DOLENJSKE NOVICE Dolenjske Novice izbnjajo Tsak ćelrtsk ; ako : : je ta dau piazuik, diui poprej. : : Cena jim je za celo )eto 6 K, za pol leta 3*50 K. Naročnina za NeniCijo, Bosno iu diuge evropske države zuaàa 5*50 K, za Ameriko tí'i>0 K. ]ii»t ill ogliiRÍ fle plaíiiijejo naprej. Vse dopise, UHioitiiiio in oziiuiiíIh : flprejeiiiH tiskantn J. Ki-iijec nasi. Določila zaradi letoânje oddaje sena in slame. 1. Zasega sena in alame. Z itniú- stisko naredbo urada za ljudsko piebiano z dne 3. juiiija 1918 drž. zak. št, 192 je zaseženo vse seno in slama letine 1918, Zaseženo seno in slattia ae sme oddajati le podnižnici poslovalnice za suho krmo v Ljubljajii proti doloCcni pie-vzemni ceni. Brez dovoljenja se ne sme prodati nobenega sena in nobene slame. Potrebnim kmetovalcem v občini sami se sme dnevno oddati največ 5 centov in Ic z dovoljejijein Župaristva. Strankam izven občine se sme prodati kveijemu 20 centov in sicer le z dovoljenjem, ki ga daje potoni Županstva podružnica poslovalnice za suho krmo. 2. Naloga poslovalnice za suho krmo. roalovalnica zasubo krmo ima preskrbovati seno in slamo za vojaštvo in civilno porabo. Ta urad mora predpisano množino sena in slame dobiti in iiioia z njo redno zalagati^ vojaštvo in preskrbovati tudi dižavne' konjerejske zavode, postne voznike, industrijske obrate itd., v kolikor se taka podjetja sama ne morejo preskrbovati v, lastnim pridelkom. Podružnica poslovaltiice za suho krmo mora prevzeti vso za oddajo razpoložno in za deželno dajatev predpisano seno in slamo, ki je zato porabna. Pri svojem poslovanju se poslužnje k o m i s i j o n a r j e v. 3. Dolžnosti županstva. Đres^ vednosti županstva se v obiini ne sme nič suhe krme prodati, ne kupiti. Župan mora skrbeti, da se za deželno dajatev predpisana množina sena in slame odda iti pripelje ob določenem Času na prevzemno mesto. On mora oddajo po vaseh odrediti in skrbeti, da se tozadevni ukazi redno in točno izvršujejo. On mora 6e treba tudi skrbeti, da se dobe potrebne moči in vozovi za nakladanje in vožnjo sulie kline na prevzemna mesta. Će tieba, mora občane prisiliti, da pomagajo pri tem delu proti plačilu. 4-, Dolžnosti posestnika. Posestnik ne sme oddajati zaseženega sena in slame, razen če ima za to potrebno dovođenje, in sicer za oddajo v občini od strani županstva iu za množine do 5 centov, za oddajo izven občine in do največ 20 centov pa od strani podružnice poslovalnice za suho krmo. Za deželno dajatev predpisano množino sena in slame pa luora oddati in jo mora do tega Časa imeti dobro spravljeno in zavarovano pred vsako poškodbo. Seno in slama se sme oddajati le suho, zdravo, ne blatno, zatohlo ali drugače pokvarjeno. Seno in slamo se mora zaraditega le v suhem vremenu nakladati, voziti in oddajati na prevzemno mesto. 5. Oddaja sena in slame. Seno in slamo je oddajati na p r e v z e m n e ni mestu in v teku določenega Časa, Ker mora biti seno in slama suha, se sme nakladati, voziti, oddajati iu prevzemati le v suhem vremenu. Vlažnega, zmočenega in mokrega sena in take slame, se ne bode na noben način prevzelo. Zaraditega je porabiti v času, predpisanem za oddajo, le ugodne dneve za nakladanje in vožnjo. Po kateri vrsti in v katerem času imajo oddati posamezne občine svoje seno in slamo na prevzemnih mestib, to določuje komisijonar dogovorno z županstvom. 6. Prevzemne cene. Seno in slama se morata pri prevzemu stehtati in presoditi glede kakovosti in vr'ednosti. Za dobro seno in slamo je plačati sledeče cene, in sicer: za 100 kg sena (detelje itd.) 25 kron, za 100 kg škopne slame 14 K, za 100 kg navadne druge slame 12 kron. Óe je seno ali slama iz enega aH drugega vzroka manj vredna, ga je primerno plačati. Kdor pripelje seno in slamo pravilno v bale stisnjeno in z žico prevezano, dobi od vsaKÎh 100 kg teže po 3 20 K. Kazen tega dobi posestnik, oziroma dobavitelj še odškodnino za dovoz, ki znaša pri daljavi do 5 km 1 K in za vsak kilometer dalje po 25 vin. za 100 kg. 7. Naloga komisijonarja, Komisijonar mora pripeljano seno in slamo prevzeti in plačati po določenih prevzemnih cenah. Prevzem in plačilo' se mora iz obeh strani potrditi na prevzemnih listih. Komisijonar luora skrbeti za stiskanje prevzetega sena in slame, kakor tudi za poti'ebno žico, plaht in vrvi, ki so potrebne za odpoSiljanje blaga. Seno in slamo mora skrbno spraviti v priprav^cna skladišča na prevzemnem mestu, da ne trpi nobene škode. Spravljene zaloge je zavarovati proti ognju. Podrobna navodila se nahajajo v posebni pogodbi. 8. Prisilna odd^a sena in slame. Će se posestnik biani oddati predpisano množino sena in slame, ali Če ni oseba ozir. bivališče zavezanca znana, ima okr. glavarstvo pravico izvesti oddajo sena in slame prisilnim potom. V tem slučaju se od prevzemne cene odbije 20 odstotkov in se skupiček izroči v potrebnem slučaju pristojnemu sodišču. 9. Kazenska določila. Prestopki gori navedene ministi-ske naredbe se kaznujejo od strani oki". glavarstva z denarno kaznijo do 20.000 K ali pa z zaporom do šest mesecev, katere kazni se labko tudi skupno odmerijo. Ďe se prestopek dogodi v.obratu kake obrti, se lahko odvzame pravica za nadaljno izvrševanje dotične obrti. M smo že blizu konca ? {íNaáa Mofi>,) (IJalj«. 1.) Slika „Skrivnostna ovini'*. To „skrivnostno oviro" nam je pokazal sam apostol sveti Pavel v svojem drugem listu do Solunčanov, kjer tolaži preplašene kristjane, ki so bili v skrbeh zavoljï) svoje usode in zavoljo usode svojih rajnkih v slučaju, da nenadon.a nastopi sodnji dan. Sveti Pavel je učil Solunčane več časa v veri, zato so verovali vstajenje mrtvili in vesoljno sodbo, vendar niso bili si še na jasnem v tem, če se bodo še kdaj vidili in združili z rajnkimi soiodrtiki in prijatelji, ako pride med tem že sodnji dan, Zato jim piše apostol — ker jo bil med tem prišel iz Soluna v mesto Korint —; „Ne dajte se begati, kakor da je dan Gospodov že blizo." Nobeden vas naj ne moti na kak način: ker prej mora priti odpad in „človek greha" (Antikrist) se razodeti,., ali se ne spominjate več, da sem vam taČas, ko sem pri vas prebival, večkrat to pravil. Tudi veste za zdaj, katera je tista moč, ki ovira, da se o svojem Času razodene. Ker skiivnost brezboštva je Že na delu, le da je On, ki ovira, tako dolgo na poti, dokler ne pojde iz srede (s poti). SoUinČani so potemtakem vedeli, kdo je ta moč ali ta junak, ki ovira Antikrista, da ne more nastopiti, mi pa ne vemo piav gotovo tega, ker apostol tega ni zapisal v tem listu, ustno izročilo pa se je v Časih preganjanj izgubilo. Zato si moramo pomagati z razlago in poukom cerkvenih učenikov in pisateyev. Kdo je torej ta, ki ovira Antikrista, da se ne lazodene'? — VeČina cerkvenih pisateljev se strinja v tem, da vidijo v tej oviri rimsko cesarstvo in v tem junaku rimskega cesarja. Na prvi pogled se zdi človeku, ki to bere, da to skoro ni mogoče. Saj je bilo v tistem času rimsko cesarstvo poganska di-žava, in rimski cesar je bil tisti čas kinti Neron, ki je dal sv. Pavlu glavo odsekati. — To je vse res, pa vendar je bila rimska drŽava taka, da v nji ni bilo prostora za Antikrista in njegove pristaše. — Kakor uči sv. Pavel, bo Antikrist skušal iztrebiti krščansko vero s sveta, pa tudi vse druge veie in bogove, ker bo hotel biti sam edini bog kakor svoj časNabuhodonozar. Neron se je sicer cenil za malega boga, vendar pa staiih bogov, Cevsa, Dijane in drugih ni zavrgel, saj je prav zato kristjane preganjal, ker jih niso marali častiti. Zato je gotovo, da bi bila prišla z Antikristom takoj iiavskriž, in pri Neronovi sili ni dvoma nad tem, kdo bi bil zmagal. Dobro torej. Rimsko cesai-stvo je oviralo Antikrista, da ni mogel nastopiti Fisop Fortuna in njegova srečka. Gozdan, (Koiioc.) Med vrati je stal strah pisarne, gospod načelnik. S pogledom preleti ves piostor. „Gospoda Fortune še ni tu?" „Ne, gospod načelnik." „Sc je opravičil?" „Ne, gospod načelnik." „Tako! Kadar pride, naj pride v mojo pisarno. Za delo naj ne prime nobeno. Na mestu ga odslovim." Načelniku za hrbtom se oglasi nekdo: „Le nikar razbui jati se, gospod'načelnik. Bi vam znalo Škodovati!*' Gospod načelnik se zasuče in vidi pred seboj Fortuno. Ubogi Fortuna, danes si uničil svojo eksistenco! „No, blagovoli vendar priti vaša pre-jasnost malo pogledat v pisarno?" zakriči nad njim razjarjeni gospod sef, „Gospodje delajo pridno Žc nad eno uro, vi lenuli, postopač pa brez vesti obhajate praznik zaspanega pondeljka. Takoj stopim k gospodu l avtiatelju, da vas odslovi. Kar imate zasluženega, dvignite pri naši blagajni, potem odidite iz hiše!' Fortuna ni l)il vsled te nenadne od-slovitve niti najmanje osupnjen. Sedaj se je izkazal moža. Preširno, skoraj zasme-hovaje se razkorači pred gospodom šefom, vtakne roki v hlačna žepa, se zravna in s povzdignjeniit; glasom govori Šefu v obraz: „Le mirni gospod šef, le mirni, da vas kaj ne zadene! Ni^j gre rakom žvižgat in ribam gost tistih beraških par sto kron, i>a še vi povrh in še ravnatelj in ves vaš beraški zavod. In če ne uberete lepšega tona, vam eno za-godem, da vam bose po snu ti šumelopo ušesih," „Ali ste nori!" pljuskne iz sebe gospod šef, poskoči in udari ob tla, da se je nad njimi pokadilo prah«. „O, sem pri pameti, prav trezen, saj vidite, dragi moj, na obrazu!" se odreže samozavestno Fortuna. „Ali ste nenadoma in veliko podedovali?" „Nič podedoval, ampak zadel sem. Tu v Časopisu prosi srečni dobitelj, naj se njegovo ime tajno obrani in ta dobitelj a pritajenim imenom sem jaz." Svečana tihota je zavladala v pisarni. Načelniku se je stemnilo pred očmi, zdelo se mu je, da ginejo tla pod njim in da se udira. Kar sapo mu je zaprla ta novica in tudi kolegom. Ko se šef zave, se pred majestetičnini Jiastopom srečnega Fortune umakne za par korakov nazaj in začne: „Pa pre^ubi moj gospod Foitnna! Vi moje besede in moj nastop prenaglo in pretrdo sodite. Saj dovolite, da vas smem imenovati: moj gospod. Iz srca vam Častitam k vaši sreči. To razbuijenje bi mi bili lahko blagovoljno prizanesli. Če sem vas žalil, ljubi gospod Fortuna, oprostite; samo po sebi so i'azutiie, da milijonar ne bo vstajal ob osmih in liodil v pisarno," „Je žc dobro. Žel" odgovori Fortuna. „K mojemu zadoščenju vidim, dragi moj, da položaj prav presojate. Le pomirite se, za sedaj sem vse preslišal. Dolgo časa se itak ne bova gledala." „Zakaj pa ne, visokorodiii gospod Fortuna ?" „No, dragi, mislite sami sebe na mojem sedanjem stališču. Jaz sam prostovoljno stopim iz službe in Živim, biez dela in skrbi od mojih delnic. Saj veste dobro, kaj so Škarje in kakšni so kuponi." „Pa predragi moj prijatelj! Tega nikai ! Glejte vajeni smo eden drugega, ali se ne bomo pogrešali. Saj-pridete v pisarno kadar vam je di'ago, vse časti vredni prijatelj in greste, kadar se vam ljubi." „Pa naj bo, dokler si ne uredim po novih 1'azmerah svojega gospodinjstva." „Vedel sem, da ne boste kar tako pustiti biš8 in lUužbo, ki vam je tako tesno k srcu prirastla. Kolika Čast za našo hišo!" Z globokim poklonom in pa nekam preplašen je zginil gospod šef iz pisarne. Fortuna je še hodil v pisarno. Pa kako! Pred svetom je nastopal še vedno kot stali Fortuna. Prišel jtí v pisarno, kadar se mu je ljubilo. Pobi-skal je malo po Časopisih, katerih mu je šef nanese! še pred prihodom v pisarno, delo se mu ni odkazalo nobeno. Malo je pokramljal s kolegi, ki so z najponižnejšim rešpektom strmeli v srečnega Fortuno. Če je Šef le jHViio. Ali to cesarstvo je Že tlavno raz-paiUo, Antiki'ist.a jia veiular se ni, kako naj se to zlaga? — To je nova težava, ki jo iiioraiiio lireiiiagati. Vprašanje je torej : KltíŽiti umetiiiykegit koiicorla v Nar. domu^ litžje sledilo pianistki in pevki in bolju umovalo iz-vajiine akladbo, prinašamo sledečo ra/Jago sporeda: Gdůia Dana KoUar je i/.Lrala ia svoj prvi tiaslop v naSeiu inpatu krasna dula najznamenitejših Bvelovnili mojstiov, ki aahlevajo /rclo umetnico, da jih pravilno izvaja z izurjeno roko in s lino iiviteiSo duĚo. Prva toika sporeda: Xoctmiio (Noína pesem) poljskega skladatelja Friderika Chopina jo mehko zasnovana kompozicija. V lihi noii jo je zloîil akladatelj-trpin, tožnim akordom je /.aiip^ bol svojega srca. — <]K>kliika želja» je skladba istega avtorja, a jo je Se nakilil in izuraetničil veliki ogrski komponist Kr. Liszt, Slika razpoloženje mladega dekleta; zdaj zveni naivno — ljubko, zdaj melanholično, zdaj zopet mladostno svoie v zdravih neinih molodijah. V drugem nastopu gdđne Koblarjeve bomo iuli najgenijalnojSega CeSkega komponista HedřihaSmetano. Ta veliki mojster, ki jo uglasbil Cehftm najlepĚe opere — izmed katerih se «1'rodatia nevesta> izvaja po vseh svetovnih odrih — je najboljši poznavalec íeSkih narodnih pi'nmi in plesov, katere je v svojih nesmrtnih Uelib najraje uporabljal v vseh mogoCih krasnih oblikah. Tudi v iCeSkom plesu», ki ga bo izvajala gdčna Koblar, bomo iuti v osnovnem spevu edno izmed karakteri.stienih Ěeákili narodnih popevk. — slika ohupno razpoloženje lapuSčene deklico, ki jçleda skozi zamrzlo okno in vidi, kako ae polje nezvesti k poroki. Mojstrsko je označeno obupno drhtenje srca in pritajeno ibtenje osamljeno reve. — je domorodna pesem, polna ljubavi do slovenske zomljo. — Anton Ljyovic je na-4 najmodernejši komponist, iigar skladbe zahtevajo mu/.ikalno izobraženo občinstvo. Njegova dL'la so vseskozi zasnovana z globoko dušo in bistrim razumom, zalo so na prvi pogled težko uraljii-a; a kdor ai vzame íasa in Iruda, ta bo razkril v njih mnogo krasot, ob katerih se bo še dolgo naslajal. Pesem «liujtii vetri v polju» je izraz vesele, brezskrbne duàe, ki jo ne briga no žalost, ne trpljenje, Kant vriska in žvižga kljub oblakom in viharjem, samo, da mu tsveli dvoje zvestih OČes>, Najnovejšo pesmice priljubljenega skladatelja Jos, Pavčiča bodo spričo svojo ljubko in or^inalne izpeljave naSle pri naiSem občinstvu gotovo najloplejâi odmev, Župančičev «Cicitjan» je nedosegljivo lepa pesnitev 2e sama na sebi, a v PavČiČevih, skladbah jo Me izborno razumemo. Pevka g, Pavla LovSetova je ïela ravno s temi pesnitvami pred kratkim v Trstu n^'vefije uspehe in celo italijanski kritiki so se divili kraanim domislekom slov, skladatelja, iC.iciban-Cicifuj» je polna Segavosti in zahteva kljub lirski sestavi tu m tam naravnost di'amatsko izvajanje. Posebno lepo jo sestavljeno klavirsko sp remije vanje, ki slika v zadnji kitici žuborenje potoka. Takisto originalni so tudi porodni «Vrabci», ki ae smejejo straSilu v prosu, ČeS nežno sestavljena in s krastiirai modulacijami preprežena «Uspavanka», ki učinkuje po izredni meh kob, izraženi zlasti v visokih pianiss mih, ko dete zaspanťSka. — Končni nastop fî-Pavle LovSetove bo izvajanje dveh svetovnih arij. Prva je iz mojatrske opere «Faust», ki jo jo uglasbil Francoz Charles Gounod, Glavna junakinja Marjetica se vrne vsa winiSl ona iz cerkve, ter premišljuje, kdo je pač gospod, ki JO je pozdravil na cesti. Kar zagleda pred seboj Sopek in skrinjico, HiU'0 jo odpre: sami biseri se zableste, Izprva je oplaSona, potem se ojunaCi in se okiti Ï njimi. Vsa jo prevzeta od le krasote, dolgo se gleda v zrcalu, z željo, da bi jo tudi on videl, ki jo je preje pozdravil. — Končna točka jo koloraturna slika dunajskega «valčkovega kralja» Iv. Straussa, kojega skladbe učinkujejo po svoji lahko umljivi melodijoKiiosti. Pevske točke izvaja v rodoljubni prijaznosti našemu občinstvu priljubljena koncertna pevka prof, ga, Pavla LovŠe-tova, ki očara poslušalstvo že v prvem trenotku z neizmerno prikupljivim nastopom; tem bolj pa, kadar zazveni njen mojstrsko izšolani, prijetno doneii glas, ki ga zlasti odlikuje siguren nastavek, in ki âo v višini ljubko mehko zveni. Želi se, da slavno občinstvo zasede dvorano pravočasno, ker prične koncert točno ob 8, uri in med izvajanjem vstop v dvorano ne bo dovoljen. slutil, da je v pisarni, ni zamudil prilike, voščiti mu med giobokimi pokloni v izbranih besedah srečno dobro jutro! Nekega dne ga preseneti z debelint pismom iz pisarne gosiřoda ravnatelja, v kateri se itni naznanja povišanje plače, mesečno za sto kron in izreče, na posebno priporočilo gospoda šefa, vsa pohvala in priznanje njegovih velikih zaslug za zavod, ki je ponosen na tako iiioČ pred vsem svetom. Tudi tovariSi so se kosali med seboj za njegovo naklonjenost. Večkrat je v ne-jnotenili urah v pisarni tožil, kako sam da jc na svetu, da nni je vse oditirlo: „Nitiiain svojega človeka pod milini nebom. Sam sem ostal. Kar ostane po smrti, sem volil v oporoki, ki je deponirana v notarijatu, svojim stanovskim tovariSeiii v svrho izboljšanja njihovega gmotnega stanja." „Za nas varčuje, ne zna si postreči, pa ĆC je prav njemu, nam je tudi," Tn res Fortuna je ostal stari lenuh. Deset let v brezdelju, pa v kakšnem! Oženjeni tovariši so ga vljudno vabili na kosila iti večerje, mlajši so ga jemali seboj v gledališča, Ni odklanjal ne enih ne tlrugili vabil. Uda! se je v svojo neizogibno usodo. Na zunaj je ostal srečni Fortuna do smrti vedno enak — brezdelnež, brez-skj'bnež. Njegov priimek si do konca življenja nositelja ni mogel očitati, da je sebi v sramoto. Prišel je Čas, ko je koščena smrt s koso potrkala tudi na vrata Fortutjovega fantovskega stanovanja. Ves srečen, da je nalogo svojega življenja tako srečno i'ešil in dokončal, je mirno in brez skrbi dal slovo goljufivemu svetu. Kolegi so pieskrbeli na svoj začasni riziko najslavnejši zadnji sprevod na pokopališče in kupili najčastnejši prostor. Po končanem obredu so srečni dediči smuknili iz pokopališča naravnost v no-tarijat. Povedali so, Česa Želijo, naprej plačali iiotarju običajno takso za shranjenje oporoke in nestrpno čakali, da izvleče izmed aktov zaželjeno oporoko. Kmalu je držal v rokah debelo pismo, zaprto s peterimi velikimi, judečimi pečati. Slovesno stare notar dobro ohranjene pečate, ravno tako slovesno z nožem odmakne tesno prilepljen pokrov usodepolne oporoke. Na debelem papirju je bila pisana oporoka: „Podpisani je pisal sledečo oporoko, ki naj se odpre po moji STinli niojiin dedičem, pisarniškim kolegom. Pisal sem jo pri zdravi pameti, pri popolni zavesti. Srečke z glavnim dobitkom nisem nikdar dvignil, ker nikdar nobene Imel nisem. Zapustim pa Vam, dragi kolegi, lepo idejo, po kateri sem uravnal svoje življeiqe, ker drugače ni šlo, tako pa izvrstno do konca dni. V sedanjih spačenih razmerah se Človek^ brez zvijače ne more preriniti skozi svet.' Če Vam jô še kaj latinščine ostalo iz šolskih let, boste ugaiiili pomen besedi „Mundus vult decipi", „Svet hoče prevare, naj jo ima"! Ni Vam treba biti v resnici bogatim, treba se je le potajiti bogatega. Vse se krivi pred Teboj in se Ti klanja. Kot takov bogatin sem Živel jaz, pa sem živel srečno brez dela na račun slepcev. Poskusite Še Vi, Če se Vam posreči; se bom še smejal nad zvezdami Vam in pre-slepljeiiim. Vaš kolega in testator Milan Fortuna." Fraujo Neubauer: Škrjančkova smrt Škrjanček se je dvignil visoko pod neb(i, poprašal ga je jastreb: „Prijateljček, kako?" „„Slabó! Ves dan se dvigam, V višavah žvigolim, pa kdo mi dá le zince? Še lakoto tipim „Ej, ti si pač neumen kot drug ni ptič noben! Zdaj v vojski gladovati! zakaj si pa pošten?! Kako se jaz nakósiml Povsod je mrliovin! Zajutrka, večerje v doléb in vrh planin!" ňkijanček je poslušal potrt besede té in tibo se je spustil k družici na poljé,--- Pa ni stipel na njivi, perut je spet razpel in pel je kakor bil bi lîog VĆ kako vesel. V resnici pa je botel poziibiti le glad in skrb za drago Ženko, za zárod, slab In mlad. Pa sraka mu kričava naproti priieK: „Řkrjanček, mali znanček, kako se ti godi'?-' „„Slabo! Za pesmi moje niličě mi nič ne dál Oblekce ne sfa deco, za Ženko ne zlatá."" „Habá se zakrolioče in sraka dé na t-o: „Mendà ivikoli pamet ne pride ti v glavť>. Po svetil zdaj srebra jc, zlatá kot prej nikdar! Jaz stikam vsejiovsodi in kradem vsako stvar. Kaj nisem lepa, reci! Poglej mi perja kras! In rep mi je še daljši in boljši mi je glas. Da vidiš moje gnezdo in tajne vseh votlin: zlatá, siebrá vse.polno iu drugih dragotini Pred vojsko sem molčala, a zdaj glasnó kričim! Gospá sem zdaj bogata* • in Hn tobak kadim!" Škrjanček za trenotek v višavi je obstal: ni vedel, kaj bi stóril, kaj rekol bi, ni znal. Zvrtelo se mu v glavi in pal je na po^é. Zadel ob oster "kamen, izdihnil je molčé!--- Izkopal krt mu jamo globoko je v razoi', nagiobnico mu kósov in slavčkov pel je zbor. A vmes so jate divje kričale vran in srak: „Zdaj lahko večno sanjaš, naivni poštet^'ak!" Najvarnejša zastava miru je " popoien vspeh 8. vojnega posojila. Velikodušen dar. Veleč. g. kanonik -Takob Poreiita je daroval v roke dežel, poslancu íti žiipaiio g. Ztircu 100 kron v poljubne občinske namene iji sicer povodom izroËitve mu častne diplome občine Šinihel-HtopiČe. Čast in hvala velikeiim dobrotniku! Sprejemni izpiti za prvi letnik zasebnega ženskega učiteljišča nršulink v Škofji Loki ae vi-âe dne 2. in 3. julija. Oglasiti se je pri samostanskem pred-stojništvn. Poverjeništvo za Slovensko matico in sicer za Novo mesto in okolico je sprejela Narodna čitalnica v Novem mestu. Kdor želi pristopiti kot član temu našemu od-ličneimi slovstvenemu droStvu sedaj, ko se pripravlja obnovitev za dobo po vojni in je treba, da vsakdo pomore po svo'jih močeli, je naprošen, da ae pjiglasi ali pri pred-sedništvu Čitalnice (preds. vi. svetn. prof. Ferd. Seidl, Novo mesto h. ^t. 102), ali pa ]tri prof. gospej A. Šerkovi (v Narodnem dojnu II. nadstropje), ki je iz rodoljubne naklonjenosti sprejela nalogo zaupnice. Člani Slov. matice za leto 1914, ki ae izkažejo s pobotnico, dobijo pristojne jim kiyige. Izvolijo naj se zgiasiti a pobotnico ali pii piedaediiiku čitalnice, alt pa pri imenovani gospej zaupnici. Smrtna kosa je prerezala nit življenja v najboljši moški dôbi 56. let občespošto-vaneniu posestniku in trgovcu g. Ditnitriju StefanoviL'u v Novem mestu. Po kretki mučni bolezni je dtie 18. junija bb 1, uri zjutraj nepričakovano naglo zaspal v Gospodu. Bodi mu labka zetalja! Bridko prizadeti družini naše sožalje. Za jugoslovansko deklaracijo se je z navdušenjem izrekla občina Loka pri Črnomlju; enako v isti občin! žene in dekleta z besedami: „Iii vsak naj propade, kdor naiod taji, še zem^a ne bo pila njegovo krvi..." — Za Ciril in Metodovo šolo v Mariboru se je nabralo na belokranjskem taboru v Metliki (preko Kulpe) v veseli družbi 120 kron. Živeli posnemalci! Odlikovat^je. 2a in abro i[i neustrašeno obnašanje pred sovražnikom je bil odlikovan s srebrno hiabroatno svetinjo 2. razreda metalec min in granat Franjo Hronetič, Četovodja pri Cesarjevičevem pešpolku, doma iz Mokronoga. Pisa mladega junaka diči že poprej bronasta hiabrostna svetinja in Karlov četni križec. Č!ast junakii! Opozarjamo stai^e in varibe šolskili otrok na članek v zadnji številki Dolenjskih Novic „Skrbi ob koncu šolskega leta" ter ga toplo priporočujemo v upoštevanje. Kmetska zveza za novomeško okolico je imela v pondělek 10. junija odborovo sejo pii „v^tetiibuiju" v Kandiji. Seje se je vdeležilo veliko posestnikov in kmetovalcev. G. državni poslanec Jarc je poročal o notranjejn in zunanjem političnem stanju, o delovanju državnega zbora itd. Navzoči so z največjim zanimanjem sledili jasnim izvajanjem g. poslanca ter z navdušenjem odobravati njegovo uspešno delovanje, kakor tudi blagoslovljeno delovanje .lugostovanskega kluba, G. deželni poslanec Zuj'c je govoril z najboljšitiii utisi na zboi o-valce o slabem stanju Živinoieje in o drugih gospodarskih zadevah in potrebščinah. Posebno je še povdai'jal, da se naj,poslanci zavzemajo za to, da bodo kmetovalci v večjem številu oproščeni vojaške dolžnosti, saj starejši letniki, da se bo tenibolje obdelovalo polje in laglej oskrbovalo kmetijstvo. Po različnem drugem posvetovanju so se vsi navzoči člani razun enega izjavili odločno, neustrašeno in s ponosom, da ostanejo zvesti S. L. S. KoneCno se je sklenilo naprositi deželni odbor, da bi se vršil prihodnji občni zbor kmetske zveze na deželni kmetijski Šoli na Grmu. . Mlade igralke. Prav lepo domačo veselico so napravile dne 16. t. m. hčerke g. trgovca in ces. svetnika -J. Picka s svojimi prijateljicami. Uprizorite so ganljivo nabožno igro „Marijin otrok", in to tako iskreno in z vnemo, da smo se tent mladim deklicam, deloma otročičem, presenečeni Čudili. Posebno lep dramatičen dar je pokazala starejša hčerka Milka; igrala je, kot bi bila že leta in leta na odru. Mešan kvartet Lina, Milka, Anci in Naci je zapel povse dovršeno več umetnih in narodnih pesmi. Kaj tako vzpodbudne in prisrčne domaČe zabave Še Želimo in smo hvaležni marljivim deklicam za izreden užitek. Bog je vzel k sebi angelsko dobro Darico Budna v nežni dôbi 13. let. Dolgo je trpela ter se dne 20. junija ob 1. uri zjntiaj preselila v rajsko domovino. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Rudollovem opozarja vse tiste krojače in šivilje, ki so se priglasili za obrtniški sukanec, da se isti dobi samo še do 26. t, m. Kdor se bo pozneje zgtasil, ga ne bo dobil. Nakaznice se dobč pri obrtni zadrugi v Kandiji Štev. 8. — Za sedaj dobijo sukanec krojači in šivilje iz občin Šmibel-StopiČe, Prečna, Mirna peč. Št. Peter in Bela cerkev. Umrla je v Črnomlju gdčna Katarina Stariha dne 17. juriija zvečer. liodi jej lahka zemljica! Pomagajte beguncem z juga! Deželna vlada za Kianjsko poslala nam je oklic pod pokroviteljstvom Njene C. in kr. Visokosti nadvojvodinje Maiije Jožefe stoječega pomožnega odboi'a za begUTice z juga, iz katerega je razvideti silno žalostno stanje bivališč, katere so našli begunci, vrnivši se v svojo goriško-gradiščansko domovino. V tem oklica piosi pomožni odbor vse človekoljube, da težko prizadetim žrtvatn vojske priskočijo na pomoč z raznim orodjem in pohištvom. — Deželna vlada obrača se tedaj na kranjsko prebivalstvo s prošnjo, da priskoči na pomoč svojim revnim sosedom. Darovane reči sprejemajo „Posredovalnice za goriške begunce v Ljubljani, Kranju in Novem mestu. Piipomni se, da je dobrodošla vsaka tudi najmanjša reč, ki se potrebuje v hiši in kuhinji. — Posredovalnica za goriške begunce v Novem mestu. Dr. Korošec, velika slika po fotograliji iz njegovih ndadih let, lepo izpeljana, je na ogled v lazložnem oknu J. Krajec nasi. Cena 40 kron, Naročila sprejema g. fotograf TomŠe. Legitimacije za daljša potovanja po železnici nameravajo uvesti, da tako preprečijo mnoga nepotrebna potovanja in razbremenijo železnico, ki je vedno prenapolnjena. Daljša potovanja bodo dovoljena le v inijnih službeniii, trgovskih ali družinskih zadevah. Za krajša potovanja ne ho legitimacij. 7000 dijakov študira letos na dunajskem vseučilišču. Večinoma so Židje. 23.242 birmancev je bilo birmanib letos v cerkvi av. Štefana na Dunaju — 6000 več kot lani. Birma ti'aja ves teden. Deklic je bilo mnogo več kot dečkov. Strašna slika revščine na Turškem. V Mosulu je pred kratkim izginilo veČ otrok, ne da bi kdo vedel kam, dokler ni nekega dne manjša deklica povedala svojim starišem, da je njena uiala sestrica odšla v liišo nekega Arabca in da se od tam ni vrnila. Tedaj so preiskali vso hišo in našli v vodnjaku ostanke dvajsetero umoi'jenih otrok. Meso svojih ži'lev je razfezal ta Arabec na male koščke, jih pekel in nosil na trg, kjer je to meso pod različnimi imeni prodajal. Obsojen je bil na vislice in bil obešen v navzočnosti vsega moBuUkega prebivalstva. Matere so bile tako razbesnele, da so Aiabca, preden so ga obesili, napadle, gi'izle, vlekle za lase in itietale nanj kamenje, da je bolj mitev kakor živ došel pod vislice. Gospodarstvo. Iz koledarja za pokončevarye škodljivcev na sadnem drevju za mesec junij. Mnogi sadjei'ejci želé, da se jih večkrat opozarja na mesečna opravila, ki jih imajo izvi^evati po letnem času in zato v naslednjih vrsticah objavljam najvažnejša sadjarska opravila: 1. Zatiranje jabolčnega molja s škropljenjem raztopin od mazljivega mila jn tobačnega izvlečka; 2. uničevanje krvave uši z mastenjem, s Čopičem in škropljenjem napadenega drevja; 3. zatiranje listnih ušic s škropljeiqein z raztopino kakor proti molju; 4. tretje škropljenje sadnega drevja z bakreno-apneno zmesjo od konca junija naprej, da se ga ne loti jabolčni in hruškov krastavec. — J. Klemenčič — Umno sadjarstvo. Sladkor za napravo petijota. C. kr. urad za ljudsko prehrano je dovolil, da se odda vinogradtiikom omejena množina sladkorja v svj'ho izdelovaiija domače pijače ali petijota. Oni vinogradniki, ki so upravičeni gaMobiti, se imajo zglasiti najpozneje do 1. septembra t. 1. pri pristojnem županstvu. Prošnje, ki jih Županstvo vpiše v seznamke, se oddajo pristojnemu C. kr. kletarskemu nadzorniku v preskušnjo, kateri določi množino, ki jo ium vsak prosilec dobiti in nakaže županstvu skupno množino sladkoija, ki odpade za celo občino, pri oddajalnici sladkorja. Prejeti sladkor razdeli potem županstvo po razdehlnem načrtu med vinogradnike, — Za naše razineie bi se priporočalo, da se jirošnje za sladkor zberejo vsaj že do 1,.avgusta in se potem predlože, ker pride sicer sladkor, kakor po navadi, vinogradnikom prepozno v roke in ga ne morejo z uspehom porabiti. Dobava bencina za mlatilnice in druge kmetijske namene. Poljedelsko ministrstvo hoče tudi letos zagotoviti poti'ebni bencin za motorje, ki se rabijo za mlatev in v druge kmetijske namene. Oddajal se bo težki bencin, mešani bencin in zmes bencola in petrolbencina. Podrobna določila se izvedo pri okrajnih glavarstvih, kjer se dobe tudi predpisane tiskovine za taka naročila. Naročila na bencin. Ki morajo biti potijena od občinskega urada, je pošiljati naravnost na poljedelsko ministrstvo, oddelek 'XXVI. (Departement XXVI des k. k. Ackerbauministeriums.) Priglasitev zalog lesa. Na podlagi razglasa c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 8. marca 1918 št. 6979 dež. zak. št. 10 prijavilo je le pičlo število gozdnih posestnikov in lastnikov ter hranilcev lesa, ki bi bili morali priglasiti gospodarskemu mestu za les na Dunaju (Holzwirtschaftsstelle Wien I. Reichsrats-strasse 11) do 8. aprila 1918 svoje zaloge lesa v kolikor so obsegale iste najmanj 300 prostoinih metrov drv za kurjavo ali najmanj 300 polnih kubičnih metrov za podelavo (okroglega, obtesanega in klanega lesa, razžaganega blaga) po stanju z dne 31. marca 1918. V pojasnilo določil omenjenega razglasa je pripounnti, da je vsak gozdni posestnik oziroma vsak lastnik ali hi'anilec lesa dolžan priglasiti les, če znaša skupna množina lesa ali drv vsaj 300 polnih kubičnih metrov ozii'oiua 300 prostornih metrov, najsi se nahaja les v gozdu, na skladiščih ali na obratovališčib, naj si bodo skladišča v eni ali več občinah in tudi v slučaju če je mogoče les dobaviti ali n(i. T'o točki 3 otiietijcne nai'cdbe ni priglasiti tistih zalog lesa, s katerimi posestnik ne more razpolagati, ki so zasežene po vojaštvu in so torej že prešle v last vojaštva. Nadalje se opozarja na določila točke S omenjenega razglasa, da bo vsakdo, ki bi predpiiiano prijavo opustil ali v nji vpostavil neresnične podatke, zapadel po § 18 sedaj veljavne ministrske naredbe z dne 11. aprila 1918, kazni na denai ju do SO.OOO kron ali zapoia do šest mesecev. Slednjič se še opozarja, da se morajo zaloge lesa po stanju z dne 30. junija 1918 priglasiti najkasneje do 8. julija 1918 gospodarskemu mestu za les na Dunaju (Holzwirtschaftsstelle, AVien L Reichsratsstrasse 11. Za priglasitev potrebne tiskovine je zahtevati pri pi istojnih okr. političnih oblastih. Vojni pregled. Dunaj, 18. junija. Uradno poročajo: Bitka v Benečiji se nadaljuje. Armada generalnega polkovnika barona Wurma je piidobila na mnogih mestih prostora. Njeno južno krilo je doseglo v trdih bojih kanal Fossetto. Generalni polkovnik iiadvojvoila Jožef je spopolnil svoje uspehe v ozemlju Montella. Italijanski protisunki so se ponesi'ečili, V treh dneh smo v tem ozemlju ugrabili 73 .italijanskih topov, med njimi mnogo težkega kalibra. Na obeh straneh Brente je sovražnik zopet zastonj naskakoval naše nove postojanke. Prav tako brezuspešno se je končalo južno od Asiaga več angleških napadov. Število ujetnikov se je zvišalo na 30.000, število ugrabljenih topov na veČ kot 120. Uplenjenih metalcev min, strojnih pušk in drugih vojnih sredstev Še nismo prešteli. Dunaj, 18. junija. V komentarju k danes objavljenim vojnim poročilom piŠe „Zeit", da je armada Wurm le še 15 km severovzhodno od Benetk in že 10 km zahodno od naše postojanke ob začetku ofenzive. Benetke so vsied teh napredovanj naših armad pi'išle v območje naših topov. Dogodki preteklega tedna. Minulo soboto je bil pri-ministi'skem predsedniku dr. Korošec, ki je v imenu Jugoslovanov izjavit, da bodo stopili nasproti sedanji vladi v najostrejšo opozicijo. Parlament naj se skliče nemudoma. Ako vlada v njem ne najde veČine, naj izvaja posledice. Obenem je najodločnejse prote-stiial proti pi'eganjanjem Slovencev. — 10. t. m. je sprejela parlamentarna komisija Poljskega kluba v Krakovu ostro resolucijo, v kateri zahteva, naj Seidlerjeva vlada kot docela nesposobna odstopi in da naj se brezpogojno takoj skliče parlament; obenem vnaprej protestira proti vsaki nakani, da bi se vladalo brez parlamenta. — 11. t. nu je odstopil notranji minister grof Toggen-burg in na njegovo mesto je cesar imenoval predsednika dunajskega policijskega ravnateljstva Edmunda viteza pl. Qayerja. Ob eneiti je bil imenovan za ministra piedsednik urada za ljudsko prehrano dr. Paul. — 12. t. m. se je vršil ministrski svet, ki ni sicer liičesar sklenil, pač pa neki omajal ustavno misleče ministre tako daleč, da so pripravljeni služiti pod Seidlerjem tudi v znamenju § 14. — Nemški nacionalci in krščanski socialci so menda sklenili, da mora Seidler ostati. Če tudi bi moral vsled tega iti parlament. — Nemška navtična šola v 'rrstu je dovoljena in se otvori Že s prihodnjim šolskim letom. — V Budiii* pcšti so so te dni mudili zastopniki hrvaške deželne vlade in saborske večine z banom na čelu, da i^ovedo ogrski vladi svoje nnienje o rešitvi jugoslovanskega vprašanja. V enak namen je bil povabljen v Pešto tudi bosenski deželni načelnik. Hrvatski zastopniki so zastopali stališče, naj sc vse jugoslovansko dežele združijo v eno državo, ki naj se priključi deželam ogrske krone. — Zunanji minister git^f Burian je 8, t. m. sprejel delegata dr. Korošca; pogovor se je l>Ietel tiiili o jugoslovatiskeiii vpraSaiiju, — Dne 10. t. [II. se je grof Burian odpeljal v Berlin, kjer je ostal dva dni. Uradno poročilo pravi, da so se pogovarjali o vseh tekočih vprašanjili in se v vseii zelo približali končno veljavni rešitvi- — Kiub deželnih poslancev Sloven. Ljiid. Stranke so je konstituiral 12. t. m. Za naSelnika je l)il izvoljen Josip vitez Pogafinik. — Odbor Katolisko-politiÈnega in gospodai-skcga društva za Slovence na Koroškem je imel 10. t. m. v C'elovcu sejo, v kateri je slovesno protestiral proti temu, da je znana deputacija cesai'ja napačno informirala o položaju in mišljenju koroških Slovencev. — Ljubljanski občinski svet je v svoji seji dne 11. t. m. izvolil knezoškoía dr. A. B, Jegliča povoilom njegove škofovske dvajsetletnice za častnega meščana. Predlog jebil navdušeno spi'ejet,samo Nemec Pauimer je ugovarjal. Tudi mnogo drugih obCiii je izvolilo knezoškofa za častnega občana.— V Marmaros-Szigetu se je 8. t. m. začela glavna raxprava proti HH Častnikom in 24 vojakom razpušČenega poljskega pomožnega zbora (legije), ker so skušali meseca februarja t. 1. s celim zborom oditi v Ukrajino. — Na francoskem bojišču med Montdidierjem in Noyonom so Nemci zopet nioÊno napadli in prodrli veČ kilometrov daleč, tako da so bili Francozi prisiljeni tudi v sosednih odsekiii umakniti svojo fronto. Nemci so ujeli doslej nad 75.000 sovražnikov în uplenili 1050 topov. — Na italijanski fronti poizvedovalni boji. Pri daltiiatinskih otokih je italijanska torpe-dovka 8 torpedom zadela in potopila najnovejšo avstrijsko bojno ladjo „Szt. Isztvan", ki je obsegala 20.000 ton in imela na krovu 1000 mož posadke. Več Častnikov in HO mož pogrešajo, ostale so rešili. Letske pravljice. (Loti HO naroJ, ki živi v Kuriatidiji in juini Livliindiji na HusktJii.) 5. Medved-človek. Neka dcklica je Šla nekoč v gozd, nabirat gpbe. Srečal jo je medved, ki jo je zagrabil in vlekel v svoj brlog. Tam je morala služiti medvedu tri leta. Ko pa je postala mati otroka, ki je bil pol Človek, pol medved, jo je zverina odpodila. Njen sin, ki so ga imenovali Medvcd-Človeka, je dobro uspeval in postal izredno močan. Ko je odrastel je šel služit k nekemu duhoviiiku za hlapca. To je bilo pozimi. Nekega dne ga je poslal gospod v gozd po drva. Tu si je izbial mogočno smreko in da jo podre, udari z vso silo; ker pa sekira ni bila dobro pritijena na držahi, je odletela kdo ve kam. Medved-človek se zjozi, zdrobi nlrevo na male kose in jih naloži na sani. Nato hoče peljati domov, a konj ne more težkega bremena niti premakniti. Hlapec ga lahko udari po rebrib, a bilo mu je preveč, padel je na tla in poginil. Kaj naj stori sedaj? Hlapec je prisiljen peljati breme sam domov. Ko pride domov brez konja, reče župnik: „Kupi mi novega konja, ali pa vlači vozove sam. Zdaj pa moraš hitro v inlin, kajti moke je zmanjkalo." Hlapec naloži na voz vreče polne žita in pelje voz k mlinu. Tu pa je Živela čarovniška družina. Ko stopi jnedved-clovek v soho, najde notri samo sina in nekaj žensk. „Kje je stariV" vpraša. „V izbi zadaj," odgovori sin. „Potem ga pokliči!" Toda nihče ga lifc uboga. Zdaj pa zagrabi hlapec sina za noge in otepava z njim po ženah, da vsi mrtvi popadajo na tla. Prestrašen prileti stari čaiovnik. Hlapec })a skoči ročno k peči, pograbi za neko železo in ga porine čarovniku globoko v žrelo. Potem ga ubtje do dobra in začne mleti sam. Župnik ni mogel, kanin ïa doknï.p srCnega soOutjii vsdiin pii-srCtio lahvalo, posebno Se prcĚÍS. {çg, župniku Tei-âkatiu iti kaplanu Kastciicu, kakor tudi g. vo-jaĚkiíinu zdravniku dr. Chobwa. Žaliijoíii rodltiiia: Frmir (Jordane. Kandlja, dne 20. junija ltH8. - Lekarna - 1BERG1HÍ1NN v Rudolfovem hupDje po najvišji ceni : kimely janež, lipovo » cvetje, bezgovo - - cvetje, kamilice, - žavbeij, ajbiš, - - tavžentpože in -druga zdravilna - zelišča sveža ali - - - suha - - I. Č9TEIÍ v Celju kupuje vsake vrste les in sicer: žagan, mehak in trdi les, stavbeni les, les za jame, kostanjev in hrastov les. Tozadevne ponudbe nuj se pošitjajs na njega. Kupi se POSESTVO s približno 50 do 60 oralov površnine (gozd, dobri travniki in i^jive) ter s primernim poslopjem (stanovarije z 12 do 14 sobami). Posestvo v bližini farne cerkve ima prednost. — Ponudbe sprejme ravnateljstvo graščine Križ, pošta Kamnik. Zavarovanje na osmo vojno posojilo. [. iiP. flvstrijshi zahlad za vdove in sirote. — Zavorovaini oddeleh. Deželna poslovalnica v Ljubljani, Frančevo nabrežje litev. 1, sprejema no teme ju pegodliBnegii dogovora s c. hr. prit. Svljensho zaiiorouolnico ogstr. FENIKS na Dunaju zavarovanja na osmo vojno posojilo == pod najugodnejšimi pogoji. == Taho zovaroganje olojk usohamur zajetje osmega vojnega posojila z molími delnimi vplačili v daljši ali hrajSi dobi. Premije se morejo plaiati tudi z vojnim posojilom osme In prejšnjih izdonj. Pojasnilo dajejo naše okrajne poslovalnice: V Čpnomlju, Kamniliu, Kočevju, Kponju, Krliheni, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje l/l), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovem in naši pooblaščeni zastopniiii.