Glasilo občine Logatec, december 2002, letnik XXXII, št. 11 X* Imamo novega župana ^... In nov občinski svet ^ Znova potrjeno V t Najprej Dve sončni nedelji za dva Janeza -vse pred pragom prazničnih dni Poznojesensko sonce na Martinovo in Andrejevo nedeljo; med njima dež in dež in nekaj radovednega mestoma tudi nervoznega pričakovanja: kdo bo prvi v državi in kdo prvi v občini. Ugibanj je bilo I. ^j^^ jH^I I decembra še pred uradnimi izidi ^ŠM I /e v zgodnjih večernih urah A MM I konec: Janez Drnovšek je v bilki / Barbaro Brezigar postal predsednik Slovenije menda kol prvi Nekučan; Jane/ Nagode pa je v spopadu / Očrtom Menardom ponovil samega sebe m postal že v tretje logaški župan, lako je javnost presojala m odločila. In voljo javnosti bomo spoštovali, ncozirajc se na predvolilne simpatije ali antipatije. In prav je tako. Mimo oči m vol|c javnosti rekli bi: povsem na robu demokracije pa jc postal Cerkničan Vmccnc Otoničar državni svetnik. Njega bo v državni ivet izvolili tlektorjl (eleetor, latinsko volivec; v našem jeziku pomeni volivca, ki voli namesto 5000 volivcev kako voli. pa nikomur od M)()0 nič mar!). Po zakonu je to vse lepo in prav, po zdravi pameti pa je tako ravnanje nekam bolno. A tako je. No, za nekaj časa smo z volitvami pri kraju. Življenje leče naprej z mnogoterimi izzivi. K sreči, so se nam izognile nore krave in nore ovce, obšel pa nas je tudi klorantenikol Skratka, živimo sredi zdrave živine brez panike torej! Eden prvih izzivov seje lotil novega občinskega svela, ta se je 19. decembra konstituiral: verificiral svoj in županov mandat ter naravnal pot v učinkovito prihodnost.. Govorilo se je, da bo dobrotni Miklavž, ki razveseljuje mlado in staro, prinesel sneg A ne. zanj sla poskrbela očak Abel in sv. Evlalija; zima pa postaja vse bolj naša vsakdanjost. In takoj za sončnim preobratom s: bomo zaželeli najprej prijaznih božičnih praznikov, na Štefanovo bomo pozdravih dan sainosto|nosti (ne le z zastavo na občinski hiši!!!); do novega leta pa bo preostalo le še petero dni m prav toliko noči. 1'nložnosli za voščila lepa in na|lcpsa torej dovolj, tudi za iskrenost... ()dsovorni urednik t* Dober dan - gospod župan! Zagotovilo vsem občanom, da jih župan ne bo razočaral Kakor hitro so sicer še neuradni i/uli kazali, da je za nov ega župana nedv ouinno izv ol|cn Janez Nagode, smo pohiteli k njemu s časnikarsko radovednostjo že kai zgodii|cga nedeljskega večera V pisateljski dfUŽbi se je komaj utegnil zahvaljevati telefonskim čestitk,mi / vseh strani, (udi izjave so kar plpiskalc in ptekipevalc v navdušenju Za naše glasilo je dejal: »Ta hip gre za veliko veselje. Zadovoljstvo je toliko večje, ker so mi volivci zaupali ze tretji mandati Zahvaljujem se zato vsem volivcem, ki so me podprli Zagotavljam pa vsem občanom, da |ih ne bom razočaral; svo|e obl|ube bom uspešno realiziral /alo ne bo v ehko časa za slavja m praznovanja Izhodišča za naslednic leto so že kai v polnem teku, začrtane so tako rekoč osnove proračuna za leio 2003 I udi srednjeročni program se ze kaže v izrazitih obrisih. Vse pa bo potrjeval novi občinski svet, s katerim bom, vsa| tako upam, dejavno sodeloval Koalicijskega partnerstva se najbolj nadejam od desnih stiank, pa tudi od neodvisnih, zlasti od neodvisne lisic mladih odprti bomo sicci na v se strani...« lako je bil navdušen n.ul volilnim uspehom novi župan Janez Nagode, ki se |c v vohlno bilko spuslil ze leta l')9d, ko je šlo za nadomestne v ohtve, na katerih je bil piv ič izv ol|cn za župana, nato je uspeh ponovil na volitvah 1998, v tretje pa i decembra letos m i\ >*Ui i$0t Tehtnica teje nagnila mi tiran Jeneza Sagodeta novega lupana, i <>i<> W Irun Najprej Spoštovane občanke, spoštovani občani! Naj bo leto 2002 naklonjeno nam vsem z zdravjem, srečo in veseljem, naj se nam izpolnijo želje, izkoristimo nove priložnosti, doživimo nove uspehe, naj se zgodijo nova prijetna presenečenja. Prijazne in mirne božične praznike v krogu najbližjih, dobrote polno leto 2002 ter iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti vam želi vaš župan, Janez Nagode Vi Spoštovane občanke in občani! I ,okalne volitve so za nami. Tudi tO pot ste mi zaupali svoj glas in me ponovno izvolili za svojega župana v naslednjem mandatnem obdobju. Spoštovane volilke m volilei ! Vsem, ki ste mi verjeli in kljub različni propagandi /brali toliko poguma in slavili na moje ime, se / vso odgovornostjo in dolžnostjo zahvaljujem. Tudi v prihodnje bom delo župana nadaljeval z vso odgovornostjo in se bom trudil postorili vse, da bo moje delo obilno, koristno ter v dobro celotne lokalne skupnosti. Za dobrobit vseli občanov in razvoj celotne občine pričakujem korektno in plodno sodelovanje vseh koristoljubnih in dobrosrčnih ljudi. Se enkrat se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje. Voh župan Janez Nagode .Skupna zdravica novemu županu. loto: M. Tršar < estuam... ( estitam. Fotoi I. I in k Brez prikritega zadovoljstva Naklonjenost Dolenjega Logatca ni zadoščala za volilno zmago Županski kandidat Berto Menard, ki mu veliki mel m povsem uspel, m skrival svojega zadovoljstva nad doseženim: >>Z rezultatom sem zelo zadovoljen. Volilni dosežek Štejem za lep uspeh. Se posebej zato, ker je desnica tako razmajana. Vesel sem tudi tega, tla ni bilo pri predvolilnih soočenjih preostrih besed Skratka, moj nastop je veljal za primeren prispevek v mozaiku predvolilnih dogajanj. Navsezadnje, mi je dolnjelogaško volilno telo i/ka/alo zaupanje; kraji zunaj občinskega središča, kjer je tudi SI S dovoli močna, pa so mi /večine odtegnili podporo (Obveznosti in odgovornosti pa čakajo tako na ra\ ni krajevne skupnosti, kjer so mi volilei namenili večino glasov lako upam. da bova / /upanom na ravni krajevna skupnost obema bolje sodelovala, o čemer bodo govorih uspehi Novemu županu Janezu Nagodetu čestitam k volilni zmagi.« Tako je svoje zadovoljstvo izrazil županski kandidat, ki je v drugem krogu /bral 4()2 glasov manj kol izvoljeni Župan tu U Izza svetniških klopi Prvo srečanje z novim občinskim svetom Prva seja občinskega sveta je 1°. decembra opravila verifikacijo mandatov svetnikov in župana. Novi župan je Jane/ Nagode, SLS. Svetniške klopi pa zasedajo: iz Socialdemokratske stranke - SDS: Neodvisne liste mladih - NI,M: l.adka Furlan, Mitja Osterman, Ivanka Mcrlak Damjan Menard, Marko Logar iz Slovenske ljudske stranke - SLS: Stanislav Brenčič, Bibijana Mihevc, Franc Rudolf, Stanislav Nagode 7 iz Nove Slovenije-krščanske ljudske stranke N.Si: Vladislav Ptic, Jakob Kukal), Jane/ .letina, Mirko Šeniiov, Rafael Cepič o n c% o i/. Liberalne demokracije Slovenije LDS: Boris Hodnik, liane Godina, Jane/ Smole, Metka K upu i k P rs Neodvisne liste /;i Notranjsko - NIN: Milojka Kolar, Dušan Černigoj, /oran Vodopivec N.i isti seji so bili odprti postopki /,i imenovanje delovnih teles, sprejeta je bil.i poprečna eiadbena cena stanovanj s poprečnimi stroški komunalnega opreinl|an|a stavbnih zemljišč; veljata pa tudi novi sklep o poprečnih stroških komunalnega opremljanja ter nova vrednost točke za uporabo stavbnega zemljišča Martin Km in Izza svetniških klopi Občinski svet po novi meri strank Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. Pri nas se je zaradi povečanja števila prebivaleev povečalo število svetnikov od 19 na 21. Največ svetnikov in sicer pet ima Nova Slovenija, po štiri svetnike imata Slovenska ljudska stranka in Liberalna demokracija Slovenije, po tri svetnike najdemo v Socialno demokratski stranki in v Neodvisni listi za Notranjsko, dva svetnika pa je /brala Neodvisna lista mladih Da so si ljudje zaželeli novih imen kaže podatek, da je samo šest od novoizvoljenih svetnikov, imelo mandat tudi v prejšnji sestavi. Kljub vsemu pa moramo reči, da tudi pri ostalih ne gre za povsem nova imena; nekateri med njmi so bili že pri vodenju občinskega krmila v letih po osamosvojitvi Slovenije. Upajmo, da bo ponovno izvoljeni župan Janez Nagode tudi z »novim« občinskim svetom tako uspešno sodeloval, kot je s prejšnjim. Samo skupno sprejete odločitve lahko prinašajo dobrine vsem, in občani si želimo, da bi se »občina« razvijala v korist vseh. Pa še nekaj statistike: 24% občinskega sveta je žensk, 76% moških; povprečna starost je 47,7 let - najmlajši svetnik je star 25, najstarejši pa 66 let. Alenka Gorza Jereb /nova potrjeno pobratenje Slovesna obnovitev pobratenja med občinama Logatec in Repentabor Osmega decembra je bila v Repnu slovesna obnovitev listine o pobratenju repentabrske z logaško Občino. I .istino sla, spomnimo se, 20. marca 19X2 podpisala tedanji repentabrski župan dr, Pavel Colja in predsednik skupščine občine Logatec dipl inž liane (iodma Slavnostno sejo je vodil sedanji župan Aleksij Krizman. Onsal je pomen tovrstnega sodelovanja v luči preteklosti in bližje prihodnosti, ki bo po razširitvi Lvropske zveze malce otopila ostrino meje, ki je tako surovo zarezana v slovensko ozemlje, 1'udi zamisel o povezavi s še kakšno Italijansko občino je bilo slišali v nagovoru. I ogaški župan je poudaril poglabljanje sodelovanja na kulturnem in športnem, tudi poslovilen) področju m izrazil željo po še tesnej.tcm sodelovanju Slovencev v združeni Lvropi. Spregovorila sla tudi predstavnica Slovenske skupnosti Nadja Maganja Jevnikar tei Franc < iodma Slednji je poudai il pomen pobratenja, bratstva, ki je bilo spočeto s krvjo Iranca Nemgaija, I aZana, padlega v zakl|učnih bo|ih za osvoboditev Prsta in Primorske, pokopanega na repenskeni pokopališču Karlo (iu.štm je prebral dokument (> pobratenju, kol ga je bil prebral tedaj kot vodja opozicije (manjline) v repentabrskem občinskem svetu na se|i pred dvajsetimi leti, enako navdušeno in navdušujoče s komentarjem k dvajsetletni odmaknjenosti od tistih dob Sedanja župana Aleksi| Križman in Janez Nagode sta podptNula dokument o obnovitvi listine, s čimer sta simbolično potrdila trdnost vezi med obema občinama Po izmenjavi daril je spregovorila še logaška častna občanka Med seboj PoHOVHi podpis listine o pobratenju - med župani: A. Križman,,/. Nagode, /' ( olja in I rane Godina l'oto: Nevma dr Pav la leiina I ah. Zalem smo si gostje, med nami navzoči logaški župani od 19X2. naprej, z gostitelji v kulturnem domu na Colu ogledali prireditev, na kateri so nastopili moški zbor m recitatorji kulturnega društva Kraški dom, učenke in učenci osnovne šole A. (Iradnika, dekliški kvintet KI) Adoramus, Rok Klemenčič z "Mico na mejniku", domači mladinski zbor "Zvonček" in mešani zbor "Repentabor". I )\ orana na ( olu bi morala biti precej v a ja, da bi poslušalci lahko sede spremljali zanimivo dogajanje: prijazne otroške gledališke in pevske nastope, zrelo petje domačih pevcev in prepričljiva nastopa gostov z Logaškega. Na ogled je bila tudi priložnostna razstava o dogajanjih pred pobratenjem in med ii|iin Morda bi se za pobratenje kazalo ozreti Se kam v bližjo soseščino, sa| pristne vezi vedno rodijo tudi žlahtne sadove. ./. (iostiša Med seboj Gozd - zakladnica čistega vdiha i. V osemdesetih so znanstveniki v državi Mississippi proučevali erozijo zemlje zaradi padavin in jo pozneje primerjali z erozijo zemlje zaradi vetra. Prišli so do osupljivih ugotovitev. Na hektarju orne zemlje »izgine« zaradi padavin kar 10 ton rodovitne prsti. V preostanku nekoč mogočnih gozdov ob Mississippiju pa v listnatih gozdovih erodira le 50 kg prsti na hektar. [Eksperimentalni model desetletnega preučevanja so nato v začetku devetdesetih prenesli na celotno Zemljino kopensko površino in drzno napovedali, da bo zaradi erozije, širjenja bolezni, gradenj prometnic, letališč in vsesplošne urbanizacije do leta 2000 izginilo za 300 milijonov hektarjev orne zemlje. Napovedi so se, žal, tudi uresničile. Druga našim očem nevidna funkcija gozdov je filtracija zraka, ki jo opravlja gozd tako, da se na veje, liste in debla odlagajo prašni delci, kijih dež nato ponovno spere v gozdna tla. Trideset let star kostanj, javor ali kako drugo po skupni površini debla, vej in listov podobno drevo v enem samem letu zadrži čez 200 kg. prahu, plinov in aerosolov Zaradi tovrstne samoobrambe pred prahom, ki jo gozdnemu prostoru omogočajo skupaj stiskajoče se drevesne krošnje, je zrak v gozdu tudi do tisočkrat bolj čist kol v polmdustrijskih mesti, kakršna je, na primer, Ljubljana. Naj le šume gozdovi! V enem litru gozdnega zraka je od 500 do največ 2.000 prašnih delcev ali klic, medtem ko je V enem litru mestnega /raka vsaj 500.000 delcev prahu. (Se nadaljuje.) Pripravil hrane Kiiheve Spoštovane volilke in volila! Vsem, ki ste me podprli pri moji kandidaturi za župana občine Logatec iskrena hvalu. Hvaležen sem vsem, ki ste odgovornost za demokracijo in prihodnost prevzeli nase in Sli na volitve. Zame je bila to ena preizkušnja več v življenju. Čeprav na volitvah nisem uspel, sem vesel in poln optimizma, saj sem s svojo kandidaturo prispeval, da je zavel nov veter v jadra logaške politike. V občinskem svetu je kar nekaj novih obrazov in moči, in to si štejemo vsi, ki smo na volitvah nastopili na Neodvisni listi za Notranjsko in na Neodvisni listi mladih, in vsi, tisti občani, ki ste nas spodbujali in podprli, za velik uspeh. l/volili smo župana, občinske svetnike, svete krajevnih skupnosti; izbrani so po volji ljudstva, zato pm moramo zaupati m jih spoštovati Oni pa nam morajo zaupanje in spoštovanje vračati z vso odgovornostjo. Zclim |im uspeh in odprtost do vsakega občana, posebno do socialno ogroženih in pomoči potrebnih... Naj se predvolilne obljube uresničijo! in pogačo pravično razdelijo Vsem se Se enkrat zahvaljujem, vsem tudi želim vesel božič in srečno novo leto; vsem stiskam roko iz. spoštovanja in ljubezni do vseh, čeprav Se tako različnih, a z željo, da bi sonce sijalo vsem v življenje, vredno človeka, k. Herlo Meiuuii METREE* Mehanika sestavni deli in naprave d.o.o. I jllbljansk.i c. SO, Horjul hlli)//www i Mir., m I in.ill ni|,linFnki'i.ni"ltt>i .' Vabimo vas, da se prijavite na naslednja prosta delovna mesta 1. ITIINOLOf. za mehansko tehnologijo Pogoji inžeiiii strojništva, smei proizvodna tehnologija, znanje nemškega ah angleškega jezika tel dela z računalniškim programom Avtocad 2. OBDELOVALEC kovin več delovnih mest (izdelava pločevinastih polizdelkov, struženje, frezanje, rezkanje, varjenje) Pogoji kvalihciiam delavec kovinske Stroke, zaželene so delovne izkušnje; za nekaka a delu lahko tudi priučeni delavec Prijavo opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter dokazila o Izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov Metrel Mehanika, do o., Ljubljanska c so. 1354 Horjul, tel,: 7338-214 ali 7558-302 Gospodarske diagonale Poti v prihodnosti slovenskega kmetijstva II. Oblikovale naj bi se štiri dovolj intenzivirati pridelavo, kajti te skupine kmetij. kmetije bodo morale dosegati visoko Prva skupina bo težila k stopnjo konkurenčnosti, saj bo velikosti kmetije, ki bo zagotovila polno kmetovanje njihov izključni vir zaposlenost najmanj vsem aktivnim dohodka. To prav gotovo ni usmeritev članom družine. Nekatere kmetije bodo za večino naših kmetij, kajti obdelovati postopoma celo najemale ali redno 100 ha prekmurske ravnice predstavlja zaposlovale tujo delovno silo; razvijale nekaj povsem drugega kot obvladati se bodo na območjih, kjer bo mogoče 100 ha kraškega polja in vrtač ali oblikovati dovolj velike obrate in hribov. V Sloveniji je prostora za nekaj Ko hi mogle govorili. KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC d.o.o. Tržaška 27 1 3 7 0 Logatec I sein občankam in občanom ter poslovnim paretnerjem želimo vesele praznike, v novem letu 2003 pa veliko sreče, mira in zadovoljstva. komunalno podjetje I Ogatec 1000 takih kmetij. Druga skupina kmetij bo razvojno težila k obsegu proizvodnje, ki bo zagotavljal polno zaposlitev in paritetni dohodek enemu članu družine. Gre za klasične mešane kmetije. Tudi te kmetije, ki jih uvrščamo med profesionalne, si bodo želele dohajati tehnološki razvoj in dosegati optimalni dohodek. V Sloveniji je 10.000 do 15.000 takih kmetij, verjetno vse pa ne bodo dosegle cilja. Tretja skupina kmetij bo skušala dosegati paritetni dohodek za enega člana družine (ali tudi več) s kombinacijo kmetijske proizvodnje in dopolnilnih dejavnosti. Tudi te bodo skrbele za ohranitev in razvoj kmetije, lakih kmetij je nekako toliko kmetij v drugi skupini ali celo manj. Veliko bo odvisno od tega, kako resne bodo spodbude in možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Pogoji za registracijo dopolnilnih dejavnosti so zahtevni s tehnološkega, morda še bolj s finančnega vidika. Prav tako so zelo zahtevni pogoji za pridobitev kakršnihkoli finančnih spodbud. V četrto skupino sodijo ostale kmetije, ki nimajo ne mo/nosti ne interesa, da bi večale svoj obseg in posodabljale proizvodnjo. Kmetijstvo pomeni takim domačijam le dopolnilni vir dohodka ali predvsem možnost samooskrbe; lahko pa ohranjajo kmetovanje rz drugih, celo neekonomskih motivov. Vse, žal, tako kaze, da bo ta skupina kmetij največja, a bo postopoma usihala. Interes /a obdelovanje zemlje bo družina na taki kmetiji ohranila tako dolgo, dokler bo to delo fizično obvladovala in dokler bo kmetovanje prispevalo vsaj nekaj Sredstev V družinski proračun, dokler ne bo zahtevalo sredstev iz drugih virov za vlaganja v kmetijsko dejavnost. Ekonomski položaj tega praviloma ne omogoča več. Čustveni odnos tlo zemlje in družinske tradicije se pri mladih generacijah hitro spreminja. (Se nadaljuje) Po gradivu dr. Andreja L Ido ven pripravila Mojca Dolenc, svetovalka za kmečko družino Gospodarske diagonale Hoteti in znati - v svet konkurence Uspešnih podjetij, kakršni sta Detel in Pl uri filter, ni iz leporečja želja in ne iz san javih razvojnih smernic 1 litrejši razvoj obrti in podjetništva so v predvolilni kampanji zagovarjale prav vse stranke. Kako pa bo v resnici spodbujevan razvoj obrti, pa ni najbolj kristalno jasno, čeprav se nam razrašča že druga industrijska cona. ()snovna usmeritev je sicer dovolj jasna: ne bomo gradili industrije, ki bi nam onesnaževala okolje, podpirali pa bomo... Kako, kdaj in na kakšen način'.' I Ipajmo vsaj, da bo na prvem mestu razvoj podjetništva in obrti in da bodo občinski svetniki takšen razvoj Uuli podpirali, sicer bo občinska blagajna bolj prazna. Pot do uspeha pa običajno ni postlana z rožicami in ne Z rožnatimi obljubami, ampak gre praviloma za trmasto prizadevanje skupine ali posameznikov, ki imajo jasen cilj uspeti lako si utirata pot v konkurenčni svet tudi dve luiuski podjetji. Detel, (l.o.o. kvaliteta strojegradnje Direktor Marjan Icrina je ponosen na podjetje I )etel, strojegradnja I ogatec, dno., ki sedmo leto nadaljuje 22-letno tradicijo strojegradnje, namenjene lesni industriji; ta po ukinitvi strojegradnje v K 1.1 ohranja dejavnost, blagovno znamko in delovna mesta z znanjem in vztrajnostjo vseh 27 zaposlenih. Programska usmeritev podjetja je v specializiranem reševanju problematike vrtanja v lesni industriji in vrtanja lahkih kovin ter v uporabi VF energije /a sušenje pri krivljenju m lepljenju lesa. XII EXPO, Milano 2001 Na podlagi lastnega znanja proizvajajo vse vrste mozničark (enostavnih, vertikalnih, kombiniranih, avtomatsko pretočnih, kombinbiramh za vrtanje, različne vrtalne enote in glave) /. vztrajnim razvijanjem novih strojev so postali zanimivi kar za v7 držav, kamor tudi izvažajo: od zahodnoevropskih držav prek ( ellc. ZDA, Rusije in baltskih držav do Kitajske. Izvoz obsega že XV',, proizvodnje. S samostojnimi nastopi v Nemčiji m Italiji, preko zastopnikov pa tudi v Veliki Hntamji, ZDA, Kusip in drugod H si je podjetje utrdilo tržno pozicijo s prepoznavno blagovno znamko Detel, ki pomeni tudi prepoznavnost kakovosti strojev. Zadnja leta seje tako tudi v Sloveniji(l) bistveno spremenil odnos slovenskih podjetij in obrtnikov do Detlovih proizvodov, saj so spoznali kvaliteto strojev in zelo kvaliteten servis. Plurlfllter, d.o.o. - mlado podjetje poslovne odličnosti V Detlovi soseščini ima svoj sedež mlado podjetje, ki izdeluje filtre za industrijsko filtriranje, saj je prav konec novembra praznovalo svojo prvo obletnico obstoja. V sorazmerno kratkem času je prehodilo zelo uspešno pot. Svojo proizvodnjo tako rekoč v celoti izvažajo daleč po svetu, največ pa v države I v ropske unije, sam slovenski trg je tako in tako premajhen za njihovo proizvodnjo. Nt poti k odličnosti. Celotna tehnologija temelji na lastnem znanju, ki izdelkom zagotavlja na trgu poslovno odličnost Izdelke dostavljajo strankam neposredno, z.uadi pestrosti izdelkov imajo tioincsečne zaloge reprodukcijskega materiala I )m.mučno delo naiekii|c tudi ustie/no delitev dela. tako imajo za posamezne operaci|c že izdelane noiiualive. pa tudi nagrajevanje je zelo fleksibilno Zaposlenih je vsega desel delavcev, večina je priučenih, lahko dobijo tudi do M)"o gibljivega dela plače na račun izpolnjene norme m kvalitetnih izdelkov Delavci pa so s svojo pripadnostjo ciljem podjetja zainteresirani, da delo opravijo v predvidenem času Njihov uspeh se kaže v lacionalm uporabi repiomatenala m energije, sa| z lastnim ogiev anjem m izrabo kompi iinuanega zraka obv ladujcjo IVOJe siioške Za lake odnose pa sia potrebna resnična pripadnost in red, ki ga tudi sami vzdržujejo Poznava|c njihovo delo m plačilo zaii|, si lahko le želimo obilo lakih pod|eti| Albin čuk Gospodarske diagonale Novi mojstri svojega poklica Lani je mojstrske diplome prejelo 187 mojstric in mojstrov, letos 320; število prijavljenih k izpitu pa presega tisoč. V torek. M), decembra, je mojstrske diplome na svečanosti v veliki dvorani ('ankarjevega doma v l jubl jati i prejelo I11 kandidatov / l ogaškega, Ki so uspešno opravili vse i/pite m uredili druge formalnosti v postopku pridobivanja mojstrskih nazivov. Štirje med njimi so člani zbornice, torej že delujoči samostojni podjetniki. Mojstrske nazive so si pridobili: Vlncencij Kralj dimnikarski mojster, Zvonimir Maček mojster preoblikovalec kovin, Marjan Markelj mojster telekomunikacij, Brane Hren avtoličarski mojster. Mojstrski naziv so si pridobili tudi Boleslav Kermavnar, kije postal avtokleparski mojster, Miran K e r m a v n c r c I e k t r o i n š t a l a t e r s k i mojster, Jožef Sušmelj mojster splošne elektromehanike, Robert Puc orodjarski mojster, Boris Tcgelj mojster splošne elektromehanike, in Ladislav Urbas mojster strojne mehanike. Morda se zdi nepotrebno, premalo pomembno navajati podatke o mojstrih, saj (skoraj) nič ne zapišemo, denimo, o magistrih ne o doktorjih znanosti, pa jih imamo v I .ogatcu toliko, da smo lega dejstva lahko kar veseli. O mojstrih pišemo zato, ker so se končno spet vrnili med nas s celotnim ciklom poklicnega izobraževanja, ki ga učeno imenujemo "dualni sistem". V vsakdanjem življenju je mojstrstvo pomembno in potrebno, pri strokovnem delu pa, seveda, tudi. Mojstrski izpit je zaključna raven poklicnega izobraževanja, ki se začne z vajeništvom. Lepo je doseči to raven, ki omogoča postati samostojni obrtnik in si tako - z uspešnim, iznajdljivim in trdim delom - zagotoviti v življenju trden gmotni položaj. Vse bolj pa mojstrski izpit postaja potreba z gledišča znanja in z gledišča formalnosti; brez te diplome ne bo več mogoče poklicno opravljati obrtne dejavnosti in izučevati vajencev. Da ne bo pomote: mojstrstvo se zahteva za opravljanje obrtnih dejavnosti; za one, ki so jim le podobne, manj zahtevne, bo pravšnja tudi druga ustrezna izobrazba. Zato smo prepričani, da bo ob letu mogoče poročati o novih, več kot desetih mojstrih: teh, ki obrtno dejavnost ž.c opravljajo, in onih, ki stoje na pragu njenega začetka. ./. Gostišči Kulturni razgledi Sanjani / obrazom v dlaneh Ob 20-letnici prijateljstva med občinama Logatec in Repentabor Pesnica Stana Milic je z recitacijo svoje pesmi Sanjam z orazoin v dlaneh spodbudila doživljanje celotnega večera, ki so ga pripravili pevci kulturnega društva »Kraški dom« m pisateljica Vesna (iuštin (inlanc iz Repentabra. Srečanje, ki je bilo v petek, 2l>. novembra, v logaški Glasbeni šoli, je v spremni besedi predstavila Nevenka Malav ašič, pozdravila pa sta ga tudi oba Župana pobialene občine Aleks Križman m domače občine Janez Nagode Večei pesmi, proze in kraških lepot so izmenoma izpolnjevali pevci m Miličeva, recitatorka svojih pesmi. Življenje ob ognjišču, na Kiasu po tržaškem podeželju pa je predstavila z diapozitivi Vesna (iuštin (inlanc, ki je še pred tem predstavila svojo drugo knigo Ogenj na kamnu Dve leti raziskav in zbiranja gladiva je namenila avtorica ognjiščem, ki jih je s sliko in besedo zaobjela v lepoti kraške Zemlje. (Udi njeno povezanost s kamnom, burjo m kraško zenil|o |e dopolnicv ala poezi|a Slane Mihč, ki že nekaj časa priprav l|a sv 0J0 samostojno pesniško zbirko. •K ii|iga ()gcn| na kamnu bo ohranjala spomin na čas, ki |e suci minil, nepozabno pa bo govoril o Avtorica knjige Ogenj na kamnu v pogovoru z našim dopisnikom, loto: I). Malavašič neupogljivosti m trdoživosti naših Kraševcev, zvestih slovenstvu in slovenski besedi,« je dejala v krajšem klepetu z našim dopisnikom avtorica Vesna (iuštin (inlanc Bine ( uk Kulturni razgledi Mažorete v bogastvu tridesetletja Od negotovih začetkov do vrhunskih dosežkov, zazrtih v nova odličja Mažoretna skupina Društva mladih glasbenikov Logatec je zadnji dan novembra pripravila jubilejno prireditev ob 30. obletnici delovanja. Dekleta so se polni dvorani Narodnega doma predstavila v slikovitih oblačilih s široko pahljačo plesnih elementov od figurative preko izraznega plesa do kan -kana Vrhunec prireditve je bila podelitev priznanj in daril, ki so jih mažoretam izročili župan Janez Nagode, predsednica Mažorctne zveze Slovenije Nada Skuk, tajnik /KI) Logatec Miha l 'senik in predstavniki kulturnih društev. Za večletno delo v ljubiteljski mažoretni dejavnosti so dekleta prejela jubilejna priznanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki jih je podelila vodja izpostave Nevenka Malavašič za 5-lelnodelo: Branki Oštir, Nataši Kovačevič, Jcrci Korčc, Maji Stagličič, Klari Križaj, Dijani Vaduncc, San Pečkaj, Niki Molk, Maji Podkrajšek, Silvestri Arhar, Petri Bajec, Ireni in Patriciji Stepanovič, Kristini llič, Nadji Arhar m Speli Molk; za 10-letno Sodelovanje: Barbari Jereb, Bojani Volk, Moniki Janjič, Ani (ieohelli in Nives Varga, za I 5-letno delovanje pa: Barbari Čuk, Mihaeli Merlak, Desanki Maksič in Urški Modrijan. Najvišje priznanje za 50 letno delo, čestitke in zahvalo pa je prejela dolgoletna mentorica Vera 1 ratnik. uspešnega dela jih je leta 1976 prevzela Vera Tratnik, ki jim je s svojo domišljijo, znanjem, pridobljenim na redkih seminarjih pod vodstvom Ivice Knavs, ter z veliko poguma pokazala mažoretne prvine od parade do figurative, kasneje pa tudi novosti, s katerimi seje seznanila na izobraževanjih v tujini. »Danes je V Logatcu preko 80 inažoiet, ki so po znanju in kvaliteti razdeljene v osem skupin. Pri delu z njimi pomagajo še Barbara (Tik in občasno gostujoča mentorja Damel McGranl ter Sandy VViemers. Dekleta obvladujejo plesne elemente od klasike do tvvirhnga (hitro vrtenje palice z obveznimi elementi, ki imajo določeno zaporedje gibov desne, leve roke, rolanja, metov). Pri svojem plesu, ki mora biti usklajen z glasbo in s (elesom, uporabljajo različne rekvizite: cofe, zastavice, nitke, palice, obroče, žogice, svetleče se palice, kolebnice, dežnike____« je hitela pripovedovati Vera. Mažoretna skupina, ki ima vsak leden 2 1 vaj, je po rezultatih, ki jih dosega na državnem in evropskem tekmovanju, ena najboljših v Sloveniji, Iako so tudi njihovi načrti in želje zazrti v nova tekmovanja in nova odličja »Predvsem so tu želje: imeti velik prostor za vaje, BlđŠčeč pozdrav jubileju. Ob tej priložnosti je tudi nanizala nekaj misli: »Ka| mi pravzaprav pomeni tO let dela z mažoretanii.' Številne ure, ki se jih ne da prešteti, ogromno drobnih stvari, ki jih ni moč nikjer videti, trdo. brezplačno delo v prostem času, veliko navdušenja, energije, volje, vztrajnosti m ne nazadnje tri generacije več sto deklet-mažoret, med katerimi so tudi zmagovalke različnih tekmovanj.« Skupino logaških inažoiet |c leta 19/2 ustanovil takratni ravnatelj t llasbene lole Ilija Markov ić Po I tirih letih loto: d. MalavaSIČ obiskovati seimnaije v tujini, udeležili se Evropskega tekmovanja v Bratislavi, si ogledati svetovno prvenstvo Ivvilliilga v Badelom (Španiji) in moida sodelovali na olimpiadi ter tako predstav iti Slovenijo in logaško občino Evropi m svetu,« je dejala na koncu prijazna sogovornica Dekletom m Ven I ratnik vse čestitke ob jubileju z željo, da se jim načrti uresničijo! NevMa Kulturni razgledi Vendar peti on ne jenja Ob koncertu pevskih zborov z Brezovice, iz Loške doline in Logatca Pevska tradicija v Logatcu, ki izhaja i/ davnega 1911. leta in jo sedaj nadaljuje pevski /bor Pevskega društva Logatec v sedanji mešani sestavi, jc lahko vzor vztrajnosti, ki Seje odražala tudi v izpisanem geslu na srečanju pevskih /borov 7. decembra v Narodnem domu. V ne preveč napolnjeni dvorani so se zvrstili pevke in pevci gostujočih in domačega pevskega /bora. Vsak zbor je /apel šest pesmi; ob aplavzu publike sta gostujoča zbora zapela še dodatno pesem. Prvi je nastopil Ženski pevski /bor Brezovica poti vodstvom Sonje Sojer in pianista Klemena (iolnarja. /bor deluje šesto leto in ga sestavljajo v večini mlade pevke. Sodeluje na različnih koncertih tako na krajevni, občinski m državni ravni. Nazadnje je /bor sodeloval na Lep uspeh odraslih zborov Na medobmočno revijo odraslih zborov pa so se uvrstile tu pevske skupine / logaškega; MeP/ Adoramus je novembra /apel med osmimi izbranimi /bon na rnedobmoeni rev i j i na Vrhniki, ŽP/. Taboi m < »bilniski MeP/ Notranjska pa sta našo Občino zveneče predstavila na reviji v Zagorju prav na miklavževo Iskrene čestitke vsem skupinam, ki so se uvrstile na inedobnijično icv i|o /,SA7> ot Logatec mednarodnem adventnem prepevanju na Dunaju. V svojem sporedu, ki je zelo raznolik, so pevke odpele: Lca Delibesa »Kyrie« in »Sanctus«, Mokran jčevo »tebe pojem«, Lesjakovo »Ne čakaj na maj«, mehiško ljudsko »IT jarabe tapatio«, Loevvcjevo »Plesala bi vso noč« in Bemardovo »VVintcr Wonderland«. Presenečenje večera je bil prav gotovo komorni zbor »Slavček« iz. Loške doline, sestavljen iz devetih pevcev. Zbor od ustanovitve leta 1 998 vodi profesor Jože Rajk. Kar precej gostovanj se jim jc nabralo v tem kratkem času, najbolj pa se jim je v spomin vtisnilo gostovanje v Splitu. Posegajo pa predvsem v zakladnico slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Tudi v tem večeru so zelo všečno (kol pravi slavčki) odpeli svoj program, še zlasti SO se z lepimi glasovi odlikovali solisti. V svoj program so vključili Foersterjev »Večerni ave«, Bučarjevo »Pleničke je prala«, Kramolčevo »Lastovki v slovo«, Kernjakovo »Mojcej« in »Juhe, pojdamo u Škof'če« ter Vodopivčeve »Žabe«. Domači pevski zbor je v sodelovanju s pevskim zborom »Ivan Cankar« z Vrhnike pod vodstvom Lovra Groma prepričljivo odpel svoj program kar zahtevnih pesmi: Brucknerjev »Locus iste« Gounodovo »Ave verum«, Lebičevo »Ta drumelea je zvomlana«, Suchonovo »Aka si mi krasna«, Aljaževo »Oj, planine« in Hubadovega »Škrjančka«. V celoti pa zbor izvaja širok spekter sakralnih in umetnih pesmi vse do priredb slovenskih ljudskih. Združeni pevski /bori pod vodstvom Lovra Groma pa so za zaključek /apeli še Žcrovnikovo »Večernico«. In še skromen pripis k izbiri pevskega gesla iz Prešernove Glose: »Vendar peti on ne jenja«. V izbranem napisu se prav gotovo zrcali tudi spisek dobrotnikov, ki so podprli prireditev in omogočili srečanje pevcev tudi v avli osnovne šole, kjer so v prijetni družabnosti še naprej sproščeno prepevali. A.C. Kulturni razgledi Koncertni večer pri prijaznih Sentjurčanih Pevci Mešanega pevskega /bora Pevskega društva I .ogatec, ki prepevajo skupaj s pevci Pevskega društva Ivan Cankar z Vrhnike pod vodstvom zborovodja Lovra Groma, so v soboto,l). novembra, ob 19. uri sodelovali v koncertnem Sporedu v Kulturnem domu Šentjur pri Celju, kamor jih je povabil tamkajšnji Moški pevski zbor bratov Ipavcev. Ob tej priložnosti so /apeli I.ocus iste Antona Brucknerja, Ave verum Charlesa Gounoda, Ta drum'lca je /vomlana koroška narodna v prir. Lojzeta l.ebiča. Kraško jesen Alojza Srebotnjaka, Aka si mi krasna Eugena Suchona, Oj, planine Jakoba Aljaža, Škrjanček poje Mateja Hubada, Da sem jaz ptičica Lmila Adamiča. Po skupni večerji v Šentjurju in prijetnem petju obeh /borov so sc pevci v poznih urah pripeljali (s krajšim postankom na lro|anah) v domače kraje. Marinka 1'etkovšek Glasbeni večer na Vrhu Tamkajšnji cerkveni pevski zbor je pripravil že tretjič glasbeni večer Velikokrat postane šola na Vrhu Sv. Treh Kraljev kulturni dom, učilnica pa dvorana. ()drske luči pa ne posijejo le na gledahščnike, ampak tudi na vrbovske glasbenike. Tako je bilo tudi 2.V novembra, ko sta že V glasbeni večer pripravila Športno kulturno društvo m Cerkveni mešam pevski zbor, ki sta v program uvrstila tudi otroke-inštrunienlalisle, ki obiskujejo glasbeno šolo. Čeprav nima krajevna skupnost niti 100 prebivalcev, pa so lega večera nastopili kar štirje zbori: otroški. Ženski, moški in mešani. Seveda, nekateri pevci so nastopali v različnih sestavih Moški oktet je obudil spomin na uprizoritev Desetega brata, ko je tedaj v glasbeni spremljavi za|>el tri pesmi. Sicer je bil preostali pevski program duhovno (cerkveno) obarvan Dokaj polna dvorana predvsem domačinov je poslušala znam repertoar v drugačnem ambientu, kot so ga vajeni (ilashcniki so tega večera prvič nastopali na odru, opremljenem z novimi tcninoniodi um zavesami in praktikabli. Najbolj svečano vzdušje je pričaral številni otroški del cerkvenega zbora Prav bi bilo, da bi se tudi pevci ravnali po zgledu domače dramske skupine, ki i/ leta v leto lepo napreduje. Morda bi bilo tudi prav, ko bi domači pevci povabili na sv OJO prireditev še kakega gosta in tako pripravili še bol| zanimiv glasbeni večer. H S Beremo z Maneo Košir Pogovorna branja vabijo med dolge zimske večere V študijskem krožku se v logaški Knjižnici že nekaj časa zbira manjša skupina bralk in bralcev, ki v medsebojnih pogovorih kritično presojajo vsebino knjige, ki si jo vnaprej določijo za branje in pogovor o njeni vsebini. Ta čas presojajo in primerjajo svoje poglede na /enski roman. Krožek povezuje skupino ljudi, ki jim ne zadošča le branje posamezne knjige, ampak si žele tudi govora o knjigi in izmenjave mnenj o njej. Pobudo za tak način obravnave knjige je dala Manca Košir, koje ugotavljala, da ljudje bero vse preveč površinsko in predvsem lažjo lilerarluro, manj pa se lotevajo bogatejše in zahtevnejše literature. I I I I Krotek med preudarnimi mislimi. /imski čas je kakor naročen, da se skupini pridružijo novi bralci, ki si žele poglobljenega spoznav aiij.i posameznega literarnega dela Skupim se lahko priklpičite prek knjižničnega telefona, Veseli vas bodo Bralci se srečujejo na pogovorih vsak tretji četrtek zvečer V skupini se sproti dogovorijo za knjigo, ki jo bodo prebrali, vsakdo od bralcev iz krožka pa lahko priporoči skupini v branje kako dobro knjigo, I čuk »V letu, ki pride, ko staro odide, naj vam prinese bogata darila, ljubezen in zdravje, uspehe in slavje« Vesel božič in srečno 2003 želi vsem krajanom Medvedjega Brda in Rovtarskih Žibrš svef KS Trate Duhovni odmevi Kapelica na Pesku Vsega kakih dobrih sto korakov nad Sorskim pilom, od koder se ponuja razgled po Ljubljanskem Barju vse do Krima, stoji sredi gozda desno ob poti proti Smrečju kakih 175 let stara kapelica. Po pripovedi tete Rezi, tej pa je o kapelici govorila Marjana, sestra očeta sedanjega gospodarja Franca Istcniča-Galetovcga, je kapelico postavil praded Jurij po naročilu svojega očeta Ignacija Isteniča i/ (iodoviča, ki je tod tovoril vino z Vipavskega. Prav na poti sredi gozda naj bi tovornik Ignacij doživel hudo nevihto, spričo katere se je zaobljubil, da bo postavil kapelico Odrešeniku v čast, če bo preživel neurje. V 11 uclsk i pripovedi je krožila tudi /godba, po kalen naj bi bili kapelico postav ili v spomin na zločin, ko bi naj tod neki hlapce ubil gospodarja. In ker je v kapelici Kristusovo razpelo že od vsekdar, bi lahko bilo tudi v tej pripovedi kaj resnice. Kakorkoli že, res je, da sta med leti 1X25 in 1830 postavila zelo čedno znamenje Istcmčcv Jurij m sosed Plečnik (z Nagotlctovc domačije). I )anes povsem prenovljena, še do nedavna pa zaraščena m razpadajoča kapelica, ima samosvojsko obliko. Pozidana je na kamnitem podstavku (tloris; 188 \ 185 cm, višina KO cm). Višna do strešnega slemena meri $05 cm, tlo kapa pa 203 cm. I )v okapmca se v sprednjem oglišču oblikuje v križ, proti pročelju pa preide v zanimiv kapni pomol. V notranjščini, v katcio stopimo skozi obočni vhod (100 x I X.v cm), se Kapelica na l'csku. lolo: M. Tršar pokaže lepo apsidno oblikovani strop; nad oltarno nišo visi križ (25 x 37cm), podoben tistemu iz davnine. Kapelico so leta 2000 obnovili in zanjo tudi skrbijo Orlovi z Vrhnike, sicer tudi lastniki bližje domačije pri ( ešiiielu. Marcel Stefančič Premagovanje - kot izziv (iolovo vsi poznamo znano olimpijsko geslu hiti eje-više-močnejc. Geslo motamo opremiti s podnapisi: ljudje sodobnega časa si Želimo vedno več. vedno hitreje bi radi storili vse stvari m vedno večjo moč bi radi poka/ali drug nad drugim. V krščanskem načinu živl|cii|a pa bi olimpijsko geslo liitrcjc-v.išc-močncie lahko strnili v eno samo besedo premagovanje V okrilju duhovne misli Moja velika kritika našega krščanstva, naše drže je v tem, tla se /elo radi stiskamo /a zidovi, celo za gradovi osebnega življenja. Saj nam je lako dovolj prijetno in se nam m Ireba kaj prida naprezati, porabl|,iti Življenjske energije. Ampak takšno naše krščanstvo ni vredno prebitega groša. Nimamo izziva. ()tlk t iti moramo, kaj je naš izziv! In prav lako moram v sebi ugotoviti, kaj je tistt), kar me zadržuje, tla ne dosežem izziva. Kaj moram premagali'.' Koga? Samega sebe?... N a j bo naša duhovna spodbuda tie le v mislih, kako bom najhitreje prešel svojo dnevno pot, ampak tla se na celotni poti bojujem s premagovanjem v sebi samem, tla bom dosegel i/./.iv... Robert l-riškovei Športni kalejdoskop Za več privlačnega smučanja Če bi pred dvajsetimi leti v decembrskih popoldnevih pogledovali po zasneženih logaških bregovih bi verjetno kar mrgolelo živopisno zimsko oblečenih otrok njihovih zdravih, malee smrkavih obrazov, ki ne meneč se za prihajajoče računalniško televizijske čase, čakajo zgolj na topel čaj limoninega in medu polnega okusa. To so bili časi snega in pravega zimskega vzdušja, ki je trajalo do sredine marca, ko je pomladansko sonce pokazalo na že skoraj pozabljeno zeleno barvo trave, ki seje skrivala pod debelo snežno odejo. Ti časi so, žal, minili ali pa so za trenutek poniknili in se skrivajo za izmenjujočimi se toplimi deževnimi ter suhimi in mrzlimi dnevi. Prav mrzla, pa čeprav suha obdobja v zimskem času, pa predstavljajo ob pomoči naprav za izdelavo umetnega snega upanje za ohranjanje tradicije zimskih športov tudi v Logatcu. Daje zimski utrip i ogatčanov še vedno živ, dokazujejo člani Smučarskega kluba Logatec, ki v svojih vrstah naštejejo 61 otrok in 30 odraslih. Logaški smučarski klub, kije pred dobrimi desetimi leti padel v nemilost slabih zimskih razmer, se je v zadnjem obdobju na novo organiziral, spremenil filozofijo delovanja in predstavlja danes (poleg osnovnih šol) gonilno silo alpskega smučanja na širšem območju Notranjske, saj je z oživitvijo popularnega Notranjskega pokala postalo logaškim otrokom smučanje še bolj privlačno. Matjaž Mesec, predsednik kluba, pravi, da je prioritetna naloga omogočiti članom čimveč smučarskih dni, saj ima smučanje na človeka izjemne psihofizične učinke, ki so v kombinaciji s kakšnim tekmovanjem lokalno regijskega območja še toliko pnstnejši. Prav je, da se otroci poizkusijo tudi med vraticami na treningih in tekmovanjih, vsekakor pa bi bilo nerealno za logaške razmere gojiti visoko raven sniučarjev-tekmovalcev, bodočih reprezentantov Ne nazadnje, športno udejstvovanje danes ni več dostopno vsakomur, sa| je eden od glavnih pogojev zani denarni vložek Ha! /.daj ho šlo zares! V klubu načrtujejo za letošnjo sezono 25-30 smučarskih dni, začenši z. organizacijo smučarskih tečajev med 27. in 2(>.12. 2002 ter 2. in 4. I. 2003, z udeležbo na nekaterih tekmah v okviru Smučarske zveze Slovenije ter na vseh tekmah Notranjskega pokala (b-X), kjer logatčani prednjačijo po rezultatih posameznikov m tudi v razvrstitvi klubov. Notranjski pokal združuje 260 otrok iz I 2 klubov, in če bodo zime vsaj mrzle, če že ne bogate s snežnimi padavinami, potem bo tudi v Logatcu smučanja imela mlade. Gašper Podjed Na brkinski sirani V nedeljo zjutraj, 27. oktobra, se je 14 logaških planincev pod vodstvom Alenke Mrak odpeljalo iz 1 .ogalca proti Brkinom Po avtocesti so se pripeljali do Škocjanskih jam, ()d tod so se ob poldcsetih napotili po označeni planinski poli čez Brkine Med potjo so občudovali slikovite, razgledne, zelo razigrane griče, obdane s številnimi grapami in potoki. Po gričevju se raztezajo naselja, Slemenska cesta pelje skozi glavne brkinske vasi in je idealna za kolesarje. Skoz uasel|e Naklo (391 m) so prispeli v Podgrad pri Vranah, se ustavili pri cerkvici sv. Socciba (817 m) Ker pa je tam močno pihalo, so na počitek krenili v A it v i že Vasi so obdane s terasami nezoranih nji V, kar daje pokiapm poseben videz Bikmske gmajne so kraljestvo srn m divjih prašičev, o čemer pričajo razriti pašniki, Pot jih je vodila dalje skozi Mrše (7M m) Ustavili so se v Sliv ju (5XX m) Pri domačinu, ki se ukvarja s sadjarstvom, prideluje jabolčni kis, domači brinjevec in brkinsko slivovko, so dobili jabolka, Dobre volje so po petih urah hoje prišli na konec brkinske poti pri MarkovSčuii (567 m), ob cesti Kozina I luska Bistrica, Čez dan je bilo spiemenlpvo vreme, vendar primerno za dal|šo QOJO, In tako je bilo zanimivo m lepo prehodili hribov ito deželico na jugu Slovenije. Marinka Petkovšek I I Športni kalejdoskop Kljub deževni soboti živahno razpoloženje S sejma smučarske opreme Zadnjo novembrsko soboto se je /brala v avli OS "S talcev" na tradicionalnem smučarskem sejmu rabljena smučarska oprema s širšega logaškega območja. Organizator Področno združenje učiteljev in trenerjev Slovenije (PZ.UTS) je ob pomoči SK Logatec pričel z aktivnostmi že kak mesec prej, saj je bilo treba pripraviti kompletno dokumentacijo za komisijsko prodajo, /brati dobitke za srečelov, pripraviti zaščitne materiale za šolski inventar, se dogovorili z razstavljalci in vodstvom šole ter poskrbeti za plakate m obveščanje. Deževno in jesensko vremensko razpoloženje, ki z ničemer ni spominjalo na zasnežena smučarska pobočja, večletne zelene zime z odsotnostjo trgovcev nove smučarske opreme so vsekakor dejavniki, ki ne govorijo v prid smučarskemu športu in tudi ne obisku logaškega smučarskega sejma, ki je bil pred leti bogato založen s ponudbo rabljenega in novega. Marsikdo je zaradi lega raje obiskal kakšnega od ljubljanskih "giga marketov". Kljub temu se je v avli osnovne šole zvrstilo veliko ljudi, ki so v upanju na boljše zimske razmere kupovali rabljene smuči, čevlje, palice, drsalke in podobno. Največje povpraševanje je bilo po opremi za najmlajše smučarje, ki so hvaležno pogledovali svoje starše. Ti so z. nakupom včasih že močno razpraskanih rabljenih smuči svojemu otroku vendarle kupili nov razlog za zadovoljstvo, čeprav bo otrok z "novimi" smučmi zaradi zelenih zim največkrat vijugal le po preprogi dnevne sobe. Se vedno sta najpomembnejši dejavnosti smučarskega sejma svetovanje smučarskih učiteljev pri izbiri in nakupu nove opreme ter komisijska prodaja rabljene smučarske opreme. Prav zadnje je za marsikoga edini način pridobitve ustrezne zimske Opreme, ki je danes cenovno že težko dosegljiva. Na sejmu sta potekala tudi demonstracija mazanja alpskih smuči ter prikaz uporabe sredstev za servisiranje smuči. Možno je bilo pridobiti tudi t. i. modro kartico SZS, se vpisati na novoletne smučarske tečaje ter si ogledati (video) šolo alpskega in nordijskega smučanja. (Organizacija smučarskega sejma pa še /daleč ni edina naloga PZ.UTS Logatec, pač pa predstavlja sejem z bogatim srečelovom zgolj finančni vir za vzgojo in usposabljanje smučarskih kadrov. Gašper Podjed /<■ hudo ravno pravšnje. loto: M. Tršar Planinsko martino vanje V soboto, 23.11.2002, se nas je 24 planincev logaškega Planinskega društva odpeljalo z manjšim avtobusom do Ajdovščine. Pod vodstvom prijaznega lastnika pivnice smo si ogledali njegovo pivovarno in poskušali svetli in temni domači izdelek. Okusi so različni, priznati pa moram, da varijo dobro pivo. Iz pivovarne smo se odpeljali do Vipavskega Križa, kjer nam je prijazna vodnica tamkajšnjega turističnega društva razkazala spomeniško zavarovano naselje strnjeno grajenih hiš, razvaline renesančnega gradu, kapucinski samostan in ostanke obzidja z dvoje mestnih vrat. V nekdanjem mestu na griču sredi Vipavske doline je živelo tudi okoli 2000 ljudi zato so hiše dograjevali in domiselno povečevali. Sedaj živi tu le še kakih 170 ljudi. Toda delavni domačini skrbijo za lep videz svojega mesta (mestnih pravic jim ni še nihče vzel!): prenovili so fasade; pod šolo so uredili mogočno klet, namenjeno različnim prireditvam, V mestu imajo štiri stare vodnjake. Ponos kraja je Zgodovinsko pomembna stavba /raven nekdanjega štiristolpnega gradu, ki pa propada že od leta 1846, ko je njegovo streho odkrila burja. V pomembni stavbi so razstavljene slike domačih ustvarjalcev. Obogateni z vtisi i/ Vipavskega Križa smo se v večernih urah odpeljali mimo Vipave na Slap, kjer smo imeli večerjo. Za plesno razpoloženje je poskrbel mladi harmonikar llorijan; Tončka pa je pripravila humoristični prizor kandidiranje predsednice in se nekaj zanimivih iger. V poznih urah smo se z zanimivega in veselega martinovanja vrnili v deževni Logatec. Marinka Petkovšek Iz sveta mladih Pred različnimi pragovi devetletke Filmski program Praznit ni december /a otroke • Sobota, 14. decembra 2002, ob 17. uri DIVJI ŽREBEC, ameriška risanka. Relija: Kelly Ashhury, I umu Cook. ■ Sobota, 21. decembra 2002, ob 17. uri LILI IN ŽVERCA, ameriška risanka. Relija: Dean Deblois, (hris Scott Lee. ■ Sobota, 28. decembra 2002, ob 17. uri LEDENA DOBA, ameriška risanka. Relija: Chris Wedf;e, Carlos Salganha. V januarju ■ Sobota, 4. januarja 2003, ob 17. uri M1ŠEK STUART LITTLE 2, ameriška komedija. Režija: Rob MinkolT, v gl. vi.: (iecna Daviš, llugh l.aurie, Jonathan Lipnicki. • Nedelja, 12. januarja 2003, ob 15. uri BOŽIČEK 2. ameriška komedija. Rezija: Michael 1 embeek, v gl vi.: lim Allen, Eli/abcth Mitchcll, David Kruinholt/. Sobota. IX januarja 2003, ob 17. uri 1IARRY PO I II R IN DVORNA SKRIVNOST, am pustolovski. Režija: Cliris (olumbus, v gl vi.: Danici Kadclile, Rupcrt (irint, Enima VValson. Sobota, 25. januarja 2001. ob 17 uri VRNI II V PETRA 1'ANA, Disncycva risanka Režija: Robin lludd. Priljubijeni sv. IVI i k lav/ V zvezi s svetim Miklavžem je ohranjenih več legend Lna izmed nph je gotovo še posebej všeč dekletom, ki pač vedno rada sanjarijo o poroki. To so počele tudi tu ubožne mladenke. Poročile bi se, a pni revni oče ni mogel zagotoviti dote, Ko so tako žalovale, pni je Miklavž ponovi prinesel tri /lata jabolka, lako so dobile lepo doto m poslale presrečne neveste. Miklavž je znan tudi kol dobrotnik m zavetnik šolarjev. Neke noči je čudežno obudil od smrti učenee, ki jih je ubil gostilničar, pri katerem so prenočevali. Tudi v Zibršah in na Medvedjem Brdu je sv Miklavž prav posebno priljubljen. KS>1) Trate mu pripravlja sprejem že dolga leta. V opremo in priprave je vloženega veliko truda, časa in denarju, a ko napoči 5. december, je ves trud bogato poplačan. V dvorani Gasilskega doma na Medvedjem Brdu se je letos na nuklavževo /bralo veliko ljudi, posebno otrok. Vsi SO nestrpno čakali, kdaj se bo začelo. Najprej so nastopili učenci P( )S Kovtatske /ibrše s prisrčno igrico o netopirju, ki je ugotovil, da je milji angel. Nalo pa so sko/i dvorano pritekli pravi angelčki Skupaj smo poklicali Miklavža. Res je prišel m prijazno nagovoril otroke ter pni razdelil darila Ker so Hili otroci zelo pridni, so ph parkip le ogledovali Miklavž pa se je spomnil tudi starejših ljudi m tudi nph obdaril, Ko je Miklavž razdelil vsa darila, se je s spodbudnimi besedami poslovil m odšel naprej po svoji poti. trtica /akcij V zadnjih številkah I .ogaških beremo 0 dcvetletki. Potrebno je zagotoviti primerne pogoje: prostor, varstvo, usposobiti kader... Sole, ki so s programom devetletke začele pred tremi leti, je glede potrebnih prostorov in pripomočkov stroškovno krila m podprla država. Šole, ki s programom devetletke začenjajo v letu 2003/2004, pa take podpore ne bodo deležne Prepuščene bodo bolj na milosl in nemilost lastnih denarnih zalog in posluha občine. V logaški občini vse šole stopajo v dcvetlctko s prihajajočim letom, učitelji, ki bodo poučevali v prvih razredih, se pripravljajo na novosti. Večina že intenzivno pripravlja program, vsi pa nimajo možnosti, da bi izbirali pripomočke, učila in opremo učilnic. Bo Slo? Sebošlo? in kako bo na Vrh u Sv l ich Kraljev? Progi am bo pripravljen, prostor (upajmo) tudi Pogoji za delo pa bodo iz dneva v dan. . lako kol oni dan. Milo je po uri telesne vzgoje Prepoteni h) razigram smo se iz telovadnice vrnili v učilnico. Fantje so se postavili preil umivalnik in sklanjali svoje glave pod pipo V šali sem rekla, da bo še votle zmanjkalo, če bodo tako »žlampali«. in glei gal Zadnji se skloni, vode pa od nikoder Morda je že zmrznila. K sreči jo je bilo treba le prcčrpati m smo jo čez slabo uro že imeli. Vodovod nas v najviše ležeči logaški krajevni skupnosti Se ni dosegel O strehi, ki pušča, in dotrajunih oknih na podružnični Soli |>a raje nobene Programsko bo vstop v devetletko za v se otroke naše občine enak. Pogoji pa. odvisni od presoje predstavnikov lokalne skii|)iiosti, novoizvoljenih svetnikov krajevnih skupnosti. Mihaela linstika, učiteljica i in 2 rasrtaa POS VRH Iz sveta mladih Na pragu devetletke in. Ocenjevanje /nanju ob zaključku 9. razreda Učence uspešno konča deveti razred, če ima pozitivne ocene iz vseli predmetov 9. razreda in uspešno opravi zaključno preverjanje znanja. Izbirni predmeti Izbirni predmeti so nov način prilagajanja osnovne šole individualnim razlikam in interesom učencev. V 7., S. in 9. razredu učenci in učenke izberejo tri izbirne predmete, ki so lahko iz leta v leto različni. Razporejeni so v dva sklopa: • driižhoslovno-humanistični in • naravoslovno-tehnični. Šola mora v prvem sklopu obvezno ponuditi predmete: lup jezik (drugi), retoriko ter verstva in etiko; m pa nujno, da jih učenci tudi izberejo. I Jčenke in učenci izberejo skupaj tri predmete, vendar največ dva predmeta t/ enega sklopa. Vsakemu od obeh sklopov pripada torej vsaj ena izbira predmeta. Zakon določa, da mora vsaka osnovna šola ponuditi najmanj šest izbirnih predmetov (iz vsakega sklopa najmanj tri). V izbirnem postopku učenec rangira predmete, glede na zaželenost izbora, in se opredeli, iz katerega od obeh sklopov bo izbral dva predmeta. Šola nato ponudi predmete, za katere seje opredeljevalo največ učencev, in oblikuje skupine za izvajanje pouka. Izbirni predmeti so eno-, dvo- ali triletni. Učenec lahko vsako leto zamenja izbirni predmet; v isti skupini so lahko učenci različnih razredov zadnjega triletja. Razbremenitev učencev in ustvarjanje prijetnega počutja v spremenjeni soli Z devetletno šolo se želi preseči največja pomanjkljivost sedanje šole, na katero opozarjajo učitelji in starši: preobsežnost učnih načrtov in veliko učenja za šolo doma. S podaljšanjem osnovne šole na devet let se mora omiliti obremenitev učencev in časovni pritisk učiteljev pri obravnavi snovi. Poleg poudarka na različnih izobraževalnih vsebinah naj bi šola izraziteje poudarjala tudi različna vzgojna področja. V novih učnih načrtih je namenjeno več časa utrjevanju in ponavljanju snovi pri samem pouku. Seveda, domače delo ostaja tudi v 9-letni šoli primerljivo z drugimi evropskimi državami. Vsekakor pa bo pri novih vsebinah večji poudarek na kakovosti kot na količini znanja. Al I t kuj m mislijo o dcvcllclki'.' lolo: M. iršur Trgovsko podjetje / ban umi in laki, d.d., Ljubljana, Kosijo a c. I MAVRICA za lop dom d ti.. ItjtU>lftuui. JieilitivfL o J tel.i 01 1004, OJ/HJJI 11 74 lkx 0195» 10 09 UitbćmMvrlni aj hupj/www.jiwitc* si objav Ija - tO prodajalno V Logatcu, Irlaška C 16 prosto delovno mesto prodajalca / izpolnjevanjem pogojev izobrazbe \ skladu s Pravilnikom o minimalni stopnji izobrazbe oseb. ki oprav Ijajo ligov insko dejav nosi. m / dvema letoma ustreznih delovnih izkušeni Delov no razmerje bo sklenjeno z;i nedoločen čas. s polnim delov nun časom m z dvomesečnim poskusnim delom Pri izbiri bodo imeli p redno si kandidati s stalnim bivališčem v Logatcu ali njegovi okolici Kandidati naj pisne ponudbe s krajšim življenjepisom pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: 1/11 lili A, trgovsko podjetje Z barvami m laki. d.d., Kadrovska služba, Ljubljana, Re.sljeva c. I. Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po izbiri Iz sveta mladih Miklavževo med skavti Leto je naokoli, in v naše kraje je zopet prišel sv. Miklavž. Skavti smo ga pričakali v dvorani prosvetnega doma. V večer nas je s svojo navihanostjo in ubrano besedo popeljala Agata. Začeli smo pri najmlajših - volčičih. Predstavili so se nam z bansom, pri katerem smo si tudi ostali v skavtski druščini ta/migali kolena, Izvidniki in vodnice so pripravili soočenje treh političnih strank: Možičkove, Miklavževe, ter stranke dedka Mraza. Najbolje se je odrezala Miklavževa stranka, ki je tudi /, veliko prednostjo zmagala. Nasmejanih obrazov smo prisluhnili Klan bandu, kije v živo zapel nekaj slovenskih popevk z malo spremenjeno, bolj duhovito vsebino. Po aplavzu so nastopili še odrasli skavti, ki so nas s SVOJO igrico popeljali v idilo Miklavževega večera. Sledilo je ropotaii|e, kričanje, slišal se je zvok verig in topot... Na prizorišče so prišli parkeljni, ki so s svojini prihodom dodobra prestrašili /brano publiko. Za čmordečimi možiclji je v spremstvu angela svečano stopal sv. Miklavž, ki si je vzel čas tudi /a logaške skavte. Prinesel je različna darilca. Nekateri so dobili igrače, drugi košarice, polne dobrot. Sv. Miklavž je vse prav prijetno presenetil Večer smo preživeli v pesmi, plesu, med igro m lepimi besedami V vsakem izmed nas se je naselilo nekaj moči in upanja za prihajajoče božične praznike in novo leto. Lucija MatjaSec Miklavž priromal tudi na Vrh »Se dvakrat gremo spat, potem pa pride... sv. Miklavž«. ()troei so že konec novembra prešteli noči do prihoda lega prijaznega dobrotnika Na sani Miklavžev večer so ga otroci in odrasli pričakali v dvorani P( )S Vrh Sv. Treh Kraljev Učenci so (pod skrbnim vodstvom učiteljice Harbare Soko) odigrali igrico o angelčku Dobrmčku Miklavž je prišel v Spremstvu dveh angelčkov in parklja Ob porožljavanju parkljeve verige jc nagovoril otroke m odrasle. Tiste najmlajše (pa tudi šolarje vse rja do osmega razreda) je obdaril / vrečo darov. Ta bo verjetno kmalu prazna (če že ni); spomin na prileten večer pa naj trapi CM. Nepozabni teden v Prek m u rj u Peterica logaških učencev na mednarodnem mladinskem taboru II. Pot smo nadaljevali po učni poti Tromejnik. Na tromeji smo malicali in se odpravili v tabor. V prostem času smo igrali nogomet, nato pa smo morali pisati stenski časopis. Prosti čas in izobraževanje sta bila čudovito usklajena. Ko se jc stemnilo, smo imeli predavanje o astronomiji. I trujeni smo popadali v postelje. Naslednje jutro so dežurni prišli do vsake postelje m prebujali vse z megafonom. Po taki budnici smo bili "postrojeni" hitreje kot kdajkoli poprej (učinkovitost teh budiiic je neverjetna). Po zajtrku je sledil prikaz opreme slovenske vojske, policije, gasilcev in civilne zaščite. Pri gasilcih so nam poka/ah gasilski avto in gasilsko potapljaško ekipo / opremo. Pri civilni zaščiti smo opazovali zaščito pred nevarnimi snovmi. Pri vojakih pa so nam pokazali, kombi za /veze, top iti i/strelisce /a rakete; gledali pa smo tudi s kamerami, občutljivimi za toploto. Policija pa nam jc prikazala kombi, orožje in motorje prometne policije, nato se delovanje kriminalistov. V gumo avtomobila so skrili mamilo m posebej izurjeni pes ga je odkril. sledilo je kosilo, nato pa orientacijski pohod, /al, pa smo zaradi nevihte vse točke opravili v taboru, namesto na terenu. Pomerili smo se v gasilstvu, streljanju, poznavanju divjih živali, pn i pomoči, računalništvu in v uporabi plinske maske Po opravljenih nalogah smo svoje znanje, pridobljeno na taboru, poka/ah na kvizu, Po kvizu je bil s|>el na vrsti |)les. ludi zadnji dan so nas zjutraj /hudih s sirenami in megatoni. Po /boru na igrišču je sledil zajtrk in po njem pospravljanje Šotorov m okolice < >h enih popoldne jc bila zaključna slovesnost, in po njej smo se žalostni ra/šh. Na taboru smo se imeli lepo, spoznal i smo nove prijatelje in se marsičesa naučili Skupa| s pri|atelji iz različnih držav smo preživeli nepozaben teden, ki nam bo vsem ostal v lepem spominu. /humu Kuluk Ponovno mažorete v Rovtah V začetku novembra so v Rovtah ponovno Zaživele mažorete. Pod vodstvom Vere Tratnik m Barbare ( uk se počasi učimo, prvi nastoji smo imele v logaškem Narodnem domu Rilo |c veliko gledalcev Mislimo, da smo se dobro odrezale. Naslednji nastop pa je bil bol| vroč, saj smo plesale na domačem odru; spremljale smo sv Mik lav/a Vas zanima, koliko nas je? ('cz dvajset od prvega do sedmega lazieda Mtiiorete Ne nazadnje Napovednik prazničnih prirerditev Petek. 20. dusmbm 2092. -od 16. do 19. ure v telovadnici OS »8 talcev« »NAŠI OTROCI S PLESOM ZA NAŠO ŠOLO«, karaoke. srečelov, glasbene želje... Org in info: Šolski sklad OŠ »R talcev«, tel.: 01/754 12 37. -ob 18. uri v avli Q.j fffifOf »PUSTI SONCU V SRCI«, koncert Mladinskega pevskega zbora OŠ Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka, l/bor pesmi iz sveta zabavne glasbe za božično novoletni čas. Org. in info: OS Tabor, tel.: 01/754 12 42. ob 19. uri v Narodnem domu BOŽIČNK 'A z igrico in folkloro v izvedbi otrok Župnijskega vrtca Logatec Org. in info: Župni/ski vrtec, tel: 754 30 78. - ah 20. uri v dvorani Glasbene iole BOŽIČNI KONCBRT PEVCEV Org. in info: Glasltena šola. lel.:0l/7S43 304. ■ SsJbma^2LdssoMaJ2MU ob 17. url iiu Cankarjevi cesti v Logatcu NOVOLETNA PARADA Mazoretnc skupine Logatec Org. m info: l)M(i Mažorclna skupina, tel.: 041/41 f, I0K. vb 19. un v Športni dvorani BOŽIČNO NOVOI II NI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA LOGATEC / j'.i>slu|(H'imi :ilis;nlilili Org m info: Pihalni orkester Logatec, tel.; 041/ 585 525. torek. 24. decembru 2002. ob I!, itn v dvoumi Glasbene iole . KOŽ.lClK PRIHAJA Org in injo Glasbena šola, tel.:OI/7543 304 Sleda. 2i.dccembra 2002. ob It. uri v cerkvi i v, Katarine na Medvedjem Brdu BOŽIČNI KONCI KI Pevskega /bora Rožmarin z gosli. Org in info: KŠD Iralc Pevski zbor Rožmarin, tel: 01/750 II 86 Četrtek. 26. decembra 2002. DAMI IŠKA, božična igra v počastitev praznikov. Org in info. KI) Žarek. OŠ Knvle, lel.: 01/750 JO 24 -ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v DoL Logatcu Božični koncert »NEKAJ JE NOVEGA, NEŽNEGA, ČUDEŽNEGA« Zaključni zahvalni koncert Pevskega zbora Adoramus ob 15-letnici delovanja, V programu sodelujejo pevci Otroškega in mladinskega pevskega zbora. Org. in info: KD Adoramus, tel.: 031/30 66 99. • Petek. 27. decembra 2002. ob 17. uri v Narodnem domu BABUŠKA, božična igra, v izvedbi učencev 06 Rovte. Org. in info: KD Žarek, OŠ Rovte, tel.: 01/750 30 24. •Sobota. 28. decembra 2002. - ob 17. url na Cankarjevi cesti v Logatcu NOVOLETNI NASTOP Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Logatec. Org. in info: Pevsko društvo Logatec, tel.:03l/769 448 -ob 19.30 v Kulturnem domu vHotedriici Božično novoletni koncert. Org. in info: Pevsko društvo Holedršica, tel.: 041/933 325. • 1'oncdeiiek, 30 decembru 2002, ob n.uriv \orodnem domu KATRIN AS, božično novoletni koncert. Org. in info: Občina Logatec v s 19. uri na Cankarjevi cesti v Logatcu NOVOLETNI NASTOP I ogaškega okteta, promocija in prodaja kaset, CD Org. in info: Logaški oktet, tel.: 01/754 42 01. • Torek. 31. decembru 2002. ob 20.39 uri v Narodnem rfmuu SILVESIRSKA GLEDALIŠKA KOMEDIJA s kozarcem peninc Milan (irgič: »JUIIICA«. Igrajo: Nina Ivanič, Maja in Roman Končar. Org. in info: Občina Logatec v sodelovanju z JSKD Ol Logatec, lel.: 01/759 06 10. V programu lahko pride do sprememb, prosimo za razumevanje, fodulke zbral Juvm sklud RS :u kulturne dejavnosti Območna izpostava Logatec Triaikac 13. 1370 Logatec, tel: 01/759 06 10 e-mail: vi.toguledaiishLsi KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA LOGATEC z.o.o. Vsem ljudem blage volje, posebno še svojim zvestim strankam /elitno miru in osebne sreče v letu, ki prihaja! Voščimo ludi vesel božič! Kvaliteta gradi zaupanje Namesto novoletnih čcsink |X)slo\ mm partnerjem smo darovali župnijskim katilas m (SI) Logatec Troje aforiztnov Ko ne bilo bi dobrega Boga, bi zemlja le uboga farsa bila. Čeprav je bil Kristus Bog, si ni upal z žensko v sveti zakon. Brez spolnega odnosa tudi papeža ne bi bilo. Jože Jerina, mi /^Voščilnica uredništva Radostnega praznovanja božiča, dneva samostojnosti pa obilo zdrave sreče v novem letu Vam želi u re d n i št v o Logaških...... Ne nazadnje E: j • ¥ Franc Tomazin *24.2.1934 +24.11.2002 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta Franca Tomazina se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. V težkih trenutkih ste nam bili v oporo, za kar smo Vam zelo hvaležni. Zahvala tudi dr. Katarini Turk za večletno zdravljenje. Hvala Zvonki Sovanovi za ganljive poslovilne besede, upokojenskemu ženskemu pevskem zboru, Simonu Novaku za zaigrano tišino, pogrebnemu zavodu Menart in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njegovi Olgu Bizjak rojena (.ruden *2.I0.1925 + 19.11.2002 ZAHVALA /.a dar tvojega nasmeha. /.a tvoje potrpljenje. /.a tvojo vztrajno ljubezen hvala Ob boleči izgubi naše mame Olge Bizjak bi se radi iskreno zahvalili sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Menart, gospodu župniku Marjanu Zupaneu, Pevskemu društvu I lotedršica, gospodu Pavletu Nagodetu, dr. Darji I ,ikar in patronažnim sestram. Žalujoči domači Le v nebesih smo prav doma, na tem svetu pa potujemo od danes do jutri Naše življenje na tem svetu je kratko, večnost pa je dolga Luka/ je setev, tam bo tetev Anion M Slomu-k ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, pradedka IVANA LAZARJA z Vrhnike, Notranjska c. 22 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam s sočutno besedo pomagali premagovati najhujše trenutke našega življenja; s cvetjem in svečami pa ožarili njegov grob. Hvala mojim dragim sodelavcem iz Knjižnice Logatec, sorodnikom, sosedom in prijateljem iz kovt, Logatca ter ()bčmi Logatec. Tvoja žetev, dragi ata, bo obilna, saj je bilo tvoje življenje polno trpljenja in odpovedovanja pa tudi veselja Hčeri Ivica Merlak in Mar jetka Kuzmič družinama iz Kovt in z Vrhnike ter .ena Julka. -55 Občina Logatec Občinska volilna komisija Štev.: 006-01/02-4 Datum: 2.12.2002 POROČILO O IZIDU VOLITEV ŽUPANA OBČINE LOGATEC VII. KROGU Občinska volilna komisija Občine Logatec je na svoji 8. seji dne 2.12.2002 ugotovila naslednji izid glasovanja za volitve župana Občine Logatec: I. Volitev župana Občine Logatec dne 1.12.2002 se je udeležilo 6.334 volivcev. V volilne imenike je bilo vpisanih 8708 volivcev. Udeležba je bila torej 72,74 %. II. Od oddanih 6.334 glasovnic je bilo neveljavnih 172, veljavnih pa 6.162. III. Posamezna kandidata sta skupno v Občini Logatec dobila naslednje število glasov: 1. JANEZ NAGODE 3.327 glasov oz. 54,00%. 2. BERTO MENARD 2.835 glasov oz. 46,00%. Za župana Občine Logatec je izvoljen Janez NAGODE, Tržaška cesta 154 a, Logatec. Predsednik Občinske volilne komisije Tomaž Smrtnik, univ.dipl.prav.J.r. OBVESTILO Obveščamo občane, da ho Občinski urad občine Logatec \ torek, 24.12.2002, m v torek, IL 12.2002, odprl do 12. me. Občinski urad pi Ne nazadnje Izziv Jakee ali Velika pustolovščina //. Nato smo se obrnili k edini »mrtvi točki«. Iskali smo in iskali vse do teme. »Kako bomo našli to piramido?« Hodili smo gor pa dol in okrog. Pa se spel vračali. Na koncu smo se orientirali po električnem daljnovodu m cesti ter našli točko. Tam smo si na kartonček vtisnili že peti žig 111 veselo odhiteli naprej. K a r preveč veselo. Sa| nam je azimut ka/al k prekrasni polni luni; mi pa smo po nekaj metrih že zavijali drugam. Zemljevid nam je ka/al drugače. Na njem smo opazili vrisano pot in krenili smo po njej Seveda, narobe' To smo ugotovili, ko |e minila debela uia poli v temi... brc/ šeste točke. Zrli smo \ zemljevid, sukali kompas... m iskali kartonček. »Groza! Kartončka nikjer, kaj pa /daj'.'... Kje smo ga izgubili?« Drago je takoj poklical Stegovodjo logaških skavtov, ki nam |c lepo povedal, da smo brez kartončka diskvalificirani. »Ojoj!«... »Pa vse točke smo našli,« smo tarnali m vzdihovali, »Ah' Homo že kako,« smo si rekli in obrnili koiak proti domu Na povratku smo šele ugotovili svojo pravo smer, m kar naenkrat se |e pred nami po|av ila šesta točka, Meta, polna sočutja do naše tragedije / izgubljenim kartončkom, nam je pokazala pravo smer do sedme točke, it) brž smo jo ucvrli naprej rudi na sedmi točki so sočustvovali z nami llilio so nam žigosali karto, vpisali čas. smo se nemudoma napotili proti zadnji »postaji«. V /nam dolini smo jo našli brc/ težav I u smo obujali spomine na pretekla leta. ko smo se na teh tiav inkih igrali / volčiči in imeli sv mašo Na zadnji točki smo izdelali nosila, prenesli »ranjenko« čez nekai ovu m uspešno opravili nalogo FE KOLESA Ko je volilna komisija opravila svoje. \a voliščih!'.' loto: .1. lurk Priznanje trenerjem za uspešno delo Martinu Kreču zlata plaketa Področno združenje učiteljev m trenerjev (IV.UTS) l ogatec uspešno deluje že skoraj trideset let. V teh letih se je tehnika alpskega smučanja revolucionarno spremenila, s leni pa so se po|a\ ile tudi didaktične in metodične novosti pri poučevanju alpskega smučanja, Prav zaradi nenehnega spreminjanja načina poučevanja pa je treba skrbeti /a izobraževanje strokovnih kadrov znotraj posameznih področnih združenj l >.i je logaško področno združenje učiteljev in trenerjev na tem področni /ares uspešno, potrjuje tudi velika /lata plaketa, ki io je /a razvoj m širitev smučanja v Republiki Sloveniji prejel predsednik IV.UTS Logatec Martin k reč. Čestitkam sta se med drugimi znanimi smučarskimi delavci pridružila ludi direktor S/.S Jaro Kalan in generalni sekretai < >K Slovenije dr, tanko DvorSak. KP ZVEZA HRANILNO KREDITNIH SLUŽB SLOVENIJE p.o„ LJUBLJANA, Miklošičeva 4 Poslovni cnola KRIM Blagajniško mesto VRHNIKA, Canlurjci trn 5 tel 7507-254, C-poSut m Id v ihnika ti/-liks si Blagajniško mesto LOGATEC, rbvarnlškaJ tel 7390-092, c-pošia mlo logalec n /-hks si nudimo UGODNI I'« K ,().ll IN OHK1 Sil / A HRANI I NI VI < m d IN Dl l'( )/l II D« )l ( K >K( K'NA POSOJIl A KMI l< »M IN l'< >l Ki »ŠNIŠkA l'< >S< lil I A ( >IK'AN< >M VSI VAŠI Dl NARNI .HA Ni' NI ■ l'< is I I PLAČILO l'i II o/NIl l'l<( IDAH 11 )| i Nil LAHKO OPRAVI IT NA NAŠIH HI AliAJNISkll I Ml S IIII \s\k 1)1 I l)\ N l K OD H IX) |š i ui IN It 1)1 V SOBOTO <)l)s do lotu i KI Pi h likujemo Vas prijazne uslužbenke, ki Vam telimo \ I si l i BOŽIČNE PRAZNIKE, /DR \\ I \ IN VELIKO LEPEGAN N(I\IM I lil 2(MIJ Kmečkim ženam razgibano prihodnost Srečanje članic Društva kmečkih in podeželskih /ena Logatec je okoli sv. Miklavža že kar tradicionalno. Letos se nas je Pri Turku v Hotedršici /bralo kar štiriinpetdeset. V prijetnem vzdušju smo pregledale delo i/ iztekajočega se leta, v katerem nam je /manjkalo časa le za obisk toplic, in naredile načrt za poplemenitenje delovanja v letu 2003, za katerega smo pripravile raznovrsten in bogat program: predavanje dr. Katarine Turk o boleznih, povezanih / neustrezno prehrano, tečaj peke peciva in slaščic, ki ga bodo vodile kar »domače mojstrice«, tečaj higienskega minimuma, začetni računalniški tečaj, obisk gledališča, sodelovanje na Gregorjevem sejmu, ekskurzije (aprila v Benetke, junija ob dnevu odprtih vrat Semenarne na Ptuj, avgusta s llosotn po Dravi), »krompirjev praznik« v septembru, telovadba (za zdravo telo m vzdrževanje kondicije; ob torkih ob 19. uri v šoli v Hotedršici začetek: 7 januarja 2003; ob četrtkih ob 19. uri v sejni sobi KG/ Logatec začetek: 9. januar 2003. _NenaZad"ie a O vseh aktivnostih bomo obveščali osebno ali prek Kmečkega glasu (napovedujejo, vabijo) ali prek lokalnega časopisja. Družabni večer z okusno večerjo je spremljal kulturni program, v katerem so nastopili otroci iz cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Janje Dolenc in Tine Nagode. Francka Čuk (kot avtorica) in Neža Merlak (kot igralka) s skečem o medgeneracijskih problemih na kmetiji ter domači Moški pevski zbor pod vodstvom Matije Logarja. Srcčelov je prav vsaki dodelil darilce; trem srečnicam pa celo zlat obesek za verižico. S skromnim darilcem smo se spomnili članic, ki so v tem letu praznovale okroglo obletnico. Zahvalili smo se tudi dolgoletni predsednici Marici Tršar. ki bo društvo vodila vsaj še do naslednjega občnega zbora. Vsem sodelujočim na srečanju pa lepa hvala. /nova vabimo žene s podeželja, da se nam pridružijo pri aktivnostih in s svojimi idejami popestrijo delovanje društva. V imenu našega društva in v svojem imenu želim vsem občanom, zlasti pa kmečkemu življu vesele božične praznike, v novem letu pa zdravja, pozitivnih misli in močne volje. Mojca Dolenc, svetovalka za kmečko družino Zahvala predsednici Marici lr\ar. PIHALIMI ORKESTER LOGATEC in etno skupina TERRA FOLK BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Sobota 21.12.2002 ob I9h LOGATEC večnamenska športna dvorana Pr*d prodaji vstopnic: Knjigarna Lomilci in ( illisliillll šcilii I oglllce ionu 1000SIT(otrocido 15.1«t S00SIT) Logaške, glasilo občine i ogatec, Izdajatelj Občinski svet občim i ogatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; obhkov alec t ioran Kupnik; Usk ( nalika ( uacet, d o o , ( cl|c; izdano 1400 Izvodov, Naslov uredništva: I .ogatec, Tržaška [5, 13701 ogatet . telefon ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10 do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600. Fotoobjektiv-nost Spoštovani obiskovalci, prosimo vas: - da ne vodite psov na igrišče, - da ne odmetavate odpadkov, - da na uničujete igral: Igrala uporabljajte na lastno odgovornost. I mm Zakaj pa ne - desno nogo? 4* - *»-. )Pf)M »it«? O, kreposti, le kam ste se tigubile? I uto ,\cvma