Obnovljena ìzj*'
- štev. 8 (576) - Trst -15. junija 1962 - 30 lir
Sptdiz. in abb. post. - Gruppo I
glasilo K Pl za slovensko narodno manjšino
Naše skupne zahteve:
za SDOšlovaii pravic Slovencev
Učvrstimo akcije za deželo
Vprašanje dežele s posebnim statutom se nahaja v odločilni fazi. Zato se o tem vprašanju, zlasti v zadnjem času, zelo živo razpravlja. Nas Slovence, ki živimo na ozemlju, ki bo pripadalo novi deželi, še Posebno zanima in skrbi kakšen bo posebni statut te dežele in koliko Pravic bomo dobili s tem statutom. Tudi zato je zanimanje za deželo tudi med Slovenci še posebno veliko.
V prejšnji številki našega glasila smo objavili vrsto izjav slovenskih Političnih voditeljev. Izjave so bile y zvezi z deželo. Dejansko so te izjave pokazale kakšna stališča imajo razne politične skupine do tega vprašanja. V njih so prišla do iz-taza različna stališča. Sleherni bra-vec si je o njih, odnosno o delovanju posameznih skupin, lahko u-stvaril lastno sodbo. Vsekakor pa je bila to pozitivna pobuda, ki po-hieni korak naprej. Kot tako smo j° tudi pozdravili. Ta pobuda pa •le nedvomno tudi pokazala, da ko Sre za vprašanje zaščite pravic slovenske narodne manjšine, lahko Najdemo nove oblike sodelovanja.
Kot je znano je parlamentarna 'tomisija za ustavne zadeve povedla ožjemu odboru, ki ga sestavljalo predstavniki raznih stank, ki so 2astopane v parlamentu, nalogo naj sestavi enotno besedilo zakonskega Predloga za statut nove dežele. Izvedelo se je tudi, da vladne stranke hišo imele namena vključiti v sta-hi določil, ki se tičejo Slovencev, omunistični poslanec Santarelli, i je član gori omenjenega ožjega obora, je v imenu naše partije Predložil številne popravke k zakonskemu predlogu. Ti popravki se tičejo narodnostnih pravic Slovencev, katere predvideva tudi zakonski Predlog, ki so ga svojčas predložili naši parlamentarci.
Komunisti se bodo dosledno bo-1 »i tudi za široko demokratično razvrstitev in zato, da bo imelo vse pre-'vavstvo dežele enake pravice in ':ato da bo imelo to prebivavstvo svojih rokah učinkovito sredstvo a izbojevanje avtonomije, obnove, vemokracije in torej za dosego prahe Slovencev.
Ustanovitev dežele že sama po c?.i Predstavlja hud udarec za reak-S1J.° in tudi za demokristjansko de-ico ter za vse tiste skupine, ki ^asprotujejo ustanovitvi dežele. Za-v Pa ustanovitev dežele odpira no-Perspektive za demokratizacijo p^Pa javnega življenja v deželi. tleav zato pa morajo vse resnič-je regionalistične sile okrepiti svo-^ Prizadevanje in svoje borbe za bQSego takega posebnega statuta, ki ž . v resnici omogočil uresničitev itev in potreb vsega ljudstva.
PREDSTAVNIKI Komunistične partije Italije, Neodvisne socialistične zveze, Skupine neodvisnih Slovencev, Slovenske demokratske zveze iz Trsta in Gorice, Slovenske katoliške skupnosti, Slovenske krščansko socialne zveze. Socialistične stranke Italije, Slovenske kulturno-gospo-darske zveze in Prosvetnega društva «Ivan Trinko» iz Čedada so prejšnji teden podpisali skupno pismo, naslovljeno na predsednika senata in poslanske zbornice. Pismo vsebuje glavne zahteve, ki jjh zakonodajnima organoma skupno postavljajo predstavniki političnih strank in kulturnih organizacij, ki delujejo med Slovenci v naši deželi. Pismo, ki je bilo poslano tudi v vednost presedniku ministrskega sveta in članom parlamentarne komisije za ustavne zadeve, se glasi:
«Podpisani predstavniki politič-
Vprašanje dežele v odločilni fazi
Naša odposlanstva v Rimu
nih strank in kulturnih organizacij slovenske narodnostne skupnosti se na osnovi 50, člena ustave in glede na skorajšnjo ustanovitev dežele Furlanije-Julijske krajine obračajo s prošnjo, naj se v deželni posebni statut vključijo vsa zakonska določila, ki lahko dostojno in učinkovito zaščitijo slovensko narodnostno skupnost tržaške, videmske in gori-ške pokrajine.
Leta 1945 je vlada izjavila, kako «demokratična obnova države nujno terja, da državljani, ki govore različen jezik od italijanskega, dobijo vrsto posebnih jamstev. Dovoljena in zajamčena bo svobodna uporaba jezika ne samo v zasebnih trgovinskih odnosih, na javnih zborovanjih, v bogočastju, tisku, temveč tudi v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi. V krajih, kjer prebiva sorazmerno znatno število državljanov, ki govore različen jezik od italijanskega, bo v javnih šolah zajamčen pouk materinega jezika. Posebne zahteve tistih področij, kjer prebiva ljudstvo drugega jezika in drugih običajev, bodo zaščitene s svobodnim poslovanjem posebnih krajevnih samouprav.»
Republiška ustava je poudarila zamisel o zaščiti jezikovnih manjšin.
Toda omenjena načelna določila se za slovensko narodnostno skupnost doslej še niso dejansko izvedla.
Podpisani pripominjajo, da je bila za deželo Furlanijo-Julijsko krajino tudi zato predvidena avtono-
oooooooooooooooooooooooooooo
Enotna peticija, ki so jo podpisali predstavniki vseh političnih strank in organizacij, ki delujejo med Slovenci v naši deželi, je nedvomno zelo važna. V njej so zapopadene zahteve, ki jih postavlja slovenska narodna manjšina v Italiji. Toda razumeti moramo, da je prav tako važna tudi povezava borbe Slovencev z italijanskimi demokratičnimi in antifašističnimi silami. Ta povezava je pogoj in jamstvo za uspešno izbojevan je takega posebnega statuta za deželo, ki bo odgovarjal zahtevam in potrebam in ki bo omogočil dejanski preokret na poti demokracije, gospodarske obnove in socialnega napredka tako za Slovence kot za Italijane.
Ta zgodovinski trenutek terja mobilizacijo in razgibanost vseh ljudskih množic. Zato pa moramo razviti naše akcije med množicami. Le tako bo naš glas prodrl tudi do tistih, ki hočejo ignorirati Slovence !
mija s posebnim statutom, ker je bilo treba slovenski narodnostni ' skupnosti nuditi primerno zaščito in primerna jamstva. Fašistični režim je namreč Slovencem vse odvzel in jim odrekal najosnovnejše človečanske pravice, od rabe materinega jezika v vsem javnem življenju do pravice, da si ohranijo svoje slovensko ime.
Slovenci v videmski pokrajini nimajo niti pouka v svojem materinem jeziku v osnovih šolah in ta jezik je tam izključen celo iz otroških vrtcev.
V Furlaniji-Julijski krajini je po zakonu (člen 72 pravilnika matičnega urada, kr. odlok od 9. 7. 1939 štev. 1238) prepovedano dajati slovenska imena otrokom, katerih starši so italijanski državljani.
Še vedno je v veljavi zakon od 7. 4. 1927 štev. 494 o spreminjanju slovenskih priimkov v italijansko obliko.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Ta teden je bila v Rimu delegacija deželnega komiteja KPI za Furlanijo-Julijsko krajino. Skupno s tajništvom osrednjega vodstva naše partije je proučevala vprašanja v zvezi s sestavo zakonskega predloga za ustanovitev dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina
Delegacijo so sestavljali: poslan ci Vidali, Beltrame in Franco, senator Pellegrini, sekretar deželnega komiteja Mario Lizzerò,. ter člani Karel šiškovič, Vittorio Drenti in Mario Colli. Sestanka sta se poleg članov vodstva partije udeležila tudi poslanca Santarelli in Tognoni, ki sta izvedenca za regionalistične probleme. Santarelli je tudi član ožjega odbora, ki sestavlja zakonski načrt za deželo.
Na sestanku so poudarili važnost in uspeh pobude komunistične parlamentarne skupine, ki je napravila konec škodljivemu zavlačevanju prO' ti regionalistične desnice in Krščanske demokracije, kar je omogočilo, da pride vprašanje o ustanovitvi avtonomne dežele pred parlament.
Poslanec Santarelli je poročal o delu ožjega odbora, v katerem je predložil popravne predloge zakonskemu osnutku demokrščanskega poslanca Biasuttija, ki ga je parlamentarna komisija vzela za osnovo diskusije, in poudaril stališče KPI, ki je nakazano, v zakonskem osnutku poslanca Beltrameja, in sicer:
1.	Vprašanja deželne ureditve: Trst glavno mesto z nekaterimi resorji v Vidmu; ustanovitev porde-nonske pokrajine; posebna avtonomija in ustanovitev proste cone za tržaško področje ;
2.	zaščita pravic slovenske manjšine v deželi;
3.	zakonodajna pooblastila in finansiranje dežele ;
4.	ustanovitev vsedržavnega solidarnostnega sklada za deželni načrt za gospodarski razvoj in še nekatere osnovne točke.
KPI poudarja nujnost, da je treba ustanoviti peto deželo s posebnim statutom že v sedanji zakonodajni dobi parlamenta, kot pogoj za ustanovitev še drugih avtonomnih dežel v državi in kot važno demokratično
pridobitev. Poleg tega bo KPI vztrajno zahtevala v odboru, da mora delo hitro napredovati in da se mora zaključiti v že določenem roku, tako da se bo razprava v poslanski zbornici začela v prihodnjih dneh.
Na sestanku so tudi poudarili, da je treba v tem trenutku odločno zavrniti v poslanski zbornici, v deželi in v vsej državi napad in škodljive manevre fašistov ter demokri-stjanske desnice proti ustanovitvi dežele, pozvati vse iskrene regionalistične sile, delavce in ljudske množice, naj zahtevajo spoštovanje ustave in sestavo posebnega statuta, ki bo ustrezal potrebam in pričakovanjem prebivavstva.
V prihodnjih dneh bo odpotovala v Rim deželna delegacija slovenskih županov in upraviteljev KPI, ki bo prišla v spremstvu komunističnih parlamentarcev v stik z regionali-stičnimi parlamentarnimi skupinami v Rimu in jim obrazložila vsa vprašanja v zvezi z zaščito pravic slovenske manjšine v okviru posebnega statuta.
Hkrati se pričakuje, da bo v bližnji prihodnosti skupina parlamentarcev KPI obiskala deželo z namenom, da se okrepi regionalistična kampanja v deželi in v vsej državi.
Ko je bil naš list že urejen smo izvedeli, da je odšla v Rim gori o-menjena delegacija. Sestavljajo jo: Marija Bernetič, Franc Gombač, Albin Škerk, Dušan Lovriha, Alojz Pirc in Izidor Predan.
Deželni sestanek slovenskih komunistov
V četrtek, 21. t.m. ob 9,30 bo v Trstu deželni sestanek slovenskih komunistov. Sestanka se bodo udeležili tudi župani, občinski in pokrajinski svetovavci, komunistični parlamentarci in vse dežele in odposlanstvo komunistične skupine poslanske zbornice. Tov. dr. šiškovič bo na sestanku podal poročilo o temi: «Dežela s posebnim statutom in pravice Slovencev».
Na sestanek so vabljeni vsi slovenski tovariši.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Izidi upravnih volitev v Italiji
Kljub vsem napadom je KPI ohranila svoje položaje in jih celo izboljšala
V nedeljo in ponedeljek so bile upravne volitve v številnih italijanskih občinah in v nekaterih velikih mestih kot n.pr. v Rimu, Neaplju, Mariju, Fogii in Pisi, kjer so bile že dalj časa komisarske uprave. V pokrajini Foggia so bile tudi pokrajinske volitve. Za izide vseh teh volitev je vladalo zelo veliko zanimanje, prav gotovo večje kot za volitve same, saj ni bila volivna udeležba kdove kako visoka. Zanimanje za te izide je tem bolj razumljivo, saj so bile to prve volitve po ustanovitvi sredinsko-levičarske vlade. Vendar pa ni prišlo nobenih bistvenih sprememb. Izidi so bili sledeči :
Komunistična partija Italije je prejela skupno 569.635 ali 22,71 vseh odstotkov, PSI 292.147 (11,66%), KPI in PSI (kjer sta nastopili s skupno listo) 1.360 (0,05%), PSDI 124.254 (4,96%), PRI 26.286 (1,05%), radikali 1.786 (0,07%), liberalci 140.553
(5,63%), demokristjani 795.687 (31,73 odst., sicilski krščanski socialci 1.654 (0,06%), monarhisti 215.359 (8,58%), fašisti 249.793 (9,96%), drugi desničarji 54.954 in druge liste 34.022 glasov.
Omenjene stranke so dobile sledeče število sedežev: KPI 339, PSI 170, KPI in PSI (kjer sta nastopili skupno) 7, socialdemokrati 38, republikanci 12, demokristjani 614, liberalci 38, krščanski socialci 9, monarhisti 31, fašisti 73, drugi desničarji 61 (gre za manjše občine) in druge manjše krajevne liste 80 sedežev.
Na prejšnjih volitvah so dobile omenjene stranke sledeče število sedežev: KPI 322, PSI 144, KPI in PSI (kjer sta nastopili skupno) 76, PSDI 17, PRI 10, DC 594, PLI 10, monarhisti 49, fašisti 84 itd.
Na letošnjih volitvah so napredovale sledeče stranke : KPI, PSI, PSDI, PRI, PLI, MSI, nazadovali pa so demokristjani in monarhisti.
Tovariš Togliatti je tako-le komentiral izide nedeljskih volitev:
«Za našo partijo so bile volitve nekoliko težavne zaradi obnovljenega protikomunističnega napada in zaradi skoraj splošne težnje, da bi nas izolirali in porazili.Kljub temu pa so rezultati, ki smo jih dosegli,
daleč od tistega, kar so pričakovali naši nasprotniki. Vsi tisti, ki so računali na naš poraz so bili razočarani. Na Severu in v Srednji Italiji smo dosegli sijajne uspehe. V. Rimu smo v precejšnji meri pridobili na glasovih. Toda še enkrat se je pokazala naša slabost v velikih južnih mestnih središčih. Moč naše partije pa kljub tej slabosti, ki bo morala biti v središču naše pozornosti, ostane bistveno nedotaknjena in v razvoju.
Glede splošnih rezultatov, se lahko ugotovi prehoden in negotov položaj s precejšnjimi izgubami KD, z važnim nepredovanjem liberalcev, z neizpremenjeno desnico in s pomembnim napredovanjem socialdemokratov. Skupni izid izraža torej ume; \jeno težnjo, ki bo utegni la imeti negativen odmev na politični položaj, če ne bo učinkovitega odgovora na poskus desničarskih skupin in centra KD, ki hočejo ta položaj izkoristiti za brzdanje in oviranje kakršnega koli napredka v smeri levice. Potreba, ki se še nadalje ostro postavlja, je v močnem demokratičnem zagonu in v enotni borbi, da bi se zoperstavili odporu in napadom desnice, v .zahtevi, da se uresničijo pozitivne točke vladnega programa in da se izsili resničen preokret na levo».
jPIM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAV^
<
?
<
O
<
oc
<
>
S
o
s
Q
<
Oč
O
0
Ul
ca
S
«A
Ul
1
v»
0
S
S
<
<
S
<
z
<
>
<
X
Ó
1 s Ó
g
o
Of
O
5
oc
0 >-
1
S
Q
<
S
«A
Z
3
Ó
<
J
S
«n
ó
5
o
»-
o
o
Z
<
CQ
Ó
z
5
OL
X
0
1
z
ž
<
s
£
►-
s
s
<
o
«
Ul
ca
<
<
Z
<
<
z
<
tt
p
tù
s
<
12
tZ
o
to
to
w
<
!
to
Ul
a.
<
O
i
ca
5 z
X
6
M
O
s
mj
O
£
u
0 ►“
3
to
3
1
<
POLITIKA
VIDA TOMŠIČ je bila izvoljena za predsednico skupščine Ljudske republike Slovenije. Prejšnji predsednik Miha Marinko je bil na lastno prošnjo razrešen dolžnosti. Marinko je namreč tudi tajnik CK ZKS. Nova u-stava, ki jo sicer šele pripravljajo, ne dovoljuje združljivosti dveh tako visokih funkcij.
Ker je bil dosedanji predsednik izvršnega sveta LRS Boris Kraigher izvoljen za člana zveznega izvršnega sveta (kar odgovarja mestu ministra osrednje jugoslovanske vlade) je bil za novega predsednika izvršnega sveta Slovenije (to je za predsednika slovenske vlade) izvoljen dosedanji podpredsednik Viktor Avbelj.
A. RANKOVIC, podpredsednik izvršnega sveta FLRJ je v sredo prišel na uradni obisk v Italijo. V Rimu je imel važne politične razgovore z najvišjimi predstavniki italijanske vlade.
Rankovič se je sestal tudi s predsednikom republike. Kot se je izvedelo je z italijanskimi državniki razpravljal o gospodarskih, kulturnih in narodnomanj-šinskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
¥
DELEGACIJA albanske vlade je na povabilo poljske vlade prišla na obisk v Varšavo. Delegacija se je udeležila tudi otvoritve poznanjskega velesejma. Albansko odposlanstvo vodi minister za trgovino Nuši.
NEMŠKI REVANŠISTI so i-meli pretekli teden veliko zborovanje v Frankfurtu ob Majni. Pravijo, da se je zborovanja u-deležilo vsaj 250 tisoč oseb. Na zborovanju so se zavzemali za «ponovno priključitev izgubljenih ozemelj v veliko Nemčijo».
Na «častni» tribuni zborovanja v Frankfurtu so bili poleg številnih vidnejših nacistov, bivših veljakov nacistične vlade, tudi nekateri predstavniki fašističnih organizacij, ki so svojčas sodelovale z nacisti v raznih vzhodno evropskih deželah. Med temi so bili zastopniki hrvaških ustašev, madžarskih hortystov, slovaških tisovcev, ukrajinskih odpadnikov in celo kak slovenski belogardist. Vsekakor zelo pestra druščina, ki se, kot kaže, zelo prijetno počuti v bonnski Nemčiji.
m
Z
čo
O
z
z
>
N
5
z
D
O
z
Ò
g
Z
>
S
m
XJ
0 > 2 cn
1
Ui
m
r—
to
O
n
x
0
1
à
p
m
t/»
Ž
2
co
m
Z
C
D
>
m
to
čs
s
>
s
to
to
O
>
>
m
m
■H
33
Z
>
>
z
*
>
>
čn
m
*5
C
<b
>
2
£
2
m
£
33
Z
z
0 <
g
r—•
1
m
AMERIČANI so pretekli teden razstrelili novo jedrsko vele-bombo na Božičnih otokih. To je bila že 17. jedrska razstrelitev na omenjenih otokih. Vele-bomba je bila razstreljena v atmosferi in je imela jakost več megatonov, to je jakost več milijonov ton tritola. Takoj po tej razstrelitvi so Američani napovedali še druge poskuse.
Blaznost ameriških militaristov zares nima nobenih meja več. Zato je razumljivo, da se vedno bolj veča zaskrbljenost v svetu. Vsekakor pa je čudno, da se tisti krogi, ki so dvigali toliko hrupa ob priliki sovjetskih jedrskih poskusov, danes prav malo zmenijo za veliko nevarnost, ki preti človeštvu, četudi na to nevarnost opozarjajo tudi številni znanstveniki.
nM-NNOS-Nmi3a-VAVZSWM-V9Vild-VAX?
15.-6-1962
- 2 • DELO
LIDICE
06 20-letnici nacističnih zločinov
LIDICE. Tako se imenuje neka vas na Češkem. Nekoč je bila to čisto navadna vas in v svetu je v resnici malokdo vedel zanjo. 10. junija 1942 pa je ta vas prešla v zgodovino. Tistega dne se je o njej začelo govoriti po vsem civiliziranem svetu. In vendar, tragično a resnično, prav tistega dne so bile Lidi-ce pokončane. Nacisti so iz maščevanja vse odrasle moške postrelili, žene in dekleta odvedli v zloglasna taborišča, otroke in nedoraslo mladino pa v prav tako zloglasne po-(ujčevavnice, z namenom, da bi iz njih naredili janičarje, hiše pa so z buldožerji popolnoma porušili.
Nacizem je bil premagan. Češko-slovanška je bila osvobojena. Žene in dekleta, ki so preživele grozote nacističnih taborišč smrti, so se vrnile na kraj, kjer je nekoč stala vas. Začele so se akcije za obnovo. Z vsedržavno in mednarodno solidarnostjo je bila nove vas kmalu spet pokoncu. Akcije za izsleditev otrok, ki so bili posejani po raznih nemških deželah, je rodila pozitivne sadove. Mnogo otrok so izsledili ter jih vrnili materam.
Albina Hejmova, najstarejša va-ščanka, ki se je po končani vojni srečno vrnila v nove Lidice, je ta-ko-le opisala grozni junij 1942 :
«9. junija 1942 okrog 11. zvečer so pridrveli podivjani nacisti v vas. Prebudili so nas in spodili na tig sredi vasi. Ukazali so nam, naj vzamemo s seboj denar in druge dragocenosti. To so storili zato, da so se teh dragocenosti lažje polastili. Niti misliti nismo mogli kaj se pripravlja. Preplašeni otroci so jokali. Vsi smo bili prestrašeni. Na vaškem trgu so naš žene in tudi otroke ločili od odraslih moških Odpeljali so nas v šolo, kjer smo ostale do jutra. Kaj je bilo z moškimi tedaj nismo vedele. Zjutraj so nas naložili na zaprte kamjone in odpeljali v Kladno, kjer nas je čaka-
la druga strašna ločitev: otroke so iztrgali iz naših rok. Zatem so nas žene odpeljali v Lodž na Poljskem in od tam v zloglasno taborišče smrti v Kelmno, kjer so mnogo naših sotrpink sežgali v plinskih pečeh.»
Po končani vojni se je izvedelo za vse ostale grozote v Lidicah. Iz gestapovskih arhivov so prišli na dan podatki o grozotah. Obelodanjeni so bili podrobni načrti gestapovcev. Zločine so nacisti sami fotografirali in registrirali. Iz teh podatkov je razvidno, da je bila 10. junija dopoldne tragedija Lidie dokončana. Nad nekdanjo vasjo je zavladala grobna tišina. Gestapovci so po izgonu žena, deklet in otrok, postrelili vse moške. Teh je bilo 163. Iz najdenih slik je razvidno, da nacisti niso prizanesli niti grobovom. Z buldožerji so pomšili celo pokopališče. Tudi pri teh zločinih je sodeloval morilec milijonov Židov, zloglasni Eichmann.
Preteklo nedeljo je bila v novih Lidicah svečana komemoracija, katere se je udeležila velikanska množica ljudi. Na komemoraciji je govoril tudi predsednik republike No-votny.
Aktualni politični problemi
Val aretacij v Španiji
V Španiji se bije vedno hujša politična borba. Diktatorski režim gen. Franca se vedno bolj prepričuje, da se mu majejo temelji. Da bi zavrl napredovanje odporniškega gibanja je ta režim začel izvajati hud teror v vsej deželi. V zadnjih dneh je policija aretirala številne predstavnike opozicije, ki pripadajo raznim političnim skupinam, med katerimi so tudi monarhisti in demokristjani. Vzporedno z aretacijami političnih voditeljev se je začela izvajati tudi v uradnem tisku sovražna kampanja proti antifašistom. Glasilo falange «Ariba» brez razlike napada komuniste, demokristjane, monarhiste in druge, ki izražajo odpor proti vladajočemu režimu.
Med aretiranimi v zadnjem tednu je tudi mnogo delavcev in pripadnikov «Fronte narodne osvoboditve». Aretiranih je tudi več komunistov, ki — kot je znano .— delujejo v ilegali.
Pred kratkim je Francova vlada sprejela vrsto ukrepov proti pripadnikom odporniškega gibanja. Med drugim je sprejela sklep o prepo-
Lidice: trupla 163 moških, ki so jih nacisti ustrelili dne 10. junija 1942
vedi svobodne izbire bivališča. Ta : ukrep omogoča režimu učinkovitej- j ši lov na antifašiste in seveda za- ; vira širjenje ljudskega odpora.
španska republikanska vlada v j izgnanstvu je pozdravila resolucijo, j ki so jo predstavniki opozicije spre-1 jeli na nedavnem sestanku v Mùn-1 chenu in ki med drugim zahteva ponovno vzpostavitev demokratičnih j svoboščin v Španiji.Predsednik vlade v izgnanstvu je pozval svetovno javno ! mnenje, naj solidarizira s španski-1 mi antifašisti, španske republikance ; v izgnanstvu pa je pozval, naj začnejo akcijo solidarnosti, da bi podprli opozicijo v Španiji.
Pogajanja za
proizvodno nagrado
Pogajanja za proizvodno nagrado I 1 za tekoče leto so še daleč pred i ugodno rešitvijo. To velja zlasti za | predilnici v Podgori in v Ronkah. Tudi pretekli teden je bilo več se- : Stankov sindikalnih predstavnikov Z vodstvi omenjenih industrijskih ! podjetij. Toda do kakega zbližanja med zahtevami delavcev in ponud-; bami delodajavcev še ni prišlo.; Delodajavci še nadalje vztrajajo v pripravljenosti, da izplačajo delav-| , cem po 16.000 lir letne proizvodne, j nagrade, kar pa vse sindikalne or-: j ganizacije odklanjajo. Slednje zahtevajo mnogo višje nagrade zlasti! j za tiste delavce, ki imajo odgovor- ] nejša mesta ali pa opravljajo zdra-; 1 vju škodljiva dela. Obenem zahte-: ; vajo tudi zmanjšanje delovnega ča- ! sa v nekaterih oddelkih.
Ker delodajavci ne kažejo nobe- j nega razumevanja za te upravičene zahteve delavcev, katere tolmačijo sindikalni predstavniki, je goriška Delavska zbornica pozvala tekstilce, naj bodo pripravljeni na stavko.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooOoooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooroooooooooooooooooooooooooooooo
Dr. K. Šiškovič
illoga KPl u življenji

IV.
Ko gre za osvetlitev delovanja in zadržanja komunistov do narodnostnega vprašanja v naših krajih, ne smemo nikoli pozabiti, da je treba poudariti vlogo komunistične partije na splošno, ker se je v Julijski krajini in Istri, prav posebno za časa druge svetovne vojne, srečala akcija KPl z akcijo KPJ. Ta akcija in njeno prepletanje je imela kot osnoven cilj zlom fažizma in istočasno tudi rešitev vprašanj, ki so se pojavljala v zvezi z obstojem narodnostno mešanega o-zernlja.
Po vojni akcija komunistične partije, ki je v naših krajih dobila druga imena zaradi naglih sprememb v ozemeljskih razmerah, ni bila nikoli v nasprotju z načelom, da se morajo omogočiti čim večje pridobitve na področju enakopravnosti vseh tu živečih narodnosti. To nam dokazujejo povojna leta, ko so se široke množice strnile okrog komunistične partije in pod njenim vodstvom vodile boj za ohranitev in poglobitev pridobitev narodno osvobodilne borbe, za zlom ostankov fašizma, proti naraščajočemu pritisku reakcionarnih in nacionalističnih sil, ki so dvigale svojo glavo pod okriljem anglo-ameri-ških okupacijskih oblasti, katere
so že skoraj od začetka stale na pozicijah hladne vojne in skušale z vsemi možnimi sredstvi onemogočiti razvoj in napredovanje ljudskega gibanja. Tudi borba za ustanovitev Svobodnega tržaškega o-zemlja, ki jo je komunistična partija dosledno vodila do trenutka, ko je prišlo do kompromisne rešitve v Londonu, je bila v bistvu naprednega značaja in je bila na liniji uveljavljanja enakopravnosti obeh tu živečih narodnosti. Ne glede na vse težke probleme, ki so se v povojni dobi postavljali, komunistična partija ni nikoli pozabila mobilizirati svoje sile za zagotovitev nemotenega obstoja in razvoja Slovencev, ker je bilo tudi to eno izmed nerešenih vozlov povojnih razmer ne samo zaradi naraščajočega vpliva reakcionarnih in konzervativnih sil, ki so si našle v krščanski demokraciji politični pokrov za svoje delovanje, pač pa tudi zaradi razbohotenega vpliva nacionalizma, ki je že zopet v okviru hladne vojne in antikomunizma vodil ostro gonjo proti «tujerod-cem»» in z istimi gesli kot za časa fašizma negiral slovenski narodni skupnosti osnovne demokratične pravice in svoboščine.
Gotovo pa je, da je bilo po vojni zelo težko rešiti vprašanje ozemelj-
ske pripadnosti na mešanem o-zemlju, prav posebno še, ker se nobenemu narodu ne more in ne sme odrekati pravica, da si želi pripadati svoji narodni državi. To vprašanje se lahko reši samo v duhu strpnosti, ker gre predvsem za antinomijo med nacionalnimi interesi ene in druge narodnostne skupine, saj je nemogoče ločevati elemente različne narodnosti zaradi njihove komplicirane ozemeljske prepletenosti. Na vsak način so se dogodki razvili tako, da je del Slovencev ostal pod Italijo.
Kljub temu je treba poudariti, da so se tokrat Slovenci znašli v pogojih bistveno druge Italije. Ta je zrasla iz narodno osvobodilnega boja, ki je bil značilen zaradi široko zasnovane antifašistične fronte. Po vojni pa so se pojavile na političnem pozorišču v deželi velike, močne, borbene delavske stranke in so se vsi koraki naprej v smeri demokracije napravili v teku odločnih in odločilnih bojev delovnih množic. Navzlic kapitalistični restavraciji in ponovni obnovi konzervativne in reakcionarne fronte, katere jedro je bilo od leta 1947. dalje krščanska demokracija, se je Italija javljala kot dežela, v kateri je bilo nemogoče več misli-
ti na avanture nacionalističnega i4 imperialističnega tipa, na vračanji e v čase predfašistične dobe. Pra',| ši zaradi tega so se javljali in se jav- u Ijajo čedalje boljši pogoji za usmeritev dežele po poti razvitejše W n globlje demokracije in svobode, j d
Pri tem pa je treba poudariti, ds {! je ostalo nerešeno prav vprašanj4) v, enakopravnosti slovenske narodne1 stne manjšine, čeprav se je marši' tl kaj pozitivnega storilo za francò pj sko in nemško manjšino. Ne bortK raziskovali vzrokov tega globoKČ g( nedemokratičnega pojava, ker l>*j to tema, o kateri mislimo govorih' Dejstvo pa je tu in precej trmastoi |j Vprašanje torej ni bilo rešeno; S kljub temu da obstajajo formah1! 1 instrumenti za njegovo rešitev: m1 i rovna pogodba, deklaracija OZ^ I republiška ustava, londonska sp47 Sj menica.
Zato je bilo pričakovati, da 1l£ ■ bo komunistična partija opustil 9 svoje borbe za odpravo tega velfl 9 kega protislovja v novem življenj111 a ki se je javljalo po zmagi nad n3’ j cifašizmom, ter dosego enakopra'f' a nosti Slovencev tudi v najhujš^ ^ časih reakcionarne obnove, ki 'f: S lahko časovno omejimo med letol'1 n 1948. in 1953.
(Dalje prihodnjič)
DELO • 3 -
Šolsko leto gre h koncu. Čez približno dva tedna bo večina učencev «spravila» šolske knjige in odšla na počitnice. Za nekatere pa bosta prihodnja dva in še nekaj naslenjih tednov največja preizkušnja. Tu mislimo na tiste ki bodo polagali izpite.
Skoraj vse slovenske osnove in tudi nekatere srednje in strokovne šole, tako na Tržaškem kot na Goriškem, zaključujejo šolsko leto s kulturnimi prireditvami. O nekaterih prireditvah smo že objavili poročila, bi so nam jih poslali naši sodelavci. O drugih pa verjetno ne bomo mogli Poročati, ker nas nanje nihče ni opozoril. Zato nam bravci tega ne smejo zameriti. Pripominjamo pa, da bi bilo prav, ako bi o vseh, prav vseh prireditvah kaj napisali. Še tako skromna prireditev je važna manifestacija naše šole.
Opčine: Veseloigra «Plastika» v izvedbi igravske skupine nižje industrijske strokovne šole
Prejšnjo nedeljo je bila zelo uspela prireditev nižje industrijske strokovne šole na Opčinah. Vršila se je v openskem Prosvetnem domu. Program je bilo zelo pester. Veseloigra «Plastika» je zelo ugajala številnemu občinstvu. Prav tako je ugajal tudi šolski pevski zbor.
Mi vemo, da je organiziranje takih prireditev združeno v velikimi napori, zavedamo se tudi dejstva, da so šolski rezultati važnejši od bulturni prireditev, toda vseeno si dovoljujemo pripomniti, da bi bilo Prav ako bi take prireditve, kot je bila prireditev openske nižje industrijske strokovne šole po možnosti tudi ponovili. Prav na Opčinah marsikateri ljubitelj slovenske šole ni mogel v prenatrpano dvorano Prosvetnega doma, kar je zares velika škoda.
Preteklo nedeljo je bila uspela prireditev osnovne šole v Nabrežini. Program je bil zelo pester. Med drugim je bila na sporedu tudi
Trebče: Šolski pevski zbor. O prireditvi v Trebčah smo obširneje poročali že v prejšnji številki
enodejanka «Sirota Jerica». Škoda je le, da se je prireditev vršila v s°li, ker v Nabrežini še n; ustrezne prosvetne dvorane. Vsekakor je bil nspeh zelo dober.
Tudi barkovljanska osnovna šola je imela v nedeljo svojo zaključ-n° prireditev. Na sporedu so bili razni prizorčki, ki so številnim gle-^avcem zelo ugajali. Vendar pa prireditve mestnih šol ne pridejo do Pravega izraza. Mi smo že svoj čas predlagali, naj bi mestne šole pripra-Vlle skupno prireditev v eni izmed večjih dvoran. To bi bil prav gotovo velik dogodek za vse naše šole in tržaška slovenska javnost bi ga prav I gotovo toplo sprejela. Taka prireditev bi prav gotovo imela velik odmev hidi v širši javnosti. Zalo priporočamo šolnikom, naj na to pomislijo
! Prihodnje leto.
Šola v Zgoniku je imela svojo prireditev v soboto zvečer. Pester ! govorjeni in pevsko-glasbeni spored je številno občinstvo toplo pozdravilo.
O drugih prireditvah bomo še poročali.
Zgonik: šolski pevski zbor
«15.-6-1962
Goriška kronika
Otvoritev prenovljenega
dijaškega doma
V nedeljo so v Gorici otvorili prenovljen slovenski dijaški dom.
Otvoritvene svečanosti so se udeležili številni predstavniki slovenskih organizacij iz vse dežele, predstavniki oblasti — med katerimi so bili tudi goriški prefekt, predsednik pokrajinskega sveta in župan — predstavniki šolskih oblasti in seveda tudi številni drugi ljubitelji slovenske šole.
Predsednica Dijaške matice Marija Bogataj je imela ob tej priliki nagovor, v katerem je med drugim poudarila pomen, ki ga ima dijaški dom za slovensko srednješolsko in tudi osnovnošolsko mladino na Goriškem. Krajši nagovor je imel tudi goriški prefekt.
Dijaški dom je zelo lepo in smotrno urejen. Gojenci se bodo v njem prav gotovo prijetno počutili. Ravnatelj Peter Sancin nas je med razkazovanjem prostorov in opreme seznanil tudi z vzgojnimi metodami, ki jih bodo uvedli v zavodu. Vodstvo teži za tem, da v ce-
loti odpravi ostanke starih vzgojnih metod in takoimenovanega ka-sarniškega življenja.
V zavodu je prostora za 75 notranjih in 35 zunanjih gojencev. Vsak gojenec bo imel svojo omaro za obleke, in svojo mizico za štu-diranje v učilnici. V vseh prostorih so napeljane zvočne naprave, po katerih bodo predvajali tudi glasbo, zlasti v jutranjih urah, tako da bo življenje gojencev čim bolj prijetno in domače. Vsa oprema, od postelj, stenskih omar, omaric za knjige, omaric za čevlje pa do higienskih naprav je zelo moderna. Vsi prostori bodo ogrevani s centralno kurjavo in v kopalnicah bo vedno tudi topla voda. Tudi druge pritikline zavoda bodo zelo sodobno urejene. Tu naj omenimo telovadnico in športno igrišče.
Goriški Dijaški matici, ki je nedvomno z veliki napori in žrtvami uspela uresničiti tako lep načrt, tudi mi naj iskrenejše čestitamo z željo, da bi v zavodu našlo svoj drugi dom kar največ gojencev.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc
Za naše kmete
Zakaj gnojenje ne pomaga
Večkrat kdo pravi, da na zemlji, ki jo obdeluje, niti najmočnejše gnojenje nič ne zaleže. Trdi, da dobro ve, s kakšnimi gnojili in kako mora gnojiti, češ zemljo je dal preiskati. Tudi živinorejci pogosto tožijo, da jim slabi živina, čeprav jo dobro krmijo. Vedo sicer, da utegne biti krma pomanjkljiva, saj so že večkrat slišali, da v travniški zemlji primanjkuje fosfora. Zato so gnojili s fosfornimi gnojili, da bi krma vsebovala vse snovi, potrebne za zdravje živine. Prepričali so se lahko, da je res precejšen razloček med krmo in krmo, čeprav ni očiten kar tako na pogled. Vendar tudi z dobrim gnojenjem travnikov niso mogli preprečiti nekaterih motenj pri živini.
Nekdaj, ko so bili pri nas ljudje še zelo nezaupljivi do tovarniških gnojil, čeprav so se nekateri zelo navduševali nad njimi spričo izrednih uspehov gnojenja zlasti na travnikih že ob koncu prejšnjega stoletja, so se tu in tam začele širiti tudi govorice, da se bo n. pr. zaradi gnojil zemlja izčrpala, dalje da so gnojila strupena in da vplivajo na okus pridelkov in še mnogo podobnih čenč. Dandanes kaj takšnega pri nas nihče več ne govori in ljudje so že pozabili, kaj vse jih je nekdaj begalo. Vendar s tem ni rečeno, da že znajo povsod brez pomoči strovnja-kov pravilno uporabljati gnojila.
Strokovnjaki sicer govorijo o «mikroelementih» kdaj pa kdaj, tako da ta beseda ni popolnoma tuja tudi preprostim pridelovavcem. Vendar tem snovem, ki bi jih moralo biti v zemlji v izredno majhnih količinah, le v sledovih, na splošno kmetje še ne pripisujejo dovolj velikega pomena. Prav zaradi tega, ker gre za izredno majhne količine snovi ali posameznih prvin, kovin, raziskovanje terja veliko natančnost in zelo mnogo znanstvenega dela. Raziskati je treba ne le, katere posamezne snovi v najmanjših količinah potrebujejo določene vrste kmetijskih rastlin in katere snovi prav tako v najmanjših količinah so potrebne živalim v krmi, marveč tudi, v katerih zemljiščih «nekaj manjka». To pa je že trajna nalo-
ga: ugotavljanje, ali zemlja vsebuje vse potrebne snovi, ne pa le tiste, ki jih imenujemo rastlinska hranila in ki jih zemlja dobiva z gnojem in gnojili. To raziskovanje se še ni tako razvilo, da bi bilo dovolj smotrno in da bi že moglo vplivati na obdelovanje.
Toda gnojenje še ni vse, čeprav je največjega pomena. Pomembna naloga je tudi ugotavljanje, ali zemlja vsebuje dovolj nujno potrebnih snovi v sledovih, mikroelementov. Posamezne prvine v majhnih količinah so pomembne kmetijske rastline. Teh snovi pa ni mogoče vselej in v vseh primerih nadomestiti z gnojili! Tu je odgovor, zakaj tudi najmočnejše gnojenje v vseh primerih ne pomaga, škodljive posledice pomanjkanja bora se n. pr. kažejo marsikje. Tako n. pr. ni mogoče pridelati sadja, če sadno drevje ne dobi bora v zemlji. Za sadno drevje so velikega pomena še nekatere drage prvine, n. pr. mangan, zlasti za češnje. Ce češnji primanjkuje mangana, postaja listje pisano in hitro odpada med rastno dobo. Ko so drevo poškropili s škropivom, ki je vsebovalo mangan, je hitro ozdravelo. Ugotovili so, da je mangan zelo potreben tudi za oves. Ce so oves sejali na zemljiščih, ker ni bilo mangana, se je posevek hitro začel sušiti, preden so se rastline popolnoma razvile.
Kako škodljivo je pomanjkanje kobalta, so ugotovili v živinoreji. Teleta, ki so se pasla na pašnikih, kjer trava ni vsebovala kobalta, najsi je bila še tako lepa ter sočna, so se slabo razvijala.
Tako bi lahko naštevali še dolgo, kje in kako se pokažejo škodljive posledice, ko v zemlji primanjkuje posameznih prvin v sledovih.
«V tednu naše knjige, od 14. do 20. junija, vam nudimo od 10 do 50% popusta na vseh slovenskih knjigah, razen šolskih. Izkoristite izredno priliko! Obiščite nas!
TRŽAŠKA KNJIGARNA ul. Sv. Frančiška 20 Trst - Telef. 61-792
5ALET-PETJE-FOIKIORA-KNJIGE-REV.IIE.KINO
UJ
S
O
2
<
o
0
p
UJ
UJ
Ì
CK
UJ
s
I-
1 < O
m
>
<
N
<
QÉ
5
O
Ó
Z
S
UJ
UJ
£
o
*
<
OČ
O
0
UJ
UJ
UJ
1
oc
Ul
S
t-
i
<
O
UJ
>
<
N
<
OC
g
O
Ó
IčuMuui
o
0
1 > H t/»
> £ ò >
KUBA uspešno odpravlja £ nepismenost. Poročilo, ki ga ? je pred kratkim objavilo mi- Jj nistrstvo za prosveto, pravi, m da se je leta 1961 v okviru
akcije kubanske vlade in mednarodne organizacije UNESCO naučilo pisati in brati 707.000 odraslih Kubancev. Pred to kampanjo je bilo na Kubi okrog 970.000 nepismenih ljudi.
Rezultati te kampanje so torej že zelo veliki. Nepismenost na Kubi je sedaj približno taka kot n. pr. v Švici ali Franciji. V kampanji za odpravo nepismenosti na Kubi je sodelovalo 271.000 prostovoljnih učiteljev.
V KARLOVIH VARIH na Češkem je v teku tradicionalni mednarodni filmski festival. Letos je na njem zastopanih 43 držav, med katerimi so — tokrat prvič — tudi ZDA. To je že 13. tovrstni festival.
Razveseljivo je, da so na tem festivalu zastopane tudi mlade afriške in azijske države ter nekatere države Latinske Amerike.
Tudi Italija se udeležuje tega festivala in sicer s filmom : «Giorno per giorno disperatamente». Festivalski organizatorji pa so povabili Italijo naj bi prikazala tudi filma : «Accatone» in «AH’armi siam fascisti!».
SLOVENSKE knjižne založbe obetajo za letos izid več pomembnih izvirnih del. Založba «Mladinska knjiga» bo izdala knjigo o Primožu Trubarju, ki jo je spisal Mirko Rupel. S tem bo izpoljnjena občutna vrzel na področju literature o življenju in delu domačih pisateljev, saj je bil prav Trubar «oče slovenske književnosti».
Državna založba Slovenije je že izdala monografijo o slovenskem akad. slikarju G. A. Kosu. To delo spada med publikacije, ki imajo v resni-“ ci izjemno mesto, saj sega da-g leč čez obzorje vsakdanje za-' ložniške prakse.
Svojevrstna in zanimiva je tudi knjiga «Sredi pušk in bajonetov», ki jo je napisal avtor istoimenske in zelo znane partizanske pesmi Milan Apih. To je knjiga dokumentarnih spominov in je namenjena predvsem mlajšemu rodu, da bi bolje spoznal razmere, napore in čas, ko se je kovala tudi njegova usoda.
V Tržaški knjigarni je v teku «teden knjige». Značilnost «tedna» je v tem, da prodajajo knjige po občutno znižanih cenah.
400 mladih izvajavcev, o-trok in mladincev, je sodelovalo na veliki kulturni prireditvi, ki je bila prejšnjo nedeljo v Postojni. Spored je bil zelo pester, saj je obsegal 16 točk. Prireditev, ki sta jo organizirala koprski okrajni in postojnski občinski svet «Svobod» in prosvetnih društev, je bila kulturni prikaz življenja in dela ter vsega tistega, kar mladina ustvarja v otroških vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v tovarnah in na vask To je bil posnemanja vreden prikaz dosežkov, ki so obenem tudi dokaz ljubezni in veselja do ljudsko-prosvetnega ustva- 2 rjanja.	g
5-VliOT)nOJ-3ri3d-J.3TVa-il3IV3i-VaSVTO-3/:.
XORA.KNJIGE-REVJIE-KINO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA-TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KFNO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA-TEATER-BALET-PETJE-FOIKLORA-KNJIGE-REVJIE-KINO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA-TEATER-BAIET-PETJE-FOLKIORA-KNJIGE-REVJIE-KINO-ODI
<4-
15.-6-1962
DELO • 4
Iz Trsta
Tovariš Sema
je bil ponovno obsojen
Sekretar avtonomne tržaške federacije KPI tov. Paolo Sema je bil ponovno obsojen na pet mesecev zapora pogojno. Obsodbo je že pred časom izreklo tržaško porotno sodišče.
Tovariš Sema je bil obtožen, da je na javnih shodih KPI, po krvavih dogodkih v Reggio Emili! julija 1960, žalil italijanske oborožene sile. To seveda ni bilo res, res pa je bilo, da se je tedaj v Italiji bila zelo resna bitka za ohranitev demokracije, ki je bilo prav tedaj v zelo veliki nevarnosti, in v bitki so zmagale demokratične ter antifašistične sile, Tambronijeva vlada, ki je bila deležna podpore fašistov, pa je morala odstopiti.
Branilec obtoženega sekretarja federacije tov. Pogassi je vse to bogato dokumentiral in spodbil trditve obtožnice. Dokazal je tudi, da so bila pričevanja proti obtožencu protislovna. Zahteval je spoštovanje pravice državljanov, da lahko kritizirajo tudi določene ukrepe vlade in poudaril, da so v okoliščinah, ki so obstajale julija 1960 antifašistični državljani imeli vso pravico braniti pridobitve odporniškega gibanja in se boriti proti poskusu, da bi prišlo v republiki, ki je sad tega gibanja, do polfašistične diktature. Sodišče je opozoril tudi na dejstvo, da so bile že v prejšnjih časih razveljavljene podobne obsodbe. Toda vsega tega prizivno sodišče ni upoštevalo in je potrdilo obsodbo, ki jo je že prej izreklo porotno sodišče.
Potrditev obsodbe proti sekretarju tržaške federacije naše partije je ustvarila v vrstah tržaških komunistov in antifašistov zelo mučen vtis. in res je ta obsodba zelo resna. Tembolj je resna ker je bila izrečena proti antifašistu, ki je branil pravice, zaščitene z ustavo.
Medtem ko je bil antifašist Sema obsojen ker je grajal tiste, ki so zakrivili prelivanje krvi v Reggio E-milii, so bili tisti, ki so to prelivanje krvi izvršili, odlikovani od sredinsko-levičarske vlade. Medtem ko je bil tov. Sema obsojen ker je branil demokracijo in republiško Ustanovo, so bili oproščeni fašistični pobalini, ki so vodili šovinistične protislovenske napade v Trstu in povzročili vrsto huliganskih dejanj. Medtem ko je bil tov. Sema kot antifašist obsojen, so bili v Rimu oproščeni fašistični napa-davci, v Gorici pa fašisti zahtevajo, naj bi dve izmed mestnih ulic imenovali po padlih pripadnikih fašističnih skvader, ki so se borile proti partizanom za časa zadnje vojne.
Tovariš Sema in avtonomna tržaška federacija KPI sta po obsodbi, ki jo je izreklo sodišče prejela številne izraze solidarnosti. Med drugim so tudi slovenski aktivisti zbrani na svojem sestanku preteklo soboto poslali tov. Semi solidarnostno izjavo in protest proti krivični obsodbi.
Te dni je tržaška federacija KPI objavila poseben lepak, s pozivom antifašističnim in demokratičnim množicam, naj protestirajo proti krivični obsodbi, učvrstijo antifašistično enotnost, zahtevajo razpust MSI in odvzem orožja policiji, ko vzdržuje javni red med delavskimi manifestacijami. V omenjenem lepaku je izražen tudi protest proti odlikovanju, ki ga je predsednik republike podelil skvadristu Baronci-niju.
Naše zahteve
(Sl. strani)
V krajih, kjer prebivajo Slovenci, je celo prepovedano, da bi se poleg italijanskih krajevnih napisov postavili tudi slovenski.
Italijanski državljani slovenske
narodnosti se ne smejo obračati v svojem materinem jeziku na politična, upravna in sodna oblastva niti ustno niti pismeno.
Ker so podpisani prepričani, da tolmačijo upravičene zahteve italijanskih državljanov slovenske narodnosti, prosijo, naj se izda zakon, ki bo primerno zaščitil slovensko narodno itno skupnost v bodoči deželi Furlaniji-Julijski krajini, kot med drugim predvideva člen 6 ustave.
Republika ne more različno ravnati z različnimi jezikovnimi manjšinami v okviru države, še manj pa sme delati razlike v okviru iste narodnostne skupnosti, kot na primer med tržaško, videmsko in go-riško pokrajino.
Zaščitna zakonska določila naj imajo enak učinek za vse Slovence I brez diskriminacij in stopenj.
Zato podpisani zahtevajo, naj vlada in parlament v deželnem statutu podrobneje določita vsa zakonska določila za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, posebni statut pa naj zlasti predvideva:
1.	da pripadniki slovenske narodnostne skupnosti smejo svobodno uporabljati svoj materin jezik v osebnih in uradnih odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi s pravico, da dobijo v svojem jeziku tudi odgovor, dokumente in potrdila;
2.	da se v organikih deželnih, pokrajinskih in občinskih uradov določi primerno število funkcionarjev, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik ;
3.	da se slovenski narodnostni skupnosti na vsak način zajamči primerno predstavništvo v deželnem svetu in v komisijah ter organih, ki obravnavajo gospodarska in kulturna vprašanja, katera zadevajo Slovence;
4.	da se na področjih, kjer prebivajo Slovenci, uvedejo poleg italijanskih krajevnih napisov tudi slovenski ;
5.	da se vzgojnim, kulturnim, socialnim in športnim organizacijam narodnostne manjšine zajamči ena- . kopravno ravnanje tudi, kar zadeva uporabo prosvetnih zgradb in drugih naprav ter radia in kar zadeva pomoč iz javnih skladov;
6.	da se ne smejo v ničemer spreminjati obseg pokrajin in občin z namenom, da se prejudicira narodnostna sestava omenjenih enot;
7.	da se razveljavijo zlasti: a) kr. odlok od 9. 7. 1939 štev. 1238, člen 2 ; b) zakon od 7. 4. 1927 štev. 494; c) člen 137 kazenskega postopnika, II. in III. odstavek; d) člen 122 civilnega postopka.
Voščila
Tovarišu Antonu Afriču iz Podlonje rja pri Trstu, ki je te dni slavil šestdesetletnico rojstva, pošiljajo tovariši iz podlonjerske sekcije KPI in prosvetnega društva «Zvezda» najiskrenejše čestitke, katerim se pridružuje tudi «Delo».
Šolske razstave
V petek, t. m., se ob 9. uri zjutraj otvori razstava risb, ki so jih pripravili dijaki Nižje srednje in Strokovne šole v Gorici.
Razstava bo v šolskih prostorih Nižje srednje šole v ul. Randaccio 10 in ostane odprta za občinstvo do konca meseca — vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Industrijska strokovna šola v Dolini vljudno vabi na razstavo risb in ročnih del svojih učencev in učenk, ki bo odprta v nedeljo 17 t.m. in v ponedeljek 18..t.m. v šolskih prostorih.
Iz Gorice
Fašistične provokacije
15. maja so na goriškem pokopališču pokopali telesne ostanke nekega podoficirja zloglasne fašistične enote «X. Mas», ki je padel v bojih s partizani na Trnovski planoti leta 1944. Podoficirja, ki se je imenoval Giorgio. Agostini, je fašistična vlada v Salò odlikovala z zlato medaljo. Pogreba na goriškem pokopališču so se udeležile razne bojevniške in fašistične organizacije s številnimi zastavami. Na veliko začudenje se je omenjenega pogreba udeležil tudi goriški župan. Na pokopališču je stal zraven pokrajinskega šekretaria MSI, t. j. zraven človeka, ki je v goriškem mestnem svetu grozil, da bo razbil spomenik padlim partizanom, če ga bodo postavili v Gorici. (Kot je znano so postavitev tega spomenika predlagali komunistični svetovavci). Pogreb fašista Agostinija je imel izrazito fašistični značaj. Tudi zato je bila tem bolj neumestna navzočnost prvega občana goriškega mesta.
V zvezi z vsem tem sta komunistična svetovavca v goriškem mestnem svetu Battello in Bergomas
I predložila interpelacijo, o kateri smo | že v eni izmed prejšnjih številk poročali. Toda kako je na to interpelacijo odgovoril župan? Odgovoril je rekoč, da je njegova udeležba na pogrebu padlega bojevnika v skladu z državljanskimi in krščanskimi čustvi. Seveda je zavrnil kritike naših občinskih svetovavcev in tako že enkrat dokazal, da noče razumeti nove stvarnosti.
Zelo čudno pa je, da mimajo k temu nič kaj pripomniti socialdemokratski zavezniki in niti predstavnik goriške SDZ odv. Sfiligoj, ki podpira 'goriško občinsko upravo.
Jasno je, da vse to opogumlja fašiste. Da je tako so pred kratkim potrdili tudi s tem, da so predložili zahtevo, naj bi se dve goriški mestni ulici imenovali po pripadnikih fašistične «X. Mas», ki sta bila odlikovana z zlato medaljo in sicer po gori omenjenem Agostiniju in po majorju Rizzattiju, (bratu de-mokristjanskega senatorja), ki je padel kot nacistični kolaboracionist
v Rimu.
I. C.
oooot^ooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooo
Prenovljeni slovenski dijaški dom v Gorici. Dom se nahaja na Sveto-
gorski cesti št. 84
Zlonamerno
polvarjanje
dejstev
«IL GAZZETTINO» LAŽE. Tako sm\ zapisali v naši prejšnji številki. In z® res laže. To ponavljamo tudi danes.
Med drugim je «Il Gazzettino» poro čal, da je naše «Delo» začelo napadati Neodvisno socialistično zvezo. Da j‘ to iz trte zvito so se lahko prepričali vsi bravci našega lista, ki je glasile KPI za slovensko narodno manjšino ifi | ne glasilo deželne federacije, kot je po ročal demokristjanski dnevnik.
Isti dnevnik ve povedati tudi, da j‘ po predvidevanjih poslanca Vidalije pomenil obisk Ivana Regenta v Trstl{ začetek etape likvidacije Neodvisne socialistične zveze. Nekaj takega naš pc\ slanec ni nikoli izjavil
«VITA NUOVA», škofijsko glasilo Katoliške akcije je v eni izmed zadnjih številk napadlo devinsko nabrežinsko demokratično občinsko upravo ker nm sprotuje organiziranemu in načrtnemu etničnemu spreminjanju obalnega pasih ki spada pod tamkajšnjo občino. V' c pravitelje občine obtožuje rasizma, ra] s sističnih pojmov in zaostalosti v žal 1 lastnem obdobju, ko so ljudi delih l in katalogirali kot drugovrstno raso ; (seconda razza). List skuša uganjati i politikanstvo in prikazovati voditelju : dcvinsko-nabrežinske občinske uprava i kot zagrizene sovražnike italijanskega i ljudstva, kar, seveda ne odgovarja rc\ s snici. Tako pisanje pomeni požvižgat1 se na pravice, ki so v skladu z de\ ' mokratičnimi koncepcijami o manjši- i ni, požvižgati se na določila londonske'] ga memoranduma in posebnega sW' ( tuta, kakor tudi na 6. člen republiški ustave, ki ščiti obstoj in razvoj nM rodnih manjšin. Zato ima tako pisal nje katoliškega lista izražiti fašistični značaj, ki podžiga protislovensko nif' žnjo, omogoča izgrede proti Slovencem, opomumlja fašiste, škoduje razvoju demokracije in mirnega s ožiti*- * med tukajšnjim prebivavstvom.
Kako tolmači devinsko-nabrežinskU, j občinska uprava problem beguncev izželo jasno obrazložil Župan škerk n [ članku, ki smo ga na uvodnem mestih objavili v eni izmed naših prejšnjih številk. Zato piscem tednika «Vith. Nuova» — in še komu drugemu, ki st-ravna po navdihih omenjenega listh — svetujemo, naj omenjeni članek p0, zorno preberejo.
i I
l
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo £
Jz Rajblja	\
Izkoriščanje rudnika in
Rajbeljski rudniki, s svojimi bo- I gatimi rudami, so svetovno znani.
V teh rudnikih izkopljejo dnevno o- | krog dvesto ton «svetlice» ali «bende», kakor jo imenujejo Italijani. Šele pred kratkim so ugotovili, da vsebuje «svetlica» dobro količino, «germania», ki je nov mineral neprecenljive vrednosti. Pravijo, da stane vsak gram tega minerala od 250 da 300 tisoč lir. To se pravi, da imajo izkoriščevavci astronomske dobičke.
Kdo upravlja in izkorišča rajbelj-ske rudnike?
Leta 1956 je dala država rudnike
v najem družbi «Pertusola», to je družbi španskih in francoskih kapitalističnih mogotcev. Baje ima tudi Vatikan veliko delnic te družbe.
Letos zapade pogodba o koncesiji, ki jo je sklenila država pred sedmimi leti. Zato se nam zdi umestno, da o rajbeljskem rudniku spregovorimo nekaj besed.
Zavedajoč se velikih dobičkov, ki jih ima družba pri izkoriščanju rudnika, bi želela, kar je razumljivo, obnoviti pogodbo za nadaljnjih sedem let.
Zanimivo je, kaj mislijo o tem
vprašanju sindikati, napredne stranke in delavci ki so zaposleni v rudniku. Povsem je razumljivo, da so proti vsakršni koncesiji. Družba «Pertusola» ni napravila nič, da bi izboljšala življenjske razmere delavcev. Nasprotno, še poslabšala je te razmere. Poslabšala je tudi delovne pogoje. Stroji in druge rudniške naprave so zastareli in ne odgovarjajo zahtevam sodobne tehnike. Z nečloveškim izkoriščanjem delavcev je družba povečala velike dobičke, istočasno pa zmanjšala število delovne sile. Leta 1956 je bilo v rudniku za-jroslenih 840 delavcev, danes pa jih je le še 586. V tem času je prišlo tudi do povečanja nesreč pri delu, predvsem zaradi pogrezanja terena. Delavske mezde so nizke. Rudarji, ki delajo v rovih in so stalno v veliki nevarnosti za življenje, dobivajo povprečno po 65 tisoč lir na mesec, tisti, ki delajo na površju pa prejemajo kvečjemu po 50 tisoč lir na mesec. To so bedne mezde, ki nikakor ne zadoščajo za dostojno življenje delavcev in njihovih družin. V belgijskih in francoskih rudnikih znaša povprečni mesečni za služek delavcev okrog 200.000 lir.
To zelo zgovorno potrjuje, da družba, ki ima koncesijo nad rudniki,
rudarjev
in ima od njih velikanske dobički ne daje delavcem niti drobtinic. Za ! ^ to je povsem razumljivo, da so de; lavci proti vsaki nadaljnji obnovitvi P koncesije. Seveda bi se morala via; s da zavedati dejstva, da s takim* * * * * v koncesijami dela proti koristim da l' lavcev in končno tudi proti koristid1 l’ skupnosti.
Naj boli pametna rešitev bi bila ^ ako bi država prepustila rešitev ta -ga vprašanja deželni ustanovi, ki boj t|
kot upamo, kmalu postala stvarnos1 Ta ustanova pa bi morala upošta vati zahteve in koristi delavcev.
IZIDOR PREDAN
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047.
Tiska : Tipografia Riva - Trsi ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir.
Cena oglasov po dogovoru
v
. h
Si
h ' 17
«
Si
Š|
g
v
h
Si
f.
s