Poštnina plačana v gotovini« V Liubliani, dne 6. avgusta 1924. lzhaia vsako sredo ob 6 zlutral. -(.ena 38 Din za celo leto. <3 PI A Pil 11 *1 U 9 S Spisi in dopisi se pošiltajo Uredništva Domoljuba, — Za inozemstvo 60 Din - Posamezna številka I Din. — g Uilnullili U R U <§ naroinina reklamacij« in in^erati pa Upravniitvtt V inaeratnem delu vsaka drobne vrstica «!• nie Drostor 10 Dia fi wmiwlJ» V.II.H. j« Demoliuba. UuMian«. Kopitarjeva ulic«. Čiščenje. Dadščina, ki jo je prevzela sedanja vlada po prejšnji vladi nasilja, je podobna hlevu do vrha napolnjenem z gnojem. Ko bi v katerikoli občini na Slovenskem naši župani in občinski odborniki tako gospodarili, bi jih ne samo takoj odstavili, temveč jih tudi zaprli. Novi ministri so takoj, ko so vlado nastopili, izdali ukaze, da se mora stan;e, kakršno se je našlo ob nastopu nove vlade, takoj ugotoviti ter vse preiskali, kaj in kako je vladalo ministrstvo, ki je ščitilo in plačevalo zločince z namenom, da ustrahuje ogromno večino poštenih državljanov. In že zdaj so se našle ne baš prikup-ljive stvari, dasi smo prepričani, da so se najnevarnejši spisi pravočasno spravili na varno. Tako se je ugotovilo, da so se Orjunci na svoje razbojniške izlete v Trbovlje, kjer so ubili več nedolžnih ljudi, ter v Lesce, kjer so streljali v vlak in i revolverji grozili vlakovodji, vozili na račun države s polovično vožnjo. Čudno se nam zdi, zakaj tudi macedonski in črnogorski hajduki niso dobili orožja iz državnih skladišč in sicer za polovično ceno. Imeli bi isto pravico. Liberalni agitataroji, ki so ho Občina Število voilvnlh Število Število odbornikov Število odbornikov ki pri padajo SLS Naslovi kandidatnih list število Opomba O M 0) H upravičencev volivcev glasov odbornikov m PodhruSka 157 9 9 Kmetska zveza SLS 9 Samo 1 lista 37 Presoje 126 93 9 6 Gospodarska stranka SLS Kmetsko, delavska in obrtna zv. 45 29 19 4 3 2* •) pristaša SLS 38 Radomlje 134 106 7 4 JDS SLS 47 6tJ 3 4 39 RafolEe 77 7 7 SLS 7 Samo 1 lista 40 Ra&ca 46 7 7 SLS 7 Samo 1 lista 41 Rosa 78 7 7 SLS 7 Samo 1 lista 42 Stranic 168 7 7 SLS 7 Samo 1 lista 43 Snhadole 54 7 7 SLS 7 Samo 1 lista 44 Smarca 145 109 9 6 SLS Delavska stranka Gospodarska stranka Obrtna stranka 27 33 29 20 2 8 2 2 46 Smartln 116 7 4 Kompromisna lista občanov občine Šmartin 7 Samo 1 lista 46 SpitaliC 159 9 9 SLS 9 Samo 1 lista 47 Trojane 302 17 17 Kmetska zveza (SLS) 17 Samo 1 lista 48 Trzin 181 117 e 8 Združena tista za obč. gospodarstvo SKS SLS 84 15 18 7 1 1 49 Tuhiui zgornji 190 113 9 6 Napredna gospodarska stranka SLS 43 70 3 6 50 Tnniice 111 7 7 SLS 7 Samo 1 Usta 51 Vhr 164 119 9 6 Mala kmetska stranka Domača gospodarska stranka Nepolitična obr. in delav. stranka 44 42 33 4 3 2 52 Hodice 475 468 25 17 Gospodarska lista Skupina malih posest, in delav. Kmetsko delavska lista SLS 71 67 46 1S4 6« 6 3 12 ») pristaši SLS 53 Volčji potok 47 36 7 8 Gospodarska lista SLS 19 17 54 Zalog 103 7 7 SLS 7 Samo 1 lista 55 Zlatopoljo 128 80 7 3 Gospodarska stranka SLS 45 35 4 3 56 luparage njlsc 103 7 7 SLS 1 7 Samo 1 lista V občini i aplja vas se bodo vršile volitvo šele 7. septembra t. 1. Kratico: SLS = Slovenska ljudska stranka; JDS — Jugaslovenska demokratska stranka; SKS = Samostojna kmetijska stranka. Izmed 66 občin Ima SLS absolutno večino v 46 občinah (80»/0). Izmed 528 odbornikov, ki jih Je bilo treba izvoliti, jih pripada 403 SLS aJi ^ ^ ^^ ^ volitev, ker je bila vložena samo po 1 kandidatna lista. V ostalih 26 občinah pa se je izmed 5288 volilnih upravičencev udeležilo volitev 4020 ali 76»/o vseh volilnih upravičencev. SKS je vložila pod svojim oficielnim naslovom kandidatno listo samo v eni občini in sicer v Trzinu, ali še tam ni dobila več kot 15 glasov oziroma 1 odbornika. , JDS (liberalci) Jo pod svojim oficielnim naslovom nastopila samo v Kamniku, Krašnji in Radomljah; v Motniku pa sta SLb in JDS nastopili združeno z eno listo (menda edini slučaj pri teh volitvah). Italija. Svečane Mussolinijeve obljube, da bo uvedel v državi red in zakonitost, so še vedno samo obljube. Fa-šistovsko časopisje se je zopet ojunačilo in začelo znova groziti političnim nasprotnikom fašizma; po mestih se zopet izzivalno zbirajo oboroženi fašistovski oddelki, Mussolini je izdal zloglasni ukaz, s katerim je hotel zabraniti svobodo tiska, toda ž njim je le še bolj razburil vso državo. Celo stranke, ki so bile doslej prijazne fašistom, se z gnusom danes odvračajo od njih. Prepoved svobodnega tiska je pa povzročila v vsej laški javnosti tudi vtis, da )e hotel Mussolini ž njim zamašiti usta vsem, ki so vpili po poteptani pravici o priliki bavarskega Matteotijevega umora. Zaradi vsega tega je vloga Italije v političnem svetu vsak dan manjša, kar se jasno vidi na medzavezniški konferenci v Londonu, Rumunija se že dalje časa nahaja v zelo opasnem položaju. Bratianuva vlada je v preteklem tednu ponovno proglasila čez vso državo obsedno stanje. Izjemni vladni ukrepi, kateri pa mimogrede povedano doslej še niso nič zalegli, izhajajo po zatrdilih vlade iz bojazni pred državnim prevratom, katerega baje pripravlja general Avarescu, za katerim stoje vse z današnjim centralističnim režimom nezadovoljne rumunske kmetske množice. Poleg tega pa stresa Rumunijo večni strah pred grozečim komunističnim navalom iz sovjetske Moskve, Vlada je razpustila vse komunistične organizacije. Vsako zbiranje ljudstva na ulici je prepovedano, vsi po-, litični sestanki so zabranjeni. Vse kaže, da so tudi Bratianuvi vladi trenutki že šteti ter da bo dosedanja opozicija, ki vodi borbo proti vladi, prevzela državno vodstvo v svoje roke. Opozicije niso niti malo uplašili izjemni vladni ukrepi, marveč je Je še bolj pomnožila svoje delovanje. lOlctnica svetovne vojne in komu-siisti. Po naročilu izvršilnega odbora III. (komunistične) internacionale so se vršili v pret. tednu po vseh državah, kjer se! čutijo komunisti količkaj trdne, velike ko«, munistične manifestacije, na katerih se j« govorilo proti vojski, napovedovalo bo} militarizmu in govorilo za uvedbo komu-i nističnega družabnega reda. Na ruskih komunističnih zborovanjih pa so govorniki razen tega še napadali londonsko konfe-, renco, ki po njih mnenju ogroža evropski (Dalje glej na naslednji strani spodajljt' av p Dr. Krejči odstavljen. Dr. žerjav je ljubljanski občinski svet protizakonito razpustil ter postavil za komisarja svojega oprodo advokata dr. Krejčija. Ta je začel šariti po magistratu prav po balkansko ter začel kar na svojo pest odpuščati uradnike, ki niso trobili v Žerjavov rog. Mestno hranilnico, ki zaklada liberalne banke z milijoni za nizko ceno, so hoteli od občine popolnoma odtrgati in jo za stalno dobiti v roke. Zato je notranji minister dr. Žerja-vovega oprodo odstavil in postavil na njegovo mesto prejšnjega župana dr. Periča. d Vsega so zmožni. Nekateri liberalni .ljubljanski peki so naenkrat dvigrili ceno kruhu, češ, nova vlada je kriva, da je kruh dražji. Pšenica v Banatu pa v ceni pada. No, tudi ta jezica ne bo ntč pomagala. d Iz državne kase. Pri pregledovanju v posameznih ministrstvih so ugotovili, da so dobivali liberalni listi stalne večje podpore iz državne kase. Torej so {>o zaslugi dr. Žerjava morali slovenski davkoplačevalci iz lastnih žuljev plačevati bič. ki jih je tepel do krvi. d Orjunici pred sodiščem. Prišla je nova vlada in z njo vred pred sodbo Orjunci, ki so dosedaj smeli brez kazni moriti, mučiti, pretepati »^razgrajati. Prvi Orjunec Ignacij Oblak ie !tal te dni pred sodiščem. Državni pravdnik je prebral svojo obtožnico in navajal taka dejanja, da so -;e celo navzoči Orjunci zgražali. 30. junija je prišel Oblak v družbi z več tovariši v neko gostilno na Krakovskem nasipu. Tam so delavci balinali. Oblak stopi k de'avcu Malinu, mu nastavi revolver na čelo in zavpije: Ruke v vis t Mož je seveda ubogal, dvignil roke in nato so ua orjunci preiskali. Ko niso nič našli, ga je eden Orjuncev sunil v obraz, da je bil 14 dni zatekel. — Dalje je Oblak prišel na trgovca Berjaka in zahteval, da izobesi črno za-Btavo ter mu grozil z bikovko. Ker Šerjak ni imel črne zastave, Oblak pa ntu je zagrozil: gorje, če čez pol ure ne bo zastave — policija pa se je morala na Žerjavovo mir, ker hoče popolnoma izropati Nemčijo in zasužnjiti nemško delavstvo velekepi-talu. Kar se tiče londonske konference, je Izvršilni odbor komunistične internacio-nale v Moskvi izdal še poseben proglas na celokupni svetovni proletariat, v katerem se ga poziva, naj se ne uda omamam londonske konference. Londonska konferenca ti&ja dalje. Makdonald je v sporazumu a ostalimi konferenčnimi člani povabil v London Nemčijo. Nemško zastopstvo bo uživalo enakopravnost z ostalimi člani konference in je sestavljeno iz sledečih oseb: ministrski predsednik dr. Marks, zunanji minister dr. Stresemann, finančni minister dr, Luther in drugi. S povabilom Nemčije je končan prvi del konferenc« is »t načenja drugi, ki je odločilni. V povelje tisti dan poskriti — je Šerjak obesil slovensko zastavo in jo ovil s črnim predpasnikom. — Isti dan so Oblak in tovariši vdrli v Gospodarsko zvezo, kjer so razbijali in je uradništvo v strahu za življenje zbežalo. Ko je ravnatelj telefoniral na policijo za pomoč, je ni dobil (ker je ni smel po povelju dr. Zerjavove razbojniško vlade). — Isti dan je knjigovez Rudoif Krašovec obsodil početje Oblakovo pri Šerjaku in rekel, da je to skrajna podivjanost. Ko je Oblak za to zvedel, je šel nanj, ga pretepel z gumijevko, na kar je Krašovec pobegnil v neko vežo. Oblak za njim in ga je privlekel (Krašovec je po svoji naravi slabotnega zdravja) na cesto, ga vrgel na tla, mu pokleknil na prsa, pograbil za glavo in mu jo tolkel ub cesto. Policaj je na višje povelje moral to samo gledati. — Dalje je Oblak hodil po trafikah in trgal ^Slovenca«. — Priče so obtožnico državnega pravdnika v polni meri potrdile. Sodišče je orjunskega razbojnika obsodilo z ozirom na njegovo revno družino na 5 mesecev težke ječe, poostrene s samotno celico, zaklenjenjeni in postom enkrat na mesec. Državni pravdnik se je pritožil radi prenizke kazni. — Pripominjamo, da je bil Oblak pri Orjuni dobival od nje mesečno plačo po 3000 Din. d Nora cesta iz Horjula v Ligojno je dogotovljena. Sedaj se gradi nova cesta Polhov gradec-Črni vrh. d Novi zvonovi na Šmarni gori. Sestavil sc je po želji ljudstva odbor za nabavo novih zvonov na Šmarni gori. Zvonovi naj bi bili bronasti, taki kakršni so bili prejšnji; veliki 52 centov, drugi 22, tretji 13 centov težak. Darove sprejema odbor za nabavo šmarnogor-sfeih zvonov v Vodicah nr>d Ljubljano in uprava Domoljuba. Ker je ljudstvo za to zelo zavzeto, je upati, da se kmalu nabere potrebna vsota. Judi ti, dragi bralec vsaj mal poleži dar Mariji na oltar! d Odlikovani gasilci ob priliki ^letnice gasilnega društva v Kamni gorici je domača občina podelila 9 domačim gasilcem častne diplome in darila, ker skozi vseh 25 let delali pri društvu. Ti zaslužni gasilci so: A. Kappus, J. Svetina, R. Bohinc, M. Mikelj, V. Arh, M. Beve star., M. Pogačnik, F. Vari in J. Kralj. Čast jim! d Velika rudniška nesreča v Št. Jan-žu. V soboto, dne 2. avgusta se je utrgal nad mokronoško in šentjanško dolino oblak. Voda je tekla nekod po cestah en meter visoko. Največja nesreča pa je zadela šentjanški rudokop. Narasli hudourniki so zalili električno centralo, da je morala prenehati z delom ter zalili več rovov, v katerih so delali rudarji. Ker električne sesalke niso več delovale, je bilo vsako rešilno delo onemogočeno. Nekateri rudarji so se z velikimi težavami in poškodbami rešili iz rovov, druge pa ja voda utopila. Dosedaj so potegnili iz rovov, v katerih je voda začela upadati žo devet mrtviji rudarjev. Pretresljiv je bil prizor, ko so obupane družine čakale pred rovi in v joku čakale, kaj je z njihovimi očeti. Koliko je še mrtvih v rovih, se no ve. Škoda je ogromna. d Velika nesreča. Na kočevski železnici je med postajama Čušperk in Zredole radi pokvarjenega kolesa pri nekem vagonu skočil tovorni vlak s tira in se je 7 vagonov padlo po 8 m globoki škarpi v jarek. Izpod razvalin so mrtvega potegnili zavirača Repanška, stanujočega v Šiški in starega okrog 40 let. — Nesreča na Romanji planini pri Sarajevu. V noči od 26. na 27. julija so se peljali i avtom sarajevski lovci, med temi g. Dolenc, uradnik Ljubljanske kreditne banke, in tvori ničar kisa Stookhammer, na lov v planino Ro-raanijo pri Sarajevu. Zaustavili so se pri krč-marju Obadjašu v Romaniji, kjer so, dobro razpoloženi, nameravali počakati zoro. Ker je posoda z rezervnim bencinom spuščala, so hoteli bencin izliti v rezervar avta. Pri tem so postopali tako nespretno, da je svetiljka z gorečo svečo padla v rezervar avta, ki je eksplodiral in v momentu zapalil avto in krčmo. Oboje je zgorelo do tal. Škoda znaša 300.000 Din. Krčmar-musliman, ki ni bil zavarovan proti požaru, ima veliko škodo, ker je komaj rešil samo svojo spečo obitelj in potnike, vse drugo je postalo žrtva plamena. — Bližnji kmetje, kateri so pritekli gasit, so hoteli lovce, ki so jih smatrali za hajduke, in mislili, da bo nalašč zažgali krčimo, da morejo krasti, kamenjati, samo bližnji gozd in tema sta rešila preplašenim lovcem življenje. — Žrtve granate. V Gjevgjeliji so popravljali štirje delavci neki stroj. Ker so potrebovali en setavni del stroja, so vzeli granato, o kateri so mislili, da je mrtva ln so jo odnesli h kovaču Zafiroviču, da jim izkuje iz nje potreben vsta^ni kos. Ko pa je udaril kovač s težkim kladvom po granati, se je ta s silnim pokom razletela ua kose. Kosi granate so ubili kovača in vse štiri delavce, ki so stali poleg njega. d Igralnico na Bledu je notranji minister zaukazal zapreti. Pametno! d Strela je udarila dne 31. julija popoldne v skedenj, hlev in kaščo, kar je bilo vse pod eno streho, last posestnika Josipa Božiča po domače Martinšaka iz Su-pinc pri Veliki Kostrelnici. Strela je zanetila ogenj, ki je napravil nad 100.000 K škode. V*nevarnosti je bila cela vas in jo k sreči prišla pravočasno požarna bramba iz Šmartna pri Litiji. — Zopet nesreča. Kastelčevi iz Stopič pri Novem mestu so grabili pretečeao soboto listje za steljo. Ko nalože voz, prihrumi strašna nevihta z gromom in treskanjem. Pred nalivom so se skrili pod naložen voz, sin Martin pa je stal pod smreko, v katero je udarila strela in nesrečnega fanta usmrtila. Ožgan je po vsem telesu, — Požar na Bledu, V noči ©d 21. na 22. julija je nekdo med 11. in 12. uro ustrelil v hišo nadučitelja v p. Fr. Rusa in pre strehi dvojna vrata. Dne 2. avgusta o priliki slav-nosti Jadranske straže pa mu je, ko se je pričela zvečer razsvetljava, eažgal kozolec i ▼sem letošnjim žitnim pridelkom, ki je potjo- rcl do tal. Škod« j« kakih 60.000 K. Izbral m je ugodno priliko, ker je v« mislilo, da je to kik kres, ki spada k slavnoati. Podivjanost jia Bledu se je lepo razvila. d Velik požar t Strumici t Macedoni-jj. Dne 28. t. m. ob 14. uri je nenadoma iz-L uhnil požar v sredini mesta, ki je še do večera vpepelil preko 200 hiš, večinoma prodajalne. Požara ni bilo mogoče lokali-zirati, ker v mestu ni požarne brambe in polog tega je bilo mesto skoro brez vode. Skoda je ogromna, ker je zgorelo dosti biaga, ki ga ni bilo mogoče rešiti. — Nad ,"00 družin je brez strehe, ^e je požar zahteval tudi človeških žrtev, točasno ni znano, govori se p« o treh žrtvah. d Samomor. Dne 27. julija zvečer se je med postajama Laverca in Škofljica vrgel pod mešani vlak Janez Gruden, 64-letni posestnik iz Klanca, pristojen v Šmarije. Lokomotiva ga je popolnoma raztrgala. Vzrok družinski prepir in alkohol, d Dvojen samomor. V Medvodah sta se zasiruDila brezposelna 24 letni mesar-tiči pomočnik Franc Jenko iz Zbilj in 24 J. tna brezposelna natakarica Franicn Je-grišnik. Zvezala sta se z vrvjo skupaj ter spila lizol in jesihovo kislino. Našli so ju mrtva v bližini železniške postaje. d Vloin. Na Brezju pri Tržiču so v noči ' sobote na nedeljo dne 27. julija neznani latovi vlomili skozi okno v hišo krojaškega mojstra Jožefa Valjavec, odnesli ao mu nekaj izgotovljenih oblek ter precejšnjo množino neizdelanega blagu. V sobi se je nahajala tudi trafika, katero so tatovi tudi do cela izpraznili. Valjavec je oškodovan v skupni vrednosti ukradenega blaga za 7500 dinarjev. d Prepoden ropar. Dne 31. julija ob pol 2. zjutraj je udri v hišo Marije Gre-fcorc iz Pristave pri Mengšu neznan ropar. Vezna vrata je zavezal od zunaj, izdrl iz \ okna železno mrežo in skozi shrambo prišel v spalnico s sekiro v roki. Ko je lastnini prižgala elektriko, je zakričal in potegnil suknjič čez glavo. Zahteval je denarja, •zamahnil s sekiro. Gregorčeva je zamahlej odbila, da sekira ni udarila na glavo, ampak samo na roko. Posrečilo se ji je, da je l>r trgala motvoz pri vratih, zbežala na cesto in klicala na pomoč. Klice je slišal sosed, katerega se je ropar prestrašil in zbežal v gozd. Roparja še niso dobili. d Št. Hupe rt. Predolgo. Prostor pr imamo zelo ..mejen. d Dopisnikom. V zadnjem času nam je dožla i tak.) množina dopisov, Izmed katerih je nekaj zele dfigih, da nam ni mogoče vseh objaviti. MED BRATI IN SESTRAML t Rok Tonjkot Koroški Slovenci so zopet izgubili enega svojih dušnih pastirjev, katerih tako zelo pogrešajo. 26. julija ^ 1. je zadela srčna kap č, g. Roka Tonj-'kota, župnika v Vovbrah pri Vclikovcu. Pokojni je bil šele 41 let star in 18 let duhovnik. Blag mu spomin! Po devetih letih iz ruskega ujetništva. 25 pret. m. se je vrnil iz Rusije Ivan Pra-iz Istrije, Doinači so mislili, da je že davno mrtev. Spremenil pa se je tako, dh Ža celo lastna mati ni precej spoznala. »Koroški Slovenec« priobčuje v sv j ji zadnji številki celo vrsto slučajev, iz katerih je razvidno, kako brezsrčno zatirajo koroške nemške oblasti slovenski jezik. (Dalje glej y_ naslednjem stolpcu spodaj 1). EVHARISTlCNr SHOD ZA RIBNIŠKO DEKANIJO b« dne 16. in 17. avgusta t l v Ribnici. Spored: V Soboto, dne 16. avgusta: Po angeiovem češčenju slovesno zvonenje po vseh cerkvah dekanije. V Ribnici se izpostavi v mraku »v. Rešuo Telo s prvim govorom in slovesnimi litanijami; sv. Rešne Telo skozi celo noč. V nedeljo, dne 17. avgusta: O polnoči drugi govor, polnočna sv. maša in skupno ohliajilo vernikov. Ob 5. zjutraj tiha sv. maša in obhajilo; ob 6. zjutraj a govor in služba božja. Ob pol 8. skupno sv. obhajilo otrok s sv. maše. — Ob 9. v društveni dvorani zborovanje dijakov, akademikov in fantov, obenem v cerkvi skupne sv. obhajilo za udeležence, ki pridejo z vlakom. Ob 10. dop. četrti govor in slovesna služba božja. — Ob 2. popoldne peti govor, slavnostna procesija a sv. Rešnjim Telesom; po procesiji na trgu r Ribnici skupna posvetitev, zahvalna pesem in in končni blagoslov, tako da udeleženci zunanjih župnij še lahko prideje na vlak. Vse župnije ua nege, da se skupno poklonimo svojemu evharističnemu Kralju! Prinesite seboj rroje bandere, družbe in društva svoje zastave. Župnije naj sestavijo svoje pevske zbore! Vsa ribniška dekanija naj s« te dni strne v en pobožen klic: Hvaljeno in čoščeno naj vedno bo presveto Rešile Telo! Evharistični shod na Brezjah. Na Brezjah bo 16. in 17. avgus+a evharistični shod za vernike Radovljiške dekanije. Tudi drugi dobrodošli! Spored: V soboto z nočjo se izpostavi Najsvetejše in ostane izpostavljeno do sklepne pro- Vse slovenske vloge se dosledno zavračajo. Naša vlada v Belgradu bo storila ramo svojo sveto dolžnost, ako stori potrebne korake, da pridejo naši zatirani bratje do svojih pravic, ki jim gredo po božji in človeški postavi Vodnoelektričn« centrala za Gorico ob SočL Višji svet za javna dela v Rimu je dovolil goriški občini, da zgradi ob Soči vodnoolektrično centralo. VOJAŠKE ZADEVE. Vprašanje: V letu 1921. sem bil pri naboru potrjen in kot hranilec matere oproščen aktivne vojaške službe. Brat je bil tedaj star 16 let in gre letos na nabor. Direktnega davka plačujemo 19 Din 71 p. Ali Imam še pravico do oprostitve? Kako 'HIo v slučaju m< je ženitve? P. I. V. Odgovor: Kakcr hitro je brat dovršil 17. leto starosti, ste vi izgubili pravico do oprostitve, če je namreč brat za delo sposoben. Tudi ženitev ne more na tem nič spremeniti V slučaju, da bo brat sedaj potrjen, ima on pravico prositi, da se mu nastop vojaške službe odloži, dokler vi ne odslužite svojega roka. Vprašanje; Moj sin je letos obiskoval 3. letnik moškega učiteljišča. Pri letošnjem naboru je bil potrjen in mora odslužiti ka-derski -ok, Do kdaj je treba vložiti proš-. njo za odložitev vojaške službe radi dokončanih študij7 Kaj je treba proSnji priložiti? M. N. L. Odgovor: Prošnja za odložitev nastopa vojaške službe se vedno lahko vloži. Najbolje je, da to napravite takoj. Prošnji se mora priložiti potrdilo ravnateljstva, da je prosilec r e dni dijak dotičn* šole. cesije. Nedelja 17. avgusta so bo pričela s slovesno polnočnico, združeno s sv. obhajilom vernikov. Zjutraj od 4. nre dalje bo vsako uro sv. maša pri M. oltarju. Ce bo dovolj mašnikev, bodo tudi vmes. Duhovniki, ki žele ta dan maševati na Brezjah, naj se blagovolijo priglasiti cerkvenemu rektorju. Ob pol dvanajstih bo še tudi sv. maša. Cerkveni govori bodo po sedmi in deseti sv. maši in popoldne ob dveh. Po zadnjem bo evharistična procesija s petimi fitanijami. Po vrnitvi v cerkev za sklep peta zahvalnica in blagi ^lov. EvharistitŽBi shod za spodnji del trebanjske dekanije na Žalostni Gori v Mokronoga dne 9. in 10. avgusta 1924. V soboto 'J. avgusta popoldne spovedovanje, ob 7. zvečer govor in litanije. V nedeljo, dne 10. avgusta: Ob 5. zjutraj se izpostavi Presveto Rešnje Telo. Ob 6. govor: »Presv. Evharistija in možje, na to sv. maša. Ob 8. in 9. sv. maša. Olj 10. govor in sv. maša. Ob 2. pop. govori: Presv. Evharistija in tretji red. Ob 3. popoldne govor: Presv. Evharistija in misijoni, procesija, posvetitev, zahvalna pesem. n Shod v Cragrobu. V zadnji Številki smo javili, da bodo imel i tretjaredjiiki na Velik Šmaren velik shod v Crngrob«. Spored tega shoda bo sie-detri: točno ob omnih papežev blagoslov, potem pridiga im po pridigi slovesna sv. maša. Takoj po kon«ini službi božji bo zunaj cerkve zborovanje tretjerednikov in sicer so najprej deklamacija, potom pa nagovori na fante, žeaie, dekleta in može. Govorili bodo sumi tTetjeredn&i in tretjerednice. Predite! n Zagorje. Leskovško bomo obhajali 8. in 9. in 10. avgusta s tridnevuico v čast M. B, Marijini častilci se bodo zbrali zopet prt oltarju Matere Milosti in se ji priporočali v dušno in telesno frorist. n Novi>«ie.šlto orlovske okrožje bo priredilo v nedeljo 24. avgusta svoj javni telovadni nastop v Št. Petru pri Novem mestu: ob pol 10 prihod Orlov ln Orlic, ob 10 sv. maša s cerkvenim govorom nato orlovski tabor. Popoldne ob 2 litanije, ob pol 3 javna telovadba, po telovadbi prosta zabava. Sodeluje novomeška godba. Ob enem nastopijo tudi pevski zbori kat. prosvetnih društev Novomesto, St. Fetar, Sniihel. Vsi prijatelji orlovske misli vljudno vabljeni.. 13 letnico obstoja prostori orlovski odsek v Žflentikik r nedelj« 17 avgusta t 1." Prireditev bo močna OM:S.*sta>a$* orL misli pod Katitoveera in »» .tU po pe- strosti številnih naivnimi kš ii okolice. Y»- Da sem l*ot rožica, lilija, da vodno s« smejem vesela* to j« zasluga najboljšega, slocečega mila — ..Sazela1 5* bimo bratske odseke, da pravočasno prijavijo svojo udeležbo. n Ribniško orlovsko okrožje priredi v Skocjanu pri Turjaku na Veliki Smaron popoldne ob 3 javno telovadbo. n Orlovski odsek t Zireh priredi v nedeljo, dno 10. avgusta popoldne javno telovadbo na dvorišču hotela »Sorac. V slufaju sk ajno slabega vremena se preloži priredr ji dva zvonova k farni cerkvi sr"o dobi'? 29. juni'a. le 'al ('a ni hl'o ni1,rakca Rprr.icr»a. — Letina .ie pH nas ze'o sl.-Ha, n-„..!„0 |n je uničila rj«, da so 'o no i>"ka-torih fc*"»Vh k">r pokosili. Sed»j pa uhonet ne bo niti dovo'j kruha, č" bo š'o tr'-o naprej bo moral prijeti za berafiko palico. KRŠKO. V zadnjem dopisu moremo popraviti par tiskovnih pomot. Iz o"ka Romih i« niinrnvi! tiskarski škrat očka Ravnik: ko so leli še župan, ne župani. Dalje se mora glasiti: kako ho ro;»nn neka prit^žl-a proti izvolitvi PIei'erja odbornikom tn« Pleiferjovih odbornikov). Konečno n>i sc r'""': ko »mi se te hale fpc laži, namreč liheral«® bale) tako sijajno otresli, (iledo semiške co-to pa so mora f*lnsi'i ime sosedno ol-čine Co-kljo, no Prokljo. Sicer so pa naši renieni in številni fifnte-Iji te pom°to gotovo žo sami poplavili. — O komisiji za to cesto naj se čita: papkala in pupkala (no nrecepkala). Vokdo «o silno liuduio nnd našimi dopisi. Nima prav! Mi smo zanisa'i edin« le či«to resnico. Pamet, pamet, pa mani intrig. Lo tako ho prav. — S*it Slovenske ljudske stranke mora ostati iie-omadeževan tudi pri volitvi župana! CSILNICA. T-»be amede na še n<>! Tri stranke, pa vse M SLS. /pkaj pa ne? Kar smo bili p*-i lanskih volitvah, to smo letos. Tn b' ga r-'ll videM tistega, ki bi nas hotel vtakniti v lib?i-ra'no suknjo. — Zakaj pa se ni od zoeoMcn de'n'o na tretjo listo, pa bi bili vsi najbolj"! mo"o na n!i, ki so zdaj druarje? Zato, ker se je do zadnjega trdno ii"alo na eno kandidatno listo, na zadnje je bilo pa p*-enozno za do-rovor. i'a bi bili notem pusti''! Ni karilo, Ali je prav, da silimo naše poštene volivce ga še pri sosedih. Zlasti matere, povejte sosedam, kako veliko dobroto in olajšavo vam daje >0rlič« pri vzgoji otrok in povabite jih, naj ga tudi one kupijo svojim malim. Naroča se v upravi: Ljubiiana, Ljudski dom in stane na leto le 8 Din. 3. snopič »Domoljubove« knjižnice je izšel! Ravnokar je izšla v ponatisu zanimiva angleška pripovedka »Duh - Kentervi-lu< kot 3. snopič »Domoljubove« knjižnice. Cena temu snopiču je enaka ceni za drugi snopič, za izvod 6 Din, po pošti 50 par več. Kdor naroči skupno vse tri doslej izišle zvezke, jih dobi 2 kroni ceneje. Naročita, najbolje kar po nakaznici, pošiljajte naravnost na prodajalno K. t. dr. (H. Ničman) y Ljubljano, I »stare pristaše SLS, da bi morali izbirati med dvema novincama, ki sta zadnji k0 »šravf« držala skupaj proti njim! Prav iu po, čo sla prišla k tiain. Ali morate se sji0. razumeti. Da bi mi med Vama izbirali, je preveč zahtevano od nas. — Ali je Kovačeva lista res SLS'< Res, po imenu. Programa Si,S Kovač še ni podp'sal, na listi iina naročaike »Jutra«, »Slovenskega naroda« in «Knietij. skerva lista« in po'cg sebe še enega ^ostihij. farja; še Vrinile /.raven, pa bodo trije, ^aliaj bi pa gostilničar.'! vsi morali biti v o;-i)oru? In odkrito povedano, da bi ml izbira'! Kova. ča, imamo še drugih trgovcev v C ■.:?nJci časti vrednih mož, starih pristašev SLS. Oe trgovce in gostilničarje vmes mešamo, kij koti sama nevolčljivost. Zato smo seslavili listo broz gostilničariev in trgovcev. Ka pa povemo, čo hoče kdo uživati nvie z-i»pi;. nje, mora biti na"0t:r>ik katoliških časno sov, posebno šo v gostilni. Mislimo, da nam nlhčo ne more zameriti, čo povemo, kar ir-.ls i>>;;.- \ mo vsi. — Kroc'jice Imajo pa itak prosto, nevidno in neslišno pot! ' Preglejmo ob tej priliki vsega Doniolju. ba, če ni res vreden, da se nanj naročimo Samo 16 Din za 5 mesecev! Naročimo ga po. sebno sedaj, ko se. je taka sprememba izvršila na vladi. DOIiUEPOLJE Volilci občin Videm, Podgora, Konipolje! Prihodnjo nedeljo dne 10. avgusta stopite zopet na volišče, da pokažete vašo luočstost. Preteklo nedeljo ste na shodu slišali g. poslanca Škulja In g. Terseglava. Lahko ste se prepričali kje, jo resnica in kje laž. Da nam ne bodo gospodarili Stihi, Zakra'ški in KlustarM, volite v občinske zastorje može, ki so zvesti pr'slaši Slovenske ljudske stranke, ne na mož sokolov in orjuncev. To pot so se ti tiči s!tri'i pod krinko Gospodarske kmetijsko liste. Ni so se unali na dan s pravim imenom, ler vedo, da samostojna bri nas nima kredita. Vi pa poznate n.vh načela. Ne voMte mož, ki opravljajo svnio ne-deljsko dolžnost v znani gostilni na VmV-iiu. Hodite celi možje in fantje, ki jim je več pošteno krščansko prepričanje, kakor i;a sladke besede nasprotnikov, ki vas po:evjo, Kamo ob voMtvah. Zato složno na volivce. Češeanl, no dajte se sloni ti od znanega _.bi-rotil, ki išče samo svojo korist in čast. Proglejto kardidetno listo nasprotnikov! AM so ti l.'udje, ki jih kandidirajo naspro!nt!d, vre:'.nl vaše,"a zaupan'?? Pojdite v netijo vsi na volišče do zadnjega moža. Kdor ost-mo (loma, pomaga nasprotnikom. V vseh treh občinah: Videm, PoJgora in Komp0''0 jo naša skrinjica DRUGA. Vrzite vašo volilno krogljice v drugo skrinjico, da s tem d-r.to zaunanje možem SLS. Ta stranka je z'o»"i!a Pašie-Pribičevičev režim, z"'o m-slnži, da ji zaupate. AgHirajte od vo''>!cado vodilen, da pridobite tudi one omahlince, ki so bojo nasprotnikov. Vo'iiev je tajivi z-'«" se ni treba bati. Pokažimo tudi ini volitvah, da je naša fronta trdna i" da s0 bili vsi načvti nasprotnihov razbe' vrste, zastonj. Zato v nedeljo do z:-'njen» volilea vsi na volišče in vržito krogljico v drugo skrinjico, IZ OBČINE TURJAK. V nedeljo 10. avgusta bomo imeli občinske volitve. Na volišču bosta stali dve skrinji^ in sicer prva Slov. ljudske stranke, ('n'?® samostojna. Katera od obeh bo odncsi" »V. volneno blago za ženske obleke in bluze A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trii ' cmago, o tem bo odločala razsodnost vollloev. [HI pravimo! da bo zmagala prva, ker upamo, dn imajo volllci tudi letos še isto pamet, kot so jo imeli lansko leto ob volitvah v narodno skupščino. Lani so samostojneži v naši občini sijajno pogoreli, ali naj tedaj letos zmagajo? Si,S jo imela lani 192 glasov, samostojneži samo 26. Iz tega sledi: Kdor nred letom ni zaupal samostojnim, ta naj jim tudi letos n«, ker so sedaj še desetkrat manj vredni zaupanja kot nekdaj. Kdor v času od 1. junija letos pa do danes ni rlo dna pogruntal liberalnih in svobodomiselnih strank in njih priveskov, ta je slep ir ni upanja, da hi se niu kdaj oči odprle. Vsa Slovenija skoro enodušno stopa v tabor SLS. Ali naj naša občina caplja ob samostojni berg!ji, kot capljajo Lipljene v Skocijanski fari? Saj mora biti sram vsakega dostojnega moža, da hi se samo obrusil ob stranko, ki ima v svoji sredi take verolomnike. Kdor tega še ne ve, naj le vpraša v Skocijanu, pa mu bodo povedali, koliko je vredna zvestoba iu dana^ besoiln samostojnežev, V nedeljo tedaj vsi brez izjeme na volišče! Nihče naj (loma ne ostane! Vse kroRljice v prvo skrinjico! Ne gre samo za to, kdo in kje bo župan, ampak gre zato, da pokažemo kot en mož, da znamo ceniti delo naše stranke, ki ravno v teh dneh bojuje usodeDolne bojo za našo svobodo, za naše pravice, za red in mir. ("c hočemo, da zmaga in da bndo sadovi trajni, strnimo vrsto in korakaimo za stranko, ki ne nosi samo imena ljudska, anipak je res ljudska! TEMENICA PRI ST. VIDU. Prosimo popravite: V »Domoljubu« štev. 31., str. 442 v dopisu »Temenica pri St. V'du na Dol.«; v tretji vrsti spodaj se ne giasi: »ameriškim l.iži-politikom«, ampak pravilno »tcmcuiškim lažipo-iitikomc. Tiskarski škrat! LOŠKI POTOK. Naši ropuhlikanci so hoteli imeti tudi shod. Pravimo »hoteli so shod imeti«. I'riše( je torej v nedeljo 3. avgusta dr. Lončar iz Ljubljane. Zbrali so so v Travniku vsi »združežni petočani«. Pa glej — zaprli so sc in nikogar niso pustili noter. Sami so bili mod seboj in profesor Lončar jc govoril tak« na skrivnem. Republikanci so mislili, Bog ve, kaj jim pove. Napeto so čakali, kdaj so razglasi republiko. Pa niso bili zadovoljni! Povedal jim ic da bo treba šo dolgo čakali na republiko. Odšli so razočarani. Rekli so, da so več pričakovali. Tisti, ki so bolj razumni, so pa dejali: To ni nič drugega, kot obljube. Nikar so ne dajte begati s sanjavimi obljubami in nc padpira;to liberalcev in žerjavovecv proti avtonomiji Slovenije, ki bo veliko prej tu, kakor pa Lončarjeva republika. Zelo hudi i»a so nekateri, ker jo Domoljub omenil, da so na liberalni listi. Ja, mora res-slaba biti stranka, da se je tako sramujejo. Vo-lilci, 10. avgusta kroglice v 1. skrinjico. NOVOMEŠKA OKOLICA. Tukajšna kmetijska podružnica, katero vodijo samostojni generali, so je letos v dobi setve imenitno izkazala. Namesto da bi se odbor podružnico pobrigal in pravočasno založil prosto?. > skladišče z umetnimi gnojili za ajdo, kateri tukaj skoraj izključno gnojijo z imenovanimi gnojili, jo bilo skladiščo v dobi glavno setve brez vsakega gnojila, pač pa je bilo skladišče dobro založeno s »Kmotijskim listom«, katerega je skladiščnik vsiljeval brez gnojila odhajajočim kme ovalccm. Vprašamo funkcijonarjo podružnice, kaj sklonite pri Številnih sejah? Ali Vam je več mar »Or- juna«, katero tako častno zastopato ali kmetijski interesi? Prihodnjič skrbito najprvo za kmetijsko potrobščine, potem šole za prapor razbojniško Orjuno. Gnojenje ajdi s »Kmetijskim listom« pa pri nas ne uspeva. 'PONIKVE V DOBREPOLJAH. Ponikovci! 10. t. m. imamo občinsko volitve. Kateri zli duh va9 moti in zapeljuje, da bi obrnili hrbet Slov. Ljudski Stranki? Ali niste več zna-čajni možje in fantič kakor nekdaj, ali sto postali švigašvago in šalohardo, da bi volili samostojnežo (gospodarska stranka) in žorjavovcc, ki povsod tako propadajo, ki so krivi centralizma In s tem vso našo nesrečo?! Jc lo mož, ki je danes pri tej, jutri pri drugi stranki? Co ste šo značajni, krščanski in slovenski možje in fantje, ne bosto volili s stranko, ki stoji na protislovenskem in preti-krščanskom stališču, ampak samo najstarejšo, najmočnejšo, krščansko, slovensko ljudsko stauiko. Pokažite, čo ste šc možje! Vsi na volišče! — Vo-iilec SLS. MOSTE PRI KOMENDI. S'ict sc nam bliža priljubljeni snpraznik svetega Roka, katerega starodavna božja pot k nam «e jo lansko leto zopet obnovila. Ne le iz domačo fare, ampak tudi sosednjih, jo prišlo k sv. maši in pridigi ob 9. mnogo vernega ljudstva. Letos jim innrcmo pokazati tudi popravljeni zvonik in olepšano cerkev. Svoj čas — pred 2IH1 leti in več — so hodili ta dan semkaj celo s procesijo iz daljnih Nevclj in Vodic priporočat so sv. Reku. ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Zopet nas vabi sv. Miklavž na prijazne Gorjance za dan 10. avgusta. Ta dan bomo — kot smo se dogovorili na binkoštni pondeljek — zbirali za nove zvonove. Dobro voljo so pokazali tudi sosedje Hrvatje. Na Sošicah so zb-nli za naše zvonove 335.25 Din, pa so obljubili še nadaljno pomoč. Bog plačaj! Sv. mašo ho daroval ob 9 g. kaplan iz St Jerneja, ob 10 pa g. župnik Svctonedeljski. Na-svidenje na Gorjancih! DOLENJA VAS PRI UIBNICt. Prihodnjo nedeljo torej na občinske vo'itve! Vsak mož in fant mora Iti na volišče in če hočete občini oskrbeti zopet dobro gospodarstvo, vrzite kroglilco v prvo skrinjico, to je skrinjica Slovenske ljudske stranke. Ta stranka je zadnje tri leta vodila gosnodarstvo v občini.^ Kaj fina pokazati iz fe dobe! To le: Poplačala Je 2« let. star občinski dolg. Prihranila je občini toliko, da ima občina 137.000 K nnlozeneea v hranilnici, kot dober kos za občinsko hiso, Ic-er bo sedež županstva in oskrba za občinske reveže po možnosti. IVozjc Slov. ljudske stranke so izvili našo občino iz obveznosti plačevanja za meščansko šolo v Ribnici, kar danes pomeni veliko korist za občino, kcv bi se sicer na nas navalili lahko milijoni, katere so ribniški liberalci zabili v novo stavbo pri kolodvoru, a ni nikojrar kl bl hotel plačati. Zadnje tri leta ni pri nas ni ene-ira vinarja nikdo plačal davka za občino, ker se je vse pokrivalo iz užitninc na a!ko-liol, dočim je prej vse šlo na davke. Dosedn-n ii gosnodarji v občini so dobili nam semnje, ki so jih iskali 40 let p'cj žc drugi župani! Po zaslugi g. župana Kroinarja bo občina dobila za lov v tekočI dobi 303.100 K, dočim je prej dobila 25.000 K. Kadar je kdo nrišel v občinsko pisarno, je bil postrežen mirno in prijazno, ni se bilo treba klanjati in čakati. še manj pa kaj zapiti, ker občinski urad ni bil v gostilni. Kar je bilo občini v crr^rn^i^ms^mmmamii^sE korist, to so županstvo In možje SLS podpirali, spominjamo samo na novi most v Zaboju in sedanje delo za odpravo povodnji! To je delo treh let! Ali ne zasluži lista SLS. ki jo vodi naš poslanec g. Skulj vsega priznanja še za naprej! Naše ljudstvo to tudi uvideva. Nasprotniki niti podpisov niso mogli dobiti, saj Nemška vas, Blata, Zado-Jej jim ni dalo uiti enega moža,, velika Dolenja vas samo 3 može in par fantov, istotako 1 rigorica 3 može in pa nekaj fantov, Rakit-nica 2 inoza. Grčarce niso poznali razmer ina bodo S!aa°vali velika večina za »L,!>. Z,ato pa vsi možje in fantje, pridite vsi v nedeljo na volišče in vrzite krogljieo v prvo skrinjito, da s tem pokažete hvalež-nost za lepo gospodarstvo dosedanjemu odboru in da pmečiino one, ki poskušajo kaliti Lt« .n??e. ,?b('"lc' ki 3° bfa in bo v taboru »Lb.! Pridite vsi! DOLENJA VAS PRI RIBNICI. Se bolj zanimiv kot agitacija sama je pa naslov naših nasprotnikov, ki so si ga privzeli za občinsko volitev »Gospodarska napredna lista«! V čem obstoji njihova naprednost je pač razvidno iz njihovega prejšnjega delovanja skozi 35 let, ko so prepustili večini sedanjega odbora dolg in nič drugega. Naurednost bi sedaj kazali v tem, da bi občino zopet vdinjali meščanski šoli v Ribnici, ki je več milijonsko podjetje, in bi rado padlo na ramena ribniških in naših davkoplačevalcev. Svojo naprednost bi kazali v tem, da bi 140.000 prihranjenih kron radi podtaknili v sokolsko hišo, kjer bi Teka vče v Francek obračal svoje kozolce. Radi bi preslikali gospodarstvo s tem, da bi vse naklade zopet naložili kmetu iu obrtniku, ki itak že stoka pod bremeni drž. davkov. Tato politiko bi lahko vodil bodoči tajnik Ozimek jn pa hrvaški delavci v Jelendolu, kl ne plačajo nikakega davka, pa so podpisali njihovo listo. Saj so podpisali taki, ki niso niti v imeniku, so šele včeraj stovili v občino in jutri bi bili radi že gospodarji pri nas. Samo Jelenilol ima 8 kandidatov, 18 jih je iz Grčaric, a cela dolenjevaška fara jim ni dala več kot 24 podoisov. Nemška vas in Zadolje pa niti enega ne. Po 100 Din so t! tiči plačevali za en podpis ln še pijača zraven, drugače nn bi bili dobili več kot 19 podpisov v celi občini. To je res napredna stranka! Skoda par mož, da sedijo v taki družbi, kot je njih lista, na kateri čitamo podpis človeka, ki ga baš sedaj zasleduje drž. pravdništvo in ki je ravno te dni preklican od glavarstva, da mu nikdo ne sme več. pijače prodat, ker je prehud sovražnik alkohola. Zraven njega pa znani Rudi! Mnogi, ki so vrgli svoj podpis na njih listo, nc bmlo dali krogljice tej listi, pa bi kdo drugi zaupal občino Gospodarski napredni stranki! Toga nc, možje in fantje! Dobro in poceni se kupuje v manufakturni trgovini A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10. npLIn pridna in poštena, ki ima veselje do UCIVlCil dela na polju, se spreime takoj ali o Božiču na lepo posestvo na Oorcnisltem. Naslov v upravi lista pod štev. 4456. =- Pravo je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Schichtovim milom je zabava! Jelen ** 6 PDLlTlCni • 2HPISKI -m p Predsednik skupščine je radikal Jo-vanovič. Sedanja večini niina namena ga odstraniti. Zač pa zahteva Pašič od njega, ria mora odstopiti. Dosedaj mu Jovanovič še ni ugodil. Če mu ne ugodi, pride v Pa-iičevi stranki do razkola. p Hudičeva strania je sklenila vlado podpirati ia je prepustila predsedstvu, če vstopi stranica tudi v .vlado. p ? Slovenski Xarod< je hud, ker smo reJtli, da je ur jonska organizacija razbojniška, češ, da liujskamo in da sme moralno propadli. Sh>*ejiaki nami dobro ve za ateviilna toJovajufva, ki so jih uganjali orjunci od Fakina, ki so ga pn uedoižnera ustrelili, do Juuana, kateremu so prste zmt^kaii, BUD0HA< ( - site ___ Županstvo občino Vol. Lašče naznanja, da je do vsakoleten*7 kramarski in živinski nnmfini kateri se vrši na dan sv. Roka, Scillcnj, t. j. 18. avgusta v Velikih Laščah. ^Porotni prstani 14 kar. zlato 6 kar. zlato amerik. dublž vedno \ zalogi v r. ČUDEN Ljiftliana, PreSernova 1 želenburgova 7 LISTEK Sovraštvo in ljubezen. (Dalje.) Velika gostilniška soba pri »Belem konjičku.; je bila prenapolnjena. Bilo je okoli štirih popoldne. Samo kmetje so bili tu, ki so prišli k sodni obravnavi in so spravili svoje konje in vozove. Govorili so vsi vprek. Vsi so bili rdeči v obraz in -tudi najbolj počasni in najbolj leni med njimi so bili razburjeni in so \nnogo govorili. Bilo je, kot bi na velikem dvorišču brnela mlatilnica, ropotala, ibučala in se kadila. Toda vedno je na dvorišču glas, ki prevpije ropotanje mlatilnice in tudi v tej družbi je bil glas, ki se je slišal preko vsega lega bučnega vrvenja. To je bil 'brivcev glas. »Državni pravdnik — to je mož! Zagovornik — oh, to je Jud I Za denar delal Ampak državni pravdnik, ia mu je dal! Gromska strela!« Bilo je nekoliko mirneje in brivec je lahko nadaljeval: >Kdo pa naj bi pravzaprav bil? Ali je bil mar kak (postopač tisti dan v vasi? Kaj? Ste videli katerega? Jaz nelne! Ali je bil kdo iz vasi? V naši vasi ni požigalcev. Bil bi baš —.c »Ti, ne reci ničesar o kremarju Pre-ku,<: je nekdo svaril. »Kdo govori o Preku? K večjemu Goreč! In ta že ve, čemu drži z Nagličemlc Postalo je še bolj tiho. Samo nekateri so se smejali predse. Brivec je zopet povzel »besedo: »Nikomur ne privoščim nič slabega, toda Gorcu, temu je prav. Vendar je enkrat nekaj dobil za svoj dolgi iezik. Takrat, ko je naredil name ono sramotilno pesem: »Zavarujte se za življenje, padar prihaja!« — Da, že zopet se smejete — kot tedaj — kot takrat se smejete, toda koga sploh pusti Goreč v miru? Nikogar! Niti enega! Domišljuje si, da je b'olj pameten kot kak kmet. Takle eunjar, potepuh! Sedaj ima čas delati pesmioe, tri dni ima čas! Z državnim pravdnikom se ni dobro igrati k »Toda dobro ni izgledal Naglič, ko je je sedel tako na zatožni klopi.« »Da tako mine človeka debelost! Preje je bilo vse premalo dobro za njega. Jaz mu nisem znal striči las in brade. »Vi mi naredite stopnice ua glavi«, je rekel in peljal se je v mesto ter dal 20 vinarjev za striženje las. Seveda, če je imel toliko za proč vreči!« »Grozno je bil ponosen, to je res,« je rekel drugi; če ni kdo hodil :baš z njim ekupaj v šolo, s tem se ni pobratil.« Nastalo je zopet vsessplošno govorjenje. Tedaj je prišel Prek. Ce bi župnik stopil v sobo, ne bi bilo pol tako tiho kot v tem trnutku.. Krčmar je bil videti slabe volje in je pel k tretji mizi. »Kavo in dve. zemlji!« je naročil. »Na zdravje, gospod Prek!« je zaklical brivec in se približal njegovi mizi. Ostali so napeto gledali. »Na zdravje, na zdravje!« je odgovQ-ril Prek kratko. V tem trenutku so se odprla vrata in za neko deklo, ki je hitro priletela noter, je vstopil v sobo Henrik Naglic. Nihče ni gledal na deklo in na dečka; vsi so zrli k Prekovi mizi. Henrik je sprva neodločno obstal, nato pa se je vsedel na stol, ki je stal v kotu poleg omare. Ko mu je postalo slabo, ga je mati nesla v gostilno; toda kmalu si je zopet opomogel. Tedaj je prišel nekdo in povedal, da je oče oproščen. In mati je šla po očeta. Henrik pa je moral ostati tu in čakati na starše. »No, gospod Prek, tako tihi ste«, je rekel brivec, menda se kaj ne jezite?« »Kdo ;bi fle pa ne (jezil! Toda tožil bom Gorca, tožil ga iborn. Kaj takega si pa že ne pustim reči!« »Seveda, tega si ne morete dopustiti. Baš o tem smo govorili. Goreč ima pač vzrok, da drži z Nagli čem — no, saj veste. — Vi ste se pa sijajno postavili, gospod Prolc. Ko vas je državni pravdnik omenjal, je rekel, da ste popolnoma nesumljivi.« »To je gotovo, da ni bil oni, ki ves dan sedi v šoli in spravlja denar. Ali mi kdo sploh to pripisuje?« Prek je vstal in izzivajoče motril krog. Živaihno ugovarjanje je nastalo in par kmetov je streslo krčmarju roko. »Mi že vemo, kdo je bil,« je kričal brivec; »in če ga sodišče dvakrat oprosti, Naglič je bil vendar. Ta ponosna tolpa —« >: Jezus, fant!« Neka ženska je zavpila, in vsi so pogledali proti •temnemu kotu, iz katerega je stopil Henrik Naglič. .Stal je tu z ža-rečimi očmi kot razdražena zver. Zaškripal je s svojimi belimi zobmi, stisnil je pesti — sklonil se je nekoliko, skočil proti brivcu in ga tako udaril parkrat s pestjo po ustih in nosu, da se je pocedila možu kri po obrazu. Zadar je klel, vpil, se branil in se s težavo osvobodil. Hotel se je (vreči na otroka, toda kri mu je tekla tako zelo, in oči so se mu solzile tako močno, da je moral iti ven na dvorišče. Vsi so kot okameneli. Henrik Naglič je stal sredi v sobi. »Kdor bo še rekel to — to o mojem očetu, tega bom prav tako udaril.« Par ljudi je mrmralo, ali pa se tiho smejalo. »Moj oče oproščen, — on je nedolžen — sodišče je to reklo in vi morate verjeti!« Nihče se ni premaknil. Henriku so se zasolzile oči. »Ali je kdo, ki ne veruje, da je moj oče nedolžen?« je oprašal zapuščen. Vse je bilo tiho. »Saj spada vendar k vam, saj vendar morate verovati!« S prosečim glasom je rekel to. — vsi Dvignilo so je nasprotujoče mrmranjo Nikakega prijaznega klica. Tedaj je zajoi kal Henrik Naglič z grenkimi, jeznimi sol. zami: »Potem — potem — ste skupaj lopovi!« In preden so se še možje okorno dvignili, da bi dečka kaznovali, je Henrik Naglič izginil. I 1 "" ................11 Udnica. Ud niča in trganje (Gicht, revmati-zem). Mokro stanovanje, mokra obutev i« obleka, ako bivaš na prepihu, ako prideš potan na hud veter, ako brodiš po vodi in snegu, so radi vzrok te bolezni. Pa tudi preslana hrana, preveliko pijače in tobaka, mesa, pomaga, da pride do nje. Prvo zdravilo je potenje. Obkladki in mazila pa niso za vsakega enaki. Temu pomaga vroče, drugi potrebuje kaj hladnega, kakor je pa{ stanje bolnikovo, kar najbolj razsodi zdravnik. Seveda je polno domačih zdravil za to staro bolezen. Stari ljudje so si stavili smolnat obliž, ki je izvlekel mehurje polne vode. Kopeli senenega droba, slane kopeli, ovsene, smrekove so tudi znane. Jako dobre kopeli so iz pšeničnih otrobov, pa tudi vroče otrobe pomagajo, ako deneš boleči ud vanje ali si navežeš žakljiče z vročimi otrobi. Tako pomaga tudi vroč oves, vroča mivka (rečni pesek). Poleti se zakopljejo gihtni radi v pesek ob vodi in se spotijo v njem. In kjer ne pomaga več nobena »žavba«, pomaga še, če se bičaš z žar-nimi koprivami, ki izvlečejo vodo Ikakot smolnat Obliž. Kdor je podvržen gihtu, ne sme vživeti dosti mesenih jedi, vino sme piti samo sadno, jabolčno vino je naravnost zdravilo za giht. Zjutraj in zvečer naj pije malo brezovega oparka (čaja) z medom. Starini ljudem pomaga za trganje in giht, če pijejo pozimi čaj brezovih jagod ali terjaka z limono in medom. Sok limonin je sploh močno zdravilo za giht, samo vsak želodec ne prenese tega. Bil je zdravnik, ki je zdravil giht s samim limonovim sokom. Za ljudi, ki so podvrženi trganju in gihtu, nista megla in mokro podnebje, zato obolijo zopet, ko se vrnejo ozdravljeni iz toplic. Obo- SLABOST? SLABO SPANJE? Ncrvoznost? Neveselje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Feilerjev Elzafluidl Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor Irencosko* žganjel S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilja.' lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg St, 16, Hrvatsko. 7722 ZOPET V ZALOGI KOT PRED VOJNO! Vse vrste poljedelskih strojev kakor: amerikanski kosilni stroji, vratila, mlatilnice, velike čistilne mlatilnice, trijerji (tvrdke Heid), čistilnice, sla-moreznice, reporeznice, gnojnične črpalke, sadni mlini s kamenitimi va-larji, preše, fine kose, brane itd. itd. pri tvrdki SCHNEIDER & VEROVŠEK, trgovina z železnino ijj zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Dunajska c. 16. lijo pa tudi v hudi vročini, ker se jim pre-p-eje kri. Stari ljudje morajo nositi flanelasto podobleko ali vsaj kose flanele na bolnem kraju telesa —< in sicer rdečo fla-uelo, za bolne noge bo veljale v starih časih rdeče flanelaste nogavice kot zdravilo. Zdaj ko nima (tudi na kmetih) skoraj nih-Ce poštene obutve za mraz, ko je usnje tako slabo ustrojeno, da se ovija kakor mokra cunja nog, zdaj je trganja m gihta vedno več. Glavna odpomoč je, da se utrdi koža. Zato se je treba vsak dan umivati (oziroma kopati) po celem telesu, starejše osebe je treba včasih namazati po vsem givotu z dušičnim ali gabegovim mazilom, kar je dobro tudi za bolehne otroke. DuSi-ca ali m »tema je drobno zelišče, ki raste po osojnih bregovih, se stavi tudi v jedila in sadi na vrtih. (Nemško ime je Timija.u, latinski Tymus.) Pravijo tudi, da ima mkfee več smetane, ako se umivajo latviee z matemo dušico. Za mazilo precvrej zelišče na čisti svinjski masti ali na putru. — Gabez ali Črni koren raste ob vodah, je znano adravilo za kosti. Ima snlieasfe dlakaste Hste, visoko steblo in vijoličast zvončast cvet. Korenino obeli, razrefi in kuhaj na oljn, potem odlij olje in prideni toliko voska, da bo gosto. Je jako dobro mazilo za trganje. Kadar je prav budo, razstopi mazilo v ponvi in prevrej v njem krpo, i njo ovij bole či ud in ko se ohladi, deni drugo v vročo. Vroče olje s česnom ali samo stoičen česen prežene hitro trganje iz lica ali kamor ga navežeš. Za otekline pri udnid prevrej na olju žajbelja in malo kafre, namoči cunjo in ovijaj z gorko, kar je zatečeno. pHflf EDINO J U H A N NADOMESTI IN PREKOSI OKUS IN REDILNOST MESA V HRANI Ztm SLABOKS VNOSI, SLABO PREBAVO, BLEDICO hi OSlABflbGST vsake vrste vrivajo odrastU in otroci a najbotjUm uspehom UMHA-IIONO 2BLEZNAT0 TINKTURO t, izdelek lekarne u Vrtarild. IivrSton okna, ne kvari metk, prekate vsako ielemsto vino. fiteritee ufaik kgol PolHtersfce steklenfce pa M Din M poŠti po 8, 6, 8 ta 12 steklenic samo HOČEVAR na VRHUIKI._4831 Kmet. šola ua Grmu pri Novem mestu proda najvišjemu ponudniku I lisXI 1 stn) Alhion, 1 čistilni mlin za tito in 1 slroj prikladen m mletje tresla. Ponudbe ae sprejemajo do 20. cvmsta ti. Služba OBGANISTA - CERKVENIKA se odda v St Gotardsi, poŠta Trojane._4224 Mi79rclrono BČfCNCA sprejmem takoj. Biti TTlI&ai OlVClJd mora krepak in pošten. Preskrba v hiši. J. SITAR, auaarstvo,. Križe p. Triiim. ČEVLJARSKI VAJENEC sprejme. VLAD. ZAROTNIK, Dunajska cesta St «, dvorišže. 4428 CD rinil In e dežele, ki zna Šivati, k OC UCKIC enemu otroku v Ljubljano. — Naslov pri upravi lista pod Številko 4486. tečejo se za takojšnji ali poznejši nastop: 1 kmetijski in (jezdni UPRAVNIK-MAJAR, odločnega značaja, hezen m vesten. Plača po dogo-iVoru. Prosio stanovanje, kurjavo in razsvetljava. ~'2 zanesljiva, vestna, delovna in irezna KOMARJA. - Ponudbe je nasloviti na upravo vele-Poscstvo los, LENARČIČ, Verd, poJta Vrhniko, UCENCA za mesarsko obrt, 14 letnega, spref me JOSIP JESIH, mesar, Medvode. 4442 ŠIVILJA v starosti 18—24 let se sprejme v trgovino na deželi. Prednost ima dekle kmetskih staršev, ki ima svoj šivalni stroj in je nekoliko vešča v računstvu in pisavi. Ve£ pri upravi pod Oddajajo s* ▼ vrečah po 50 kg. "•C MANUFAKTURNA TRGOVINA MARIJA ROGELJ SV. PETRA CESTA in LLNGARJEVA UL. LJUBLJANA vljtidno naznanja, da se je 1. AVGUSTA PRESELILA na SV. PETRA CESTO 26, nasproti hotela Tratnik ter se zahvaljuje cenjenim odjemalcem za naklonjenost do sedaj in se Se nadalje priporoča. BLAGO DOBRO!_CENE NIZKE? ub;ii S. sivuin. tolro.. tn Hrit^nPr za rodbinsko in obrtno Ifl Il£l2€l rabo vedno v zalogi edino pri JOSlp PClClIVIC IfllDIjaRfl. 00 "od D,I2U Prešernovega spomenika. Isioiam oolreb.šfine za Sivllie. kroiaCe, fevliarie In sedlarte Halanterna *n vse drobno hinno_ Trgovina z manufakturnim, špecerijskim in galanterijskim blagom KAROL SKALA v Kamniku prodaja radi prevelike zaloge i. s. moških in ženskih štofov, bele, rujave in pisane kotenine, Oxfordov in cefirjev za srajce in perilo, svilenih in drugih rut itčL od 1. avgusta t. 1. dalje po zelo znižanih cenah. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE ZA UGODEN NAKUP! MiSI, podgane, stenice in Ščurki oioraio ogrnili. ako uporauliata nn&a preiekusena [iroti mislili in podpunum Din 7 50 ea ii urk« l< Din. stenic. 10 Din /.a moli« n Din proi nirčaau in 7 l'lu ro.st proti osam S Din mast i roti ušam v obloki 7 61 l'iu proti airavliam 7 5,. 1 lin. Kater r.» <*iš- o< ie oiatežev 7 Din Po It, priitedite denar In tat. Vsak poedini varčen gospodar, kateremu je ležeče na tem, da pokrije svojo stavbo trpežno in lično, si bo osvojil za pokrivanje svojih poslopij edino SALONIT SALONIT je neizgorljiv in nepremočljiv. Ako Salonit uporab., prihranit* na stroških, lažji je kqj vsak drug proizvod sedanjosti Obvaruje pred vlago, ognjem in strelo. Nimate nikakih vzdrževalnih stroškov. • zborno izolira vsako zračno izpremembo. Trpežen in vzdržljiv proti naisiln. viharju. Vzorce, cenike, kataloge^ navodila in pro- » račune pošiljamo brezplačno. Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57. v lastni palači (vis A vis hotela „Union"). ===== Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000- =============== __Podružnice: Celje, Dlakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, Slbenik. Ekspozitura; Bled. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute ln devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. izdaja konzorcij »Domoljuba*, V Odgovorni urednik Anton Snšnlk y Ljubljani, .Tiska Jugoslovanska tiskam«.