Glasnik SED 19 (1979) 4
72
6. V študijskem letu 1979/80 je bil za Študente etnologije uveden obvezen predmet Slovensko ustno slovstvo, česar prej ni bilo.
Glede imena za stroko utemeljitev, da Imamo od 1904 Časopis za zgodovino in narodopisje in od 1951 Inštitut za slovensko narodopisje ni dovolj, da bi se leta 1980 oprijeli termina narodopisje. Imamo namreč tudi Pedagoško znanstveno enoto za etnologijo, Slovensko etnološko društvo in Glasnik Slovenskega etnološkega društva, poleg tega imamo še Slovenski etnografski muzej in Slovenski etnograf, ki je nasledil starejšega Etnologa.
Zavzemanje za termin narodopisje ni dovolj trdno in dvojnost vede ni pravi problem. Bistvo problema je torej nekje drugje, zato je potrebno pogledati za kakšno "narodopisje" gre In komu naj služi. Ali pomeni vračanje k terminu narodopisje tudi vračanje k meščanskemu pozitivizmu Matije Murka konec prejšnjega stoletja, ali pomeni vračanje k narodopisju ¡2 leta 1944, vračanje k narodopisju, ki v preteklosti nI videlo družbene razsloje-nosti, ni obravnavalo delavske kulture, nI obravnavalo človeka In njegovega družbenega okolja. Morda pa to narodopisje le ni bilo tako na obrobju družbenega dogajanja in so njegovi protagonisti vedeli, zakaj obravnavajo določene teme v določenem času.
Boris Kuhar je v isti številki Slovenskega etno-grafa v uvodu zapisal, da si Slovenski etnograf in ' "slovenski etnolog! v zadnjem času prizadevamo, da bi ujeli korak z napredno evropsko in svetovno etnologijo". Ta etnologija pa naj bo pri nas "marksistično usmerjena veda v službi sodobne socialistične družbe". Kako pa se usmerja "narodopisje"?
Duša Krnel — Umek
KNJIŽNA POROČILA IN OCENE
Značilnosti ljudske vokalne glasbe sokobanjskega območja so po dognanjih avtorja: dlafonlja, povezanost s šegami In tonski nizi z ozkimi Intervali. O vsakem govori najprej bolj na kratko, nato pa obsežnejše o tonskih nizih z vidika glasbeno-semantlčnega sistema A. Danl6lou-ja, potem ko je s pomočjo elektronskih aparatov opravil meritve intervalov. Ti so namreč pri arhaičnih melodijah drugačni kot v sistemu, iz katerega izhaja naša notna pisava. Kot Izsledek svojih raziskovanj podaja avtor z notami posebnih oblik In s številom centov dva ton3ka niza, ki sta podlaga najstarejšemu melodičnemu izročilu. Nato opozarja na začetke in konce pesmi, kolikor je to posledica posebnega načina petja, In na ljudsko glasbeno Izrazoslovje (npr. "popevanje" za petje, "kukanje" za petje mrliških pesmi, "vikanje" za glasno petje, "tanko" za visoko, Itd.).
Zadnje poglavje prinaša pregled "pojavov v zvezi z metrlčnlml In melopoetskiml oblikami". Od verznlh obrazcev prevladujeta osmerec (4 + 4) in deseterec (4 + 6). Krajši In daljši verzi so izjeme.
Večji del knjige je odmerjen objavi melodij. Najprej so pevske (str. 1—100), zapisane s prej opisano prirejeno notno pisavo. Prva skupina so primeri, v katerih Imajo toni ustaljeno višino, začenši s starinskimi meiodljaml v okviru tonov eis'-g' pa vse do ambltusa fis-cezes. Druga skupina so novejše pesmi, KI Imajo širši ambitus (od g-bč pa do či-f"), in se melodija včasih spusti pod ffnalls. Vsega skupaj je objavljenih 317 pevskih melodij,
DrugI del (str. 101—135) obsega Instrumentalne melodije. Te so po avtorjevih dognanjih manj stare kot pesemske. Igrajo jih največ na gajde, manj na piščal duduk. Poleg plesnih razlikujejo še "svadbačke svirke" In "čobanske svirke". Medtem ko so gajde Izdelovali v Banji (zdaj sicer živi samo še en mojster), so duduk vedno kupovali na sejmih In ga avtor ne šteje za domače glasbilo. Razumljivo je, da zato v knjigi prevladujejo gajdarske melodije (št. 318—437), medtem ko je le 8 zaigranih na duduk.
Tretja skupina so melodije s toni nedoločene višine, to so skandirana besedila za "bajanje" (zagovarjanje zoper bolezni) In 2 govorjeni zdravlcl.
Besedila (str. 137 — 226) so razvrščene po zvrsteh, npr. kolednlške, svatbene, slavske, pogrebne, otroške, za dež, lazarske, pripovedne, itd. Pred vsako skupino je nekaj pojasnila o okoliščinah, v katerih pesmi pojo.
Na koncu knjige sta slovarček manj znanih besed (str. 227— 238) in abecedni seznam prvih vrstic besedila {str. 239-248).
Zmaga Kumer
Milj kovic. Ljubi nko. Banja, rukoplsnl zbornik, Etno-muzlkološke oblike I zapisi arhalfike I novlje vokalne J Instrumentalne muzlčke tradicije sokobanjskog kraja.
(Muzlčka tradicija Srbije). Knjaževac 1978, 250 str., muz. Priloga: The archaic musical tradition of Banja and an application of the musical-semantic system Of Alain Danielou. Short version.
Kot kaže podnaslov knjige, je bil avtorjev namen predstaviti glasbeno izročilo izbranega območja samo z etnomuzikološkega vidika, ne pa kompleksno. Zato je dal prednost melodijam, jih objavil ločeno od besedil in tudi ves uvod (str. V—XXXIII) namenil nJim.
V predgovoru najprej pove, da Je pobudo za raziskovanje okolice Soko Banje dobil pri CvIJIču, ki je to območje imel za zelo starinsko. Geografsko Je zaokroženo, v antiki je bilo naseljeno In je čezenj vodila rimska cesta, ki je dajala smer tudi kasnejšim selitvam do našega časa. Tu se meša staro z novim, kot dokazujejo ostanki nekdanje materialne kulture in struktura prebivalstva. "Staroselcev" je sicer razmeroma malo, vendar je nagnjenje do starinskega petja zelo veliko.
ANDREJ BRENCE, Način življenja v železniški koloniji v Mariboru od njenega nastanka leta 1863 do danes. Diplomska naloga na PZE za etnologijo Filozofske fakultete, Maribor 1979, 77 str., ti.
V oktobru 1979 je bil na PZE za etnologijo zagovor diplomske naloge Andreja Brenceta, s katero ]b avtor želel prikazati način življenja v železniški koloniji v Mariboru od njenega nastanka leta 1863 do danes. Ob razmišljanju ali mu je to uspelo In na kakšen način, se da ugotoviti sledeče.
Glasnik SED 19 (1979) 4
72
Globalno je bila naloga dobro zastavljena In je v celoti vzeto verjetno dosegla svoj cflj. Vendar kot se zdi, se je tovarii Brence pogosto znašel daleč od vodilne niti, saj se le-ta bralcu mnogokrat pretrga. Na nekaterih mestih je zaSel tudi preveč v splošnost, Česar bi se tahko izognit s kakšnim konkretnim primerom v tej ali oni situaciji. To se najbolj občuti v prvem obravnavanem obdobju, ki zajema čas dO prve svetovne vojne. Verjetno zaradi manjšega števila ustnih In pisanih virov, ki jih je Imel avtor na razpolago, Izzveni ta del zgolj kot opisovanje In naštevanje dejstev In pojavov, kar nikakor ne zadostuje. Potrebno je iskati tudi razloge za obstoječe stanje in bolj poglobljeno razmišljati. Naslednja tri časovna obdobja, ki so vsebinsko predstavljena na podoben način kot prvo, prinašajo v tem pogledu več kritičnosti in natančnosti. Pa tudi primerjalna komponenta, ki je za etnologijo Se kako pomembna, prihaja vsaj nekajkrat bolj do Izraza.
Ker gre pri nalogi za relativno dolgo obdobje, je verjetno preširoko zasnovana, da bi se dalo v obsegu, ki ga ima, obdelati vse številne kulturne sestavine. Zato bi se bilo mogoče bolje omejiti le na nekatere ali celo na en sam kulturni element In preko njega gledati na celotno kulturno podobo železniške kolonije skozi določeno zgodovinsko obdobje. S tem bi postal tekst bolj sistematičen, vsebina razdelkov pa bi bila bolj enakomerno obravnavana.
škoda je, da je precej zanimivih vprašanj in problemov ostalo v nalogi nedorečenih, kot na primer: vključevanje in prilagajanje novih priseljencev v novo Okolje, njihov vpliv na prebivalce kolonije In obratno; vprašanje germanizad je, predvsem vzroki zanjo; razlikovanje kolonije od drugih delov mesta v preteklosti In danes: pomembnost socialne diferenciacije; opis šeg; odnos do okupatorja In odporniškega gibanja; vplivi narodnostne in jezikovne pripadnosti na način življenja in mogoče še kaj.
Prav tako bi moral biti jasneje začrtan odnos med človefcom in pripadajočim mu naravnim in kulturnim okoljem. Ali z drugimi besedami povedano, raziskovanje bi bilo treba usmerjati bolj preko čioveka kot oblikovalca vsakokratne kulturne podobe in ne preko numerlčnlh podatkov, ki jih dobimo o njem. Navedbe v Številkah namreč ne morej odtehtati manjkajočih rezultatov raziskave, predvsem pa ne morejo izpričevati življenja v obravnavani koloniji. Priznati je treba tudi to, da sta socialna in duhovna kultura obdelani nasproti materialni, preveč skromno.
V sklepu poda Brence krajši pregled vsega prej napisanega, kar je vsekakor potrebno In pozitivno, škoda pa je, da ostaja le pri tej skrčeni obnovi. Tako kot bi bilo že na začetku naloge dobro povedati, kakšen je bil Potek raziskovanja in katerih metod deta se je posluževal, tako bi bila namreč ob koncu skoraj nujna samokritična ocena in predvsem pojasnilo ali mu je uspelo Izpeljati nalogo tako kot si jo je zamislit. Koristno bi bilo tudi Postaviti problem v širši družbeni prostor In zvedeti, kakšno mesto zavzema pričujoča naloga v sedanjem etnološkem proučevanju.
Kljub vsemu povedanemu je treba ob koncu reči, da se je avtor s tem delom lotil zahtevne naloge, ki terja veliko časa In požrtvovalnega dela. In če mu je sedaj uspelo napisati mogoče le neko uvodno študijo v obravnavano problematiko, je to Že velik korak za nadaljnje raziskovanje. Zato naiogl nikakor ne gre Jemati mesta med podobnimi študijami na etnološkem področju.
Andreja Brancelj, 3. letnik
BIBLIOGRAFIJA
UDK 016 r 39 "1977"
SLOVENSKA ETNOLOŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO
1977
Bibliografija je sestavljena iz gradiva, ki ga hranijo Bibliografski oddelek NUK v Ljubljani, knjižnice nekaterih etnoloških ustanov in posamezniki. "Recenzije" ne objavljamo (glej bibliografijo za I. 1974).
v letu 1977 so bile strokovne ocene objavljene v Glasniku SED 17/1977 in Tradltlones 4/1975(1977>.
KRATICE:
CKZDA — Časopis za kritiko, znanost, domišljijo In novo
antropologijo, Ljubljana CZN n. v. — Časopis za zgodovino In narodopisje, nova
vrsta, Maribor OL — Dolenjski list, Novo mesto
□5 J 5 — Demokratski savez južnih Slavena (na
Madžarskem) DZS — Državna založba Slovenije, Ljubljana ETSEO — Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja
GV — Geografski vestnik, Ljubljana
IdR — Idrijski razgledi, Idrija
II. — llustracija(e), fotografija(e), risba(e)
ISN — Inštitut za slovensko narodopisje (pri SAZU}
JiS — Jezik In slovstvo, Ljubljana
JKol — Jadranski koledar, Trst
KF — Koroški fužinar. Ravne na Koroškem
Kol GMD — Koledar goriške Mohlrjeve družbe, Gorica
NRazgl — Naši razgledi, Ljubljana
PDk — Primorski dnevnik, Trst
PionL — Pionirski list, Ljubljana
pos. Izd. — posebna izdaja
povz. — povzetek
pril. — priloga(e)
PrlmN — Primorske novice, Koper PV — Planinski vestnik. Ljubljana PZE — Pedagoško znanstvena enota s. — stran(i)
SAZU — Slovenska akademija znanosti In umetnosti SED — Slovensko etnološko društvo, Ljubljana SEM — Slovenski etnografski muzej, Ljubljana št. — številka(e)
TiP — Teorija in praksa, Ljubljana TurV — Turistični vestnik, Ljubljana ur. — uredll(r)
ZC — Zgodovinski časopis, Ljubljana ZDFJ — Zveza društev folklorlstov Jugoslavije zv, — zvezek
1. ETNOLOŠKA SISTEMATIKA
1.1. Materialna kultura
1.1.1.	Splošno
1.	ZUPANC Ciril: PoruSene DražgoSe. (Popis materialne
vojne Škode.) Loški razgledi 24/1977, 215-241, il., Résumé.
1.1.2.	Zemljiška razdelitev, naselje, urbanizem
2.	HAFNER Pavle: Ureditev starega mestnega jedra
Škofje Loke. Loški razgledi 24/1977 , 63 —70, »., Résumé.
3.	JAKHEL Rudi: "Sluml", urbanistični aH družbeni prob-
lem? Beležke o pojavu barakarstva pri nas. CKZDA 5/1977, št. 19/20, 157—166.
4.	NOVAK Anka: Kmečka naselja in stavbarstvo v
Dobrepoljskl dolini. Zbornik občine Grosuplje 9/1977, 165—212, ll.