nekoliko tisoč kron) in vži-val polovico čistih dohodkov. P. n. re-flektante uljudno prosim poslati svoje cenj. predloge pod: „Z umom in trudom k sreči" slav. upravništvu „Slov. Gosp." v Maribor. 26 3—2 Trgovskega učenca iz poštene hiše in z dobrimi šolskimi spričevali sprejme Janez Pecko, trgovec na Po kvi ob juž. žel. 30 2—1 Služba organista in mežnarja je razpisana pri Mali Nedelji. — Cerkveno predstojništvo. 36 2—l Močnega kovaškega učenca sprejme takoj Anton Koren, kovaški mojster na Tezni pri Mariboru. 11 2—2 Oskrbnik, z dobrimi spričevali, vojaščine prost, neoženjen, vešč slovenskega in nemškega jezika, kateri je dovršil tudi sadje in vinorejsko šolo, želi službe na več,em posestvu in sicer najrajše na takem z vinogradi. — Naslov pove g. Dominik Peklar, posestnik pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 15 3—2 Nova, jako koristna iznajdba! Dvojnata vodna žaga, ki nažaga skoro za polovico več od navadne žage, in sicer z enim delavcem in z ravno isto vodno silo. Kdor si hoče napraviti tako žago, naj se oglasi pri Boštjanu Lampreht v Selnici ob Dravi. Tam si jo lahko ogleda. 34 2—1 Jožef Holarič, mizarski mojster v Mariboru Tegetthoftov trg št 3 (prej samostan sester reda sv. Frančiška), absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem mazeja na Dunaja 376 26—12 se priporoča slavn. občinstvu v izdelovanje vseh mizarskih izddelkov za poslopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalnice, ter vsakovrstno delo v šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpriprostejšega izdelka. Načrti in proračuni so na razpolago. Naredila za i vošeilne razglednice lično in fino izdelane priporoča tiskarna sir. Cirila v Mariboru. M . i/ J_-J__J 1 I Narav, francosko žganje ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. z navodilom vporabe. Stari konjak se Pr>Porof-a posebno rekon-' valescentnim, boluira na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1-50 gld. — Pri naročitvi 4 stekien. se pošiljatev frankira. Benedikt Ilertl, posest, graščine Golič pri Konjicah, Sp. Staj. V zalogi pri Al. Q u a n d e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu pri Martinu Š u s t e r. 526 52 —¡5 SI o van ske i£u j i žnice „Pofl lipo" 2.jrez. Stolni dekan d- Ivan Krlžanič. Cena knjigi 30 v, s pošto 36 v. — Dobi se v — tiskarni sv. Cirila v Mariboru Koroške ulice St. 5. Naznanilo. Registrovana zadruga „Hranilno in posojilno društvo v Ptuji" ima XX, občni zbor dne 11. februarja t. 1. ob 11. uri oziroma ob 1/212. uri predpoldnem v „Narod, domu" v Ptuji. Dnevni red: 1. Poročil■> ravnateljstva, predložitev računskega sklepa in bilance za 1. 1903; 2 Poročilo revizorjev; 3 Posvetovanje in sklepanje o porabi čistega dobička: 4. Volitev na-čelstva in nadzorstva; 5 Slučajnosti. Če se ob 11. uri ne zbere zadostno število zadružnikov, vrSi se ob pol 12. uri istega dneva po naznanjenem dnevnem rtdu zborovanje pri vsakem številu navzočih — Zadružniki se vabijo na udeležbo. Na Ptuji, dne 25. jan. 1904. 45 2—i Jlaviinteljstvo. : Anton Paoluzzi :pos. v Cittanovi, Istria,: iprodaja lastnega vina. "M ! Pinot (belo) po 17 novčičev liter, I • belo domače „13 „ „ ; teran „ 14 B „ . Po tej ceni iranko na postajo Trst; < v svojih sodih se podraži za 5 "/„.' 537 Vzorci se pošljejo zastonj. 11' »§* Velečastiti duhovščini priporoča za gvečnlco izvrstne voščene Petrolne žarnice k znižani ceni, v največji izberi vsakovrstnih svetilk in niih delov ter petrolne kurilne peči, stopiče (pečate) iz kavčuka in kovine, za urade in posameznike, monograme in vzorce v znamovanje perila itd. itd. — Nazorne dopisnice (posamezne od 2 v in skupine po 10 komadov od 30 vin. naprej), srečke (posamezne ali v skupinah) ca mesečno plačo, šivalne stroje (vsakovrstnih sestavov) od 38 K naprej na mesečno plačo. — Vsako blago ceneje ko povsod drugod priporoča 625 6-5 I. E. Weixl v Maribr >1, Zofijni trg št. 3. Jožef Dufek, svečar v Mariboru Viktringhofgasse 30. 3 4—4 Vzame se tudi na leten račun. Učenca i« b,jš> hiše SJC sprejme Mat Stergar, trgovi c z m; nu-fHkturnim blagom v Mariboru, gosp"sl 72 % obrestna mera, oboje pa do preklica. •••••••• Na Ptuji, dne 2 januarja lb04. 8—3 Ravnateljstvo. Razglas. V deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se bodo vršili v dobi od 7. do 19. marca t. 1. sledeči tečaji: 1. Vinarski in sadjarski tečaj za posestnike vinogradov in sadonosnikov, kakor sploh za prijatelje treh panog kmetijstva. 2. Viničarski tečaj. Namen prvega tečaja je, da se vdeleženei teoretično in praktično pouče o tem, kar je potrebno pri sedanjih razmerah o teb strokah vedeti istemu, ki se jih hoče vspešno poprijeti. Viničarski tečaj pa ima namen viničarje praktično odgojiti. Vdeleženei viničarskega tečaja dobivajo tudi podpore v kolikor sredstva, ki so za to na razpolago, zadostujejo. Kdor pa hoče take podpore deležen biti, mora to v prošnji za sprejem povdariti ter priložiti potrdilo od občine, da je take podpore tudi potreben in sicer: 1. da je sam ubožen posestnik, 2. sin ubožnih starišev posestnikov, ki dela na domačem posestvu ali pa 3. viničar ubožnega posestnika. V prošnji za vsprejem navede naj se tudi starost prosilčeva. Kdor ne zahteva podpore, naj to v svoji prošnji za vsprejem omeni. — Število vdeležencev omejeno je za vinarski in sadjarski tečaj na 40 z onimi učitelji vred, katere e. kr. deželni šolski svet v tečaj pošlje. V viničarski tečaj sprejme se 20 oseb. Teoretični pouk se začne dne 7. marca od 9. uri dopol. Vdeleženei viničarskega tečaja naj s« tudi isti dan ob 8. uri dopoludne tu zglasijo. Potrebno orodje, škarje in eepilne nože naj obiskovalci obeh tečajev seboj prinesejo, sicer jih pa tudi na zavodu samem lahko kupijo. Cas za zglašanje za vsprejem pri podpisanem ravnateljstvu je do 15 februarja 1904. 23 2—2 Ravnateljstvo dežel, vinarske in sadjarske šole v Mariborn, Lepe podobice s črnini okvirom kot spominki za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr. K obilim naročilom se priporoča Tiskarna Cirila v Mariboru, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopolndne in jih obrestuje po 4°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Ren-tni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojem premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. Stanje hranil, vlog nad 18 milijonov K. Rezervni zaklad nad 550.000 K. JVE estna, hranilnica ljubljanska Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4"/«°/o n& leto. Z obrestmi Ared pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/« izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplala v 92 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z vsemi obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirjo in sicer po 4l/»°/o j • J 320 1 na Mestnem trgu ¿¡MS" zraven rotovža ""38&C TnUiatali in «tMhtik V*, os* drcuitm. iide»*finU »rudnik: F»rdo Leskovar. I'lah Mina* « (Vil* Današnji Ust Ima „Nas Doni,, kot prilogo!