jž69. Št.	leto.	Poštnina	pavšalirana.	Današnja	številka	velja	K	2*—	V	Ljubljani*	petek	4>*	flOVemkfa	1921-
Naročnina za kraljevino
/	SHS
■Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K.
‘Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
JUGOSLAV
kD
'»ca
Uredništvo:
Woltova ulica 1/1. Telefon 360
Uprava:
Marijin trg 8. Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo.
" priložiti znamko
***	tipov or.
Narodna skupščina.
. Beograd, 3. nov. (Izv.) Današnjo *ejo narodne skupščine je otvoril Predsednik dr. Ivan Ribar ob pol ;12. dopoldne. Predsednik sporoča, da je vlada predložila zbornici načrt novega poslovnika ter zakonske predloge o državnem svetu, upravnem sodišču in o osrednji upravi-Ta dva zakonska predloga se odka-žeta zakonodajnemu odboru. Nadaljnje zakonske predloge se tičejo upravne razdelitve države, oblastne in sreske ter občinske uprave. Tudi te zakonske predologe se odkažejo pristojnim odsekom. Vlada je zahtevala vojni kredit 200 milijonov dinarjev povodom poslednjih dogodkov. Ta zadeva se odstopa finančnemu odseku. — Predsednik dr. Ribar naznanja nato, da se mora voliti parlamentarni odbor za uporabo investicijskega posojila. — Potem čita tajnik prošnjo ministra za pravosodje, naj se nekateri poslanci izročijo sodišču. En član zemljoradniškega kluba je položil svoj poslanski mandat- — Posl. Ivan Deržič je vložil interpelacijo o prometnih razmerah v naši državi, posl. dr. Milan Korun pa o zunanji politiki. — Zbornica bi nato morala preiti na volitve odsekov. Ker pa se poslanci včeraj niso mogli zediniti glede razdelitve mandatov v posamezne odseke in to tudi vladne stranke ne, je danes predsednik zbornice dosegel sporazum na seji klubovih načelnikov, po katerem naj načelniki posameznih klubov predložijo kandidatske liste za po-edine odseke, nakar se bodo mandati razdelili sorazmerno i moči dotične frakcije v zbornici. :a ta način se je.odgodila volitev iseke In se je samo ugotovilo št,. posameznih klubov, po katerih i. -.Jo radikalci 96 m and. (prej demokr. str. najmočnejša frakcija v parlamentu, sedaj pa so radikalci, ker so nekateri muslimani iz južne Srbije prestopili v to stranko), demokrati 91, jugoslovanski klub 27, muslimani 24, socialni demokrati in republikanci 14, zemljoradniki 26 in samostojna kmetska stranka v Sloveniji 12 mandatov, po tem ključu se razdelijo
mandati za poedine odseke, kar se je tudi zgodilo. V nekaterih odsekih ostanejo stari člani. — Seja se je zaključila ob pol 1. Prihodnja seja jutri ob 10. dopoldne z dnevnim redom: volitev odseka za razpravo zakonskega načrta o razdelitvi države v oblastno in občinsko samoupravo.
Beograd, 3. nov. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine so bili izvoljeni sledeči poslanci:
v upravni odsek: Andra Stanič, Ni-kodije Miletič, Milan Simonovič, Jovan Cirkovič, Raja Filipovič, dr. Milan Petanac, dr. Jovan Kockar, Vika Rafajlovič, Svetozar Gjorgjevič, Petar Markovič, Todor Bozovič, dr. Dušan Boškovič, Ljuba Trandasilovič, Mihajlo Stojič, Juraj Versalovič, dr. Janko Simrak, Stjepan Barič, Milan Milora-dovič in Sem Šudin Sarajlič;
v imunitetni odsek: Ceda Kostič, dr. Laza Markovič, dr. Ninko Perič, dr. Svetislav Mihajlovič, Milan Kostič, Miloslav Rajčevič, dr. Janko Kockar, dr. Dragotin Pečič, Jovan Magorče-vič, dr. Edo Lukinič, dr. Srdjan Budi-savljevič, Josip Reisner, dr. Svetozar Mijatovič, Stjepan Barič, dr. Janko Simrak, Jeremija Jeremič, Mihajlo Vidakovič, Ivan Mermolja, dr. Milan Korun in Haljiš Baljič;
v odsek za prošnje in pritožbe:
Mihajlo Marjanovič, Raja Filipovič, Ilija Mihajlovič, Miloslav Rajčevič, Stojan Kostič, dr. Niko Ristič, Vlajko Kostič, Juraj Kučič, Svitoslav Stefanovič, Pavle Cuprovič, Svetozar Vičič, Jovan Vuletič, Krsta Markovič, Janez Brodar, Ivan Roškar, Uroš Stajič, Sfevan Benih, Jakov Buksar, Ahmed aga Kovačevič in Vojin Bogič;
v finančni odsek: dr. Voja Veljko-vič, dr. Voja Marinkovič, dr. Gregor Žerjav, Milan Pribičevič, Pavle Angje-iič, dr. Svetislav Popovič, dr. Milan Markovič, dr. Slavko Scčerov, dr. Ve-lizar Jankovič, Andra Stanič, dr. Jovan Radonič, Raja Filipovič, Ante Radojevič, Nikodije Miletič, dr. Mom-čilo Ivkovič, Sima Sevič, Mihajlo Avramovič, Vojislav Lazič, dr. Ante Dulibič, Vladimir Pušenjak, Mustafa beg Kapetanovič, Derviš Omerovič, Ivan Urek in dr. Milan Korun.
Konferenca v Poriorose.
železniške in poštne konvencije med Jugoslavijo in Italijo.
Portorose, 2. nov. Pogajanja gle-fte programa, posebno glede sklepa splošne železniške konvencije in o odstranitvi uvozne in izvozne prepovedi so v polnem teku. Za zbližanje poštnega prometa je predlagala Italija obširnejše ukrepe, ki predvidevajo predvsem izpostavitev vseh poštnih, brzojavnih in telefonskih ,zvez, ki so obstajale že poprej, pa jih je ukini'a vojna. Predlagalo se je tudi, da bi se zopet omogočile neposredne brzojavke in poštne zveze med vsemi državami, ki so zastopane na konferenci. Pri vprašanju glede vzpostavitve železniških zvez je treba odstraniti pre-fcej težkoč, ki so nastale vsled vedno se izpreminjajočih valutnih tečajev. Glede uvozne in izvozne prepovedi se Uveljavljajo različnosti, ki izvirajo iz
notranjega in trgovinsko - političnega položaja posameznih držav. Konferenca je odločila, da morata avstrijski delegat sekcijski načelnik Schiiler in češkoslovaški delegat poslanik Fier-linger izdelati tozadevni načrt. Poleg pogajanj o posameznih. vprašanjih se je razpravljalo tudi o obsegu programa k' iference.
Portorose, 3. nov. (Izv.) Delo konference bo trajalo najbrže do 20. t. m. Potek razprav se vedno zavlačuje vsled tega, ker se morajo jugoslovanski, češkoslovaški in poljski delegati za vsak sklep prej obrniti do svojih vlad. Načelnik madžarske delegacije je izjavil, da upa, da bo portoroška konferenca tvorila podlago za novo evropsko gospodarsko politiko, kateri se bo priključila tutli Nemčija. Podlaga za razprave na portoroški konferenci je po njegovem mnenju morda preozka.
Razstoličenje Habsburžanov.
Budimpešta, 3. novembra. Tekom današnje seje narodne skupščine je predložil ministrski predsednik Bet-hlen zakonski načrt, ki ukinjuje prestolno pravico za Habsburžane'. Pred-!og je bil izročen državnopravdnemu odseku z naročilom, naj odsek takoj poda svoje poročilo.
Budimpešta, 3. nov. Jutranji listi poročajo, da je stavil na včerajšnji Medstrankarski konferenci grof Albert APpony na ministrskega predsednika vPrašanje, ali so dane Madžarski kake garancije za to, da se od Madžarske-P? izpolnjeni detronizaciji^ dinastije £iabsburgovcev ne bo ničesar več zahtevalo. Ministrski predsednik grof "Cthlen je odvrnil: Ko sem naznanil udimpeštanskim zastopnikom velesil sklep madžarske vlade, da namerava izpolniti željo po detronizaciji Habs-urzanov, sem obenem poudarjal, da o storila Madžarska to samo pod po-p jem, qa dobi Madžarska s strani ve-*sil jamstva za to, (da se od nje v oce ničesar	ne bo več	zahtevalo.
.	nnpeštanski	zastopniki	velike ?n-
e so nato izjavili, da se popolno-j	*trmjajo s	to zahtevo	Madžarske
, 3 bodo v tem zmislu poročali svobod mandatarjC111- Obljubili so, da ^uo tekom 48 ur naznanili madžar-v*ftdi odgovor svojih vlad.
Budimpešta, 3. nov. V motivaciji poročila k zakonskemu načrtu o odstavitvi Habsburžanov se naglaša zahteva držav, ki so o priliki zadnjih dogodkov poslale madžarski vladi svojo noto. Ententa je zahtevdla, da se madžarska vlada odreče vladi svojega kronanega kralja in če bi Madžarska tej zahtevi ne ugodila, so izjavile vlade, da bodo napadle državo, radi česar pa madžarska vlada ne more prevzeti odgovornosti nase. Radi tega se je vlada z ozirom na nevaren položaj, odločila izpolniti to zahtevo zunanjim silam in je predložila imenovani zakonski načrt narodni skupščini, ko je poprej poizkusila vse mogoče, da bi se uveljavila narodova prosta volja v tem vprašanju.
Budimpešta, 3. nov. V današnji seji državnega sveta je govoril župan glavnega mesta Budimpešte o odstavitvi habsburške rodbine in je poudarjal, da bodo morda glede tega vladala različna mnenja, da pa bodo vsi državljani v tem edini, da je tuje vsiljevanje težka kršitev mirovne pogodbe in sa-moodločevanja. Natp je bila seja v znak protesta zaključena.
I«
FRANCOSKO MIŠLJENJE O POLOŽAJU NA MADŽARSKEM.
Pariz, 3. npv. »Oeuvre« piše: Madžarsko vlado je bilo treba prisiliti, da je sklenila odstaviti Habsburžane. — Morda bi bilo najbolje, dobiti od Madžarske jamstva v obliki visoke denarne kazni, da bi bili gotovi pred even-tuelnimi bodočimi podjetji Habsburžanov- — *Cablegramme« povprašuje, ali bodo zavezniki, ki so se požurili, da bi v Pragi in Beogradu preprečili prenagljenost, sedaj tudi, kakor bi bilo pravilno, nastopili v Budimpešti, da bi se to vprašanje rešilo, kakor to predvidevajo mirovne pogodbe.
INTERNACIJA RAZKRALJA KARLA.
Dunaj, 3. nov. (Izv.) Iz političnih krogov se doznava: Po semkaj dospelih vesteh je internacija razkralja Karla na otoku Madejri za antanto dovršena stvar. Manjka le še privoljenje Portugalske na tozadevno vprašanje zavezniških velesil. Veleposlaniška konferenca je že tudi načeloma privolila v predlog Italije, s katerim se strinjata Jugoslavija in Češkoslovaška. Sredstva za preživljanje odstavljenega kralja se bodo črpala iz dela dohodkov posestev Habsburžanov v nasledstvenih državah Avstrije, Madžarske in Italije, da se na ta način prepreči apa-naža, ki bi jo drugače morala plačevati Madžarska.
ZAPLENJENA MADŽARSKA KURIRSKA POŠTA.
Budimpešta, 2. nov. Madžarski dopisni urad javlja:	Večerniki poročajo
o zaplenitvi madžarske kurirske pošte po češkoslovaških oblastih nastopne podrobnosti. Ladja je z veliko zamudo •dospela v Bratislavo. Takoj potem, ko je pristala, so prišli na ladjo češki vojaki, ki so preiskali popotnike. To preiskovanje je bilo brezuspešno. Na to so preiskali prtljago. Zaplenili so večji del madžarske pošte kakor tudi tri za madžarsko ministrstvo namenjene zaboje. Na ladji je bil tudi kurir madžarskega poslaništva v Pragi; zaplenili so tudi njegovo prtljago, čeprav je Donava internacijonalizirana.
STOJAN PROTIC PRISEGEL.
Beograd, 3. nov. (Izv.) Danes je S- Stojan Protič prisegel v narodni skupščini kot poslanec. Seji pa ni prisostvoval.
USPEŠNA JUGOSLOVANSKA- ČEŠKOSLOVAŠKA FINANČNA POGAJANJA.
Praga, 3. nov. (Izv ) Pogajanja z jugoslovanskimi zastopniki o raznih finančnih vprašanjih, ki so se vodila v finančnem ministrstvu in so trajala več dni, so se včeraj uspešno zaključila. Dosegel se je popoln sporazum v vprašanju obojestranski povrnitvi depozitov in izpopolnitvi obveznosti, izvirajočih iz vrednostnih papirjev. Glede teh vprašanj se je sklenila pogodba, ki se predloži obema vladama v ratifikacijo, ludi v zadevi poravnave obojestranskih terjatev in dolgov, ki se glasijo na avstro-ogrske krone, se je dosegel pozitiven uspeh. S posebno pogodbo se je uredilo plačevanje obojestranskih terjatev in obveznosti.
TERTATVE NASLEDSTVENIH DRŽAV OD AVSRIJE.
Pariz, 3. nov. (Izv.) Reparacijska komisija se bo v kratkem bavila z vprašanjem terjatev nasledstvenih držav od Avstrije.
DEMOKRATIZACIJA V SOVJETSKI RUSIJI.
Berlin, 3. nov. (Izv.) »Vorvvarts« potrjuje, da je Ljenin začel demokratizirati notranjo politiko v sovjetski Rusiji. Boljševiki odslej ne bodo več edini oblastniki v Rusiji, ampak si bodo delili vlado z menjševiki (desničarski socijalisti) in socijalnimi revolucionarji (levičarski demokrati).
J
RUSIJA NAPREDUJE.
Moskva, 3. nov. Ugodne posledice uvedbe naturalnih davkov in proste trgovine se kažejo v vedno jasnejši luči. Obdelana zemlja je v več gubernijah ne samo večja kakor lansko leto, ampak celo večja kakor leta 1914.
Moskva, 3. nov. Ameriška vlada je obvestil a vlado Republike Daljnjega Vzhoda, da oficijalna udeležba ruske vlade na vvashingtonski konferenci ni možna, da pa se more rusko zastopstvo udeležiti v neoficijalni obliki te konference, da varuje ruske interese.
Berlin, 3. nov. Včeraj je dospel v Berlin Maksim Gorkij.
Prevarane Sluzile.
Ara*/,
J*Oa,
Tiho in brez vsakega hrupa toda čudovito gladko poteka mobilizacija v naši državi.	■
Kdor pozna mišljenje zunanjih in maloštevilnih notranjih sovražnikov, ta ve, da so nad potekom naše mobilizacije strašno razočarani. Vsi so pričakovali, da naša država ne bo prenesla niti ene težje krize, celo pa ne take, pri kateri bi se bilo treba poslužiti oborožene sile v večji meri. Danes pa vsi ti naši nasprotniki razočarani pobešajo glave in uvidevajo, da je zavest državne in narodne edinosti pri nas — in to pri vseh treh plemenih — neprimerno močnejša, kot pa vsak po strankarski zaslepljenosti in vladni nesposobnosti povzročen plemenski antagonizem. Sedaj, ko kliče država sama, gredo vsi brez razlike plemena in strankarskega naziranja, da polože svoj obolus na oltar domovine, svesti si sv oje,dolžnosti do države, ki je sad zgodovinske nujnosti in stoletnega trpljenja in dela naših najboljših mož.
Mala antanta zbira armado. Slišijo se glasovi, da je to nepotrebno. Toda ti glasovi, kakor so tudi morda pošteno mišljeni in vabljivi za posameznika, ki ga zadene težka dolžnost zapustiti svoje delo in rodbino in obleči uniformo, so vendar napačni v motivu, iz katerega so izšli, kakor tudi v ciljih, ki jih zasledujejo. Smisel za pravico in pravo je postal danes pri odločujočih silah tako majhen, da se mora danes prinesti odločujočim silam svojo pravico na svojih bajonetih in podprto od svojih svoje dolžnosti proti domovini zavedajočih se državljanov, ako naj pravica res obstane.
Vsa zadnja leta vznemirjajo madžarski u zur pat or ji vso srednjo Evropo in čas je, da se enkrat temu vznemirjanju z odločno akcijo napravi konec. In kjer ne zaležejo ničesar lepe besede, se mora vzeti na pomoč palico, kjer ničesar diplomatske note, tam naj zagrozi jeklo. To pa je danes edini lek za ohole Madžare, ki so za vsako mirno besedo popolnoma nedovzetni in se posmehujejo vsem mirovnim pogodbam, dokler niso iste zaščitene po bajonetih. Mala antanta jih je sedaj pokazala.
Povdariti moramo, da je mala antanta poklicala svoje državljane pod orožje le v svrlio ohrane miru in demokracije. Njeni narodi rabijo mir za delo in ta mir bi ne bil nikdar zasiguran, in vznemirjanja s strani Madžarske bi ne bila nikdar onemogočena, če bi mala antanta ne storila sedanjega energičnega koraka in prisilila Madžarske k sprejemu svojih upravičenih zahtev z orožjem v roki.
Posledice se že kažejo. Madžarska je po zadnjih vesteh pripravljena slovesno detronizirati Habsburžane. Vnel pa se bo sedaj boj za razorožitev Madžarskk, katere, za njene razmere mnogo prevelike, vojaške sile pome-njajo morda mnogo večjo nevarnost za srednjeevropski mir, kot vsi otročji poskusi *pučkarlistov«. Vsled tega pa mora mala antanta z vso odločnostjo vztrajati pri svojih zahtevah, da tako zagotovi svojim narodom trajen mir, ki ga leti tako nujno potrebujejo.
Za ceno trajnega miru in mirnega gospodarskega, kulturnega in sod-jalnega dela pa moramo biti pripravljeni žrtvovati tudi nekaj dni osebne svobode; ker brez žrtev svojih ciljev ne bomo nikdar dosegli.
Jugoslovanske i London, 2. nov. Kakor doznava Reuterjev urad, so.se po poročilih iz abanskega vira vršili pri Lunji med jugoslovenskimi in albanskimi četami				 ■ 		. 		 ete pred Tirano. živahni boji. Mesto ogrožajo jugoslo venske čete. Zveza s Tirano je baje pretrgana.
Boji ob albanski n Dunaj, 3. nov. (Izv.) Albanska vlada objavlja: Po zadnjih poročilih s fronte nadaljuje neprestano jugoslovanska vojska ofenzivo z močnimi četami. Po hudih bojih, ki so na obeh straneh povzročile občutljive izgube,	leji v albanski luči. se bliža jugoslovanska vojna Lurijl, kjer se nahajajo strategične postojanke posebne važnosti. Kakor vse kaže, nameravajo Jugoslovani popolnoma zasesti severno Albanijo.
SOCIJALISTIČNI KONGRES V PARIZU — PROLETARSKA FRONTA PROTI KAPITALIZMU IN VOJSKI.
Pariz, 2. nov. Na zaključni seji socialističnega kongresa se je sprejela resolucija, v kateri se dunajski urad mednarodnega socijalističnega udru-ženja pozivlje, stopiti v stik z Labour Party, da prouči pogoje, s katerimi bi se omogočil akcijski komite za vse obstoječe organizacije proletarijata du-nhjske kakor tudi druge in tretje in-ternacijonale ter zvez, ki niso dos'ej pristopile še k nobeni internacijonali. Akcijski kom; le naj pripravlja proletarsko enotno fronto za primer, da bi bilo potrebno skupno delovanje proti postopanju kapitalizma ali zaradi vojne nevarnosti. Sprejeta je bila tudi reso lucija o smernicah notranje politike,
OBČINSKE VOLITVE V LONDONU.
London, 2. nov. Pri občinskih volitvah v Londonu, ki so se vršile v več kakor tristo mestnih okrajih in v Wa-lesu, so po poročilih, dospelih do polnoči, dobili konservativci 23 sedežev (izgubili 50 sedežev), delavska stranka 78 sedežev (izgubila 42), liberalci so izgubili 60 sedežev, neodvisni so dobili 46 sedežev (izgubili 15).
ANGLEŠKA IN RUSKI DOLGOVI
London, 3. novembra. Angleška vlada je odgovorila na noto sovjetske Rusije glede ruskih dolgov. Zahteva v svojem odgovoru natančnejših pojasnil o nekaterih točkah in pozivlje sovjetsko vlado, naj razloži svoje namere glede dolgov caristične vlade od
1.	1914 dalje, kakor tudi glede muni-cipalnih in železniških posojil. Končno izjavlja angleška vlada, da hoče ostati
v mednarodni konferenci za pomoč stradajočih na Ruskem v stiku z ost« limi vladami, ki so poslale v konferenco svoje zastopnike.
BORZA.
Curih, 3. nov. Eerliu 2.70, New-york 538, London 21-18, Pariz 39.6«, Milan 21.75, Praga 5.15, Budimpešta 0.60, Zagreb 1.60, Bukarešta 3.05, Varšava 0 13, Dunaj 0.25, avstrijske krone 0.14.
Praga, 3. nov. Valute. Marice 51.50, švicarski franki 18S7-50, lire 400, francoski franki 740.50, funti 399, dolarji 100.75, leji 61, levi 59, dinarji 129, avstrijske krone 1.90, poljske marke ‘8.80, madžarske krone 12.10.
Dunaj. 3. nov. Na današnji privatni borzi je bila vsled nadaljnega padca krone tendenca zelo.napeta. Valute in efekti so zelo poskočili v ceni. Marke so notirale 2450, dolarji 4300, funti 19.000, madžarske krone 580, češkoslovaške krone 4575, pofj-ske marke 148, leji 29, lire 193, francoski franki 350, švicarski franki 895.
SSoE-peifltessir
SledalBfe:
Drama:
Sobota 5. nov. Kozarec vode. C abon. Nedelja 6. nov. Golgota. Izven abonm. Pondeljek 7. nov. Oče. E abonm, lorek 8. nov. Zaprto.
Opera:
Sobota 5. nov. Rigoletto. D abonm. Nedelja 6. nov. Boheme. Izven abonm. Pondeljek 7. nov. Zaprto.
Torek 8. nov. Boris Godunov. ’A abon.
Vpoklic letnikov 1896, 1897,1898 in 1899 na šesttedensko orožno vajo.
Komandant Dravske divizijske oblasti je s svojo naredbo Pov. Dj. broj 868i, od f. t. m. odredil sledeče:
Pozvani so za takoj na šestteden-sko orožno vajo, vsi oni letniki, rojeni 1899, 1898, 1897 in 1896, ki so v naši •vojski ali v bivši avstroogrski vojski služili in se sedaj nahajajo doma, oziroma izvršujejo svoj civilni poklic.
Odzvati se morajo tudi oni od označenih letnikov, ki so bili pri letošnjem naboru rekrutovani, ker še niso odslužili predpisanega roka.
Vsi ti bodo služili v onem rodu orožja, za katero so bili določeni za časa nabora odnosno prebiranja.
Poživljajo se, da se letniki 1899 in 1898 zglasijo na dan 6. novembra 1921 letniki 1897 in 1896 na dan 8. novembra 1921 pri Ljubljanskem voj. okrogu (Belg. vojašnica) vsakrat ob 8. zjutraj.
Vpoklic konj in vozov sledi.
Od vpoklica so oproščeni:
X. Vsi, ki so bili na dan x. novembra 1921 pri državni ali južni železnici zaposleni kot železničarji. Tem se računa železniška služba za orožno vajo.
2. Vsi, ki so bili na dan 1. novembra 1921 zaposleni v rudokopih kot rudarji.
3. Bogoslovci in učitelji vseh srednjih, meščanskih in osnovnih šol.
4. Redarji javne varnostne straže.
5. Uradniki generalne direkcije državnega računovodstva, okružnih in 6rezkih finančnih uprav in vse osobje Narodne banke in njenih filijalk.
6. Vsi poštni in telegrafski uslužbenci, ki so bili na tej službi na dan
1.	novembra 1921.
7. Oni, ki so bili od rekrutne komisije v letu 1920 in 1921 za stalno nesposobne spoznani, in oni, ki so bili v letošnjem letu spoznani začasno nesposobne.
8. Rekruti, dijaki, kojim je aktivna služba radi študij odložena, odnosno, ki so že predložili prošnjo za predložitev aktivne službe pri pristojnih vojnih okrogih.
Obvezniki se opozarjajo, da prinesejo s seboj toplo zimsko obleko, dobre čevlje, 2 para perila in eno odejo ker za prvi čas ne morejo dobiti cele vojaške obleke in opreme.
Vsi obvezniki kakor tudi davalci konj naj prineso seboj hrane za sebe in za konje za 5 dni.
Davalci konj in oni, ki so določeni za kočijaže, naj prinesejo seboj velike plahte za pokrivanje hrane in muni-cije, sekiro, lopato, kramp, svetilko in številko za vozove ter odeje za koči-jaža in konje.
Poitnenčni seznami popisanih konj in vozov sledijo.
m
JANKO 5UKLJE:
Pomen in naloga drž. zaloge šolskih knjig.
11.
Kak pomen ima državna zaloga šolskih knjig in v čim obstoja njena na-
loga? Cilj in stremljenje takega zavoda je predvsem povzdiga gospodarskih in duševnih moči naroda, kar je seve mogoče doseči samo z veščim, resnim in smotrcnim delovanjem. Pot pa in smer, ki jo treba hoditi, so dane v pravilnem pojmovanju in udejstvovanju iz namena podjetja danih nalog, ki so: Zaloga naj
1. regulira cene učnih knjig, vpliva na njih kakovost glede vsebine ter notranje in zunanje oblike;
2. zalaga predvsem take učne in pomožne knjige, ki so za dobro urejeno šolstvo sicer neobhodno potrebne, vendar pa je njih založba radi majhne naklade zvezana s precejšnjim rizikom in večkrat tudi z gotovo izgubo (n. pr. ko-mentarije, razna navodila za učitelje, učne knjige za meščanske šole, učiteljišča, obrtne in trgovske šole, licej, gimnazije ter realke in znanstvene knjige za srednje ter visoke šole in drugo slično.);
3. daruje del svojega čistega dobička v svrho nabave brezplačnih knjig za ubožne učence ter tako omogoči izobrazbo revnim, a često nadarjenim šolarjem;
4. dotira šolske podporne knjižnice in šolska podporna društva;
5. snuje znanstveno strokovno knjižnico in zbirko knjig, izdanih Od drugih zalog, ki naj služi avtorjem, pedagogom in zalogi sami v orijentacijo, v posne-mahje in zavračanja slabšega;
6. izdaja redno dobro in ceneno zbirko domoljubnih in poučnih spisov za mladino;
7. Izdaja potrebne šolske tiskovine in sicer strogo zaračunljive kot spričevala, odpustnice itd. izključno sama;
8. podpira domačo industrijo in domače umetnike.
- Iz vsega navedenega sledi, da mora državna zaloga šolskih knjig za uspešno delovanje biti sicer osnovana na strogo trgovski podlagi, vendar pa ne sme stre-mitl za prevelikim dobičkom. Vkljub temu naj bo ona zavod, ki se bo tekom doglednega časa rentiral iz lastnih dohodkov. V dosego tega pa je predvsem potrebna majhna režija, osobito v prvih letih svojega obstoj'' Zato naj bi se zaloga bavila samo z razprodajo na debelo. Prava osnova zaloge :e dana v zdravem temelju. Iz malega naj se zgradi veliko. Za v naših razmerah dani de-
lckrog zadošča
1n sedmerih usluž-
bencev popolnoma. Seve mora biti osobje inteligentno in zanesljivo ter pripravljeno za vsa prevzeta dela prevzeti tudi odgovornost. Dasi bi sicer mogoče ne bilo mogoče vsakega posameznika vedno zadosti zaposliti, Je vendar potrebna primerna razdelitev dela; eventualno preostajajočl čas poedinega bi se naj uporabljal za njegovo teoretično in praktično stvarno izobrazbo ter poglobitev strokovnega znanja.
Varčevanje v zalogi je prVa naloga administrative. Vendar pa je v interesu zaloge kakor tudi r.:ne naloge velikopoteznost v razde".lvi honorarjev avtorjem In umetnikom H!no na mestu. Da zaloga ne trpi ria ugledu, mora prevzete obveznosti točno izpolnjevati in. nikakor ne izkoriščati dobaviteljev. Da bi osobje, ki mora sicer biti strogo disciplinirano, tem marljivej!e in vestnejše delovalo, naj bi participiralo razen vodstva gra-
dualno in procenrulno na dobičku. Vodstvo naj uživa čimve^jo samostc;vl''"t.
Zaloga osnovana na podanih temeljih bi edino mogla ustrezati svojemu namenu. Gotovo je, da bi se morali večji iz-du.l.l na režiji kriti na škodo izdanih knjig ali pa v breme državi. Poleg tega je hitro in naglo poslovanje tako administrativno kakor eksekutivno in v lepi obliki predpogoj za obstanek zavoda. Zaloga se mora tedaj osnovati na zdravi podlagi po načelu: »Iz malega raste veliko!« Če se zida v oblake, je temelj postavljen na neredna tla in se tako zgrajena stavba sa. .. od sebe poruši.
Predstoječi č!~^r’ sem napisal v na-di, da najde u.’:~a vsc!/ia pravo pojmovanje pri merodajni! krogih. Zlasti pa je želeti, da se zanima za stvar naše vrlo učiteljstvo ter s .vojim vplivom pripomore, da s.j že enkrat ugodno reši pereče vprašanje državne zaloge šolskih kr.:" ;
>m———i—m i—i hibi w—■ n—•n-itim—wim——m—m 1 n *
€asl!ta draStva.
Ena najpotrebnejših humanitarnih institucij je brezdvomno institucija prostovoljnih gasilnih društev. Zal, da se ta važna gasilska organizacija ne vpošteva tako kot bi se po svojem pomenu in vspeliih morala. Vse kulturne države streme za tem, da imajo čim močnejše, sposobnejše in zanesljivejše gasilstvo, kajti zavedajo se dobro, da jim organizacija prostovoljnih gasilnih društev donaša letno veliko dobička.
Kako breme stroškov in skrbi bi padlo na državo, na okrajne in občinske oblasti, ako bi odpovedala prostovoljna organizacija gasilstva! Poklicane oblasti, ki so dolžne skrbeti za varnost življenja, imetja in premoženja svojih podanikov, morale bi si v tem slučaju omisliti lastne gasilske straže, ki bi stale ogromno denarja — kar bi pomenilo — nove davke. Pa tudi če bi si s silo, po zakonu rekrutirali gasilce iz vrst podanikov, bi morali kupiti gasilsko orodje in opravo. In padli bi v stare čase, ko so v slučaju požara ali drugih elementarnih nezgod hodili orožniki od hiše do hiše ter s silo tirali, ljudi k gašenju in delu. Vprašanje pa je, koliko in kako delajo »po sili gasilci«. —
V današnji, napredni dobi hoče biti vsak plačan za delo, ki ga vrši. To je tudi jasno, kajti od brezplačnega zraka se ne more živeti. In kaj čuda tedaj, če se zaje materijalizem tudi v gasilske vrste ter izpodrine njihov vzvišen idealizem in jim diktira besede: »Tudi dobro delo usmiljenja mora biti plačano.« —
Do sedaj vsaj v naših vrlih vrstah še ne prevladuje to geslo, a lahko se tudi to zgodi. In tedaj ne zadene krivda centralne gasilske 'organizacije, ne načelstva posamez. gasilnih društev, zakaj ona so na mestu, ona se zavedajo naloge prostovoljnega gasi'stva, ona posvečajo vso skrb, da nadkrilju-je starodavno gasilsko geslo: Bogu v Čast in bližnjemu v pomoč. Krivda bo zadela merodajne obiasti, katere ne uvidevajo pomena prostovoljnega gasilstva in mesto, da bi mu pomagale do napredka in razvoja, ga zavirajo v njegovem razmahu.
Gasilna društva so prepuščena popolnoma samim sebi. Sama morajo
gledati na to, da si pridobe člane-ga-silce, sama morajo skrbeti za .njihovo' strokovno izobrazbo, sama jih morajo opremiti, sama si morajo poiskati in kupiti prostor za shrambo, sama si morajo oskrbeti priprčgo, sama morajo povrniti škodo, katero utrpi eden ali drugi gasilec na pogorišču, sama morajo povrniti prevozne stroške itd. itd. in to vse samo zato, da morejo hiteti v slučaju potrebe brezplačno bližnjemu v pomoč. Hočete li še večje požrtvovalnost? — In gasilci? — Niso li to samo siromašni ljudje, ki žive od tega, kar si s trudom svojih rok zaslužijo? Kdo jim povrne zaslužek, ki ga zgube, ko hite bližnjemu na pomoč? Kdo reže otrokom kruh, ako se njihov oče pri človekoljubnem delu ponesreči, zboli ali celo umrje? Nihče noče razglabljati teh vprašanj, kdor vidi v gasilcih samo nepotrebno družbo veselih in paradnih ljudi. Toda, slej .ali prej bo prišlo tudi do tega, da ne bo mogoče iti brezbrižno nima teh vprašanj in treba bo temeljito obdelati gasilsko vprašanje. —■
Danes so gasilna društva prepuščena samim sebi. Nihče jih ne vpraša, imajo li, kar fieobhodno potrebujejo*, samo v slučaju potrebe vsakdo zahteva od njih pomoči. — Gasilne potrebščine so silno drage. Omenimo le, da stane meter gasilskih cevi 100 do 200 kron in da v Jugoslaviji nimamo podjetja, ki bi izdeiaval gasilske potrebščine. In pride požar."Treba je nastopiti in skoraj ne mine ogenj, da bi gasilno društvo ne utrpelo škode na pokvarjenih ceveh in drugem orodju in opravi. Treba je popravila,ali nadomestila in ker je društvena blagajna prazna, se začne ono pusto beračenje, ki preseda tako prosilcem kot darovalcem.
Ta način vzdrževanja prepotrebnih gasilnih društev — je v resnici pomilovanja vreden. Čudimo se le nesebični in vztrajni požrtvovalnosti mož in mladeničev, ki kljub vsem tem tež-kočam ostajajo na svojih mestih kot prostovoljni gasilci, dasiravno morajo takorekoč plačati, da smejo sploh bližnjemu pomagati v nesreči, ne pa, da bi oni dobili kako nagrado za svoje delo. In tu nam nehote uide.vprašanje: kaj pa oblasti? Ali ne vedo vsega tega? Ali tudi one smatrajo gasilce za nepotrebno društvo? Kaj store oblasti za ’ obstoj in razvoj prostovoljnega gasilstva? — Odgovor je kratek. Oblasti imajo drugega posla dovolj. Kdo bi si delal skrbi brez potrebe. Ako pogori tu in tam kaka vas ali se dogodi kaka druga elementarna nezgoda, se urno razpošljejo županstvom in župnim uradom okrožnice, naj se zbira za te in te pogorelce, in če je nesreča večja, tudi vlada votira nekaj podpore. — Da bi se pa pri tem pomislilo na gasilno društvo, ki bi bilo v stanu nesrečo preprečiti ali vsaj omejiti, če bi bilo organizirano in preskrbljeno z najpotrebnejšim orodjem, ne pride niktmuir na um.
Pri naši vladi obstoja takozvani 3% gasiski sklad in to je vse, kar je od strani oblasti določenega za gasilstvo v Sloveniji. To je zbirka davka, ki so ga dolžne zavarovalnice vsako leto odšteti v ta sklad. 2% tega davka je namenjen v podporo gasilnim društvom in 1 % pa ponesrečenim gasil-
cem, oz. njihovim preostalim svojcem. To je vse premalo. V Sloveniji imamo preko 400 gasilnih društev, od katerih ni nobeno preskrbljeno z vsem, kar neobhodno rabi. Omenjeni 2% gasilski sklad pa znaša na leto samo povprečno 300.000 K. Prezrli pa smo pri tem vsakoletno podporo, ki. jo imajo dobiti ccntralna in okrajne gasilske organizacije iz tega fonda. — Jasno je, da vlada jako slabo skrbi za prostovoljna gasilna drušva. Prej ali slej bo moralo priti do tega, da se bo dobilo izdatnejšo podporo za obstoj in razvoj prostovoljnega gasilstva. Naj se ukrene tako, gotovo je le eno, da namreč gasilna društva brez orodja in oprave ne pomenijo ničesar in da bo v teli razmerah, v katerih se morajo dandanes gibati, zginil prepotrebni gasilski idealizem in napravil prostor vsakdanjemu mate- , rijalizmu. Da pa to preprečimo, je neobhodno potrebno, da pokažejo merodajne ' oblasti vsaj malo zanimanja za zboljšanje bednega položaja gasilnih društev; kajti jasno je, da postanejo še tako idealno navdušeni gasilci mlačni v prostovoljni gasilski službi, ako ne morejo nuditi tega, kar bi lahko nudili, če bi jih oblasti podpirale in skrbele za razvoj njihove organizacije.
Pozabljati ne smemo pri tem, da je v naši državi najvzornejše organizirano prostovojno gasilstvo v Sloveniji. Ce hrvatske pokrajine nimajo še tako organiziranega gasilstva, in če v srbskih pokrajinah sploh še nimajo 'prostovoljnih gasilskih organizacij, potem to ne sme motiti merodajnih oblasti, da bi držale v tako važnem vprašanju roke križem; zakaj gasilci v Sloveniji. hočejo naprej. Naloga naših gasilskih organizacij je, da zanesejo s pomočjo vlade idejo prostovoljnega gasilstva tudi v bratske hrvatske in srbske pokrajine, kjer ta ideja še ni tako ukoreninjena.
Treba je, da pridemo takoj do no« vega, enotnega požarnega reda, kajti red, ki je sedaj pri nas v veljavi, jft zastarel in potreben temeljite reme-dure. Dokler pa se s pomočjo gasilskih organizacij ne izdela nov, današnjim razmeram odgovarjajoč požarni red, je neobhodno potrebno, da vlada takoj naroči svojim podrejenim oblastem, da vsaj stari požarni red strogo izpolnjujejo; V smislu današnjega požarnega reda so županstva dolžna v slučaju po* žara preskrbeti gasilnim društvom pri prego, da lahko nemoteno hite na kraj nesreče.
A dan za dnem prihajajo pritožbe; da se županstva za te predpise ne zme* nijo, ali da jim sploh niso znani — ia tako si morajo gasilna društva sama oskrbeti in drago plačati priprego, akq hočejo/ sploh iti bližnjemu na pomoč, V nemalo slučajih županstva naravnost nagajajo gasilnim društvom in nočejo poznati požarnega reda, ki jim pred« pisuje skrbeti za red in varnost v svoji občini, skrbeti za gasilsko stražo, za alarmiranje požarov, za vsakoletni ogled poslopij in shramb itd. — Kaj čuda potem, če so nesreče na dnevnem redu, in če med gasilci peša idealizem in se z mržnjo odvračajo od gasilske organizacije. Tu je treba nujne vladine odpomoči, kajti sami protesti gasilcev ne zaležejo pri županstvih ničesar.
' Karel Capek:
R. U. R.
Pojdi
Ah,
Alkvistov glas: Držite ga trdno.
Glas Damona: Reži!
(Pavza.)
Alkvistov glas: Vidiš nož? Hočeš še vedno, da bi (- rezal? Ti noče j, kaj ne?
Glas Damona: Pričnil
(Pavza.1
Krik Damona: Aaaa!
* Alkvistov glas: Držite! Držite!
Krik Damona: Aaaa!
Alkvistov glas: Ne morem!
Krik Damona: Reži! Reži hitreje!
(Robota Primus in Helena pribežita skozi sredo.)
Helena: Primus, Primus, kaj se godi? Kdo kriči?
Primus (pogleda v operacijsko): Oospod reže Damona. el hitro ogledat, Helena!
Hotena: Ne, ne, ne! (Si prikrije oči.) To je grozno!
Krik Damona: Reži!
Helena: Primus, Primus, pojdiva odtod! Ne morem poslušati! Primus, meni je slabo!
Primus (hiti k njej): Ti sl čisto bela!
Helena: Padla bom! Zakaj je tam tako tiho?
Krik Damona: Aah — o!
(Alkvlst pribeži od desne in sleče okrvavljeni plašč.) Alkvist: Ne'morem! Ne morem. Bog, ta groza!
Radius (pri vratih operne dvorane): Reži, gospod, Se živi.
Krik Damona: Reži! Reži!
Alkvist: Odnesite ga hitro! Nočem poslušati!
Radius: Roboti preneso več kot ti. (Odide.)
Alkvist: Kdo je tu? Proč, proč! Sam hočem biti! Kako se toveš? Primus: Robot Primus.
Alkvist: Primus, ne pusti nikogar sem noter! Spati hočem, tllUS? Idi, Idi in pospravi v operacijski dvorani, dekle! Kaj Je to? {Oleda svoje roke.) Hitro vode! Najčistejše vode!
(Helena zbeži.)
Alkvist: O, kri! Kako ste mogle, ve roke, — roke, ki ste ljubile dobro delo, kako ste mogle storiti nekaj takšnega? Moje roke! Moje roke — O Bog, kdo je to?
Primus: Robot Primus.
Alkvist: Odnesi plašč, nočem ga videti. —
(Primus odnese plašč.)
Alkvist: Krvavi kremplji, letite od mene! Vsšš, proč! Proč, roke! Ubijale ste —
(Od desne se opoteče Damon, zavit v krvavo rjuho.)
Alkvist (odstopi): Kaj hočeš tu? Kaj hočeš tu?
Damon: 2i-vim. Je lep-še ži-ve-ti!
(Drugi in tretji Robot pribežita za njim.)
Alkvist: Odnesite ga! Odnesite! Odnesite hitro'
Damon (ki, ga peljejo na desno): Ži-ve-ti! .	a	—■
ži-ve-ti! Je lep-še---------------
(Helena prinese vrč vode.)
Alkvlst: — živeti? — Kaj hočeš, dekle? Aha, to si ti. Nalij mi vode, nalij! (Si umiva roke.) Ah, čista, hladeča voda! Hladen studenček, kako mi to dobro deš. Ah, moje roke, moje roke! Ali se mi boste gnusile do smrti? — Le več prilij. Več vode, še več! Kako se j Imenuješ?
Helena: Robotka Helena.
Alkvist: Helena? Zakaj Helena? Kdo to Je lako nazval?
Helena: Gospa Dominova.
Alkvlst: Pokaži se! Helena? Helena se nncniiješ. Ne bom te tako nazival. Pojdi, odnesi vodo.
(Helena odide z čebričem.)
Alkvist (sam): Zaman. Zaman. Ničesar, zopet ničesar odkril. Ali boš vedno taval, šolarček narave? — Bog, Bog, Bog, kako je to telo trepetalo! (Odpre okno.) Dani se. Zopet nov dan, a ti nisi prišel riiti koraka dalje. — Dovolj, niti koraka dalje! Ne išči več. Vse je zaman, zaman, zaman. Zakaj se še dani? Ah — oh — oh, kaj hoče novi dan na pokopališču življenja? Obstoj, luč! Ne vzhajaj več! Ah, kako tiho je, kako tiho! Zakaj ste obmolknili, ljubljeni glasovi? Ko bi — vsaj — ko bi vsaj zaspal! (Ugasne luč, leže na zofo in se pokrije s plaščem.) Kako je to telo trepetalo! Ah, — o — konec življenja!
(Pavza.)
(Od desne smukne Robotka v sobo.)
Helena: Primus, pojdi hitro sem.
Primus (vstopi): Kaj ho^eš?
Helena: Poglej, koliko cevk Je tu! Kaj dela z njimi?
Primus: Poizkuse. Ne dotikaj se jih.
Helena (gleda v mikroskop): Poglej vendar, kaj se tu vidi!
Primus: To je mikroskop. Pokaži!
Helena: Ne dotikaj se me! (Prebrne retorto.) Ah, sedaj sem razlil?.
Primus: Kaj si naredilal
Helena: To se obriše.
Primus: Pokvarila sl mu poizkuse!
'Helena: Pojdi, to nič ne de. Toda ti si kriv. Ni bilo treba, da si šel za menoj.
Primus: Ni bilo treba, da si me klicala.
Helena: Ni bilo treba priti, ko sem te klicala. Poglej, Primus, kal Ima gospod tu napisano.	v
Primus: Tega ne smeš gledati, Helena. To Je skrivnost.
Helena: Kakšna skrivnost?
Primus: Skrivnost življenja.
Helena: To je grozno zanimivo. Same številke! Kaj Je to?
Primus: To so formule.
Helena: Ne razumem. (Gre k oknu.) Ne, Primus, poglej vendar.
Primus: Kaj?
Helena: Solnce vzhaja!
Primus: Čakaj, takoj — (Pregleduje knjige.) Helena, tole je največja stvaf na svetu.
Helena: Tak pojdf vendar sem!
Primus: Takoj, takoj —
Helena: Primus, pusti vendar tisto grdo skrivnost življenja! Kaj te brigajo skrivnosti. Pojdi pogledat, hitro!
Primus (gre za njo k oknu.) Kaj hočeš?
Helena: Slišiš? Ptiči prepevajo. Ah, Primus, jaz bi hotela biti
ptič!
. Primus: Kaj?	•
Helena: Ne vem, Primus. Tako čudno mi je, ne vem kaj to pomeni: sem kot znorela, izgubila sem glavo, boli me telo, srce, Vse me boli — kaj se mi je pa zgodilo, tega ti ne povem. Primus, mislim, da bom morala umreti?
Primus: Povej, Helena, se ti ne zdi včasih, da bi bilo lepš" umreti. Veš, morda samo spimo.. Včeraj v spanju sem zopet govori s teboj.
Helena: V spanju?
Primus: V spanju. Govorila sva nek tuj »m nov jezik, kajti zapomnil si nisem niti besede.
Helena: O čem sva govorila?
Primus: Tega nihče ne ve. Jaz sam nisem razumel in venda* vem, da nisem nikoli govoril nič lepšega. Kako je to bilo in kje, tega ne vem. Ko sem se te dotaknil, sem riiislil, da umrem. Tudi kraj Je bil drugačen, kot vse, kar je na svetu.
Helena: Jaz sem našla prostor, Primus, da se boš čudil. Živeli so tam ljudje, toda sedaj se je zaraslo, nobeno živo bitje ne more tja priti. Nobeno živo bitje razen mefie.
Prlinus: Kaj je tam?
Helena: Nič, hišica in vrt. In dva psa. Ko bi videl, kako ml ližeta roke in njih mladiči, ah Primus, morda ni na svetu nič kras-nejšega! Vzameš jih v naročje in pestuješ in potem ne misliš prav nič več, se ne brigaš za prav nič, dokler ne zaide solnce. Ko potem vstaneš, ti Je, ko da si naredil stokrat več, kot mnogo dela. Ne, res ne, jaz nisem za nič; vsak pravi, da nisem za nobeno delo. Ne vem-kakšna sem.
Primus: Lepa si. Helena: Jaz? Pojdi, Primus, kaj si rekel?
, Daje mora vlada gledati na to, da Pnde do močnejšega gasilskega sklada, da lahko nudi gasilnim društvom izdatnejšo podporo. Treba je zvišati Procente zavarovalnic in dobiti še druge vire dohodkov, da se iz državnih sredstev krije nabavo najpotrebnejšega gasilskega orodja in uprave, ne pa z beračenjem in prirejanjem veselic posameznih gasilskih društev. Del tega bremena naj biv se naložil občinam, Ostalo pa naj bi se krilo iz zvišanega gasilskega skada. To pa naj bi se orga« naziralo tako, da bi vlada ali občine same oskrbele potrebno gasilsko orodje in opravo ter bi^jo izročile gasilnemu društvu v rabo, seveda pod nadzorstvom posameznih občin, ali pod nadzorstvom v to določenega vladnega organa. Vlada sama bi s tem Vršila le svojo dolžnost, kajti, kakor, rečeno, ona je dolžna skrbeti za varnost življenja in imetja svojih podanikov. Pri vsem pa bi imela ona vendar le še ogromne koristi in dobiček, kajti prepričani smo, da bi se s tem njenim Ukrepom ideja prostovoljnega gasilstva obdržala na višku še stoletja in stoletja. Navdušenje bi rastlo in imeli bi V vsakem kotičku svoje domovine zanesljivo in veščo četo hrabrih gasilcev, ki bi prostovoljno, brezplačno delovala za dobrobit svojega bližnjega, svoje občine, svoje domovine.
Dalje je neobhodno potrebno, da vlada čimpreje izposluje trajno brezplačno železniško vožnjo za gasilna društva, ki hite sosednjim krajem na pomoč. Pred kratkim se je dogodilo, da bil velikanski požar v nekem kra. na Štajerskem. Avizirana so bila vsa gasilna društva v okolici ter naprošena, naj hite na pomoč. Oddaljena gasilna društva so hitela s svojim moštvom in orodjem na kolodvor, naložila ondi svoje stvari in se takoj odpeljala na kraj nesreče. Tam so delali dva dni, doma pa so dobili račun železniške uprave za kritje prevoznih Stroškov. Račun je bil baje tako ogromen, da so izjavili zastopniki prizadetih gasilnih društev, da ga ne morejo kriti, tudi če prodajo vse svoje gasilske predmete. — Posledica tega je, da po-gore pogostoma celi okraji, ker gasilna društva ne morejo prihiteti pravočasno na pomoč. Kriva pa niso tega gasilna društva, marveč poklicane oblasti, ki se ne zavedajo Svojih dolžnosti napram njim.
In tako je vse polno vprašanj in teženj gasilnih društev, za katere pa se razen gasilcev, kljub neprestanim prošnjam in spomenicam nihče ne zmeni. Jasno je, da hlad rodi mraz •— in če bodo merodajne oblasti ostale hladne do prostovoljnega gasilstva, bo tudi to prej ali slej zmrznilo. Ustavo bomo dobili; tudi nove zakone in na-redbe, radovedni pa smo, bo li kje kaka točka, katera bo nudila vsaj delno zaščito razvoju in napredku prostovoljnega gasilstva. Po dosedanjih izkušnjah bo menda ukinjeno še to, kar je bilo že do sedaj v veljavi. Gasilna društva se bo morda smatralo kot nekako nepotrebno zlo ter se jih bo obremenilo z vsemi mogočimi davki in pristojbinami češ: plačaj, ako hočeš vršiti dobro delo usmiljenja. Ko pa bodo nesreče lahko nemoteno divjale in pustošile naše lepe pokrajine, že ne bo več usmiljenih Samaritanov, tedaj pa se bodo zgenile merodajne oblasti, a tedaj bo prepozno in organizirati bodo morale plačano gasilsko armado.
Janko Hojam.
teišsls isli.
'-j- Osnovanje domačega sped. podjetja Orient, trg. sped. medn. d. d. v Mariboru. Pod gornjim imenom so osnovali naši domači trgovci in indu-strijci lastno trgovsko in spedicijsko podjetje ter razpisali v svrho sub-skribcije delniško glavnico en milijon dinarjev. — Subskribcija se zaključuje z 6. XI. 1921. Opozarjamo radi tega vse naše trgovce, industrijalce in podjetnike, ki še niso položili kamena za zgradbo lastnega sped. podjetja, da isto storijo takoj ter izrabijo zadnje dneve v podpis delnic trgov, sped. d. d. Orient. Smatramo eminentne važnosti, da postane snujoče se podjetje izključeno delo naših trgovcev ter da ostane v njih rokah pred vsem, ker bi lahko obstojala nevarnost, da preide podjetje v privatne roke ter isto s tem izgubi svoj prvotni namen. Pri razdelitvi delnic se bodo v vsakem oziru upoštevali predvsem trgovci, indnstrijalci in drugi podjetniki, ter sq bode gledalo, da dobi vsak tisto število delnic, ki jih bode podpisal. Podpisuj tč torej delnice svoje trg. sped. d. d. Orient.
Razven tega si odtegne pri vsakem izplačilu 2 K za obresti, dasi ji mora biti znano, da se invalidna pokojnina mora izplačevati brez vsakih odtegljajev.
— Umrl Je v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano prefekt g. Janez Jeretina, star šele 27 let. N. p. v 111.
— Žrtev razmer. Žel. delavec Mihael Dodlek.v Zagrebu ni mogel dobiti stanovanja. V sili je prenočil na kolodvOru na kupu še toplega ostanka premoga. Po noči se je mož zadušil vsled premogov tih plinov in so ga našli zjutraj mrtvega.
— Pobegli komunist. Na progi Novi-Sad-Subotica je pobegnil med vožnjo eskorti iz države pregnan madžarski komunist Ciglar Kalman '
— Vlom v Domžalah. V noči od 28. na 29. oktobra so vlomili do sedaj še nepozna-ti tatovi- v trgovino Menarž. Ukradli so 13 bal sukna za moške obleke, 4 bale sukna za ženske obleke, več bal klota in nekaj raznega drugovrstnega' blaga. Skupna škoda znaša okrog 100.000 K.
— Razne tatvine. V noči 28. okt. so ukradli neznani tatovi v žagi Matije Resnika v Marijinemgradcu dva gonilna jermena, dolga 12 odnosno 13 metrov vredna okrog 15.000 kron. — Dne 29. okt. je ukradel neznanefc Izpred hiše št. 1 v Zapužah Albinu Štrukelj iz Dravelj kolo znamke »Atila« vredno 2000 K. — Dne 15. okt. je bilo vlomljeno v stanovanje vdove Helene Brolih v Vnanjih Goricah, obč. Brezovica. Tat je odnesel več zlatih in srebrnih ur z verižicami vrednih okrog 10.000 kron'in pa hranilno knjižico na ime Helene Brolih vredno 12.000 kron hranilnice In posojilnice na Brezovici. Tat Je odnesel tudi več drugih malenkosti. O storilcu nimajo še nobene sledi. — Benjaminu Salminču iz Gline je ukradel 31. okt. iz veže gostilne Oblakove na Tržaški cesti novo kolo vredno 3000 K. — Na Mestnem trgu je bilo ukradeno uradniku Francu Florjančiču iz zaprte sobe za okoli 3000 kron razne stare obleke.
Uubiiana.
=»‘ Pevski zbor Zveze jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani priredi v soboto
5.	novembra t. I. ob 19. uri v veliki dvorani hotela »Union« svoj prvi zabavni večer s koncertom. Sodeluje godba ZJ2. Ker je spored zelo pester in zabaven, ter je del čistega dobička namenjen istrskim žrtvam, drugi del pa nabavi pevskega arhiva, vabi vse prijatelje petja in zabave k čim večji udeležbi odbor.
= Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica na Vidovdanski cesti št. 2 deluje prav povoljno. V par mesecih novega poslovanja se je vpisalo 370 novih članov. V 58 poslovnih dneh si je izposodilo 1840 oseb 5641 knjig.- Te Številke nam zadostno potrjujejo potrebo knjižnice v vzhodnem delu mesta. Knjižnica pa še ni popolna, treba je novih knjig, nevezane knjige in revije treba vezati, kar stane mnogo denarja. Upravni odbor je že nabavil 290 novih knjig in jih da) mnogo v vezavo, s čimer pa je zašel v dolgove. Da pokrije te in spopolni knjižnico z novejšimi deli, priredi v soboto 5. t. m. ob 20. uri v Mestnem domu zabaven družabni večer. Člani in prijatelji knjižnice po-setite v obilnem številu to prireditev. Domača prvovrstna godba in petje vam bodo krajšali čas, preskrbljeno pa bo tudi za dobro krepčilo želodca. Pridite torej in pomagajte upravnemu odboru povzdigniti knjižnico zopet na ono stopnjo, na kateri je že bila, a je vsled vojne zaostala. V soboto zvečer vsi v Mestni dom!
= Aprovizacijski odsek občinskega sveta je imel dne 2. novembra t. 1. prvo sejo. Razpravljalo se Je o nujni potrebi ustanovitve mestne mlekarne. Ker ni mogoča vsled velikih stroškov in tehničnih težkoč ustanovitev lastne mestne mlekarne, se je sklenila ustanovitev na podlagi dosedanje jugoslovanske mlekarske družbe. Sklenilo se je, da aprovizacijski odsek izdela pogodbo med mestnim magistratom in jugoslovansko mlekarsko družbo, ki naj Zavaruje vse interese mestne občine in pogodbo predloži občinskefnu svetu v odobritev.
= Krompir za Ljubljano. Stranke Se opozarjajo, da razprodaja mestna aproviza-cija krompir v barakah za šolo na Ledini, Kotnikova ulica. Stranke naj pošljejo po krompir kolikor mogoče hitro. Krompir se oddaja v vsaki množini brez nakaznic.
= Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 23. do 29. m. m. je bilo v Ljubljani 23 novorojencev (12 dečkov, 11 deklic). Umrlo je v istem času 24 oseb (15 moških, 9 žensk), od teh 9 domačinov in 15 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 2 življenjska slabost, 5 jetika, 2 škrlatinka, 1 ošpice, 1 griža, 1 zastrupijenje rane* 5 srčrta hiba, 3 rak, 4 drugi naravni smrtni vzroki. Nalezljive bolezni so bile naznanjene: 7 slučajev škrla-tlnke, 5 griže, 1 slučaj ošpic.
= Stanovdnjskl senat. Ker je državni stanovanjski urad odpravljen ter je njegove posle v Ljubljani prevzel mestni magistrat, je predsednik stanovanjske komisije župan g. dr. Perič. Vse pritožbe proti odlokom te komisije rešuje poseben stanovanjski senat, ki je sestavljen iz sledečih gg.: predsednik višji sodni svetnik dr. A. Nagode, člani pa so: vladni svetnik dr. Fr. Goršič, finančni tajnik dr. Goričan, sodni svetnik dr. Kržič In višji komisar dr. Mrak.
= Šolski vlak Ljubljana—Kranj. Dne
2.	t. m. je začel voziti Iz Ljubljane v Kranj šol. vlak vsak dan razen nedelj In praznikov. Odhod iz Ljubljane drž. kolodvor ob 13.48, prihod v Kranj ob 14.31. S tem vlakom se smejo prevažati tudi drugi potniki.
= Mestna ljudska kopeli je radi sneženja par dni zaprta.
= Na rednem občnem zboru »Podpornega društva jug. akademikov v Ljubljani« dne 24. okt. t. 1. izvoljeni centralni odbor se je na svoji prvi redni seji, dne 26. okt. t. 1. konstituiral tako-le: predsednik Baš Fr. !«., podpredsednik Trogar Adolf, jur., I. tajnik Alejak Ervin, jur., II. tajnik Križman Andrej, teol., blagajnik Stanovnik Aleš, jur., načelnik menze Hus Branko, fil., načelnik doma Oruden Josip, jur., načelnik bol. blagajne Matulovič Jerko, teh., odbornik brez mandata Stefanovič Ljubo, jur.
= § 104. Radi vmešavanja v uradne posle je bil obsojen pred dež. sodiščem Janez Kolarič iz Ljubljatie na 1 teden zapora. Mož se je vračal 4. sept. Iz velesejma v precej vinsko razpoloženem stanju s svojim tovarišem proti domu. Radi prepira in razgrajanja je aretiral stražnik Petrič njegovega prijatelja na Krakovskem -nasipu. Kolarič je Odrinil stražnika In mu hotel iztrgati aretiranca. >
5=» Žepna tatvina na Vodnikovem trgu. Včeraj dop. med 9. in 10. uro je ukradel neznan žepni tat Mariji Vadnov iz Gosposvetske cesta na Vodnikovem trgu iz žepa denarnico, v kateri je imela okrog 250 kron denarja.
« Laži detektiv. Detektiv A. Repše je čui pod oknom svojega stanovanja na Vodovodni ctsti v noči 27. avo. valile luik in
vpitje. Med drugim so se ponovile večkrat besede: »Jaz sem detektiv, v imenu zakona vas aretiram.« Repše je bil radoveden, kdo je ta detektiv in je končno ugotovil, da se je izdajal za detektiva zasebni uradnik P. L. iz Ljubljane. P. L. je bil obsojen pred dež. sodiščem na 200 kron denarne kazni.
— Poročil se je g. Albert Rojina z gdč. Ano Novak iz Gorenjevasi pri Ribnici. Rojina se je vrnil pred kratkim iz sedemletnega pregnanstva, bil je med tem 5 let na Angleškem.
= Vojaški begunec. Dne 31. okt. je pobegnil redov 40. pp. v Ljubljani Alojz Ža-bort, po poklicu pianist, doma iz Celja, iz garnizijskega zapora komande mesta Ljubljana. S sabo je vzel redovu kuharju Francu Javorniku kolo znamke »Kinta«, vredno 2500 kron. Sumijo, da je pobegnil v Nemško-Avstrijo.
= Bojazljiv samomorilec. Predvčerajšnjem je razburil mlad človek celo okolico Bleivveisove ceste. — Pridrvil je iz Viča, begal po cesti, kričal in vpil na vse pre-tege. V roki je imel revolver, in je ustreljl v kratkih presledkih 7 krat v zrak. — Igral je vlogo samomorilca, toda vedno je v zadnjem trenutku dvignil samokres toliko, da je šel strel mimo njegove glave. — Ko ga je hotel stražnik aretirati, mu je zagrozil dečko, da ga-ustreli in naperi) proti njemu orožje. — Končno so ga stražniki napadli od zadaj in ga razorožili. Dognali so, da je mož 18 letni sin posestnika 1. T. na Viču. Dečko se je skregal doma radi neljubih mu družinskih razmer in vprizoril to igro v svojem silnem razburjenju.
Maribor.
Cirilica spada k večjemu v pravoslavne liturgične knjige (ne pa v šole) trdi »Straža«, ko omenja polemiko »Naroda« in »Slovenca« radi cirilice in povdarja potrebo nemščine. Gospodje gredo le malo predaleč v te) zadevi menda iz samih »simpatij« do Srbov. Tudi nam se ne zdi primerno forsiranje o poučevanju cirilice v takem obsegu, kakor jo zahtevajo za naše šole naj-novejši odloki, posebno ne na obmejnih šolah, kjer se deca in učiteljstvo še mora boriti s slovenščino. Ali da bi bila cirilica za-raditega, ker gospodje okrog »Straže« niso pri krmilu, za med staro šaro, to ni res. Dokler cirilico rabi do 100 milijonov Slovanov, je dolžnost vsakega zavednega Slovana, da jo čjta in piše. Ranjki dr. Krek je sam poučeval brezplačno privatno dijake v cirilici in bil vesel, ko bi sedaj videl, da se vpeljuje tudi po naših šolah. Seveda mora iti taka prememba počasi in stopnjema, ne pa kar črez noč, kakor si zamislijo gospodje v Ljubljani n v Beogradu pri šol. upravi. Vsled sedanjih političnih razmer bo učenje cirilice v fem obsegu po deželi1 in v obmejnih krajih rodilo mnogo nepotrebne nevolje.
Novo obrt ustanovi Anton Butolen v Mariboru. Dobil je dovoljenje za strojenje kož malih živali.
Nad 100 učiteljev in učiteljic bo delalo usposobljcnostne izkušnje te dni na mariborskem učiteljišču. Sarno iz Prekmurja se Jih je priglasilo okrog 70, ki bodo delali izpit iz slovenščine. No, ako bodo imeli Prekmurci toliko sreče pri tej komlsiil, kakor so imeli spomladi Nemci, potem bodo lahko zadovoljni.
»Uradništvo, ne jemlji »Jugoslavije« v rofco«/ ako nimaš izrečnega dovoljenja od »Tabora«. Torkov »Tabor« je namreč strašno ogorčen, ker je »Jugoslavija« v ponde-ljek prinesla notico Iz uradniških krogov o takozvanem »uradniškem« plesu, kjer je odkrito povedano mnenje uradništva. Pojasniti je treba namreč, da Je »Tabor« povedal šele v drugi ali tretji notici, da gre tu za dobrodelno prireditev menze. V prejšnjih, uprav cirkuških reklamnih noticah, ni o tem prav ničesar omenil. Tiste reklamne notice so bile naravnost ogabne in za uradniški stan ponižujoče. Saj vendar ne bo kaka predstava cirkusa. In potem je še druga stran. V sedanjih draginjskih razmerah uradnjštvo že itak ne more shajati s svojimi prejemki. Na eni strani zahtevamo zvišanje draginjskih doklad, na drugi strani pa vabimo pod svojim naslovom na — ples. Plesalo se je zadnja leta mnogo preveč in se je to ponovno kritiziralo. Komaj je ta grda razvada malo pojenjala, pa naj jo zopet otvori uradništvo. In kar prvega, ko dobimo tisto borno plačo, naj letimo v.trgovine In kupujemo ženam in hčerkam — plesne čevlje, nekaterim gospodom na ljubo. To sicer lahko storimo, a dotični dobri svetovalci naj se podpišejo s polnim imenom, da jim v drugi polovici meseca izročimo žene in otroke, ki bodo imeli morda lepe plesne čevlje — pa prazne želodčke. Malo več stanovske zavesti in ponosa bi pač lahke pričakovali od nekaterih gospodov. Uradništvo si bo res dobro zapomnilo za prihodnje volitve »Tabor« In gospode okrog njega. Saj je že zadnjič precej korenito pomedlo ž njimi, prihodnjič bo pa še bolj.
Rešilni tečaj priredi vodstvo prostovoljnega rešilnega oddelka v Mariboru pod vodstvom šefa zdravnika rešilne postaje g. dr. Karla Ipavca. Tečaj se prične v petek
4.	t. m. Zglasiti se je pri zdravniku dr. Ipavcu, ali pa v pisarni požarne brambe. Obisk je dovoljen tudi nečlanom. Želeti je da se tega važnega tečaja udeleži kar največ občinstva. Saj človek nikdar ne ve kje, kdaj ln kaka nesreča čaka njega samega, ali pa njegovega bllžnjika. "
Naraščanje draginje. Zadnje dni so trgovci nenadoma dvignili ceno masti od 80 na 86 kron za en kilogram. Obetajo, da bodo cene Še bolj poskočile. Ravnotako so znatno poskočile tudi cene moki, mleku In drugim življemsklm potrebščinam. Kam bo to dovedlo?
Smrtna kosa. Danes je umrl v Rušah v starosti 90 let upokojeni župnik, duhovni svetovalec g. Matija Vurcer.
Šestdeset prekmurskih učiteljev pride prihodnje dni v Maribor, kjer bodo položili izpit iz slovenščine.
Popis živine, vozil in opreme. Z ozirom na odredbo pokrajinske uprave za Slovenijo, oziroma komande dravske divizijske oblasti objavlja mestni magistrat, da se vrši popis Živine, vozil in opreme za mesto Maribor v času od 7. do 11. novembra t. 1. Prizadeti morajo pripeljati pred komisijo konje, vole, mezge (mule), osle ln bivole, nadalje vozove za konje in vole, avtomobile vseh vrst, motorna kolesa in blcikle ter konjsko, volovsko in Jahalno opremo.
Poročila sta se v nedeljo urednik »Tabora« g. R. Ozim z gdč. Kodričevo ln trg. sotrudnik g. Rado Tipi z gdč. Nušo. Vera-sovo.
Poroka. Danes se Je poročil v tukajšnji magdalenskl cerkvi železniški uradnik gosp. Gustav Živko z gospodično M. Parovo.
Aretirand je bila Josipina Majhen, ker je baje v zvezi z mednarodnim železniškim tatom Francem Kibayetn. Tat Klbay je bil nekaj časa kurir francoske misije v Zagrebu. Majhen te ie lzdalala tudi za Klelo.
Za njo je izdala tiralico ljubljanska policija
na prošnjo graške.
Sokol v Studencih priredi v soboto 5. t. m. Martinov večer v svojem domu. Obenem bo ta večer poslovilni večer soustanovitelja in najboljšega sodelavca na sokolskem polju, učitelja brata Hočevarja, ki odhaja začasno v Mursko Soooto. Zato je pričakovati obilo udeležbe.
Celje.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Celju priredi v nedeljo, dne 6. novembra v vseh ^zgornjih prostorih Narodnega doma v Celju »Zabaven večer« v prid ustanovitve delavske knjižnice in čitalnice. Na sporedu so igre, obilni srečolov, šaljiva pošta ln ples. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vse prijatelje in prijateljice domače in neprisiljene zabave vabi k obilni udeležbi odbor.
Družba falske elektrarne je tekom leta že opravljala merjenje za napeljavo elektrike po celjski okolici. Pri tem delu je podrla več drevja po mestnem gozdu na Pečovniku. Ker pa z napeljavo elektrike pri nas, kakor je videti, ne bo nič, bo sedaj mestni magistrat od družbe zahteval povrnitev vsled tega nastale škode.
V poročilu o smrti opata Ogradija s« je vrnila pomota v letnici. Bil je opat v Celju od leta 1890 in ne 1889, kakor je bilo pomotoma tiskano.	1
Simfonični koncert. Godba Dravske divizije iz Ljubljane pod vodstvom g. dr. Čerina priredi v soboto 12. novembra v Celju simfonični koncert. Podrobnosti o koncertu še poročamo.
Premeščen je s celjske državne gimnazije akademičnl slikar in strokovni učitelj g. Rudolf Jakhel na drž. gimnazijo v Ptuj.
Dražba mestne hiše. Dne 12. nov. se proda potom javne dražbe hiša na Okopih št. 3 ob 4. uri pop.
Ubegli kaznjenec. Te dni je z zunanjega dela pri Ježovniku v Arjivasi pobegnil kaznjenec celjske jetpišnice 17 letni Ciril Osterc.
Aretacije. Celjska policija je aretirala
2.	t. m. Dragotina Margetiča, ker je v pijanosti razgrajal in psoval stražo. — Stepli so se v pijanosti v neki gostilni na Ljubljanski cesti Karl Ograjenšek, Anton In Jožef Gajšek iz Medloga ter v pretepu ranili nekega vojaka. Karl Ograjenšek je bil aretiran, Anton in Jože Gajšek pa sta pobegnila. — Radi beračenja in r^—ništva je bil aretiran 74 letni Andrej Zorin iz Sladke gore.
Ptul.
Gercnt mestne občine g. dr. Matej Senčar je podal svojo demisijo. — Sedaj ko je občinska blagajna popolnoma prazna in gospodarstvo tako zavoženo, da bo težko rešiti občino brez velikih žrtev, se Je odločil, da odstopi. — Namen demokratov je bil ta, da privedejo občino poTm svojega ge-renta na rob propada, potem pa v zadnjem trcnotku puste vodstvo drugim strankam, tako, da se bodo pri prihodnjih volitvah lahko sklicevali na neuspehe nasprotnih strank. — V koliko se jim bo to posrečilo smo res radovedni!
Dr. Pirkmaicr zbira zaupnice občin. Poslal je napisane zaupnice različnim občinskim uradom, se razume uradno, na-, slovljene na gosp. pokrajinskega namestnika Iv. Hribarja, katere naj mu tekom določenega roka podpisane vrnejo. Take »zaupnice«, ki jih bo direktno izsilil od sedaj novih še neizkušenih županov pod pritiskom urada, bo poslal gosp. pokrajinskemu namestniku, češ, da uživa v okraju zaupanje prebivalstva. — Njegov glavni agitator za zaupnice Je tuk. tajnik okrajnega zastopa, — Pri eni zadnjih sej se je ta možakar na vse mogoče načine trudil, da bi mu tudi okrajni zastop izrekel zaupnico. Na sr,ečo so tukaj trezni 'ljudje, ki se niso dali speljati na Sagadinov led, — kakor se tudi ne bodo županstva, ki dobro poznajo dr. Plrkmaierja še izza časa vojske, ob priliki rekvirlranja žita in živine.
Na zadnjem živinskem sejmu so cene živini zopet padle Najlepši voli so se plačevali najdražje po 15 K za kg žive vage. — Krave kakor jih koljejo v Ptuju, so se plačevale od 7 do 9 K kg.
Sokolstvo.
Seja zletnega finančnega odseka' se vrši danes v petek dne 4. t. m. točno ob 8. zvečer v saveznih prostorih v Narodnem domu.
Gidi in glasba.
Zlkov godalni kvartet koncertira dne
6.	t. m. na Dunaju. Želimo mu mnogo uspeha.
Književnost in nlit
Otvoritev Češko - Jugoslovenske grafične razstave. Na praznik 1. t. m. so otvo-rili naši umetniki prvo Češko - Jugosloven-sko grafično razstavo v Jakopičevem paviljonu pod Tivolijem. Vlado je zastopal poverjenik za prosveto g. Skaberne, videli smo češkoslovaškega konzula g. Beneša, vseučlllškega profesorja Iz. Carkarja in mnogo druge odlične publike. Razstavo je otvoril grafičar, profesor Gjurlč iz Zagreba s kratkim informacijskim predavanjem. Razstava napravi najboljši utis, iri strokovnemu kritiku bo dala mnogo posla, da Jo resno in pravilno oceni. Vidiš dela. ki sp bila izločena v najrazličnejših kulturnih centrih. V srcdnll dvorani so gostje nmraz-ličnejšega umetniškega pojmovanja in sicer: Čehi, — poznani H. Alekx z 6 lepimi bakropisi; Simon T. F. z 8 grafičnimi deli, Vladimir S!lovsky z 9 bakropisi, dalje V. Bruner, J. Konupek, Landa R., ArnO Neu-man. Ostali so Jugoslovani: Vjera Bojničič, Iv. Benkovič, GJurič Milenko z večitni deli, Iv. Oreškovlč, Rački Mirko, Marko Rašica, M. Trebše, Vir Karel in Milivoj Urelac. V desni dvorani je razstavil naš znanec B. Jakac' večje Število rizb, lesorezov, ba-kropisov itd. Njegovi cxlibrisl, ki so sedaj razstavljeni, se vidijo istočasno na mednarodni razstavi v Btuslju. Na levi strani sta pa naijačje zastopana Veno Pilon In prof. Šantel z prav lepimi stvarmi. V te) dvorani vidimo še Frana Zupana z troje risbami Iz Dubrovnika in po dolgem času zopet H. Smerekarja tudi z tremi deli. Prihodnjo nedeljo po 11. url predava v razstavnih prostorih zopet g prof. Olurič Iz Zagreba o »Visoki grafiki«. Pozneje enkrat in sicer popoldne g. prof. Šantel o tehniki grafike. Razstava je odprta vsaki dan od pol 11. do 12. ure in popoldne od 3. ure do mraka. Razstava Je do sedaj dobro oblskaha. Včeraj si je ogledal razstavo g. kraljevi namestnik, minister Iv. Hribar » tajnikom, drvarjem Senekovičem.
Dnevne vesti.
— Ozdravljenje razmer se pri nas propagira in prakticira na zelo različne načine. Redko je zastopana poštenost, kajti ta sila malo nese. Najbolj v časti je brezprimerno in nikdar usahljivo odiranje. To se vrši z neprimerno lahkoto In samozavestjo. Navajeni smo tega tako, da nas razburi le še kak posebni, Izredno klasični slučaj. Take slučaje pa moramo v Jzpodbudo poštene
Iavnosti na vsak načn registrirati: V Mari->oru živi in deluje odvetnik, slovenske gore sin, ki Je enkrat pisal šestnajst — vrstic s Pikami In vejicami dolgo opominjevalno Pismo v inozemstvo in je za to pismo zahteval nič manj kakor 246 dinarjev. Ta •vota mora na vsak način delati čast nje-tovemu stanu, kajti drugače se nam zdi Skoro nemogoča. Ali pa je hotel z njo narodu daleč naokrog pokazati, da ni vse res, kar se o gotovi vrsti ljudi govori in piše. Kdor zna pa zna, za poboljšanje je še ved-**o čas.
— G. dr. Demetcr BIelwels gre kot
»ef - zdravnik okralne bolniške blagajne na Večtedensko študijsko potovanje v Nemčijo, da prouči ondotne socialno - zdravstvene razmere, ki se naj upoštevajo pri delovanju bodočega okrožnega urada za socialno zavarovanje. Obenem sl bo g. dr. Bleiwels ogledal poslovanje blagajniških Ombulatorjev v Nemčiji, ker se mislijo taki Jmbulatorji upeljati tudi v Ljubljani, Mariboru in drugih mestih.
— Prvo obletnico svojega obstoja obhaja dne 7. novembra 1921. Podporno društvo slepih v Ljubljani. Dolžnost nam je sahvalltl se vsem našim p. n. ustanovnim In podpornim članom za njihovo dosedanjo naklonjenost in požrtvovalnost. Imenovano društvo Ima težko nalogo, skrbeti za izmed Potrebnih najpotrebnejše, to je za slepce. Zanimanje v Sloveniji za te, po kruti usodi «žko prizadete pa je preneznatno! Zatorej orosimo ostalo javnost v Sloveniji, da od-*!ej nepozablja naših sleplb, temveč se jih db vsaki priliki spominja kakor: pri ženi-‘OVanjih, društvenih veselicah In prireditvah. Pri oporokah ln žalnih dogodkih se •Pominjajte slepih, kojih življenje -je brez-hPna žalost! Kot najizdatnejša podpora nam je, da pristopite vsak kot ustanovni član jK 20) k Podpornemu društvu slepih v Mubijanl, Wolfova ulica 12.
— Prepovedana lista. V naši državi sta
Prepovedani: »Pravi Medjumurac« ki izhaja jcliki Kaniži ter »Vasarnap«, ki Izhaja v Budimpešti.
— Razpisana poštna urada. Razpisana
kr. pošta Otočac v področju poštnega
brzojavn. ravnateljstva Zagreb. Za imenovani urad, ki bo v kratkem erariziran, je razpisana služba uradnega voditelja v IX. y‘U. razr., služba njegovega namestnika v
cin. razr. ter služba uradnika v XI. čin. R*zr- Razpisane so tudi 3 službe poštnih ^Pravnikov ali odpravnic in 4 služabniške ‘Užbe. Razpisana je odpravniška služba nri poštnem uradu Limbuš (III/1). Rok za Stečaj 14 dni.
—■ Prvi naši gozdarski akademiki. Na »ospodarsko-šumarski fakulteti so položili sin ni izpit Prvi slušatelji iz Slovenije, in OHm *■ Jože Miklaužlč iz Novega mesta z In »°. DrF° Kalfež iz Sel pri Kočevju
'*sPeho°mir	iZ	Iddie pa 2 dobrim
— Denarna kriza. Kakor lani v jesen ;rl7n*topi,a tudi letos občutna denarna Salo i Pomanjkanje gotovine. Ljudje dvi-da „** denarnih zavodov svoje prihranke, Velikona,lcuPii° živež in druge potrebščine. V sp, ®De vsote gredo vsako jesen tudi Oj Ju °nii.° in v Banat za nakup živeža.
kriza ne postan« prekpda, it
dolžnost vsakogar, da ne skriva denarja doma temveč ga naloži v kak denarni zavod, da pride splošnemu narodnemu gospodarstvu .v prid. Najbolje in najvarneje je spravljen denar v denarnih zavodih, doma pa, Če je še tako dobro skrit in še tako »varno« shranjen, se lahko pripeti kaka nesreča n. pr. tatvina, požar itd. Ne skrivajte torej denarja doma, temveč naložite ga v kak denarni zavod, kjer Vam nese še lepe obresti.
Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Denar v njem je popolnoma varno naložen. Hranilne vloge obrestuie po 4 in pol odstotkov, večje vloge z odpovednim rokom tudi višje po dogovoru. Izvenijubljanskim vlagateljem so poštne položnice na razpolago tako da nimajo nikakih stroškov. Stanje hranilnih vlog nad devet milijonov K, kar je za komaj dveletno poslovanje lep uspeh in dokaz splošnega zaupanja, ki ga uživa Jugoslovanski kreditni zavod.
— Nove cigarete spravi v najkrajšem času v promet direkcija tobačne režije v Sarajevu. Cigarete se bodo imenovale »Una« ter bo veljalo 100 komadov 46 K.
.— Nasilno poitalijančevanje na Primorskem. V Divači, ki je popolnomh slovenska vas, so ustanovili Italijani italijansko šolo ter love v njo slovenske otroke, posebno železničarjev, z raznimi grožnjami. V Devinu je zaprta slovenska šola, a na razne prošnje in pritožbe Slovencev so jim Italijani poslali za kateheta trdega Italijana.
— O Idrijskem rudniku se poroča, da rapldno propada. Govori se celo, da se obrat popolnoma opustil. Radi tega je v rimskem parlamentu interveniral , poslanec Sček, a jasnega odgovora ni dobil.
— Nesreča. V Borečih je posestnik Anton Štuhec snažil sod z bencinom, pri tem-se je sod razletel ter gospodarja tako hudo poškodoval, da so mu morali v radgonski bolnici odrezati nogo.
— Odlikovanje slovaškega pesnika Hvlezdoslava. Zbor čeških pisateljev je sklenil, priporočiti ministrstvu pesnika Hvlezdoslava, da bi se mu Izplačala častna nagrada za njegovo knjigo poezij »Lira«.
— Zdravstveno stanje Hvlezdoslava skrajno nevarno. »Slov. Tyzdennik« poroča, da Je zdravstveno stanje slovaškega pesnika Hvlezdoslava breznadejno. Bolezen se mu je tako poslabšala, da njegovi zdravniki nimajo nobene nade več, da bi še okreval.
— Havliček o narodnosti. »Smatram vse govore in vse spore o tem, ali se Ima-emo držati bolj svobode ali narodnosti, ali je narodnost važnejša od svobode ali narobe svoboda več ko narodnost — vse take besede smatramo za prazne in že Iz početka za napačne.« — »Popusti od slovanske narodnosti pa tl dam svobodo«, ali ako bi mi kdo rekel: »Popusti od svobode in demokracije in zato bo tvoja narodnost odločevala«, je prav tako moj neprijatelj kakor tisti, ki pravi: »Vzameme ti narodnost In svobodo«. Enakopravnosti med Cehi in Netnci ni razumeti tako, da bi od vsega imeli polovico Nemci, poloviao pa Cehi. To bi smatrali vedno za veliko češko krivico, zakai Cehov je tri četrtine, Nemcev pa samo ena četrtina v češki deželi. Naše mnenje je: Ceh kakor tudi Nemec uživaj veliko ugodnost kar tiče narodnosti tako v uradih kakor tudi učilnicah, sicer pa nai imajo Cehi prednost, ker smo na Češkem'in so Cehi v večinj.
— Vojni invalidi Iz Sangrada pri Cerkljah se nam pritožujejo proti ondotni pošta-rici, da se obnaša proti njim, kakor če bi bnlačrvala pokojnino b «v.oJega top«.
Michel Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
»Naju naloga,« je izpregovoril počasi, »je zdajle ta, da zgrabiva Rogala de Beaureversa in ra obesiva. (To in nič drugega «
»Res je, res,« je dejal maršal in si obrisal čelo. »Vraga, tovariš, prazne sence sva se bala. Hej,« je kriknil nato, »ali ni nikogar doma?«
Nič odgovora.
»V imenu kralja!« je zavpil Ronh-herolles na vse grlo.
»Nihče se ne odzove. Morala bova na vrh. Ko najdeva razbojnika, ga -primeš ti za vrat ln stvar bo opravljena-«
»Da,« je pritrdil Roncherolles, (►gori morava. Prava reč.«
Veliki profos bi se bil ustrašil teh itopnic, da je bil sam. In tudi Saint-'Andrž bi bil potegnil, da ni imel tovariša s seboj. Tako pa je hotel sleherni dokazati pajdašu, da ga strah ne užene. Priznati je treba, da je bilo tudi to vedenje še hrabro, ako namreč uvažujemo njiju duševno stanje.
Zgoraj nista našla žive duše. Gro-ia je odnehala. Toda kje je bil sovražnik, ki sta ga hotela prijeti? Izba, v kateri sta se ustavila nazadnje, je imela troje vrat. Srednja so držala v sobo, kjer sta tistikrat vi-tiela spečo Marijo ln kjer sta prisegla, da jo hočeta varovati.
»Ali se je Lagarde ukanil?« je Ikrtnil Roncherolles.
»To bi bila nesreča,« je rekel Salnt-Andrč.
Nič več nista mislila na svoj .strah; vsaj zdelo sc jima je, ' . ne
mislita nanj. Samo Royal de Beau-revers jima je rojil po glavi. Treba je bilo preiskati vse sobe po vrsti: ako ga ne najdeta, se je Lagarde zmotil in Beaureverš je skrit v kaki sosednji hiši. Ta misel jima je olajšala srce. Krenila sta naravnost proti srednji sobi. Roncheroles je odprl vrata.
Tisti hip pa sta obstala kakor okamenela. Groza, ki sta jo pravkar še tajila, jima je mahoma skočila za tilnik. Še toliko moči jima ni ostalo, da bi se bila umeknila in zbežala. Z naježenimi lasmi ln Izbuljenimi očmi sta se sprijela za roke in jeknila oba hkrati:
»Marija Cro1xmatrska!...«
Stala je sredi sobe. Še vedno je nosila žalno obleko, ki je ni hotela sleči niti v svoji poročni noči. Jedva da se je poznala na njenem obličju sled starosti; le osiveli lasje so pričevali o letih, ki so ji težila čelo. Bila je ona, da, ona! Čutila sta, da blaznita.
»Marija Croixmartska!« je zaječal Roncherolles z glasom bolnika, ki se mu blede.
»Marija Croixmartska!« je ponovil Saint-Andrč.
A v tein trenutku ju je prešinilo nekaj strašnega: prikazen je izpre-govorila!... In je govorila takole:
»Marija Crolxmartska je mrtva. To veste dobro, Gaetan de Roncherolles. In tudi.vi veste, Albon de Saint-Andrč. Mrtva je, zakaj vidva sta jo umorila. Marija Croixmartska je mrtva: pojdita z menoj, da vama dokažem.«
Stopila je proti njima. Obrnila sta se iz sobe. stiskaje se k steni in držeč se za roko. Prikazen je šla mimo njiju, ne da bi ju pogledala.
Roncherolles je pomislil, ali se ne bi ubil na mestu, da uide grozi, ki mu je razjedala možgane.
Saint-Andrd si je brezumno gladil glavo: toda lasje so mu ostali naježeni. Prikazen je krenila po stopnicah.	x
^Pojdimo!« je velela, ozrši se nazaj.
Zgenila sta se in šla za njo. Z vsemi svojimi silami in vso svojo voljo sta šla za njo. Z vsemi svojimi silami in vso svojo voljo sta se upirala njenemu vplivu. Toda volja prikazni je bila očividno močnejša: sledila sta ji, držeč se venomer za roko, In kakor nekdaj isti zločin, ju je nocoj priklepala drugega k drugemu ista groza. Korakala sta, ne vedoč kam, slepo v noč, z očmi uprtimi v temno prikazen, ki ju je vlekla za seboj ...
Ta pot je bila podobna hudim sanjam. V njunih mislih je divjal vihar, ki jima ni dajal časa za preudarjanje.
Prikazen je stopila na ulico. Tudi onadva sta prestopila prag in vrata so se zaprla za njima. Lagarde s svojima spremljevalcema ju je videl, ko sta šla mimo njega. Hotel je priskočiti in vprašati, kaj se godi. Ko pa je zagledal njiju mračna in spačena obraza, je osupnil in obstal.. Zaslutil je, da se vrši nekaj čudnega in strašnega — nekaj, kar stoji izven vsakdanje rasničnosti. V neizrekljivem strmenju je zrl za fantastično družbo. Prikazen je stopala z enakomernimi koraki; časih se je ogledala in mignila obsojencama z roko.
Tako je dospela na pokopališče Nedolžnih Otročičev. Maršal in veli-
ki proios sta ji sledila .. • Lagarde je od daleč ogledal, kaj bo.
Rocherolles in Saint-Andre sta se krčevito stisnila za roke.
»Proti grobu gre!« je zahropel veliki proios.
»Da! Proti svojemu grobu!« ie dehnil maršal.
»Ne hodiva za njo . . .«
»Zbeživa s pokopališča . . .«
Prikazen pa se je ozrla ter mignila, naj stopita bliže.
Bila je pri grobu. Zločinca sta se ustavila deset korakov od nje. Trdno sta bila sklenila, da rajša pogineta, nego da bi se genila z mesta. Vrtoglava, strašna misel, da ju hoče spraviti v grob in ju je zvabila semkaj, da bi ju živa odpeljala v smrt, jima je rila po možganih.
(Dalje prihodnjič.)
Proda sc:
POSESTVO
ki se nahaja v dobrem stanju, poslopje kompletno s pohištvom 5 govedi, 28 oralov zemlje, blizu Poljčan. Več se Izve pri Antonu Wirte, Križni vrh, Poljčane. 2147
PRODA SE
nova ženska dolga suknja. Cena 1500 K. Naslov pove uprava »Jugoslavije«. 2919
HIŠA
se proda Iz proste roke z že dobro vpeljano trgovino 5 minut od rudnika, pol ure od postaje v Trbovljah. Natančnejša pojasnila daje g. Anton Medvešček, Loke 20, Trbovlje II.	2222
HIŠA V KAMNIKU ŠT. 58
s korporacijsko pravico zelo pripravna za obrtnike se proda. Pismena vprašanja na V. Sterle, Ljubljana, Voliova ul. 1, I. nadstropje.	2223
Službe:
HIŠNIK
ki bi opravljal poleg hišnega dela tudi hle\ se sprejme. Resni, delavoljni naj stavijo svoje ponudbe pod »Hišnik« na upravo. 2210
KONTORISTINJA
samostojna slovenska in nemška korespon* deniinja, izurjena strojepiska in stenografi* nja se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme. Golob et Co. tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana-Vič.	2192
PISARNIŠKI URADNIK
išče službe pri kakem spedicijskem podjetju. Zmožen je slovenskega, nemškega ln italijanskega jezika. Naslov .pove uprava
Razno s
BOLJŠA GOSTILNA
z vsem inventarjem v prometnem kraju se vzame v najem. Ponudbe pod »Savina 37« na upravo »Jugoslavije«.	2217
MLADI INŽENIR
s stalno službo išče stanovanje pri boljši družini, eventuelno tudi s hrano. Ponudbe pod »Inženir« na upravo lista.	2213
NAJCENEJŠI KLOBUKI
damski in moški. Izložba: Obrtni pospeševalni urad na Dunajski cesti. Sprejema In oddaja popravila, barvanje preoblikanje Itd. J. Steinberger, Dunajska cesta 9. drugo dvorišče, desno.	2201
STANOVANJE
obstoječe iz kuhinje in sobe s pritiklinami v Sp. Šiški se zamenja proti enakemu. Ponudbe pod »Stanovanje v Sp. Šiški« na upravo lista.
ZAMENJAM
svoje stanovanje v Mariboru a enim V Ljubljani (1 soba, kuhinja, vrt.) Pod »Ma** dalena« na upravništvo »Jugoslavije«.
VEČ VAGONOV JABOLK
se proda. Ljudevit Rosenberg, Cakovac.
TRGOVINO
z mešanim blagom na prometnem kraji! iščem takoj v najem. Dopise prosim na upravo tega lista pod »podjeten«. 2224
Novo došlo!
Posteljno perje Fino perje (Caunen) Preproge
Posteljni predložki Gradi za madrace Platno za slamnjake Nanking
Iniet
Brisalke
Kuhinjske brisače Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki
po najnižji ceni pri K. VVORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10.
II
			 —	—,
	mamssam	
liivJi učitelj Glasb. Matice m\i izvedenec dež. sol
Najslovitejši klavirji, pianini in harmoniji. Fflrster, BSsendorfer, Heitzman etc.
na obroke in posodo l Velikanska zaloga violin, strun in vseh glasbil.
Proda ra planola in fenola, liajvetje in najsposobnejša
podjetje v Jugoslaviji.
3osef Hauptmann, Dresden
Schlachthof.
se priporoča za komisijonelno zastopstvo vseh vrst živino za pobijanje in klanje.
Vestna in rutirana postrežba.
Ia reference. Transporti so nasloviti na postajo Bodenbach.
Telefon 18680, 33883.
Bančna zveza Dresdener Handelsbank, A. G. Dresden.
Grfesshammer & Sčder, Dresden.
Prmtii zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo hahor tudi za industrijsko podjetja in razpečava
Piims Hov. in aieii tab za livarne in dumi pralo. !iii m in M P«.
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta St. 15.
Šivalni stroji in stroji za pletenje
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v LI N C U.
Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučujejo prezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica.
Pisalni stroji „ddler".
Kolesa Iz prvih * tovaren.
Dttrkop, Styria, Waffenrad.
prvovrsten
kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno.
Vprašanja pod „premog“ na upravo lista.
Dobava samo v vagonih.
o STHbS
žjjgy£
asi11™-
ŽRGE-nLIKIOEZ0U!-HIŠC-UiLE-iriDUSTR.STRUBE-f10ST0UI= p PRORRČUBUtHtaTI 1» OBISK IHŽEHIR7H BREZPLRČMO. Bj
Parketne deščice
iz slavonskega hrasta dobavlja v vsaki množini in poklada
najceneje
Dos. R. Puh
Ljubljana Gradaška ul. 22. Tel. 513.
Obvestilo.
Imam t »alogl vso sokolsko potrebščine, kroje, telovadni obleke, čevlje, ovratnike gumbe ca člene in članice.
Ceniki na razpolago!
PETER CAPUDER
Zdravo 1 Dobavitelj J- S. S.
Naročajte in Sirite
Najvelia izbira
naj novejših, najrinejših in naj cenejših oblek za gospode, dame in otroke
Mestni trg ,5 — 6.
iiii tuli iti Niki is HM.
RAZGLAS.
Poštno ravnateljstvo v Ljubljani bo v pondeljek dne 14. novembra 11. ob 9. uri dopoldne v prostorih gospodarskega urada poštnega ravnateljstya „Tonhalle“, Kongresni trg št 9 prodalo na
javni dražbi pol vagona škartnih sprsinftlc*
Id imajo radi znamk precejšnjo filatelistično vrednost.	.	,	,	~h„	ude_
Izlicitirano ceno in kolkovino po lestvici III. je plačati takoj. Za odvoz spiemnic skrbi upec sam.
Ježili manj kot trije dražitelji, se bo ista vršila dne 21. novembra 11. ob vsaki udeležbi.
V LJUBLJANI, dne 26. oktobra 1921.	_____________________________________________________
Tiska »Zvezna tiskarna« v LJubllanL
Glavni ta odgovorni urednik Zorko Fakin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.