List 16.
Odgovor na opombo ozir mlinov na sapo in na pristavek.
Hvala lepa Vam, gosp. Ložan , za to,  kar  ste  v 12. listu ,,Novic44 pisali,  kjer ste očitno pokazali koristnost ta-
kih mlinov,   in ste ravno s tem marljivo obračali   vodo  na moj mlin.
Tudi ob velikih vodah se mlini stavijo; ravno tako ne sme močna burja v tej zadevi koristnih naprav overati in ne zatreti poguma, temveč človeka bolje izbistriti, da ne stavi mlina na sapo v takih višavah , kjer sapa preserdito razsaja in kamor je tudi pot prav trudljiv. Gledati na okol-šine, in pa previdne razumnosti je tudi treba pri navadnih mlinih. Majhen potoček, ki z višave čez veliko in lahno kolo teče , ga dosti hitro verti; naj bi pa velika voda gro-mela na tako kolo, bi ga hipoma ugonobila. Velika dereča voda se pod majhno podolgasto kolo vali in ga kaj urno verti; oberni pa pohleven potoček pod takošno kolo, bo toliko pri njem opravil kot žaba pri lešnjiku. Kdor tedaj mlin na sapo natanko po obrisu izdela, okolišine pa puša v ne-mar in zadev ne preduhta, bo pokazal, da mu v tej reči bistre glave manjka in bo naj boljo stvar pripravil po krivici ob dobro ime.
Vaš svet, gosp. Ložan, naj bi tukaj soseske marljivo potrebile požeravnike in strugo, ker si bodo s tem dokaj dobička naklonili, je skoz in skoz hvale vreden. Ako dovolite, Vam še povem, da je tukajšna kmetijska podružnica razdelila že več torbic enacih občnokoristnih svetov v tej zadevi kakor tudi ozir sadja in živinoreje; ker pa reva za-more le svetovati in prositi, ne pa mogočno velevati in ne-marnežev spodobno kaznovati, je njeni glas bil dosihmal le glas vpijočega v pušavi.
Velik del staroteržke fare je bil v jeseni leta 1851 pod vodo. Takrat bi bilo več ljudi gotovo lakote pomerlo, če bi jim ne bili usmiljeni dobrotniki pristopili na pomoč , med kterimi je Njih veličanstvo, presvetli cesar Franc Jožef 8000 gold. — zares velik dar! podelil. Ce bi bil kdo v tisti dobi tolikanj hude nadloge nagovarjal soseske , naj bi raz-trebile vodi odteke, kakor hitro bo mogoče, bi bili takrat za to delo vsi uneti bili; potlej pa, ko je voda odtekla, nihče na to resnobno ni mislil, dasiravno leto za letom soseske kaj glasno opominja strašne prigodbe, ki jih je bila nemilo zajela in jih utegne še strašnejše zadeti.
Soseske se v potrebnih delih ne zedinijo; župani so pa večidel kot kralji na kvartah brez volje in veljave. O tem se lahko prepričamo, če se le na p o t i ozremo , po kterih soseska vozari gnoj , žito, seno in derva, — kakošne so ? ali se po njih ne vdirajo kola do pest in še čez? ali je kje za pešca neukretniša hoja kakor dokajkrat po soseskinih kolovozih? —
Poznam sosesko — imenujem je pa ne, ker je nočem pred celim svetom osramotiti — ktera ima dober studenec s koritom, kjer se živina napaja. Studenčni tok se je pa bil nekoliko pohabil, da je voda pod korito tekla. Ako bi ta studenec imel le enega gospodarja, bi on gotovo ne bil pustil vode čez dva dni teči pod korito; — ker pa studenčno dobroto vživa soseska, ki ima vsako leto nekaj lepih prostih prihodkov, mora studenec že dve leti čakati, da bi se ga usmilila in ga popravila. Kaj smešno je gledati, kadar se tu živina napaja. Tu prinese , kdor prižene živino na vodo, vselej seboj korec, in vodo zajema spod korita, ter jo va-nj naliva,   zraven pa kaj skerbno pazi,  da bi kaka ka-
62
pljica v koritu ne ostala za sosedovo živino, torej raje svojo na pol žejno domu zapodi!
Lahko bi tudi še drugo vas povedal, pa ji nočem dobrega imena odvzeti, zato tudi zamolčim njeno ime. Skozi to ne ravno majhno vas teče močan potok, in čez potok je bila berv, ki je pa strohnela in ni več za rabo. Slehern dan veliko ptujih in domačih skoz potok brede. Mislim, da slehern sosesčan je nekoliko nevoljen, kadar vodo gazi, pa se zopet potolaži, videč, da tudi njegovi sosedje brez razločka večkrat snažijo v potoku svojo obutev!
Marsiktere reči bi soseska z majhnim trudom lahko popravila v svoj naj veči prid, pa rajše veliko veliko škodo terpi! Al bi ne bilo potrebno zdravilo, da bi c. k. okrajne gosposke zavolj takih nemarnost sosesko kaznovale pa tudi županu ne pregledale, če je nemaren in soseske ne opominja popraviti, kar ni čez nj eno moč in ji je v gotov dobiček?
Ne zamerite, gospod Ložan, da se še nekoliko pomu-dim in Vam nekaj priobčim, česar morde ne veste. Vi pravite , da bi tudi Oberh v jezeru mogli raztrebiti. O tem sem tudi jaz vaših misel in želim , da bi tudi Grahovšci in Podsterberšci, ki na velike ovinke tečete , se tok naravnost speljal. Potoki po jezeru pa tudi za mejnike veljajo in to je ravno težavna reč. Naj kdo termastemu posestniku dopoveduje, da bo namest enega centa sena jih pridobil šest, ki mu bodo prirastli po strugi okrog ovinka, se bo on skorej rajše odpovedal dobičku kakor pa svoji termi.
Pa kaj pomaga potokom toke zravnovati in jih lepo snažiti, dokler se ne odpravi poglavitna overa, ktera že 8 let zlo zlo poškoduje posestnike jezerskih travnikov. Znana je bravcom „Novic" tista huda bolezen, ktera se je pred 8 leti po Europi klatila, ki je naj rajše ljudem možgane napadala ter mnogo škodljivih nastopkov zapustila; ta pošast se je bila tudi pri jezeru nekterim nekoliko v možgane vgnjezdila. Naredili so bili namreč dolenji Jezerci jez pred velikim požeravnikom, ki se Vodo nos imenuje, kamor so želeli žago postaviti, misleči, z drugimi vred v škodljivo zavezo stopiti, da bi pomagali J a vernik ogoiiti. Kar se žage tiče, jim je bilo spodletelo. Jez je pa še dandanašnji, dasiravno je c. k. planinska sodnija dosodila, da naj se do osnove podere, in jame, ki so zamašene bile, do čistega iztrebijo. Že dve leti se zastonj dočakuje, da bi se sodbi zadostilo. Koliko časa bodo še posestniki iz štirih fara, ki imajo v jezeru travnike, škodo terpeli zavolj jeza, ki ga je napčna misel v neugodnem kraji porodila?!     Križnogorski.