ZADRUGA.
List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj.
Glasilo zveze slovenskih posojilnic.
,,Z združenimi močmi I"
Štev. 2.	Y Celji, 31. marcija 1884. Tečaj I.
Izhaja vsak mesec enkrat.	Velja za celo leto s pošiljanjem vred 1 gld. 50 kr. — Inserati po dogovoru. — Naročnine, insorati in dopisi naj se pošiljajo uredništva v Celji, glavni trg št. 105.
VABILO
k
prvemu rednem občnemu zboru
„Zveze slovenskih posojilnic^,
kateri se bo vršil
dne 6. aprila (nedeljo) 1.1. ob Vali- uri predpoludne v dvorani Celjske čitalnice.
   — -----
pNEVNI red;
I. Poročilo načelnika zveze. II. Pogovor o novih tiskovinah.
III.	1)	o davkarskih zadevah.
IV.	n	kako se naj naložijo rezervni fondi.
v.	n	o ustanovitvi novih posojilnic.
VI.	n	kako se ima ravnati pri dovoljevanji
		posojil.
VII.	n	o časniku „Zadruga".
VIII.	D	ali bi se trimesečni računski sklepi
		objavljali v „Zadrugi".
IX.	n	o določbi §. G. pravil zveze.
X.	Eventuclno : Pogovor o rednih doprinesla h v	
		gotovini posameznih posojilnic.
XI.	Razni	nasveti.
Opomba: a) Po §. 18 naših pravil pošlje vsaka posojilnica najmanj jednega zastopnika k občnemu zboru.
b)	Vstop k temu občnemu zboru se pa tudi dovoljuje vsakemu, ki se zanima za razvoj naših narodnih denarnih zavodov, ustanovitev novih posojilnic itd.; prosi se pa, naj dotični gospodje prej si vzdignejo vstopne
listke v uradnici Celjske posojilnice, ker brez teh vstopnic ne more se razen zastopnikom posojilnic nikomur vstop k občnemu zboru dovoliti,
c)	Zastopniki posojilnic so prošeni, nekatere eksemplare ^hranilnih in društvenih knjižic" seboj prinesti, da bi se te pregledale in naj praktična potem posnela.
Celje, dne 20. marcija 1884.
Mihael Vošnjak,
rLa,čel3=Li3a: zveze Glo-cre:n.slcil}. posojilsa-lc.
Poštne hranilnice in naše posojilnice.
Ustanovitvi poštnih hranilnic je bil povod ta, da se vspodbuja varčnost ljudstva. Ta ideja je gotovo izvrstna in vsakdo je želel, da se pri nas upeljajo poštne hranilnice, kateremu je le kaj ležeče na narodnem blagostanji.
Veliko prihranjenega denarja je ležalo brezkoristo-nosno doma v sldadnici posebno v oddaljenih krajih, ker se neznatne svote prihranjenega denarja ali zarad okol-ščin ali zarad stroškov niso pošiljale v katero redko se nahajočih hranilnic.
Zdaj pa, ko je vsakemu mogoče, kar je prihranil, skoraj doma položiti v poštno hranilnico, spodbujena je jako varčnost ljudstva. Tega ne more nikdo tajiti.
Ker pa na svetu ni ničesar popolnega, ima vsaka tudi še tako izvrstna in koristna reč svojo senco, celo solnce ni brez nje; imajo tudi poštne hranilnice na sebi nekako pomanjkljivost, posebno za naše slovenske kraje. Zato si hočemo bolj na tanko to stvar ogledati.
Znano je, da mi Slovenci nismo bogatini ali kapitalisti. Tudi nimamo tako razvite industrije, da bi dobivali iz drugih dežel gotovine, tudi le malo izvažamo naših pridelkov, toraj se mi med seboj sami na sebe moramo naslanjati, kar se tiče denarnega prometa.
Kaj bi bilo toraj v slučaji, ako bi vsakdo, ki si kaj prihrani ali pridobi, dal hraniti poštni hranilnici? Postal bi narod s časoma brez potrebnih denarnih sredstev, ker mora vsaka nabiral nica pošiljati naloženi denar v centralno blagajno na Dunaj, ki ga zopet mora naložiti v državnih listinah.
Poštno -hranilnični zavod je v tem obziru kakor suha goba, ki sicer v deželi denar popije ali v porabo ga ji ne da nazaj, ker vse se izliva na Dunaj.
Poštne hranilnice so sicer taki zavodi, kot si jih je mislila postava hranilnic od leta 1841, nabirajo namreč, prihranjeni denar, ne da bi ga ljudem posojevale ali v zajem dajale. Tak enostransk namen zavoda, da bi samo hranjeval denar, pa ga ne bi dajal domačim v potrebno pomoč, pa ni za naš narod.
Posebno so prikrajšani taki, ki potrebujejo vrednega kupa posojilo na osobni kredit, posojila na hipoteke se pa dobivajo tudi iz oddaljenih zavodov kakor od bližnjih domačih, toraj nima hipotekarni kredit škode.
Kako bi se pa dalo tudi osobnemu kreditu pomagati? Na Spodnje-Stajerskem, kjer že imamo precej posojilnic na ta način, da bi dala poštno-hranilnična centralna blagajna posojilnicam na razpolago vrednega kupa kredit, ne višje kakor po 3°/0 do 4°/o“om obrestovanji. V drugih pokrajinah se bi moralo tudi gledati na razvoj posojilnic in se bi tudi tako naj postopalo.
V tem obziru je načelstvo zveze posojilnic že začelo delati, kakor v današnji številki priobčena petecija na državni zbor kaže.
Ako ravno nimamo dosti upanja, da bi se prošnji hitro vstreglo, ker ima vlada namen porabiti denar ulo-ženi v poštnih hranilnicah za državne obligacije, se je vender reč morala enkrat sprožiti.
Omeniti pa moramo, da ne bi znabiti kdo mislil, da smo mi nasprotniki poštno-hranilničnim zavodom. Tega nikoli ne, ker mi dobro vemo, kako ravno legota in lepa prilika ljudi pripravlja k polaganju denarja v poštne hranilnice in tako k varčnosti. Poštne hranilnice nam pa dajejo povsod priložnost, prištedeni krajcar naložiti.
Mi nismo zarad tega spregovorili o poštnih hranilnicah, da bi jih grajali; kajti mi priznavamo sami, da so ti zavodi v veliko občno korist. Pa dokazati smo hoteli, da je naša prošnja, dobivati denar iz centralne blagajne poštnih hranilnic po nizkem obrestovanji opravičena po naših posebnih finančnih razmerah.
Povedati smo tudi hoteli, da so posojilnice zdaj ravno tako potrebne kakor poprej in opozorujemo dotične merodajne gospode na Kranjskem, kjer se vedno misli, da zdaj, ko so poštne hranilnice upeljane, ni posojilnic in hranilnic potreba, da naj ustanovijo v vsakem okraji ali posojilnico ali hranilnico; v teku časa bodo sami sprevideli, da je bilo potrebno in da je v narodno korist.
Omejena ali neomejena zaveza (poroštvo)?
n.
(Dalje in konec )
Ako si ustanovijo posojilnico z neomejeno zavezo ali poroštvom, si dobijo zaupanje vložnikov in potrebni vrednega kupa kredit od drugih denarnih zavodov. To velja tudi za male obrtnike v mestih. Ce si nameravajo ustanoviti denarni zavod, morajo mu dati neomenjeno zavezo, ker si le na tak način zamorejo dobiti potrebna denarna sredstva.
To so glavna vodila, po katerih se mora ravnati ustanovitev posojilnic glede zaveze udov.
Leta 1880 se je izdala postava o davku posojilnic in tudi na to je treba misliti, namreč na čisti letni dobiček, ki je davkom podvržen. V čisti dobiček se pa tudi štejejo obresti ali dividenda od deležev in samo ob sebi se razumi, da je čisti dobiček večji, ako so deleži visoki. Po omenjeni postavi je čisti dobiček do 300 gld. davkov prost, ali ta letni dobiček hitro še male posojilnice prekoračijo, posebno če imajo določene visoke deleže. O tej zadevi bomo sicer na drugem mestu govorili, ker vprašanje o davkih nima take važnosti pri razvitku, posebno ne pri posojilnicah z dobro upravo.
Nam je znano, da se težko ustanovi posojilnica z neomejeno zavezo, ker se navadno spodtikajo usta-novniki nad neomejenim poroštvom; hočemo toraj to stvar na tanko razložiti.
Na prvi pogled se tudi lahko zdi reč nevarna, posebno premožnim možem, biti porok za vse zaveze posojilnice s celim svojim premoženjem. Toda ako se vpelja ta zveza v naravnih okoliščinah, izgine tudi ta navidezna nevarnost. Seveda se bo marsikateri premožni pa plah mož zbal vstopiti v zadrugo z neomejeno zavezo z nepremož-nimi, ker ta ne namerava porabiti koristi zadruge (jemati posojila) in zakaj bi se zavezal z celim svojim premoženjem ?
Taki pomisleki so seveda umljivi. Ako se pa ti možje izvolijo v načelstvo ali nadzorstvo, bodo tudi sami odločevali, kako se ima varno poslovati; komu se sme dovoliti posojilo. Oni imajo razgled črez vse delovanje, toraj se jim ni bati, da bi po neprevidnem poslovanji prišla zadruga v kako nepriliko, ker sami določujejo, kaj in kako se mora storiti. Po tem takem bodo tudi boječi možje sprevideli, da jim neomejena zaveza ni ni-kakeršna nevarnost.
Po našem mnenji je jedino le taka posojilnica naravna, ki obsega ude s primernim enakim premoženjem, n. pr. obrtnike, male posestnike, uradnike i. t. d. in pri taki posojilnici ali zadrugi je tudi neomenjena zaveza naravna.
Taka posojilnica, ki ima precejšno število večidel jenakih udov in ki se principijelno ne peča z drugimi posli posebno no z nevarno borzno spekulacijo, ampak
<edino le s tem, da sprejemava male hranilne uloge in da daje posojila primerna zmožnosti dotičnega zadružnika — izposojevalca, taka posojilnica napreduje in nima neomejena zaveza nikakega nevarnega pomena, posebno ne ako so v načelstvu zanesljivi možje. Šteje posojilnica kakih 500, GOO, 700 udov ali 3000 kakor se nahajajo na Češkem, bi bila pač majhna zguba, ki bi doseči zainogla posameznega uda.
Tudi eden druzemu ne more očitati, da je glede zaupanja več za zadrugo storil, če obstoji ta z enakih elementov.
Poudarjati pa moramo, da kakor skušnje kažejo, zamorejo le take zadruge priti v finančno kalamiteto ali sploh razpasti, ki na borzi špekulirajo ali se sploh pečajo s protinaravnimi posli, ki svoj delokrog prekorakajo. Posojilnice pa, ki se držijo svojega naravnega področja in in ki imajo na čelu poštene in razumne može, takim se ni bati nobene katastrofe; posebno ne, ako se nabira primerni rezervni fond.
Sploh pa je naše mnenje, da ugaja neomejena zaveza zadružništvu bolj nego omejena zaveza, zadnja je prav za prav za tako zvane komanditne zadruge (Coman-ditgenossenschaft), katere pa nimajo tega namena občno koristiti, ampak se že s tem namenom ustanovijo, da imajo samo komanditni udje svoj dobiček. Morala bi pa vsaka zadruga služiti občnemu blagoru.
Iz sledečih številk bodo naši častiti čitatelji razvidih, da ima vzgledna dežela za zadruge, namreč Češka, veliko več posojilnic z neomejeno zavezo, kakor pa z omejeno.
Po Zillerjevi statistiki imajo izmed koncem 1. 1881 obstoječih posojilnic sledečo zavezo udov ali poroštvo: Na Štajarskem je 28 posojilnic in sicer 19 z neomejeno in 9 z omejeno zavezo;
„	Kranjskem- „	7	posojilnic, vse	z	omejeno	zavezo,
„	Koroškem „	9	„	z „	„
„ Primorskem „	9	n	„	z „	„
„ češkem „ 347	„ iz med teh je
211 z neomejeno in 12G z omejeno zavezo.
Konečno še omenimo, da sta 1. 1883. posojilnici v Celji in Ormuži zavezo z omejene spremenili v neomejeno.
Načelstvo zveze slovenskih posojilnic je po gosp. dr. Vošnjaku vložilo državnemu zboru sledečo peticijo:
Visoka zbornica poslancev državnega zbora!
Zadruge, ustanovljene na podlagi postave od 9. aprila 1873 so jako važni del narodnega gospodarstva; potrebno je toraj, da se utrdijo že obstoječe zadruge in da se olajša ustanovitev novih zadrug.
V tem smislu stavi podpisano načelstvo zadrug uljudno prošnjo:
Slavna zbornica poslancev v državnem zboru naj blagovoli dotične postave sledeče spremeniti oziroma jim dostaviti sledeča določila:
I. Postava o davku ddo. 27. decembra 1880, drž. zak. št. 151 §. 3 se naj tako spremeni, da bi plačevale take posojilnice, ki dajejo samo udom posojila, akoravno si dobivajo denarna sredstva tudi od neudov, še le takrat dohodninski davek, kadar iznaša čisti dobiček nad 3000 gold. in da se ne bi postavljale obresti (dividenda) izplačane za deleže v ta čisti dobiček.
(§ 2. L)
II. § 2. postave od 21. maja 1873, (drž. zak. št. 87) naj se tako spremeni, da smejo take posojilnice, ki dajejo samo udom posojila, rabiti vse knjige in druge uradne spise in vsa potrdila brez kolekov in davkov in da to velja tudi v slučajih, ako zadržujejo omenjene knjige in dokazila pravne razmere med zadrugo in med neudom.
III. Ako se zadruga z novega ustanovi, naj bo zadružna pogodba, prepisi, kakor sploh vse vloge brez kolekov, ki so potrebne, da se zadruga in podpis njene firme registrira.
Ravno tako naj bodo vse vloge kolka proste, ki so potrebne pri že obstoječih zadrugah, ako se pravila spremenijo ali vpišejo novi udje načelstva. (Postava od 21. maja 1873, drž. zak. št. 87.)
IV. Posojilnicam z neomejeno zavezo, ki po določilih pravil samo udom posojila dajejo, zamore visoka c. kr. vlada dajati primeren odprt kredit z denarjem vloženim pri poštnih hranilnicah, zbirajočim se v centralni denarnici in sicer po 3°/0nem obrestovanji.
V. Posojilnice z neomejeno zavezo udov, ki smejo samo svojim udom dajati posojila so glede koristonosnega nalaganja pupilarnih in drugih v javnem varstvu stoječih denarjev enakopravne s hranilnicami.
Razlogi:
ad I. Določilo postave od 27. decembra 1880., da so posojilnice davka proste, ako znaša dobiček samo 300 gld., je zarad tega pretesno, ker že male posojilnice hitro ta letni dobiček prekoračijo. Pri tako malem dobičku je pa davek jako občutljiv in toraj je potrebno, da se razširi meja davkom podvrženega dobička od 300 gld. na 3000 gld.
To določilo tudi zavira razvitek zadružništva zarad tega, ker skušajo posojilnice spraviti čisti dobiček na vsak način na najnižjo stopinjo, to pa tako, da določujejo nizke deleže, ker se obresti od teh vštevati morajo med čisti dobiček. Po tem takem je seveda le malo stalnega denarja in se taka posojilnica ne more tako razvijati kakor one, ki imajo
mnogo v zadružnih deležih naloženega denarja na razpolago.
ad II. in III. Ako se prošeno oproščenje od kolkov in davka privoli, da se zadruga brez pristojbin ustanoviti zamore in da more ceneje uradovati, gotovo bo to zadružništvo množilo, posebno, ker so nekatere zadruge vsled neenakega postopanja pristojbinskih uradov pri kolkovanji knjig in listin neprimerno močno bile z izdavki za štemplje obložene.
IV.	Posojilnice zamorejo le takrat izpolniti svoj pravi namen, namreč dajati posojila na male obresti, ako imajo same po ceni denar v rokah ; toraj se samo po sebi razume, da bi jako koristno bilo določiti, da dobivajo posojilnice od centralne poštnohranilne blagajne kredit, ker potem jim ne bi bilo treba iskati odprtega kredita za 5, 6, celo 7 do 8%> in bi za-mogle dajati posojila za prav nizke obresti. To pa bi pospeševalo poljedelstvo in obrtništvo, krepilo davčno moč državljanov in tako državo samo.
V.	Hranilne vloge pri posojilnicah z neomejeno zavezo vložene, posebno ako dajejo te samo udom posojila, so z ozirom na veliko število zadružnikov bolj varno naložene, kakor v marsikateri hranilnici na deželi.
Po tem takem ni nobenega tehtnega in sploh umnega zadržka, da ne bi imele hranilne knjižice takih posojilnic ravno tiste veljave, kakor vložne knjižice hranilnic pri koristonosnih naložbah denarjev stoječih v javnem varstvu, t. j. pupilarnega, ustanovitevskega premoženja.
Celje dne 20. januvarja 1884.
»Načelstvo zveze slovenskih posojilnic."
Računski sklepi.
Posojilnica v Sevnici. Računski sklep za prvo upravno leto 1883 kaže sledeče glavne številke. Denarni promet 32.039 gld. 27 kr. Bilanca: Aktiva. Inventar 211 gld. 16 kr., posojila 97 strankam 12770 gld. 50 kr. zaostale obreste 1 gld. 76 kr., gotovina 1553 gld. 45 kr. Pasiva. Deleži 585 gld., hranilne vloge 13478 gld. 19 kr. od 88 strank, kapitalizovane obresti 292 gld. 40 kr., rezervni fond 118 gld. čisti dobiček 35 gld. 89 kr.
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice. Računski sklep za drugo upravno leto 1883. Denarni promet 124'974 gld. 94 kr. Bilanca: Aktiva Inventar 155 gld. GO kr., pesojila 37162 gld., zaostale obresti 5 gld. 85 kr., gotovina 12857 gld. 02 kr. Pasiva, deleži 10.000 gld., hranilne vloge 36590 gld. 50 kr., kapitalizovane obresti 1092 gld. 91 kr. rezervni fond 500 gld., čisti dobiček 859 gld. 86 kr.
Kmetska posojilnica Vrhniške okolice. Računski sklep za drugo upravno leto 1883. Denarni promet 232.617 gld. 75 kr. Aktiva. Inventar 123 gld. 30 kr., posojila 53134 gld. 53 kr. gotovina 2706 gld. 93 kr. Pasiva. Deleži 6500 gld., hranilne vloge 50885 gld.
71 kr. od 254 strank, kapitalizovane obresti 1245 gld.
84 kr., rezervni fond 431 gld. 84 kr., čisti dobiček 764 gld.
85 kr.
Kmetska posojilnica v St. Jakobu v rožni dolini na Koroškem. St. Jakobska posojilnica deluje od 1. 1872, toraj 11 let; v teh letih je pristopilo 1072 udov, iztopilo 199 ostane 873 udov, ki imajo vkupaj 51'184 gl. 41 kr. vloženih vložin in 74'585 gl. 54 kr. nadvložin. Izposojenega ima koncem 1. 1883.
na menjiee 86-053 gl., na dolžna pisma 38-888 gl. 29 kr.,
toraj vkup 124.941 gl. 29 kr.^ Matica znaša: 4907 gl.
75 kr. V načelstvu so: Josv. Šuster, Jos. Janežič, Jakob Knaflič, Ivan Fiiger, Pran Šuster, Luka Torkar, Matija Mikula, Gregor Janežič, J. Otovic. — Ta posojilnica daje od vložin 5°/0 in od nadvložin 4°/0 obresti; jemlje pa od menjic 6°/0 in od dolžnih pisem 5°/0. —
»Posojilnica vPtuji" (hranilno in posojilno društvo), imela je do 20. t. m. 13.130 gl. 58 kr., dohodkov in izdatkov 10.937 gld. 18 kr. torej prometa 24.067 gld.
76 kr. S tem napredovanjem našega najmlajšega narod-dnega denarnega zavoda smemo biti zadovoljni.
N o t ra nj sk a p os oj iln ic a v Postojni. Računski sklep za prvo upravno leto 1883: Denarni promet: 77.028 gl. 64 kr.; Bilanca: Aktiva: inventar 301 gl. 79 kr., posojila 23 750 gl. 50 kr., zaostale obresti 19 gl. 95 kr., gotovine 612 gl. 60 kr. Pasiva: deleži 6630 gl., hranilne vloge z obrestmi: 7852 gl. 04 kr., izposojila: 9422 gl., rezervni fond 136 gl. 40 kr., čisti dobiček 360 gl. 99 kr.
Personalne zadeve.
Mariborska posojilnica. Ravnatelj:	Dr. B.
Glančnik; odborniki:	P. Simon, J. Rapoc, M. Berdajs,
Dr. F. Radaj, F. Ferk, F. Bindlichner; nadzorniki: Dr. F. Dominkuš, Dr. Gregorec, Dr. Ferč, Dr. Vovšek, L. Lavtar.
Posoj ilnica Lj ubij anske okolice. Ravnatelj: J. Knez; odborniki: A. Knez, M. Bavdek, V Jenko, E. Ločnikar; nadzorniki: Drd. J. Kotnik, A. pl. Wurz-cach, Dr. J. Vošnjak.
Vrhniška posojilnica. Ravnatelj: F. Kotnik; odborniki: J. Lenarčič, M. Tomšič, J. Petrič; nadzorniki: J. Majaron, P. Lenassi, A. Vonča.
Notranjska posojilnica v Postojni. Ravnatelj : Alojzij Kraigher; odborniki: Josip Lavrenčič, Peter Kraigher, dr. Ivan Pitamic, Fran Kuttin; nadzorniki: Anton Globočnik, Adolf Obreza, Fran Lavrič, dr. J. Ster-benc, Fran Križaj, Nace Gruntar.
Ljudska posojilnica v Gorici. Ravnatelj: Dr. N. Tonkli; odborniki:	Dr.	A.	Rojic, M. Kravanja,
A. Gregorčič, J. Berbuč; nadzorniki: F. Erjavec, F. Fer-fila, F. Kramar, A. Znidorčič.
Razne stvari.
Prva posojilnica v Istri. Došla nam je zanesljiva vesela vest, da se bo v kratkem otvoril v „tužni“ Istri prvi narodni denarni zavod — posojilnica v Kopru. Le naprej narodnjaki; kakor se bodete otresavali italijanskega kapitala, tem bolje bode Vaše politično stališče.
Celjska posojilnica daja svojim po §. 36. pravil na-prošenim zaupnim možem časnik „ Zadrugo “ brez plače.
Opazka: Tretja številka „Zadruge“ se bo poslala samo tistim gospodom in zavodom, ki o pravem času naročnino pošljejo. Denašnje številke ni treba vračati, akoravno se ne namerava naročiti.
Izdatolj in lastnik: Mihael Vošnjak. — Tisk „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Mak« Veršec.