Itev, 79, _ Izhaja vsak dao, tud! ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sr Franpiika Asižkega St 20, L n*4ptr — Vrt corisi naj se pošiljajo uredništvu Usta. NtfrankirtM pisma m o« 'prejemajo in rokogiH se qi vračajo. jrds'Kleij ir cc govorui erednilc Štefan Ootffaa. Lastnik kaaaord) liste .Ečinerti*. — Tisk Uakarne .Edinosti«, vpisane zadruge s (irfjenim poroštvom v Trstu. uHca Sv. Fran&lfca Asfftega It 2o artiljeriji smo zamogli obdržati postojanko. Ob ostali fronti so se nadaljevali napadi naših oddelkov. Sovražne obrambne naprave so bile na več točkah razrušene z bombami, ki so prizadejale sovražniku izgube in povzročile velike eksplozije._ Prestolonaslednik na soški fronti. DUNAJ, 18. (Kor.) FLML. in viceadini-ral nadvojvoda Karel Franc Jožef, ki se mudi na soški fronti, si je v zadnjih dneh ogledal razne čete. Prestolonaslednik je posetil rezervne čete, se podal v artiljerijske postojanke in odlikoval razno moštvo, ki se je odlikovalo v zadnjih bojih. Prestolonaslednik je imel za vsakega pohvalne besede. Zamogel se je z največjim zadovoljstvom prepričati o izvrstnem razpoloženju in zadržanju čet in njihovi bojaželjnosti. Naša bolnišniška ladja »Electra« v južni Dalmaciji torpedirana. DUNAJ, 18. (Kor.) Dne 18. marca je bila na potu iz severne Adrije v južno Dalmacijo se nahajajoča bolnišniška ladja avstrijskega Rdečega križa, »Electra«, torpedirana od nekega sovražnega pod-:/odnika. Ladja je spravljena na suho. En mornar je utonil, dve bolniški sestri ste bili težko ranjeni. Sicer k sreči ni zaznamovati nobene žrtve. »Electra« je bila liotificirana kot bolnišniška ladja in je imela za take ladje predpisano, na daleč Vidljivo znamenje. italijanska zbornico. CURIH, 18. (Kor.) Na včerajšnji seji je jjosI. Crespo pojasnjeval, da je prišlo z vojno tudi marsikaj blagoslova, da pa bi se bilo mogoče izogniti često tudi pomotam, kakor n. pr. nadizdatku enega milijona lir samo za premog. Kljub temu Nemčija kljub silni organizaciji propada, tločim Italija procvita. Reformist Marche-£ano je protestiral proti prizadevanjem, bodisi da se vrše vedoma ali nevedoma, ki streme za tem, da bi se tudi moralično stran italijanske odporne sile oslabilo še bolj, kakor se je zgodilo to že po gospodarskih elementih. Razmotrivanja o vpra- šanju, ali je bila vojna potrebna, se prelože lahko do konca vojne. Tudi razširjanje poročil o katastrofalnih dogodkih in govorih, v smislu sovražnih vlad potrebnih poročil je treba opustiti. Poizkušal je zaman poizvedeti za vire razširjanja takih poročil, prepričan pa je, da izhajajo iz visokih mest. Nepatrijotično je dalje, podcenjevati čine italijanskih vojakov in vzbujati dvome, kakor da žrtvujejo vojaki zaman svoje življenje. Žali-bog vrše to delo predvsem parlamentarci, ki neprestano ironično izprasujejo: Jeli Gorica že padla? Kedaj pade Gorica?« (Soc. Modigliani je zaklical najmanj 20krat vmes: »Jaz sem ja to napovedal. Kriv pri tem je le vaš neumni opti-nizem!«) Nato je imel gospodarski minister Ca.asola brez odmora dve uri in ol trajajoč govor, tekom katerega je ;ned drugim izvajal: Italija je 1. 1915 pričakovala lastni pridelek žita 58 milijonov eentov, a je dosegla le 41 milijonov, t. j. za 5 milijonov manj kakor v najslabši etvi 1. 1914. Ko je skušala Italija nakupiti v Ameriki manjkajočo žitno množino, je bilo treba nakupiti istočasno tudi orožje, municijo, meso, kovine in drugo za mnoge milijone, za kar je zahtevala Amerika takojšnje plačilo in sicer v zlatih dolarjih. Tega zakladni minister, ki mu je biia poverjena tudi preskrba poldrugega milijona vojakov, ni zmogel, vsled česar je bila preskrba žita preložena in prepuščena angleškemu posredovanju. Anglija je dobavljala počasi, posebno ker je nastopila ladijska kriza; vsekakor se z italijanskimi, francoskimi in angleškimi par-liki nadaljuje dobavljanje žita in to brez notenja po podvodnikih, tako da dospe do konca junija vse potrebno. Zvišani pridelek koruze, bobov in kostanja je vrh tega zmanjšal pomanjkanje žita. Za gno-Ina sredstva je vsled uslužnosti Francije ;n dobav v Tunisu provizorično preskrbljeno. Tudi glede žveplenega bakra je alarm neutemeljen. Z odredbo, da je divi-Jende trgovskih družb omejiti na 8 od 10%, je nameraval minister nakopičenje rezerv za bodočnost, ki bi zamogla po-zročiti drugo konjunkturo in finančni položaj. Glede postopanja industrijalnih lastninskih pravic napram sovražnim, je sle-lil vzgledu Francije in Anglije. Minister je končal, da je star in da tekom svoje karijere ni želel nič drugega, kakor korist naroda. On zaupa v pirocvit Italije tudi sedaj, posebno ker nastane po velikih katastrofah v razmeroma kratkem času novo, energije polno življenje. Neobičajno živahno odobravanje je sledilo govoru precej osovraženega 771etnega ministra, ki so ga njegovi ministrski kolegi poljubljali, objemali in mu čestitali. Poslanci vseh stranic so mu čestitali. Nato je bil predlagan in sprejet konec splošne razprave o gospodarsko-političnih interpelacijah. __ Nemšba uradno poročilo. BERLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. marca 1916. Zapadno bojišče. — Ob menjajoči se vidnosti je bilo obojestransko bojno delovanje včeraj manj živahno. Vzhodno bojišče. — Topovski ogenj v ozemlju na obeh straneh Naroš-kega jezera je postat jako živahen. Sla-beiši ponočnl ruski napad severno Miad-zoiskega jezera je bil odbit z lahkoto. Balkansko bojišče. — Jugozapadno Dojranskega jezera je prišlo do neznatnih patruljnih prask. Vrhovno armad no vodstvo. Odlikovanje Tirpitza. BERLIN, 18. (Kor.) Cesar je odpustil velikega admirala Tirpitza s podelitvijo zvezde hišnega reda Hohenzollerncev z meči in je imenoval admirala Capelle za državnega tajnika državnega mornariškega urada. _ Potopljeni parniki. MAASLUIS, 17. (Kor.) Švedski parnik »Ask« je zadel na mino. Prednji del ladje je globoko v vodi. PARIZ, 17. (Kor.) Glasom »Tempsa« je prispel anglešik parnik »City of Exeder« s 33 možmi posadke angleškega parnika »Masunda« v Marseille. »Masunda« je bila dne 28. februarja potopljena v Sredozemskem morju. LONDON, 18. (Kor.) Lloydova agentura poroča z otoka Valentia na južnem Irlandskem, da se je parnik »Willie« potopil. Posadka je bila rešena. K potopitvi hoiandskega parnika »Tubantia.« AMSTERDAM, 17. (Kor.) Ravnateljstvo holandskega Lloyda naznanja: Vsa posadska »Tubantie« je bila rešena, toda včeraj opoldne sta se pogrešala še dva potnika. Mogoče sta tudi ta dva rešena. Morda sta opustila, da bi se bila javila pri družbi. — Holandski Lk>yd namerava tudi sestrsko ladjo »Tubantie« parnik »Gelria« izločiti iz službe ter zaenkrat samo manjše parnike obdržati v prometu. »Tubantia« je imela 400 jx>štnih vreč, večinoma iz Nemči[e. ki so bile določene za Portugalsko, Špansko in za južno- ameriške države. — V razgovoru z zastopnikom lista »Nieuve van den Dag« ie izjavil kapitan, da se je nahajal v kvar-talni sobi, ko se je dogodila nesreča. Ladja se je, zadeta v desni bok, takoj nagnila na levo stnm, je pa kmalu nato prešla zopet v normalno lego. Ladja se je ravno ustavljala, ko je nastala eksplozija. Ker je bilo morje razburkano, je kapitan pred-vidjal, da bi se Čolni na desnem boku razbili, ter je ukazal, da se spuste čolni najprej na levi strani. Ko se je bilo to zgodilo, ie dal izpustiti sidra, nakar se je ladja zasukala okoli njih, tako da so spustili lahko tudi čolne z desne strani. Nemški dementi glede potopitve norveške ladje »Syrius«. LONDON, 18. (Kor.) »Central Ne\vs« poročajo iz \Vashingtona: Poslanik grof Bernstorff je uradno zanikal, da je bila norveška ladja »Syrius« torpedirana po nemškem podvodniku. Francoska zbornica. PARIZ, 17. (Agence Havas. — Kor.) V zbornici je finančni minister Ribot podal sliko finančnega položaja, pri čemer je izjavil: Zadnje mesece leta 1914. smo izdali 5V2 milijarde, leta 1915. pa nad 22 milijard, predujem Francoske banke državi pa se je 31. decembra 1. 1915. zvišal samo za 1100 milijonov in izdaja francoskih zakladnic ni prekoračila sedem mi-lijard. Emisija v inozemstvu znaša 430 milijonov. Vkljub izredno velikim bremenom nima položaj nič vznemirljivega z ozirom na uspeh našega posojila, niti onega v Zedinjenih državah, niti na Francoskem. Ribot je podal nato pojasnila o uvedbi novih davkov in je priporočal, naj se opusti vsaka razburljiva razprava, ki bi mogla povzročiti nevarnost, da se izzove v deželi neugodno gibanje. Končno je izjavil Ribot: Nahajamo se v odločilnem času. Ves svet gleda na Verdun, cilj sovražnih napadov. Sovražnik nestrpno stremi po uspehu, če bi tudi bil le mimo-gredoč. Zgodovina bo smatrala obrambo Verduna za enega največjih dogodkov v naši deželi. Sme se reči brez ničevega optimizma, da vidimo konec te vojne. PA Ivi Z, 17. (Kor.) Zbornica je sprejela za sedaj kredite za drugo četrtletje 19 Ki s 478 proti 1 glasu. • Merniki državni zSor. BERLIN, 17. (Kor.) Centrumska frakcija je vložila v državnem zboru sledeči predlog: Državni zbor naj sklene, da naj se izroči državnemu kancelarju sledeča izjava: Ker se je izkazal podvodnik kot uspešno orožje proti angleškemu vojevanju, izraža državni zbor pričakovanje, da se bo, ker vprašanje vporabljanje podvodnikov v mednarodnem pravu še 111 u reieno, pri pogajanjih z zunanjimi državami varovala svoboda o vporabljaniu tega orožja. BERLIN, 17. (Kor.) \VoIffov urad poroča: K vprašanju vojevanja s podvodni-ki so bili vloženi v državnem zboru sledeči nadaljni predlogi: Narodni liberalci predlagajo: Državni zbor naj sklene: Z ozirom na to, da se vojuje Anglija ne samo proti oboroženi sili nemške države, ampak je istočasno z brutalnim kršenjem mednarodnega prava in nasilstvi nad ne-vtralci ukrenila tudi brezobzirne odredbe, da prepreči preskrbovanje Nemčije z živili in surovinami in porazi nemški narod z lakoto, dalje z ozirom na to, da je na drugi strani Nemčija v stanu, da z neomejeno in brezobzirno podvodniško vojno lahko Angliji pomanjkanje ladij tako poveča, da bo zadostno oskrbovanje angleškega naroda z živili in surovinami izredno otežkočeno, morda celo onemogočeno in v tem za Nemčijo hitreje izvojevan zmagovit konec vojne: naj se zaprosi državnega kancelarja, da naj ne sklene z drugimi državami nobenih dogovorov, ki bi nas zamogli ovirati v neomejenem vporabljanju podvodnikov, ampak naj se dela na to, da se bo z nemške strani vporabljal podvodnik v vojnem pasu tudi v trgovinski vojni, izvzemši potniških parnikov, ki služijo samo prevažanju ljudi, tako, kakor zahteva to tehniška posebnost orožja. — Konservativni predlog se glasi: Državni zbor naj sklene, da se izroči državnemu kancelarju sledeča izjava: V očigled poizkusu Anglije, da porazi naš narod z zaprtjem in sestradan jem in vsled dejstva, da se je razširila vojna s tem preko oborožene sile na vse prebivalstvo, je potrebno brezobzirno vporabljanje vseh naših vojaških sredstev proti Angliji, da jo tudi mi oviramo v prehranjevanju in njeni narodni sili. Vnovič objavljeni sklep državnega vodstva glede podvodniške vojne se more smatrati kot ukrep, odgovarjajoč temu namenu le tedaj, ako je zasigurana praktična uspešna izvedba posebnosti tega orožja. — Vsled teh predlogov zamore nastati škodljivi vtis, kakor da se hoče izvrševati kak vpliv na odločitve v vojevanju. Za zmagovito izvedbo vojne zahtevamo, kakor dosedaj, le odločno, zaupljivo edinost. Da jo ohranimo, to je soglasna želja celega nemškega naroda. Odhod avstrijskega poslanika in podanikov iz Portugalske. MADRID, 18. (Kor.) Avstrijski poslanik baron Kuhn pl. Kuhnenfeld je prispel z osobjem poslaništva iz Lizbone včeraj semkaj. LIZBONA, 17. (Kor.) Avstrijskim in o-grskim podanikom na Portugalskem je bil dovoljen svoboden odhod. S furšHIfi m\ll CARIGRAD, 17. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Z raznih bojišč ni dospelo nobeno važno poročilo. Zoozetje Erzerumo w turški luči. Iz Carigrada poročajo 16. t. m.: Z uradne strani se objavlja: V svojem komunikeju, izdanem 29. februarja 1916, in v naslednjih prikazujejo Rusi zavzetje Erze-ruma kot rcliko zmago in bahavo govore o pomenu te trdnjave, ki jo smatrajo za zelo moderno. Priznavamo, da Rusi čutijo potrebo, da svoji deželi in svojim zaveznikom, ki hrepene po edini besedi, »zmagi«, v katerikoli obliki, sporočajo sijajna s.-x>ročila. Mi pa izjavljamo kategorično, da Erzerum pravzaprav ni utrjeno mesto, da terenske razmere ne dovoljujejo, da bi se mesto uporabljalo kot trdnjava in da mi s svoje strani nismo smatrali za koristno, da bi bili Erzerum utrdili močneje, kot pa odgovarja njegovi naravi. Že samo dejstvo, da smo za razpadlim mestnim obzidjem pustili veliko število starih topov, častitljivih ostankov iz tur-ško-ruske vojne leta 1876. in da so se nahajala tamkaj živila samo za dva dni, dokazuje neovrgljivo, da nismo imeli namena, da bi izkoristili Erzerum kot trdnjavo. Kar Rusi veieslovesno proglašajo za moderno trdnjavo, obstoja iz nekaterih, kakih dvanajst kilometrov od Erzeruma oddaljenih poljskih okopov, in mogočna artiljeriia, o kateri govore, so neuprežni topovi, ki smo jih zapustili tamkaj, ko smo jih napravili neuporabne. Ruskemu generalnemu štabu prepuščamo skrb, da uporabi koristi, ki jih to mesto zagotavlja Rusom v strategičnem pogledu za to vojno in ki bi jih mogli imeti vsled dejstva, da smo je mi opustili in izpraznili, in prepuščamo prav tako lahko tudi njemu čast. da kolikor ie hoče visoko ceni pomembnost tega dejstva. V nasprotju z ruskimi trditvami se v okolici Erzeruma ni vršila nikakršna odprta bitka in v nobenem odseku niso pričeli Rusi z artiljerijsko pripravo. Vkljub temu pa se jim ni posrečilo, kakor trde, da bi se bili v petih dneh polastili Erzeruma, temveč šele po cel mesec trajajočih, krajevno ločenih bojih. Dasiravno je glavna moč naše vojske dva dni preje zapustila mesto, naše zadnje čete pa dan preje, so Rusi šele dan pozneje prišli v mesto. V mestu smo pustili samo 300 težko bolnih. Odkar smo se umeknili mi iz Erzeruma v nove postojanke pa do današnjega dne, niso še Rusi, ki so še vedno pod učinkom svojih težkih porazov, mogli izvršiti nobene le količkaj pomembne kretnje. Naše levo in naše desno krilo ste se zaradi novega položaja po tozadevnem povelju u-meknili v postojanke, določene zanju, pri čemer je bilo v nekaterih odsekih nekaj brezpomembnih prask, v drugih odsekih pa sploh niti enega puškinega strela. Sedaj ima naša armada zasedene postojanke, ki se raztezajo od enega dela desnega krila pri Bitlisu, Mušu in Aškale do postojank, ki se nahajajo nekaj kilometrov od Ispira in Rize (vzhodno Trape-zunta ob Črnem morju). Po pravici moremo biti ponosni na pogum in samozatajevanje, kar so Rusi poizkusili po svojem lastnem priznanju in o čemer poročajo v svojih sporočilih, na pogum in samozatajevanje naših čet v bojih r-roti sovražnikovi premoči bodisi vzhodno Erzeruma, bodisi v postojankah tega mesta. In prepričani smo, da podajo dokaze istih vojaških vrlin, kakor hitro po izpremembi položaja, ki se danzadnem vedno bolj izpreobrača nam v prid, preidemo v ofenzivo. Naša armada nima prav nič onih madežev, ki jej jih hočejo namišljati obrekovalci. Vesti da bi bila nastala nasprotstva in nesporazumljenja med turškimi m nem škimi častniki, so laži, vredne tistih, ki so jih izmislili.__. Pašič v posebni avdtjenci pr! papežu. RIM, 18. (Kor.) »Osservatore Romano« poroča', da je sprejel papež srbskega ministrskega predsednika Pašiča v posebni avdijenci. _ Novo rusko vojno posojilo. PETROGRAD, 17. (Kor.) Cesarski odlok odreja izdajo novega dvomilijardnega posojila po 5Vzjo. Posojilo se izplača v 10 letih. _ . Izvozne prepovedi Danske. KODANJ, 17. (Kor.) Danes so bile izdane izvozne prepovedi za sledeče blago: živo in zaklano perutnino, za meso {severnega jelena, za čokolado, kakao "vsaki obliki, sodove, železno galico bombaževino. v, i u Ministrska posvetovanja v Pešti BUDIMPEŠTA, 17. (Kor.) Posvetovat nja avstrijskih in ogrskih ministrov in njihovih strokovnih- referentov so trajala g kratkim presledkom opoldne celo popoldne in se bodo nadaljevala jutri. BUDIMPEŠTA/18. (Kor.) Posvetovanje avstrijskih in ogrskih ministrov in strokovnih referentov se je nadaljeva!q danes ob Mjll dopoldne v palači trgovinskega ministrstva. Avstrijski ministri in njihovi spremljevalci se vrnejo tekom današnjega dne na Dunaj. BUDIMPEŠTA, 18. (Kor.) Včeraj in danes se vršeča posvetovanja avstrijskih in ogrskih ministrov in njihovih strokovnih referentov so bila popoldne provizorično končana in se bodo nadaljevala v kratkem. Ministri Spitzmiiiler, Zenkcr in Leth so odpotovali danes s strokovnimi referenti na Dunaj. Cene lanenega iti konopljinega semenja. BUDIMPEŠTA, 18. (Kor.) Uradni lis! objavlja vladno naredbo, s katero se najvišja cena za laneno in konopJjino senu-nje letnice 1915. določa na 100 K za i :d kilogramov. Za semenje, uvoženo iz in- -zemstva, ne velja ta naredba. Položaj. 18. marca. Vse kaže, da je veliki vojni svet tverosporazuma v Parizu, da razbremeni Francoze pri Verdunu, priporočil poveljstvom svojih vojsk, naj zapricno s prrti-ofenzivo na vseh frontah. Po tem ukrepu je prišla dosedaj le francoska »velika ofenziva.« Sicer napovedujejo tudi Rusi •— kakor smo že včeraj omenili —• ofenzivo na Prutu in Voliniji. Pa tudi Francozi in Angleži kažejo neko živahn i gibanje na drugih krajih francoske f/\ bojišča. Nu, če bodo vse te ofenzive donašala takih — neuspehov, kakor jih prinaša Cadornova, morejo vojske centralni'! vlasti z vsem zaupanjem in hladne duša pričakovati prihodnjih dogodkov. Ruska kavkaška fronta ima beležiti nekaj uspehov, ki pa jih ni smeti precenjevati, temveč treba čakati na uspeh turško protiakcije, ki se pripravlja; če se Ti -kom posreči, da preprečijo združenje r skih in angleških čet v Mezopotani r, bodo ruski uspehi več nego paralizirani. »Agramer Tagblatt« sodi: »Turška partija v Mali Aziji še davno ni izubljena. os tudi situacija, v kateri se nahajajo Ti; t U v tem hipu, ni ravno najugodneja. Francoski vojni minister Gallieni je i -rej res podal svojo ostavko, in imen« . . i mu je že naslednik. Gallieni odhaja se -da iz — zdravstvenih ozirov, radi ru šenja zdravja. Tako se glasi uradno < !>-razloženje. Resnični vzrok je sevcd.i drugi. Gallieni je obolel, ker tudi fra;i -ski položaj pri Verdunu nekoliko bo!u'•:>. Silni napadi na vojnega ministra, ki i očitajo, da je obramba Verduna nezn ! • stno pripravljena, so prisilili moža, da je v tako kritičnem času prišlo do iz; rc-membe na tako važnem mestu. Ta Vi tanja utegnejo biti več ali manje stvarno opravičena — morda so tudi povsem neopravičena v smislu, da je bivši vojni minister vse storil, kolikor je pač moge!. Ce niso opravičena, potem jim daja ta ( ko!-nost tem večjo pomembnost. Pome iila bi, da je Gallieni le jagnje božje, h naj pokrije, oziroma opraviči — prekerni položaj Francozov pri Verdunu in pripravi francosko javnost na prihodnje neprijetne dogodke. Pomenila bi pa tudi, kako je samozavest, ki jo sedaj kažejo francoski listi z ozirom na položaj pri Verdunu, 1J prisiljena in hlinjena. To potrjajo tudi glasovi, ki trde. da Francija umakne velik del svojih čet i/. Soluna in da jih pritegne na domače fronte. In nadaljnji glasovi, da zaliteva Francija, naj Italija pošlje tja eksped;e-j-ski zbor, ki bi opravljal etapno s-i /bo, da bodo mogle vse francoske čete na fronto. Vse to so znaki, da so na Francoskem v velikem strahu glede usode Verduna. V nadomestilo za francoske čete v Solunu, hočejo baje porabiti ostanke srbske vojske, ki se sedaj na Krfu — reorganizira. Ali tudi se širijo razne sumljive vesti. Prišel da je med srbske čete neki duh upornosti, tako, da jim ne morejo prav zaupati. Srbi da so — tako trdi grški en-tenti naklonjeni list »Nea Hellas« — o-gorčeni proti ententi, ker da je pustila v Albanijo pobeglo srbsko vojsko — stradati. Ententa da se je igrala z nesrečo srbskega naroda. Posebno da je ogorčilo Srbe, ker niti tega niso dovolili, da bi se bil kralj Peter izkrcal v Valoni, da bi bil s svojo navzočnostjo osokolil srbsko vojsko. Tej nasprotno sliko o razpoloženju Srbov je podal ministrski predsednik izven — dežele, g. Pašić, v razgovoru z atenskim poročevalcem lista »Ruskoje SI-;-vo«s. Če ta razgovor ni izmišljen ali kri- Strm O.__ vo zasukan, Je g. Pašić iwekel zahvalo Cntenti na tem, da se Je zavzela za stvaT Srbije, ter )e rekel, da ententa ni kriva na nesreči Srbije, kajti čete entente da niso iz militaričnih razlogov mogle pravočasno priti na srbsko bojišče. — Nu, ne le verjetno, ampak ceJo naravno M bilo, da je hotel g. Pašjč opravičevati entento, ker je bil nie najzvesteji — kompanjon in pada tudi nanj krivda, Če se ie kupčija tako slabo obnesla. Razbreme-njajoČ entento. razbremenjuje g. Pašič tudi sebe. A vsakdo se skuša razbreme-njati, kakor ve in zna. Na vsak način zveni pa kakor krvava ironija, da »Ru-skoje Slovo« očita Pašiču, da je bil nasproti diplomaciji entente preveč popustljiv. Saj je tudi Grška ravno tako »popustljiva«, ker — mora! Do važne osebne izpremembe na vodilnih mestih >e prišlo tudi v Nemčiji. Par dni sem so prodirali v javnost glasovi, da nemški »veliki admiral« — to je najvišje odlikovanje v mornarici Nemčije — in resnični ustvaritelj sedanje veličine nemške vojne mornarice Tlrpitz odstopi. K temu prihaja še, da je ta admiral s cesarjem Viljelmom naravnost v razmerju osebnega priiateljstva. Tem večje je bilo začudenje nad glasovi o njegovem odstopu, ki je res že izvršen. Glede vzroka se kot gotovo poroča le toliko, da je Tirpitz prišel v navskrižje z državnim kancelarjem glede mere strogosti na iz-vaianju napovedane podmorske vojne proti trgovskim parnikom: ali naj se tor-pedirajo le oboroženi trgovski parniki, ali pa sploh vsi brez razlike in brez ozira na okolnost, ali so parniki sovražnih ali nevtralnih držav. Glede vprašanja pa, kdo je bil za ostreje in kdo za milejo postopanje, gredo vesti navskriž.... Vsakako pa je cesar potegnil z državnim kancelarjem. _______ Bank v ere m 9 32066 » Kreditni zavod » 7'982 » Depozitna banka 9 4717 » Nižjeavstrijska esk. družba » 4'270 » Landerbank » 16*354 9 »Mercur« » 9'032 9 Unionbank » 6486 9 Prometna banka » 14*220 9 Centralna banka nem- ških hranilnic » 5'397 9 Četrto custrljsRo vojno posojilo. Kakor se je že poročalo z Dunaja, se v kratkem izda četrto avstrijsko vojno posojilo. Že dalje časa so se vršila posvetovanja med finančnim ministrom vit. Lethom, guvernerjem poštne hranilnice dr. bar. Schusterjem in voditelji merodaj-nih denarnih zavodov in v kratkem se izda poziv, ki bo vabil avstrijsko prebivalstvo k podpisovanju novega vojnega posojila. Način izdaje še ni definitivno določen, toda stvar bo kmalu gotova, da se bodo mogli ugodni pmiadanski meseci izkoristiti za namestitev novega vojnega posojila. Vojno posojilo, ki se pripravlja sedaj, bo četrta velika avstrijska kreditna operacija v sedanji vojni. Prvo vojno posojilo *e je izdalo meseca novembra leta 1914. in sicer v 5Vz odstotnih, v petih letih izplačljivih zakladnicah po kurzu 97'5%. Podpisalo se je tega posojila 2135'5 milijona kron. Drugo vojno posojilo je sledilo meseca majnika leta 1915. To posozilo se je izdalo zopet v 5V6 odstotnih, po desetih letih, torej leta 1925., izplačljivih zakladnicah, ki so se ponujale po kurzu 95'5%. Podpisalo se je tega posojila 2630 milijonov kron. Tretje vojno posojilo se je izdalo v jeseni leta 1915., meseca oktobra, in sicer ravno tako kot obe prvi, v 5Vz odstotnih zakladnicah, izplačljivih po 15 letih, torej leta 1930., po kurzu 93'6 od-stotako. Tega posojila se je podpisalo 4015 milijonov kron. Na Ogrskem so bila istočasno izdana tudi tri vojna posojila in sicer v obliki 6odstotne rente ali pa 5M> odstotnih zakladnic. Prvega ogrskega vojnega posojila se je podpisalo 1170 milijonov, drugega 1120, tretjega pa 2000 milijonov kron. Vsa tri avstrijska vojna posojila so nesla torej 8/80'5 milijona kron. ogrska pa 4290 milijonov, skupaj potemtakem 13070'5 milijona kron; nad 13 milijard. Četrto avstrijsko vojno posojilo stoji v znamenju poceni denarja in rastočih ljudskih prihrankov, ki se kažejo v naravnost čudovitem naraščanju vlog v hranilnicah tn bankah. V mesecih januarju in februarju se sploh vedno veliko nalaga in skoraj vse hranilnice in banke morejo skoraj brez izjeme poročati o večjem ali manjšem porastku hranilnih vlog. Pora-stek hranilnih vlog pri onih denarnih zavodih, ki Jih navajamo spodaj, znaša nič manj kot 184*6 milijona kron. Glede na bodoče vojno posojilo je ta porastek posebne važnosti. Sicer pa niso samo te nove tn ponovne hranilne vloge, zaradi katerih se kažejo končne številke pri spodaj navedenih u-radnih denarnih zavodih tako ugodne, temveč sodeluje tu Še drug činitelj, ki se pa izravnjuje potem z izplačili za vojna posojila. Dejstvo je namreč, da se trajno zmanjšujejo izplačila, ki pa se seveda morejo zasledovati edino le pri onih zavodih, ki izdajajo, kakor poštna hranilnica, podrobne izkaze o gibanju vlog in denarja, radevajočem vložne posle. Tako so se izplačila vlog pri najstarejši hranilnici, »Prvi avstrijski hranilnici«, ki so znašala leta 1913. še 131 milijonov, znižala leta 1914 na 120 milijonov, leta 1915. pa celo na 97 milijonov. Seveda pa v teh izplačilih niso všteta izplačila vlog, ki so bile odpovedane na podlagi podpisov vojnih posojil. V naslednjem naj navedemo številke, ki kažejo, za koliko so se v mesecih januarju in februarju leta 1916. zvišale hranilne vloge pri najvažnejših avstrijskih denarnih zavodih. Poštna hranilnica za 11*328 milijona. Prva avstrijska hranilnica » 32*442 » Centralna hranilnica dunajske občine » 12'891 » Šest manjših dunajskih hranilnic » 15'315 » Angiobanka » 12T29 » Tudi v prvi polovici meseca marca so imeli ti denarni zavodi znatno zvišane hranilne vloge in fe torej pričakovati, da bodo zazna men ovali ob koncu meseca zopet znaten porastek. Zelo žal nam je, da ta skrižaljka ne navaja tudi znatnejših provincijalnih denarnih zavodov, n. pr. čeških in onih v naših Južnih pokrajinah, ker bi se tako pokazala jasnejša slika splošnega položaja. Resnica je, da imajo v oni skrižaljki navedeni zavodi, banke, svoje podružnice po vsej državi in da tako kažejo tudi sliko gospodarskega položaja v vsej državi, toda ta slika je le kolikortoliko motna, kajti prepričani smo, da imajo glavni delež na izkazanem porastku hranilnih vlog le centrale in centralnejše ležeče podružnice, dočim pa se bo prirastek zmanjševal tem bolj, čim bližje je fronta. Stvar pa seveda nima zato prav nikakršnega prikrajševalnega pomena glede uspeha vojnega posojila, kajti tam, kjer je večji promet, kjer je zato večji dobiček in so zato tudi znatno povečane hranilne vloge, tam sme država tudi s tem večjo gotovostjo pričakovati tem izdatnejšega sodelovanja občinstva pri podpisovanju vojnega posojila. Da se pa tamkaj, kjer je vojna odvzela vse in se ljudstvo preživlja le s pomočjo države same, ne more pričakovati milijonskih podpisov, je pač umevno. Prepričani pa smo, da bo tudi četrto vojno posojilo zopet jasen dokaz domoljubja avstrijskega prebivalstva in požrtvovalnosti v obrambo monarhije. Iz zgodovine Verduna. Trdnjava, okoli katere se vrše sedaj, rekli bi, skoraj najljutejši boji, kar jih pozna sedanja vojna, je bila že od nekdaj važno torišče v boju narodov med seboj. V rimski dobi se ie imenovala Verodu-num ali Viridunum in je bila že tedaj važna vojaška utrjena postojanka. V dobi selitve narodov ie pobegnil pred navalom Frankov v to trdnjavo leta 485. p. Kr. zadnji samostojni rimski oblastnik Syagri. Sedemnajst let pozneje je prišel pred Verdun frankovski kralj KIo-dvik in ga oblegal. Leta 778. je prišel pod Verdun Karel Veliki, zavzel trdnjavo in razdejal vse utrdbe. Leta 843. je bila sklenjena v Verdunu ona glasovita »ver-dunska pogodba,« po kateri se je razdelila Frankovska država med tri sinove Ludovika Pobožnega: Lutarja I., Ludovika Nemškega in Karla Plešastega. Leta 889. so Nomani vdrli v verdunsko škofijo in so izpremenili cvetoče mesto v prah in pepel. Kakih trideset let pozneje je občutil Verdun srd prvega saksonskega kralia Henrika, proti kateremu se je uprl Cesar pa je pozabil velikodušno upor Verdun-oev in je v nato nastali veliki lakoti še denarno podpiral mesto. Verdunski meš-čanje pa so bili nehvaležni in so se priključili zapadnofrankovskemu kralju Lu-doviku Ultramarinu. Pred trdnjavo je moral priti Oton Veliki, da je ohranil mesto nemški državi. Prihodnja stoletja se je potegoval za Verdun vzhod in zapad, a ko so Nemci zgradili Verdun kot veliko obmejno trdnjavo države, so se pričele v Verdunu samem velike borbe. Od leta 1208. dalje je bil namreč Verdun tudi v posvetnem oziru podložen verdunskemu škofu m tedaj so izbruhnili Uuti spori med škofom in verdunskim grdom, med škofom in Metzgaranom, med škofom in meščani, ki so sedaj eno in potem drugo s*ranko vedno bolj gonili v naročje Francoske in so končno dovedli tako daleč, da so prosili zaščitnih pisem od francoskih kraljev. Leta 1330. je tedaj vladajoči verdunski škof Henrik Apremontski stopil naravnost pod protektorat francoskega kralia in Ludovik XI. je imel že tak vpliv na to nemško trdnjavo, da je dal ujeti neljubega mu škofa de Harancourta in ga pripeljati v Pariz* kjer ga je imel zaprtega v eni svojih železnih kletk v Bastilii. Zastonj je poizkušal nemški cesar Karel V., da bi še ohranil v enajsti uri verdunsko Škofijo nemški državi, kajti prišlo je že tako daleč, da je leta 1552. francoski kralj Henrik II. mogel vzeti Verdun v svojo last. Nemška država je protestirala in tudi mesto samo ni bilo sporazumno s priključitvijo k Francoski, tako da se je odločilo šele leta 1601. in priseglo zvestobo novemu gospodarju. Nemška država pa je bila tedaj že preveč trhla, da bi začela vojno s sijajno napredujočim francoskim kraljestvom, in leta 1661. je mogel Condć že v imenu Ludovika XIII. prepovedati mestu, da bi še nadalje izvrševalo nemške odredbe. Leta 1663. je bila stvar popolnoma končana in je bik) za vselej ustavljeno pravosodje v imenu škofa in ka- pitlja. , . Odtedaj je Verdun vedno bolj izgubljal svojo lastno življenje. Do večje važnosti je prišel šele v dobi revolucije. Leta 1792., 30. dne meseca avgusta, so prišle pred mesto vojske prve koalicije. Trdnjava je vzdržala šestinpetdeseturno bombardiranje, dokler se ni odločilo prebivalstvo, da prisili francoskega poveljnika, da bi se vdal. Vrhovno poveljništvo v trdnjavi je imel tedaj hrabri Beaurepaire, ki se je najodločneje upiral zahtevi meščanstva, ki ga je zato ubilo po silno burni seji v mestni posvetovalnici. Tedaj je bil odpor trdnjave zlomljen. Posadka se ie „fcPlNUSr* itn. /9. umaknila v glavno utrdbo in ko je tam kapitulirala pod ugodnimi pogoji, so prišle pruske čete v mesto. V vojni leta 1870. se te morat tedanji poveljnik v Verdunu Oueriit de Walders-bach zahvaliti pomoči meščanstva, da so bile utrdbe v razmeroma kratkem času pripravljene za obleganje. Trgovci, hišni posestniki, uradniki, vse }e delalo nasipe okoli mesta, ženske ki otroci so pa skrbeli za ranjence. Toda delo topov nemške oblegovalne armade pod poveljništvam poznejšega saksonskega kralja Jurija je bilo presi lov ito in kmalu po padcu Metza se je moral vdati tudi Verdun. Leta 1870., 8. dne meseca novembra, je bila podpisana kapitulacijska pogodba. Po francosko-nemški vojni so Francozi posvečali vso skrb verdunskim utrdbam, tako da je danes Verdun trdnjava prvega reda, opremljena kar najmoderneje. Sedanja bitka pred Verdunom se Je pričela 21. februarja t. 1. in bodočnost pač pokaže, ali bo ta mogočni vogelnik francoske fronte kos tudi sedanjim najmodernejšim oblegovalnim sredstvom nemške armade. HaSe žensko vprašanje. (Konec). Zasiedujmo še nadalje križev pot slovenske uradnice. Po dolgih bridkostih in težavah se je ubogemu dekletu končno morda vendarle >osrečilof da je našla službo. Posredovalnica ej je sporočila, da naj se ta ali ta dan predstavi tu ali tam. Veselega in vendar ežkega srca odide tisti dan tja, kjer naj bi se ji otvorilo novo življenje, sreča. Predstavi se gospodarju in ta ali kdo drug Jo odvede na njeno mesto. Od povsod radovedni, največkrat ne ravno najprijaznejši pogledi, opazovanje, šepetanje, posebno še, če je podjetje drugonarodno. Kakor na iglah čaka revica, da jej določijo delo. Končno je sprejeta. Mine dan. Prijazno se odslovi od svojih sotovarišev ter samozavestno hiti domov, da si napravi skromno večerjico. Srečna Je: sluzi si sama svoj kruh! Svojcev ne nadleguje. Še poslala bo dobri mamici, ko jej izplačajo mesečno plačo. Ali njeno veselje se kmalu Izpremeni v presene:enje. Gospodar, šef prihaja večkrat pogledat, kako nova uradnica vrši svojo dolžnost. Vestna je, marljivo opravlja svoje delo. Šef jo pohvali. Dobro jej de pohvala, še bolj hiti, da bo žnjo zadovoljen. In resi je zadovoljen, vsaj kaže se. Ustavlja se pr njej več, nego bi smel. Vprašuje Jo po domu, stariših. kraju. Nekega dne celo hoče vedeti ta dobri šef, da li ima ženina. Zaniku mu, da nima nikogar, da je popolnoma prosta ter niti ne misli na možitev, ker mora skrbeti za mater, sestre, brate. Se pohvali njeno dobro srce ter jej obljubi, da jej zviša plačo. Srečna je! Dobri ta njen šef! Nekega dne se jej ponudi, da jo spremi, da ne bo sama hodila po ulici. Obotavlja se v zadregi, ali gospodar je dobroduien, po-s'» režiji v, vztraja le iz gole uljudnosti. Dekle se obotavlja nekaj dni, slednjič pa le dovoli, nič hudega sluteča, da Jo šef spremlja do doma. Tu se začne njena nesreča. Ako je ljubezniva s svojim gospodarjem, Je njena propast začrtana, ako pa odkloni šefovo vljudnost, je izgubila službo. Sirota je, bodisi da je ukrenila proti svoji vesti, ali pa da je slušala glas svoje vesti. Na razpotju je; ali naj pomandra svojo čast in poštenje, ali pa izgubi službo. To niso redki slučaji, kar mi gotovo pri-trde vse uradnice, katere so izpostavljene takim nevarnostim. Koliko srečnejši so njih moški tovaiiši? Oni niso prisiljeni prodajati svoje časti za košček težko prisluženega ki uha, ki je s solzami in strupom namočen. Nctvedem naj slučaj: „Gospodična uradnica je srečna, ker je naletela na vestnega, poštenega šefa*. Služba je dobra, plača sicer skromna, ali dalo bi se izhajati, da ima svojce. Toda prisiljena si je iskati strehe in hrane pri tujcih, brezvestnih ljudeh, kateri jo izkoriščajo, da revici ne ostane niti za potrebno obleko in obutev. Ves njen zas u-žek gre za hrano in stanovanje, in vendar potrebuje še marsikaj. Treba je veudar nekaj duševnega užitka, knjig, duševnega razvedrila pri kaki domači narodni prireditvi, v gledišču. Ob vsej svoji skromnosti vendar ne sme dopuščati, da jej otopi duh, da bi jej hirala duša. Duševne hrane Je treba tuui njej. Ali kje jo vzeti, ko Jej nedostaja sredstev? Tretji sluča| je pa žalostno in poniževalno poglavje žene kot žene v veMrih mestih. Gospića ima it preskrbljeno službo ; imela je srečo, ali pa dobro priporočilo. Poiskati si mora le še stanovanje in hrano. Pregleda novine dotičnega mesta, da li bi bilo kako stanovanje zanjo. Zabeleži si več ponujanih stanovanj. Poišče si ulico, dotične hiše številko. Vstopi v vežo ter hiti po stopnjicah v označeno stanovanje. Pozvoni. Pridejo odpirat — navadno ženska, bodisi služkinja ali gospodinja. Na njen prijazni pozdrav Jej hladno odzdravijo ter Jo motre zvedavo in in nekako vprašujoče. Na njeno prijazno vprašanje, da li se tu oddala sobice, jej hladno odgovore: ,Da, ali ženski ne!" Ob velikem presenečenju gospice uradnice se vrata zapro in ona ostane sama na stopnjicah. Srce se jej stisne, sobe silijo v oči. Njej ne dajo sobice! Pa zakaj ne? Saj bi bila pošteno plačala. Zakaj Jej ne, ravno njej ne? Razbija si revica gtavo ter teie počasi iz hiše, kjer je nočejo sprejeti pod streho. Tesnoba se Je prijemlje. Vzame listek iz žepa, kjer je zabeležila vsa ona stanovanja, katera je posnela iz domađh listov. Bo|eče gre v drugo hišo — ne več z veseljem, kot |e šla v prvo — polagoma stopa do nadstropja, kjer bi bilo označeno stanovanje in boječe pozvoni. Odgovor Isti: „Ne sprejemamo ženske podnajemnice". Vrata se zapro. O- stala je sirota zopet pred vrati in ne more pojmiti tega nemega in odločnega odpora proti njej. Kaj to pomeni? Solze jej žalijo oči. „Zakaj me nočejo ? Saj nisem ničesar naredila 1 Zakaj ml zapirajo duri?M Zadosti je. je za danes. Nikamor več ne gre pogledatj Mogoče bo jutri bolj srečna? Povrne se v gostilno, kjer je prenočevala. Drugi dan kupi zopet novine ter si zabeleži nekaj praznih sobic. Danes boječe stopa po ulicah ter išče dotično hišo in Nalahno potrka in pridejo odpirat. Opazujejo Jo od nog do glave in jo vprašujejo, česa želi. Boječe pove, da si išče sobico. „Da, in sicer imamo dve s prostim vhodom na stopnjicah in brez prostega vhoda. Katero Želite?" — „Vseeno mi je, da mi le daste katerok:>!iu. Zdaj se začne izpraševanje; ,Ste li uradnica, učiteijica ?u „Uradnica sem". „Kje ste zaposlena?" „Pri tvrdki N. N.!" „Hočete tudi hrano?" „Kosilo samo! Večerjo in zajtrk si napravim sama 1" „Pridite pogledat jutri, ker sem v dogovoru že z drugo gospico, pa jej nisem gotovo obljubila". Naša znanka se poslovi nekoliko pomirjena ter hiti v gostilno, svoje začasno bivališče. Po preteku dveh dni se zopet oglasi, kakor je bilo dogovorjeno. Sprejmejo jo hladno ter jej povedo, da so oddali že obe sobi moškim, kateri so obljubili večjo stanarino. Zopet je na cesii! Drugi dan ista Kalvarija. V neka erih krajih je predrago za njeno skromno plačo, drugje jo odklanjajo, ker je ženska, pač iz tenkovest-nosti, boječ se imeti v hiši osebo, ki bi o-madeževala njih dobro ime. So celo hiše, katere niso teko vest ne ter robato izražajo svoje namene. Naša znanka pride v hHo ter pove svojo željo, da bi dobila mirno, tiho sobico. Z zlobnim nasmehom jej oddajalka ponudi sobo z vhodom na stopnjicah, češ, da ne bo motena, ker lahko odhaja in prihaja, kadar se jej poljubi, katerokoli uro podnevi in ponočt, ter jo lahko obišče, kdor hote; samo plačati mora višjo najemnino. Začudeno gleda naša znanka oddajalko stanovanja. Ne ume je. Prodajalka ž.nskih duš se Jej zlobno nasmeje, češ: „Nočeš me razumeti in vendar veš, kaj mislim." Sirota uradnica i se zgovori, kri jej šine v lice, oči jej zali- \ jejo solze, ter pobegne iz hiše. Teče po , ulici ter se onemogla zgrudi na stol v svoji j začasni sobici. Plaka, da bi se smiliia; kamnu: „Ker sem tako nesrečna, da si mo- ! ram sama, težko služiti svoj kruh, me sme vsakdo žalili in sumničiti! To |e grozno I Res je grozno in strašno, in vendar je tako. Toda mislil bo kdo in mi celo oporekali „Saj se ne godi samo našim slovenskim uradnicam tako. Tako se godi po vseh večjih mestih." Res je! Godi se takot po vseh večjih mestih ter so takega krute- j ga poniževanja de ežne tudi uradnice dru-| gih narodnosti. Ali zato stvar ni manj po- i niževalna, ni manj grozna. Da se taki dogodki ne preprečijo ? Preprečimo najprej mi, da naših slovenskih uradnic ne bodo žalili na tak sirov in oduren način. Zavzemimo se zanje! Preskrbimo jim zavetje, kjer jih ne bo žalil n hče. [ Dajmo jim zavetišče, kjer se bodo čutile doma. Preskrbimo jirn zaščitnika, ki jih bo branil pred vso to druhaljo človeške pro-palostil Tak zaščitnik, svetovalec in branitelj bi bil edino le Zavod sv. Nikolaja. Ustanoviti društva samo za ur dnice bi naš revni in izmučeni narod ne mogel, kar ve najbolje oni, ki se je bavil z ustanavljanjem podobnih društev. Zavod sv. Nikolaja pa ni bil ustanovljen edino e za služkinje; pač pa za vse službujoče ženstvo naše domovine slovenske, in vanj so se zatekale tudi druge S ovenke vseh službenih razredov, od učiteljice, u-radnice katerekoli vrste do najpreprostejše služkinje. Za vse je bilo dosti prostora. Vsaki službujoči mladenki je Zavod nudil zavetje, pomoč in zaščito. Odbor Zavoda sam pač daje najboljši dokaz in zagotovilo za to. Vodstvo in odbor sta sestavljena iz vseh vrst naših tržaških Slovenk. Vu ni razlik stanu. Poleg soproge odvetnika sedi soproga trgovca, učitelja, profesorja, obrtnika, delavca, učiteliica, kuharica, sobarica, vzgojiteljica ter preprosta služkinja. Ljubezen do naroda in zapuščene mladine je razpodila vse stanovske predsodke, ugladila vse zapreke Ta čista idealna ljubezen do trpečega naroda je združila v lep harmoničen sklad vse nazore, zasula vse prepade, kateri so ločili ženo od žene. V odboru Zavoda sv. Nikolaja so zbrane le zajvedne narodne Slovenke. Njih geslo Je: „ Čuvajmo, vzgajajmo in branimo našo žensko mladino!" Kremenova. _V Trsta dne 19. marca, 191* Od teh nevidno delujočih sil pri planetih je pač odvisna vsa organska in neorgan-ska priroda v vsem vesoljstvu, kakor "če posebne vrste učenjaki. Zato smo tudi mi odvisni od nevidnih sil. V neki znanstveni knjigi se čita, da, čim je Saturn stopil v zvezo aH kon}ukcyo s Solncem, nastaja potres na zemlji. Konjukciji Marsa z Venero sledijo pa veliki boji med človeštvom. Torej je resničen indijski pregovor, ki pravi: Človek misli drugače o stvareh in ^drugače jih nebo izvršuje. Ali po naše: Človek obrača, Bog obrne. Gotovo je, da je potres v zvezi s premeščanjem in pogrezanjem podzemeljskih plasti. Vse to je odvisno od ohlaje-nja in krčenja spodnjih vročih (mlaiših) zemeljskih plasti. Potresov je več vrst. Močni in trajajoči nastajajo vsled izpremenjave in sunkov zemlje, ki prihajajo iz središča ter se od tam razširjaj o kot valovi vode, na katero smo vrgli kamen. Vsled pretresov se pa večkrat zemeljske plasti prekucavajo in valovanje potresa traja takrat navadno dolgo časa in se razprostira na veliko daljavo. Druge vrste potresi pa nastajajo v bližini ognjenikov ali vulkanov, kjer silijo na ognjemško žrelo razne pare in o-gnjene plasti lave, ki se prej ali slej tudi razlije iz kratra po okolici. Takrat bruha ognjenik. Pri imenovanih potresih se navadno dogajajo velike nesreče, ker se rušijo poslopja in druge naprave ter zahtevajo večkrat veliko človeških žrtev. Taki pojavi so nam znani iz bližnje minolosti v Italiji, v Mesini in drugod. Če so prav močni sunki, občutijo celo gore in ccla pogorja, ki se prekucavajo in zasuvajo kar je bilo na površju. Tudi naš premog je nastal vsled prekucnjenih gozdov, katerih les se je polagoma spremenil, ker ni imel zraka — kisika — v oglje — premog, s katerim kurijo lokomotive in peči. Naše gore, kakor tudi naš apneni-ški Kras so se v milijonski dobi ustvarili iz morskega blata v trd kamen, ki se je kot debela plast dvignil nad površino morja, kar nam svedočijo v njem nahajajoče se okamenine (morske živali: polži, ribe in rastline. Tretje vrste potresi so majhni in bolj lokalnega pomena. Pri teli napravija podzemeljska voda razne votline, v katerih se pogrezajo tamkaj ležeče plasti kamenja in prsti. Ker so potresi velikega znanstvenega pomena, naj se vsak njihov pojav točno objavlja.____ P. ^ Aproilzncllslfg stuarl. Kaj g&bivno prihodnji Secics? Prihodnji teden, od 20. do 26. marca 1916 (trideseti teden) se bodo dobivala naslednja živila aprovizaeijske komisije in sicer na en odmerek izkaznice za živila: 1 kg koruzne moke po K 0*76 kilogram Vz kg fižola po K 0'96 kilogram lA kg ječmena po K 0'92 kilogram Aprovizacijska komisija si pridržuje, da naznani, kedaj se bo vršilo prihodnje razdeljevanje bele moke, ki se bo dobivala na nove izkaznice za kruh in moko, veljavne od 20. marca pa do 2. aprila 1916. Potres. Dne 12. marca t 1. ob 4Vz zjutraj smo občutili v Avberu in tudi v bližnjih občinah potres z lahkimi tresljaji. Čutilo se je gibanje in škripanje posteljnaka in tudi podobe na zidu so se jele gibati. Valove-nje je trajalo okoli par minut z malim presledkom. Prvi val je bil močnejši, drugi pa komaj občuten. Najbrže je bilo valovanje potresa od vzhoda proti zahodu. O postanku potresa razlagajo učenjaki različno. Potresi se razvijajo najčešče na ognjenišklh. tleh, pa ne vedno. Nekateri menijo celo, da je odvisno tudi od letnega časa in luninih menjav. Na severni poluti postajajo navadna na jesen in zimo. Aleksij Perrcy v Dijonu na Francoskem piše, da ie do 10.000 potresov nastalo za časa ščipa ali pobie lune. Iz tega sledi, da luna, mesec in tudi drugi svetovi vplivajo na našo zemljo s svojo privlačno elektro-magnetično silo. Potom te sile solnca in lune nastajata plima in oseka, ker posebno privlačujeta plin in kapljevino — vodo, svetovno morje. Mmli gesti. Za složno narodno delo v Dalmaciji. Deželnozborski predsednik dr. Vicko Ivčevie je naslovil na gospode, ki so bili v dalmatinskem odposlanstvu pismo, s katerim jih poživlja, naj pripravijo delo za narodno kooperacijo. V ta namen jih vabi na sestanek, ki se bo vršil dne 8. aprila pri deželnem odboru v Zadru, da se dogovore, kaj bi bilo ukreniti v svrho složnega dela naroda in njegovih pred-staviteljev v vseh vprašanjih, ki se tičejo interesov naroda in dežele. t Andre] baron Winkler. V izredno visoki starosti 91 let je umrl te dni v Gradcu. kamor se je bil preselil radi vojne z Italijo, Andrej baron Winkler. 2 njim pada v grob mož, ki je nekdaj živo posegal v življenje našega naroda kot odličen državen pol. uradnik, kot drž. poslanec, kot pospeševatelj naše književnosti in kot zaščitnik pravic našega jezika v uradnem poslovanju. Časi, ko je on vodil okrajno glavarstvo v Tolminu, so še sedaj v živem spominu po vsem okraju in prebivalstvo se še vedno hvaležno spominja tega izrednega moža, ki je, kakor redki politični uradniki, umeval nalogo političnega šefa v okraju: ne bodi avtokrat-ski gospodovalec, marveč moder svetovalec in dobrotnik ljudstva. Politični u-radnik imej upravnega talenta in — srca! Z največjo ljubeznijo in brigo se je zanimal za vsako potrebo vsakega kraja v svojem uradnem območju in pomagal ie kjer in kolikor je mogel. Tak je bil v Tolminu, tak kot pozneji deželni predsednik na Kranjskem. Naša osrednja pokrajina ni še imela deželnega šefa, ki bi bil tako v čislih pri ljudstvu. Za časa ministrstva Taaffejevega je bil Wink!er tudi poslanec v državnem zboru kot zastopnik Goriške, kjer je vstopil v Hohen\vartov klub, kjer so bili Pruženi tudi drugi slovenski poslanci. Nad vse pa ga je odlikovala njegova resnična in globoka ljubezen do naroda in njegovega jezika. Tako v Tolminu kakor na Kranjskem je uvajal slovensko uradovanje, kolikor je bilo to od njega odvisno in kolikor je bilo le možno v nekdanjih za naše narodne aspiraciie toli ne ugodnih časih. Osebno ga ie bila sama skromnost in ljubeznjivost, kakršnje redko nahajaš med našo birokracijo. O tej njegovi skromnosti in Ijubeznjivosti in a t v Ul Trstu, do? I?. marg* 1916 »EPIN5ST« itjv. 79. S(fM fll- njegovi gorki ljubezni do svojega jezika se Je mogel pisec teh vrst Cesto prepričati kot skromen — vojak v Ljubljani. Kot skromen podrejen organ odličnega vojaškega urada je prihajal po službenem nalogu večkrat v stike s tedanjim prvim uradnikom v deželi. Ko je bil prvikrat pri njem, ga je nagovoril nemški, ker je smatral to — kakor so že razmere pri nas — po nemški. Ko pa mu je na Win-klerjevo prijazno vprašanje odgovoril, od kje da je, je začel Winkler s slovenskim razgovorom tudi v službenih stvareh. Tudi na ulici ga je baron Win-kler vsikdar slovenski prijazno pozdravljal in često sta se v »Zvezdi«, v bližini »Kazine«, razgovarjala v slovenskem jeziku. ko je vse okolo njiju nemško če-brrhilo. Niso to nikaka bogve kako važna de a, ali velepomembna so za karak-teristiko pokojnika, za njegovo čustvovanje do svojega naroda. Ljubil je svoj narod, čutil žnjim in delal zanj kot državni uradnik in to je najlepši spominski cvet, ki mu pokladamo na njegov mrtvaški oder. Pokojni baron Winkler se je porodil iz priproste kmečke hiše pri Nemcih v občini Trnovo nad Gorico. Njegovo za javni blagor velezaslužno delovanje ie dobilo priznanja tudi z najvišjega mesta. Cesar ga je odlikoval z velikim križem Fran Jo-sipove^a reda in z viteštvom železne krone II. razreda, a povodom vpokojitve leta 1892 — mu je t>odelil baronski stan. Lepi Tolmin, ki je sedaj pozorišče krvavih bojev, se mu je izza časa tamošnjega službovanja vzljubil tako, da mu je ostal zvest do svoje smrti. Vsako poletje je preživljal tam v svoji vili — nasproti ljudski šoli — a zime v Gorici. Vojna z Italijo ga je pregnala v Gradec in je tako potrgala te vidne vezi, ki so srce in ljubezen pokojnika spajale z našimi lepimi goriškimi «gorami* in njih solnčnim glavnim mestom. Hvaležen spomin do pokojnega \Vinklerja pa ostane neminljiv v srcih prebivalstva. Nova imena mestnih otroških vrtcev. Cesarski komisar je odredil, da se bo odslej imenoval mestni otroški vrtec na Novi reni »Mestni otroški vrtec po ustanovi nadvojvodinje Gizele«, oni v ul. Manzoni » Mestni otroški vrtec po ustanovi nadvojvode Rudolfa«, oni na Stari reni pa »Mestni otroški vrtec cesarice Elizabete«. Županstvo občine Podgora, sedaj v Rihemberku, se tem potom zahvaljuje vsem onim županstvom in komisijam, ki so beguncem iz podgorske občine razdeljevala živila, prejeta iz aprovizacije, in ravno tako tudi gospodu okrajnemu glavarju grofu Dandiniju v Gorici, ki po svojih najboljših močeh podpira podpisano županstvo v skrbi za podgorske občane. Hvala vsem na izkazovanju tolike ljubezni ubogim beguncem. Obenem pa podpisano županstvo naproša še one občine in komisije, ki se dosedaj morda iz kateregakoli razloga niso mogle ozirati na begunce iz podgorske občine, da se odslej, če jim je le mogoče, ravnajo po zgledu tistih, katerim gre za dosedanjo skrb napram našim ljudem naša najtopleja zahvala. — Županstvo občine Podgora v Rihemberku. — Franc Terpin, žup. nam. Zahvala. Tržaška ženska podružnica CM1 si šteje v preprijetno dolžnost, zahvaliti se vsem onim, ki so sodelovali pri podružničnih prireditvah v letu 1915. in 1916., bodisi na korist junaških brani-teljev našega ljubljenega Primorja, ali na korist revnih orok družbenih šol, oziroma CMD. Iz srca se zahvaljuje vel. ge. Ljudmili Prunkovi in gčni. Milki Marte-fančevi, ker sta prestavili spevoigro »Habsburški rod« in in ge. Prunkovi še pr>sebei, ker je spisala nalašč za zadnjo prireditev: otroško igro »Mala prosto-vollca«. Ni majhna njena zasluga da ste se obe prireditvi obnesli tako sijajno. Njej. kakor gčni. Martelančevi stotera hvala! Srčna zahvala bodi tem potom izrečena ge. Miri Engelmaimovi in gčni. Pavli Hoče var jevi, ker sta tako lepo naučili deco deklamiranja »Habsburškega roda« in gčni. Hoče var je vi še posebej, ker je priučila za otroški nivo res dovršeno uprizorjeni »Razgovor«. Iskrena zahvala gčni. V Idi Kersnikovi za njen veliki trud, ki ga je imela z naučenjem tako lepo uspele igre: »Mala prostovoUca<-. Odobravanje hvaležnega občinstva bodi vsem trem v majhno odškodnino za njih trud. Iskreno zahvalo dolgujemo g. V. Bohincu, ker je izdelal 7 skioptičnih slik, In g. F. Marlnčeku za njegarv trud pri skioptikonu. Hvaležno se zahvaljujemo gg. VVaschtetu in C. Petrovcu za njuno spremljevanje na klavirju in harmoniju pri vseh naših dosedanjih prireditvah, g. L. Katniku, ker je šel na roko pri uravnavi garderobe in odra, g. S. Dimniku za sestavo, pisanje in odpošiljanje vabil ter pomoč pri dekoriranju dvorane o priliki slavnostne prireditve L dec. 1915., ter gg J. Pruitku, B. Borštniku, S. Dimniku, C. Fetrovcu, A. Waschteiu za sodelovanje pri mešanih zborih. Srčna zahvala vsemu ostalemu CM učiteljstvu, ki je VKrbelo pri prireditvah za red v dvorani in pri vhodih ter pomagalo pri oblačenju otrok in ureditvi odra. Topla, iskrena zahvala njemu, ki je »duša« naših prireditev, našemu neumornemu Karlu Mah-kod, ki je vedno pripravljen, da se odzove našemu klicu z največjo vnemo in požrtvovalnostjo. Ženska podružnica CMD in CMD sploh mu dolgujeta neomejeno zahvalo in hvaležnost. Z največjo hvaležnostjo se zahvaljuje ženska podružnica CMJD naši dični »Posojilnici in hranilnici«, ki nam odstopa velikodušno popolnoma brezplačno gledališke prostore za vse ftaše prireditve. Dal Bog, da ji normalni tasi povrnejo vse tozadevne stroške. — Na&i ljubi ded, ki s tako vnemo rešuje svojo nalogo ter ie v čast nalih CM Sol in njih učiteljstvu, izrekamo toplo zahvalo in željo, da bi i nadalje btfa vsem v čast in slavo. Vrlemu našemu občinstvu, ki drage volte prihiti k našim prireditvam ter napolni do zadnjega kotička gledališko dvorano, pa hvala, tisočera hvala. Prepričano naj bo, da mu bo ženska podružnica CMD stala vedno ramo ob rami ter delovala vedno ž nJim in zanje. Bog plati! — Za odbor ženske podružnice CMD: Antonija Slavik, predsednica; Dora Vinšek, tajnica; Lina vdova Trnovec, blagajničarka. Aretirani. »Grazer Tagblatt« poroča, da so bili dne 11. t m. aretirani na Koroškem Franc Ksarver Meško, župnik pri Mariji na Zilji, župnik Jurij Trunk in cerkovnik Mihael urafenauer v Perovi pri Beljaku. Vabimo k prireditvi v korist »Dijaškemu podpornemu društvu« v Trstu, ki bo danes, ob 4. popoldne pri Sv. Ivanu v prostorih »Gospodarskega društva« pri cerkvi s sledečim sporedom: 1. E. Adamič: »Zapihaj južec«, enoglasni zbor. 2. Stritar: »Junakova smrt«, dekl. gč. Majda Schmidt. 3. a) »Lepe noči«, iz o-pere »Hoffmanove pripovedke«, b) Alberti: »Serenada«, Maksi in Ivan Žgur, gosli s spremljevanjem glasovirja. 4. K. Adamič: »Dekletce podajmi roke«, mešan zbor. 5. »Ah ti otroci!« prizor. 6. K. Hoff-meister: »Narcisov cvet«, tenor solo. 7. »Soča hraniteljica«, dekL g.Č Elvira Kralj. 8. a) Fr. DrdJa: »Serenada«. b) Raff. I.: »Cavatina«, gosli s spremljevanjem glasovirja. 9. Ferjančič: »Planinarica«, mešan zbor sć sopranom solo. 10. Bratina: »Će sta dva...«, enodejanka. Vstopnina: 50 vin., sedeži: 30 vin. Z ozirom na plemeniti namen, ki ga ima to društvo in na dobro voljo sodelovateljev, se prireditelji nadejajo obilne udeležbe. Apel na usmiljena srca. 201etno dekle Ana Tuta iz Zatolmhia je prve dni avgusta 1915. izgubila levo nogo. Odbila fej jo je italijanska granata. V težkem stanju so jo spravili v bolnišnico v škof j i Loki in potem v Ljubljano. Sedaj pa se nahaja v rezervni bolnišnici na Dunaju št. 11, Kastelgasse. Hiša domaČa je popolnoma pogorela in istotako vsa obleka. Nje družina je sploh siromašna. Zdravniki so jej rešili življenje in bliža se čas. ko bo morala zapustiti bolnišnico. A ne le brez noge, ampak tudi brez obleke m vsakih sredstev. Zato je nje položaj obupen, da s strahom gleda v bodočnost. Velike so sicer zahteve, ki jih sedanji čas stavlja do javne požrtvovalnosti in usmiljenja. Ker je pa to slučaj, ki je v posebni meri vreden tega usmiljenja in ker gre tu za ož)o rojakinjo našo iz naših krajev, ki so neposredno izpostavljeni vsem grozotam te vojne, izzvane po brezdušnem sovražniku, se vendar z zaupanjem obračamo do usmiljenih src z apelom, naj priskočijo na pomoč vsaj v toliko, da si bo mogla nesrečna revica nabaviti vsaj nekoliko obleke in — umetno nogo, ki jej vsekako ublaži silni udarec,k ki jo je 2&del. Darovi naj se pošiljajo upravi našega lista. Opozarjamo še, da je Ana Tuta pred vojno služila v Trstu. Iz Črnogorskega ujetništva se je oglasil Andrej Spacapan iz Ozeljana pri Sem-pasu ter pošilja iz daljnje Sardegne v Italiji srčne pozdrave vsem rojakom in sorodnikom. Po dolgih 8 mesecih, ko te bil smatran že za mrtvega, je s svojim sporočilom neverjetno razveselil posebno svojo družino in sorodnike. Iz te vesti lahko razvidljo vsi oni, ki so v strahu glede usode svojcev, ako se ti niso oglasili z bojnega polja, da se to tudi pozneje lahko zgodi. To naj Jim bo v tolažbo! Šolska prireditev se bo vršila na Kati-nari v dvorani pri Padovanu na praznik, v soboto, dne 25. t. m., ob 3Vz pop. v prid vdovam in sirotam padlih vojakov- in sicer le za odrastlo občinstvo. Za šolske otroke se ponovi ista prireditev drugi dan, v nedeljo, dne 26. t. m., ob isti uri in v isti plemeniti namen. Spored je naslednji: 1. N. Novotny: »Krasen pogled na ta božji svet«, petje. 2. V. Poljanec: »Za domovino Avstrijo«, deklamacija. 3. A. Hribar: »MlatiČi«, prizor-petje. 4. J. Štrukelj: »Kdor ne uboga, tepe ga nadloga«, igra. 5. »Mladi modrijanki«, dvogovor. 6. A. Hribar: »Oba junaka«, pri- zor-petje. 7. R. Mojster: »Za sinom«* deklamacija. 8. D. Jenko: »Na tujih tleh«, petje. 9. S. Gregorčič: »Soči«, deklamacija. 10. S. Sardenko »Soči«, deklamacija. 11. M. Oregorič: »Lepota slepi«, tera v 2 dejanjih. 12. Moskovsky: »Serenada«, gosli s spremljevanjem glasovirja. 13. *** »Tožba po materi«, prizor-petje v 2 dejanjih. 14. A. Kosi: »VenČek pesmi za šolo in dom«, petje. 15. Cesarska himna. Vstopnina: Za odrasle 40 v, sedeži 20 v; otroci 10 v. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. Na obilno udeležbo vljudno vabi učiteljstvo. Svatba na grobju. V »Dnevniku Narodovem« čitamo: Nedavno so se v Pietr-kovu (v ruski Poljski) pripetili dogodki, ki jasno pričajo o moči srednjeveškega praznoverja, ki vlada med domačiiji židovskim prebivalstvom. Med poljskimi Židi v kraljevstvu Poljskem se je ohranila trdna vera, da Je vsako epidemijo možno zatreti s svatbo na grobju. Ker se je v židovskem delu mesta v Pietrko-vu razširil tifus, so nabrali 2idje znaten znesek, dobili par mladih siromašnih ljudi ter priredili na grobtu svatbeno veselje. Dekletu so dali doto 200 rubljev, ostalo pa so porabili za trožke. Na grobju so priredili baldahin, ograja je bila prevlečena z belim platnom, ki so je dali nevesti, da sešije svatbeno srajco in perilo. Obed se je vršil ob navzočnosti tisočev radovednežev in ta množica se je vračala v mesto polna nade, da Je epidemija — uničena. Kdo ve kaj? Fran Bizjak, k. k. Lir. 5, 2. Feldkomp., vojna pošta 63, se nahaja že več mesecev na bojnem polju in od tedaj pogreša svoje starše Antona Bizjaka in soprogo iz Kozane h. št 59, pošta Kozana, Goriško. Odkar je izbruhnila vojna z Italijo nima nobene sledi o njima. Zato prosi sorodnike, prijatelje in znance, pa tudi druge, ki bi utegnili kaj vedeti, kje se nahajata imenovana, da bi mu to blagohotno sporočili na gornji naslov. Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene In bolne junake ter za one v okopih. Pošljejo na! se v Narodni dom. Zavod sv. Nikolaja bo imel odborovo sejo v torek, 21. t. m., ob 5 pop. Vse od-bornice prosimo, da se seje gotovo udeleže. <*.ESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (BosAkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorfcio Oalatti. zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ___ :: HALI OGLASI :: □□ □□ m računajo po 4 »iot. booodo. Mutno tiskano boaode m r*4u n»jo enkrat rti — VlJm^Jk . pristojbino snsln 40 otoMnk. . □n □□ tpravlja oblake po ni »Vi Slovensko coni? Travormlo Al Boseo 'štev. 3 Trato 7. Gospo MM^i«*01 in nem-140 I nttfl kou ne proda po ugodni ceni. — Vrdela-LcPU Soogl etto M 174. _ 141 Iffffim gospodično Slovenko so podu če vanje ISCCm nemškega jezika. Naslov poro Ins. odd. Edinosti. 142 Klepar, begunec ssstfisesfcjg cevi za štedilnike in peči, ter vsakovrstna klepar-•ko dela po jako niski coni. Ker jo "begunec, in oči potreben, ee toplo priporoča sL občinstvu Farneto 29. IWlfmilfli M prodaja v posodah za sr etili ke rciruiisj peči T skladišča nI. Acqne 19. m 186 I Ano kranjske šunko razpošilja dokler je zaloge Lisyc Fr. CERAR, 9tob pošta Domžale pri Ljub Ijani. ro 78 Ho debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razaa rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe* in drago prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nucolo štev. 19. 62 Tflllfl meblirana z dvema posteljama, na željo »Ullll tudi hrana, odda se družini ali drema mladeničema. Commerciale 9, mezanin. 300 Limone en pom&ranie vedno sveže k-kir todi snho južno sadje ter sir amenthaler, sardine v olju priporoča PAVEL RUPPS, Lin« a. d. D. veletrgovina z južnem sadjem, ustanovljena leta 184?. —• Prosi se cenj. občinstvo ?.a nemško korespondenco. — Pcš^'ljatve po povzetju ali antecipatno pošiljate v denarja. Jamči se za zanes jivo postrežbo. ggpppoooppnpopppppogPDppunppoDgn |i Mirili atrije NOE I Trst - Corso štev. 39 - Trst B g 10 dopisnic v platinu, zgotovljene d v 48 urah od K 3 naprei, z vsakim g vremenom. Za vojake nizke cene. □ :: Tudi električna razsvetljava. :: na-------------—_ nI PapaarpsaDctDODaannaaaoaaaDDDaDOi Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker« lev in razprodaja na drobno In debelo Jakob Perhauc Trs«, Via delfie Acque št. 6 (Nasproti CaU6 Centrale). Velik izbor francoskega Satupanjca, pene lnih italijanskih in avstro-ogrskJh Vin. aezer-rdeaus. Burgunder, renskih Vin, Mesella in Chiantl. R konjak, razna žganja ter uosebni pristni tropinov Rum, nov ep Iz slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli tlčnih krajav. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. HiilEiiiliUiillši ■IIIIBIIBII liHI Gospodarsko društvo na Prošeku registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi na obtni zbor ki se bode vršil v soboto, dne 25. marca 1916 ob 10 dop. v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poroči'o nadzorstva. 3. Odobrenje računsk. zaključka za I. 1915. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Razni nasveti in predlogi. NA PROŠEKU, dne 19. marca 1916. NAČELSTVO. Slovensko, delavsko in obrinijsko, kossumno In gospodarsko društvo .Jadran" — vpisana zadruga z omejenim poroštvom — v Trstu, ulica Industrla Štev. 10 vabi na redni občni Dr. H0RVATH TRST, Via Carska 39 S»«€ij«Ust m KOŽNI In SPOLNB BOLfcZN J Šibkost m nervoznosi mm BOUZNI v NOOAH in SKUPIH« tpr«j«Ma Ml tO - t pop« In 4 - 7 ivei« < ob nedeljah od 10-1. Pfjfo^TlSfcVt v. -»i r i'-" i ^»vis .. Izdelki „Slorln" tovarne za Izciala-urnle Jušnih kock u Pozsony (PrčssDiir$)-0$rsko. Čutimo se dolžne opozoriti svoje p. n. naročnike in odjemalce, da so uaši izdelki, katerih zastopnik je gosp. F ran z Hirscbal t Trsta, nI. Burriera 8t 4, I. nadatropj \ i. s. redilne in krepCalne kocke pristal v le criglnalnlh zavojih, medtem ko niso bili drugi konkurenčni izdelki i. s. pod imenom „RohS s zastavice** nikdar na£ Izdelek. Da se izognemo raznim neprijetnim zamenjavam. bomo stavili na prodaj izdelke „i&loria" od zastopnik gosp. SCHAL v Trstu. Zapadno ogrska kmetijska in dt-ležna banka a. d. Westungarlsche Landwlrthschafts und Paizelll* rungshank A. G, Pozse»v Baross! S5Sjo?Srasse C S. ki se bode vršil v nedeljo dne 2. aprila 1916 ob 3 pop. v društvenih prostorih. DNEVNI RED: L Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika! 8. Poročilo blagajnika. 4. Odobrenje letnega računa. 5. Volitev odbora. 6. Volitev nače'atra. 7. Slučajnosti. ODBOif. Ako občni zbor ob tej uri iie bode sklepčen, s« vrši eno uro vo/neje ob vsakem številu članov* ZOBOZDRAVNIK Dr.J.termak se je preselil In ordinira sefa i v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. izdiiaBje zMrez toMias. Miranj?. UHETNI ZOBJE. VvaniiVAlM £*klje vsake vrste. Jakob Margon, liOPUJClIl Solitario »t. 31 (pri mestni bol nišu ci) Ivan KrtiEnranift sala K 2*t0. eipro K 21 nllea Caseraaa I prodaja vermouth K 2*—, mar-ipro K a 80. crema ■ijMila K 2 80. Amaro Istria K 2*80, pelikova« K M0, tropiuove« navaden K 2 80. tropinovec fini K 4, siivovio K 3 60, brinjeveo Z 8*60. konjak K 8-80 Htar, refoik t stekienioah K 2, moSkat v steklenicah 1*80. 13 in žaklje po najviSjih cenah. 134 IHmh kulu naravno Ima na prodaj Qo-VinO DEIU rlško vinarsko društvo sedaj v Prvačini, po zmernih cenah. 138 Imam na prodaj veSjo množino laguna. Ker je letos modra galifta selo draga, m pripo- ' _ 1 " " trt. vos, 135 flajjbmiunl—n slamn ko priporoča gospodom VSOKDOmne trgovcem in aUv. obcfnstVa Fr. CERAR, tovarna v Sob poŠta Domžale pri Ljnb-Ijani. _77 fljublionska kreditu s podružnica v Trstu | Ulica Coserma iteu. 11. Uradne ure od 9-12, od 3-5. SS Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, S tuje zlate in papirnate novce in devize. ■ Daje "predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. I Vlose na bnllžice obrestuje 4% m = Vloge na tekočI In žiro-račun ncjsolje po dosouoru. | Obavila nakazila vojnim ujetnikom. Poslovalnica c. kr. razredn© loferile ROLINwRocke S* dob) 9 , vseh ieharntb S Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduho^ Influenca Kdo naj jemlje Siroltn ? i Vaak. Ki »rpi na frajnom kaJlju. LAiia fc oOvarovafi si ooiaxnln«go bidronfl. X Osefti kroničnim ka/arom OroMtljov, % 5»rolinom ozdrave. Vadu&IJivi .kaforirn Sirolin tn#/no olehča naduho- . Skrofusni of roci.pri kafarlh učinkuje3irolm t ugodnim vspehom na splošni pocufek. m i ■■■■■■ir i a a aa aaaa ^^^^ M ■ ■ mmm ^^ ■■■■■aniHiBBssaiSBsssiBB SKLADIŠČA S. OHLER & C^f SKLADIŠČA NalveCla skladlKa v katerih se dot>6 vsi predmeti. Vsakdanji prihod novosti, "t^ '^BT Vsakdani! prihod novosti. Trst, Corso 16. Vatikanska izbaral — Najbolji« blago I — NajnlZj« cene I Trst, Corso 16. ' Stran IV. »EDINOST« štev. 79. V Trstu, dne 19. marca 1916. Ljubljanska kreditna banka. V seji upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, dne 16. marca t. 1. je bil računski zaključek za poslovno leto 1915 predložen in odobren. Vštevši prenos dpbička iz leta 1914 znaSa doseženi čisti dobiček po odbitku vseh upravnih stroškov, davka itd. K 817.252'05. Ta dobiček je za K 376.814*59 višji od onega v lancem letu in odgovarja 10 Va %nemu obrestovanju delniške glavnice. Na predlog ravnateljstva je sklenil upravni svet predlagati občnemu zboru, ki se bo vršil dne 8. aprila 1916., poleg statutarnih dotacij izplačilo 6% dividende, t. j. K 24'— za delnico in dodeliti K 265.202,33 rezervnim zakladom. Dividenda bo znašala, ako občni zbor ta predlog sprejme, 2172 ,-o več nego lani. Občni zbor šentjakobske podružnice CMD se bo vršil v nedeljo, 2. aprila t. 1., ob 10 predpoldne v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu. Vabljeni so člani in prijatelji podružnice, da se polnoštevilno udeleže tega občnega zbora. Šentjakobska podružnica CMD priredi v nedeljo, 2. aprila t. 1., v dvorani »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu svojo običajno pomladansko prireditev. Ker nima v sedanjih časih podružnica nikakih dohodkov, temveč le izdatke, je pričakovati, da se slavno občinstvo polnoštevilno udeleži te prireditve. GsspoiMo. Zaa.ua vinska letina in vinska kupcijp. Zadnja vinska letina (1915) je bila na Kranjskem glede množine pridelka le srednja. V celi deželi se je pridelalo okrog 189.000 hI vina, od katerega odpade na Vipavsko 30.000 hI, na Belo Krajino 39.000 hI in na ostalo Dolenjsko 120.000 hektolitrov. Najboljšo vinsko letino je imela Vipavska, kjer se je pridelalo povprek 40 hI vina na hektar. Potem sledijo sodni okraji kr-ški, kostanieviŠki in črnomeljski s 25 hI na hektar, novomeški in mokronjoški z 27 hl na hektar, trebanjski z 18, metliški i tj radeški pa s 15 lil na hektar, ostali okraji so pridelali pod 15 hI vina na hektar. Vzrok tej pičli letini na Dolenjskem leži pred vsem v slabih vremenskih razmerah, Poletje je bilo hladno in deževno, torej razvoju trtnih bolezni prikladno. Palež, plesnoba, siva in navadna gniloba so zdruzerre uničile gotovo nad polovico pričakovane letine. V enem delu metliškega okraja je pa trikratna toča uničila mnogim vinogradnikom zadnjo jagodo težko pričakovanega pridelka. Marsikaj je k neuspehu pripomogla tudi vojna. Vsled pomanjkanja delavcev in galice je ostalo mnogo vinogradov le napi rt — aii celo popolnoma neobdelanih in n e pošk ropi jen ih. V teh seveda ni bilo pridelka skoraj nič. Tudi kakovost pridelka ni taka, kot se je pričakovalo. Trta se je do julija razvijala nenavadno ugodno. Zgodaj je odgnala, nič pozebla, hitro in v lepem vremenu odcvetla, a koncem juniia nastalo je hladno in deževno vreme, ki je z malimi presledki trajalo skozi do trgatve in vse na lepo grozdje stavljene nade so propadale od dne do dne. Le na Vipavskem, ki se na Kranjskem edino odlikuje po svoiem absolutnem vinskem podnebju, je bila kvaliteta pridelka popolnoma zadovoljiva. Letošnja vipavska vina štejemo k najboljšim v zadnjem desetletju. Dolenjska in belokranjska vina so mnogo boljša od onih leta 1914., a vendarle v splošnem bolj srednje kakovosti. Le kakovost sortnih vin je nadsrednja. Kar se tiče cen, je bilo pričakovati, da bodo koj od pričetka visoke. Vsled omejitve izdelovanja piva, zlasti pa vsled bližine bojnega polja, je kon-sum vina zelo narasel. Ker pa starih zalog vina ni bilo, so se cene novega vina močno dvignile. Koj po trgatvi so se prodajala navadna namizna vina na Vipavskem po 60 do 80 h, sortna vina tudi po 1 K 40 h. Te cene so danes narasle za gotovo 20% in je sploh vino na Vipavskem pri pridelovalcih že razprodano. Tudi na Dolenjskem se je kmalu po trgatvi razvila živahna vinska kupčija. Pod 60 h se ni tudi tukaj skoraj nič vina prodalo, ampak večina kupčij se je sklenila po ceni 80 h do 90 h. Boljši, to je večji in premožnejši gospodarji niso sploh pod 90 h prodajali. Današnja cena je že med 90 fi do 1 K. celo nad 1 K liter. Pa tudi na Dolenjskem je vina že malo, a dobi se ga še, zlasti v krajih, ki so od prometnih žil bolj oddaljeni. Od mnogih strani je bilo večkrat izraženo, da je letošnja cena vina pri pro-ducentih zelo pretirana in neopravičeno visoka. V nekaterih slučajih je posegla celo državna oblast vmes in je prodajalce radi pretiranih cen kaznovala. Vendar pa je treba razmere dobro poznati in vse zadeve dobro preudariti, predno se sme obsodba izreči. Prvič je po nazoru podpisanega sploh sporno, je-li vino človeškemu življenju neobhodno potrebna reč, ki jo varuje zakon. Abstinenti trde ravno nasprotno in razglašajo vino za najhujši strup na svetu. Pa ne glede na pretiravanja abstinentov, najdemo na svetu cele države, kjer vina niti ne poznajo, n. pr. Danska. Švedska, Norveška itd. Gotovo pa je, da vino ne spada k živilom (Lebensmittel), temveč Ie k nasJadninam (Oenussmittel), enako kot tobak, in se ga tedaj lahko vsak zdrži, ako se mu zdi cena vina pretirala. Pa preidimo k realnemu razmotri vanju. Koliko pravzaprav stane danes pridelovalca 1 hI vina? Ako vzamemo 1 ha vinograda v dobrih razmerah, to je vinograd v dobri legi in v dobrem kulturnem stanu in pri normalnih vremenskih razmerah, potem pridemo do sledečih številk. Letni stroški: 1. Zemljiška glavnica (Orundkapital). Vrednost zemljišča 1000 K 5% obresti od tega 50 K. 2. PosJopna glavnica (Oebaudekapital). Poslopje v vrednosti 2000 K v sto letih amortizirano, z obrestmi in popravili vred, letno 25 K. 3. Inventar. Vrednost orodja itd. 300 K. z 10 Jo letnim odpisom 30 K. 4. Naložna glavnica (Anlagekapital). Stroški za obnovljenje vinograda, to je rigolanje, saditev, cepitev itd., ter stroški obdelovanja v prvih treh letih do prvega normalnega pridelka, 4000 K, razdeljeni na 30 let (ker se vsakih 30 let ponavljajo = tridesetletni turnus) z obrestmi vred okroglo 150 K. 5. Obdelovalni stroški (Betriebsausla-gen), to je letno obdelovanje s potrebščinami kot gnojem, vezivom, galico, žveplom itd. vred 1000 K. 6. Obraba in nadomeščanje kolja 100 K. Skupaj 1355 K. Iz tega sledi, da stane vzdrževanje in obdelovanje 1 hektara vinograda, če vpoštevamo amortizacijo napravnih stroškov, posestnika letno 1355 kron. Znesek ad 5.) se seveda nekoliko zniža. ako obdeluje gospodar vinograd sam, ako dobavlja gnoj in nekatere druge ma-terijaiije iz lastnega gospodarstva, am-pa pri natančnem rentabilitetnem računu je treba vzeti njih polno vrednost. V normalnih razmerah stane tedaj pri nas vzdrževanje 1 ha vinorada 1355 K. Koliko vina se pa predela na 1 hektar? V najboljšem slučaju lahko računamo 50 hl. V takem slučaju znaša tedaj pridelovalna cena 1 hI vina 27 kron. A take letine so redke. Na Dolenjskem je nismo že osem let imeli, nasprotno pa smo imeli eno leto pozebo, drugo leto točo, tretje leto peronosporo itd. Lahko tedaj rečemo, da se je v zajdnjih desetih letih povprečni pridelek komaj povzpel — visoko računano — do 20 hI na hektar. Koliko znaša potem pridelovalna cena 1 hI vina? 60 kron! Vinska cena na Dolenjskem pa redkokdaj presega 50 K za hektoliter, navadno znaša manj kot 40 K, zlasti če je letina bogata. Leta 1915. pa vsled nenavadne podražitve delavskih moči, galice itd. lahko računamo, da so bili stroški pod 5.) vsaj za 200 kron višji, tako da lahko rečemo, da je stalo vzdrževanje 1 ha vinograda lani najmanj 1500 K do 1550 K. Ce se je tu pridelalo na Dolenjskem, kar je pač največ, 25 hI vina, tedaj stane posestnika samega liter vina 62 vinarjev. V mnogih okraj-ih se je pa pridelalo komaj 20 hI na hektar, tu pride pridelovalna cena vina že na 77 h! Ako pa potem še pomislimo, da je pokriti primanjkljaj let 1912. in 1913., ko so bili vinogradi vsled hude pozebe po-polnoma pasivni, potem lahko uvidimo, da današnje cene vina niso tako pretirane, kot bi na prvi pogled sodili. Ni treba zameriti, da izkoriščajo vinogradniki sedanjo ugodno trgovsko konstelacijo, da zboijšajo dosedanji svoj o-bupni položaj. Da je bil ta položaj res obupen, je razvide ti že iz tega, da je vlada po katastrofah v letih 1912. in 1913. sama žrtvovala nad 80.000 K podpore, da je reŠtla male naše vinogradnike pred propadom. Privoščimo jim tedaj njih sedanji težko in s krvavimi žulji pridobljeni zaslužek, ki itak ni tako sijajen! Vsaj pride ta zaslužek tudi drugim stanovom, zlasti trgovskemu stanu, v prid. »Hat der Bauer t. Oeld, so hat 's die ganze Welt« je znani nemški pregovor, ki se glasi slovensko: »Ce ima kmet denar, ga ima ves svet!« B. Skallck?, c. kr. vinarski nadzornik, v »Si. Trs. Vestaiku«. Razne vesti Vpliv vofae podmorskih čolnov na živalstvo. Podmorski čolni niso občutno škodovali samo angleškim ladjam, ampak tudi angleškim ptičem. V celi drugi polovici juniia lanskega leta je ležala ob južni škotski obali debela rjava oljnata plast, ki je pokrivala velikanske širine morja, mestoma celo nad 20 mm na debelo. Posledica tega je bila velika umrljivost med morskimi ptiči. V nepreglednih množinah so ležali mrtvi povodni ptiči, morski potapljači in razne gosi po obali. Mnogo so jih našli v popolni omotici, ker so bile njih perutnice tako prilepljene z oljem, da niso mogle ne leteti, ne plavati, ne se potopiti ter so vsled tega bile obsojene na smrt od lakote. Posebno očividna je bila ta prikazen v Firth of Forth, na pred istim ležečih otokih in severno od istega na obali graščine Tiie. Dosedaj niso še doznali, odkod bi bilo to olje, skoraj gotovo pa je isto izteklo iz od podmorskih čolnov torpediranih ladij, ki so vozile mazilno olje. Tako trpijo tudi angleški ptiči vsled vojne, povzročene po njih gospodarjih, Angležih samih. General Petam. Višji poveljnik 2. francoske armade pri Verdunu, general Pe-tain, ki sta mu podrejena sedaj njegova bivša šefa generala Humbert in Herr, je po por očilih lista »Victoire« kljub veliki strogosti jako priljubljen pri svojih vojakih, med katerimi je razširjena baje sledeča * rislovica: »Tu je Petain, on ne bo tepen!« Čeprav le infanterist, je znal imponirati tudi konjenikom. Nekega dne v miru je baje izpregovoril proti nekemu konjeniškemu poročniku sledeče proroške besede: »Gospod poročnik, vam bo še ža' da niste infanterist; v prihodnji vojni bo igrala pehota največjo ulogo in žela tudi največjo slavo.« Kot polkovnik 33. pe spol k a je mislil Petain le na vojno in to že v času, ko so razni salonski oficirji mislili le na zabave in avanzma. Pri sep-temberski ofenzivi je šel 5 km pred svojimi vojaki po največjem blatu. Dovolil si je kljub 60letni starosti večkrat šalo. da je splezal h kakemu opazovalnemu oficirju *na vrh drevesa. Z vojaki deli vse sladkosti in bridkosti vojne in ima za vsakega poslušno uho. Ko je nekoč neki vojak opozoril svojega tovariša v Parizu, ki se je nahajal tamkaj na dopustu, na njegove prevelike denarne izdatke, je ta odgovoril: »To ne igra pri meni nobene uloge; jaz pripadam Petainovi armadi.« i! PRIPOROČUTCE TORDKE II SI Ivan Sldovec ud. Mulej naznanja cenj. občinstvu, da je odprl svojo lastno trgovino jestvin in kolonijalnog* blaga v ul. Camjpanile 13 ter se toplo priporoča za obilen obisk. Gene zmerne. — Postrežba točna. 2206 ABVDADp Trst. vi a Torrente 30, I. n. Damska • RlK^ISr krojača i ca. — Izdeluje vsakovrstne obleke po angleSkem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke z*, poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. 337 n URADNA G. PINO Trst, ulica Canalo it. 13 Tinin 14 karat od K 2*70 do K 3-10 IlUlO 18 „ „ K 3*70 do K 410 Maja psptftNi ceni ve, uhane, prstane itd. (Nansflilo Kom. Bnrs) pošlje po povzetju spodaj navedene Čevlje v vsaki velikosti. Riziko izključen! Izmenjava dovoljena! Tekom, vojne ne morem postreči slav. občinstva s ceniki! — Par ženskih čevljev K 16, boljša vrsta K 19. najboljša £ 23 in 27.— Par trpežnih čevljev K 18. boljša vrsta K 20, najbo-jŠa K 22. — Par moških čevljev K 20, boljša vrsta K 23, najboljša K 26 in K 29. Čevlje za dečke v vsaki velikosti in najnižji ceni. Gumijevi podpetniki 60 vin. par, 6 škatelj čištila za čevlje K 1, ženske ali moške nogavice 60 vinarjev par. Ivan Mrle Trst, Plaiaa S. Giovannl 1 f jil ^ n «11 m tehinicitih in kletaiekih potreb* AfllOfla od l»8a in pllssln. Ifarfov i« kad. sodčakor, lopat nM, sit in koŠev^jerbasev- in metal ter mnoga spacujo«! prfrdauptov! PfiJSO l*0£tt svojo trgovao s kuhinj oko posodo vsak« vrste bodi od poreelaaa, senate emaila, kosi ta tj« ali oinka, nadalje pašam au to rje, kletke itd. Za gostUnidarjs pipa, krogce, sesuje in stekleno posado sa vino. annmnBBa Frafelli Rauber TRST, Via Torrente štv. 14, TRST Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potreSiin za sedlarje. Dnevnik „Edinost" v Trstu ie izdal in založil naslednje knjige 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. -Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Posloveni! F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena bO vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. S. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEĆE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rougc.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. ZASEBNIKI IN PiEPRODAJALCS i Sveče stearinske „Urania I* povezek 500 gramov............... K 2-— * prve vrste „Schicht" 1(J komadov 500 gframov...........• . . K 18) Krema za čevlje, najboljša vrsta, dvanaj sterica ................ K 240 Čutilo „ v lesenft. škatljah kg........................K 1'50 Rumeno milo za pranje....................................K 3.— Razkuževalno milo „Schicht", komad..................... K —40 Smirek, pol*..................................................................£ — 12 Električne svetiljke za vojaško rabo s k a vi je m in beložarco Ujo.............K 2 40 „ „ domačo rabo z fceložarnostjo............................K 140 Baterije znamka „Gold ......................................................K —-90 . „ rEisen I"....................................................K 1 — „Trix«................................................K — 60 Na cenah avetiljk dobe preprodajalci 10'/. popusta; cene dragih predmetov so stalne. Pošiljatve na deželo prosto embalaže po povzetju ali antecipatno pošiljate? zneska. RENATO CAPPELLAN! — Trst, COTSO 45. = Veliko skladfSee vojaških predmetov. ===== IC3NAZSO POTOČNIH TI ■ ulica Riborgo Stev. 28, vogal ul. ieccherie Velika Izbera moških in deških oblek Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbera blaga za moške obleke. Sprejemajo se naročila po meri u ■ JOSIP STRUCKEL § I" Trst, vogal ni Marta Teresa-S. Caterina j Nov prihod volnenega blaga za moške, I m in ženske, zefir, batist in perljiva svila S S za jopice. — Svilenina in okraski zadnje S I novosti, velik izbor izgotovljenega pe- I B rila in na metre, spodnje sraj'ce moderci. B 3 Vezenine In drobnarije, preproge za- « B ve se, trliž po izjemno nizkih cenah, fl kilIHIIHHilIHilial NOVO POGREBNO PODJETJE - TUŠ? CORSO 47 (pri trgu della Legna) Telefon 10-02). Prevoz mrli če v v tu- In Inozemstvo. Vrši vsakovrstno pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaSkih predmetov. - Nočna inšpekcija v lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa Stev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva a prodajo mrtvaških predmetov s Na Opflnah, v Nsbrežini pri Orohu (Noghere.) - Točna postrežba. Cene zmerne. Podjetnik in upravitelj H. STISiSL. Hranilno vlogo f sprejema od vsakega tudi če ni ud in jih obre- M tj Ol večje znes) ♦ »tnje po "V |2 jO govoru, Tr^,________ _ T otvsrja čekovne račnne s dnevnim obreato-O van jem. — J j nirnge, ♦ zneske pc do- ^ Rentni I i hitac-tMfeiai nfim 75.67!. TELEFH1M4. Vlaga se lahko po eno krono. i i neomejenim Jamstvom | uHe & Francesco Stev. 2, I. nadst. ! ♦ Posojila t ♦ daje na osebni kredit in na zastave i o o O proti plačilu po dogovora. ^ % Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 t t dopoldne in od 3 do 5 popoldne. % | Priporoča male hranilne Skrinjice, ki t ♦ so posebno primerne za družine. ♦ tttnm 1I4DE4NSS4 Trst, Via Cassa dl Rlsparmio Stev. 5 (Lastno VLOGE HA KNJIŽICE KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisjia, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka is OBIffiSTCHfANJE VLOG in Žiro-raČonu po dogovora. FHJJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATttA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA Živahna zveza z AMERIKO. REMBOUR3NI KREDFTL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. poslopje) ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. URE: od • do 121/, pop. in od J1/« do 5 pop. ESKOMPT MENIC ♦♦♦♦ ujummmmsui registrirana zadruga s omejenim poroitvom TRST n 6>la»a della Caserma Stv. 2, 9. nad. - TRST j (v lastni vhod po glavnih slopnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 V/, na menice po 6#/, na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. ESKOHPTUJE TRGOVSKE MENICfi. od HRANILNE VLOGE vaakega, če tndi ni nd in jih obrestuje pe 4 VI« Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. R«atal šavefc <*la£al« uvod asm. * Vlaga »c lahko a» eno krpo«*. - ODDAJA DOMAČE NABiRALNTKE (HftANIL Vfi PUSICE). mtj Poštno-hranilniČni račun ltt 004. TEGEEON At 952 lana varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drpgih vrednot, popolnoma varno proti nlomn in požara, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najniijih cenah., STANJfi VLOG NU> 10 MILlKsNOV KfeON. Ms sre: ti 9 Jo 12 A^i is ri 3 do 5 ppll Izp&oja u nrt dslaifli'* ob nrada-li arah