Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročina 2 šilinga
V. b. b.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
LETNIK VII.
CELOVEC, SREDA 23. L 1952
ZATRI NAM KNJIGO IN TEMA SE ZGRNE NAD NAMI.
Zupančič.
ŠTEV. 6 (466)
Našo knjigo v vsako hišo
SPZ je odprla v Celovcu svojo knjigarno
Minulo soboto, dne 19. I. 1952, jc Slovenska prosvetna zveza odprla v Celovcu svojo knjigarno. V sicer malem, a lično in okusno opremljenem lokalu nove knjigarne, nad čigar vhodom v VVulfengasse se blesti napis: ,,N a š a knjiga — U n s c r Buck" so se ob 10. uri predpoldne zbrali številni povabljeni gostje. Poleg članov Osrednjega odbora SPZ in predstavnikov ostalih slovenskih organizacij so bili pri slovesni otvoritvi navzoči še: šef Urada za zvezo FLRJ v Celovcu, legacijski svetnik Mitja Vošnjak, zastopnik kulturnega oddelka koroške deželne vlade, g. dr. Ure, g. prelat msgr. Podgorc, predsednik gremija koroških knjigarnarjev g. Kollitsch ter zastopniki tiska.
Ko je uvodoma pozdravil vse navzoče goste, ije imel predsednik Slovenske prosvetne zveze tov. dr. Franci Zwitter kratek nagovor, najprej v slovenskem, nato pa še v nemškem jeziku. Dejal je med drugim:
Bodite pozdravljeni vsi, ki vas je privabila „Naša knjiga“, — vsi od blizu in daleč, ki ste prišli, da s tem izkažete svojo hvaležnost in vdanost slovenski knjigi ob njeni štiristoletnici.
Dogodek, ki nas je združil danes, ni navaden dogodek, temveč je izraz in potrdilo življenjske volje in kulturnih potreb našega človeka.
Slovenska prosvetna zveza z otvoritvijo knjigarne ne izpolnjuje zato samo ene svojih obljub, dane na zadnjem občnem zboru, temveč dejansko zadosti hrepeneči želji našega ljudstva. In ta želja — izraz kulturne potrebe našega človeka — je razumljiva. Saj je prav pred sto leti v Celovcu bila ustanovljena vsenarodna knjižna ustanova Mohorjeva družba, ki je zalagala s knjigami vse slovensko ljudstvo širom slovenske zemlje in izven nje ter ga tako povezovala v trdno kulturno enoto. Danes to nalogo prevzema „Naša knjiga", da nas stalno oplaja z novimi duhovnimi stvaritvami vsega slovenskega ljudstva, da z ozkim odklonom novega razgibanega kulturnega življenja v domovini in s kvarnim samozadovoljnim provinci-alizmom kulturno ne odmremo narodni celoti.
V nemškem jeziku je nato poudaril: Slovenska knjiga v Celovcu ni nova. Nasprotno — že prva tiskana slovenska knjiga pred štiri sto leti je s Koroško povezana in zgodovine slovenskega založništva si ni mogoče misliti brez založnih in tiskarskih obratov Kleinmayer in Leon v Celovcu.
Pred sto leti pa je bil Celovec z ustanovitvijo Mohorjeve družbe pod agilnim visoko-učenim Antonom Janežičem na kulturnem področju za dolgo časa splph vodilen, medtem ko je celovška Mohorjeva družba na področju široke ljudske izobrazbe z njenimi vsakoletnimi deset tisočimi knjižnimi zbirkami ostala vodilna do prve svetovne vojne. Saj je bilo do leta 1919 iz Celovca poslanih med slovensko ljudstvo nad 16 milijonov knjig.
Zato je samo razumljivo, da je v slovenskem ljudstvu tudi na Koroškem velika potreba po slovenski knjigi, prav posebno v zadnjih letih, ker je nacionalsocialistična uničevalna politika vendar veljala tudi slovenski knjigi. Je v resnici kulturna sramota 20. sto’etja, če [»omislimo, da je v temnih letih neslavuega spomina bilo na Koroškem samem uničenih na deset tisoče slovenskih knjig.
Odpomoči temu pomanjkanju in zadostiti kulturni potrebi našega ljudstva je smisel in namen te knjigarne. Nadalje pa hoče tudi avstrijskemu ljudstvu posredovati s’ovonsko slovstvo in s časom prevzeti tudi posredovanje avstrijskega slovstva slovenskemu ljudstvu v Sloveniji, da tako doprinese k iskrenemu razumevanju obeh sosednih narodov in s teni k končni pomiritvi v deželi.
Nato je predsednik SPZ otvonl knjigarno z besedami:
„V tem smislu otvarjam ..Našo knjigo" z željo, da l»odo do nje našli pot vsi naši ljudje, kakor je ona ze ponovno našla pot do zadnjega našega človeka."
Najmlajšemu knjigotržkeinu podjetju v Celovcu je nato predsednik združenja koroških knjigarnarjev g. Kollitsch želel uspešen razvoj.
Poudaril je, da je z ustanovitvijo te knjigarne izpopolnjena doslej občutna vrzel na Koroškem. Z zagotovilom, da bo tudi „Naša knjiga" imela vso zaslombo pri gremiju, je g. Kollitsch širokogrudno ponudil izložbeno okno svoje knjigarne na Kolodvorski cesti, kjer ,Naša knjiga" lahko za teden dni razstavi slovenske knjige občinstvu na ogled.
Zatem je spregovoril še g. prelat msgr. Podgorc in v daljših izvajanjih podčrtal pomen otvoritve slovenske knjigarne v Celovcu. Potreba po dobrih slovenskih knjigah, je dejal g. prelat, je bila že dolgo časa pereča, ker jih v Celovcu v nobeni knjigarni ui bilo mogoče dobiti. Ker ima Mohorjeva družba v Celovcu v (Nadaljevanje na 2. strani)
Danes Starhemberg v parlamentu
Seveda ne osebno. — Marveč bodo o njem le govorih, ko bodo socialistični narodni poslanci predložili parlamentu osnutek zakona, ki naj bi preprečil, da dobi knez Starhemberg nekdanjih svojih 82 gradov in posestev vrnjenih, kar je pred nedavnim odločilo upravno sodišče.
Debato o tem zakonskem osnutku pa l>odo imeli šele mnogo pozneje, ker avstrijski parlamentarni pravilnik ne dovoljuje, da bi' sc taki predlogi vzeli v javni parlamentarni pretres prej, kot po enem tednu nato ko so bili pred-
loženi. Zato tudi ni tako kmalu pričakovati odločitve v tem vprašanju.
Na nekem zborovanju v Steyru ua Zgornjem Avstrijskem je socialistčni narodni svetnik Pitterman govoril tudi že čisto očito o možnosti, da bi socialisti — opirajoč se na zahteve delavstva, ki jih je izražalo v številnih resolucijah proti vrnitvi Starhembergovih posestev — forsirali ljudsko glasovanje o tem vprašanju, ako njihovo prizadevanje za sklenitev omenjenega zakona v parlamentu ne bi bilo uspešno.
Vabilo
na občni zbor Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške, ki bo v nedeljo, dne 27. januarja 1952 ob 9.00 uri v dvorani gostilne Roth v Celovcu, Ptarrhofgasse 8 z naslednjim dnevnim redom:
1. Ob 10. obletnici antifašističnega odpora, — 2. Delovno poročilo Zveze, — 3. Sprememba statuta, 4. Volitve novega odbora, 5. Slučajnosti.
Vabimo vse bivše partizane, partizanske invalide in svojce padlih partizanov, da se udeležite tega občnega zbora, na katerem bo mo hkrati proslavili 10. obletnico, ko se je oborožena vstaja slovenskega naroda razširila na Slovensko Koroško.
Glavni odboj
Ali bo — ali ne bo?
Precej dolgo so čakali trije zapadnjaki na , odklanjajo oba sovjetska pogoja. Prvega, ker
»dgovor iz Moskvo. Cela dva dni pred predvi-lenim začetkom 260. konference namestnikov :unanjih ministrov, pooblaščencev za avstrij-ko državno pogodbo, je ta odgovor tudi res »rispel. Pred tem so optimistični glasovi nie-liji, da bo Sovjetska zveza sedaj vendar enkrat tvarno začela diskutirati o preostalih točkah ivstrijske državne pogodbe in ne bo skušala »rivleči v ta kompleks vprašanj stvari, ki se ivstrijske državne pogodb«? prav nič ne tičejo, ro svoje mnenje so optimisti povezovali zlasti : nedavnim predlogom Višinskega v generalni ikupščini organizacije Združenih narodov, s caterimi se je glede na vprašanje miru vsaj ne-
pač dejansko ne spada k stvari, drugega pa, ke nočejo ponovno govoriti o točkah državne pogodbe, za katere so se na prejšnjih svojih sejah že zedinili.
Zdaj pa je Sovjetska zveza bila 'hitrejša kakor prej. V ponedeljek zjutraj (za popoldan je seja bila napovedana) so zapadni predstavniki že imeli v rokah odgovor ua svojo noto od prejšnjega dne. Pa so bili tako oni, kot vsa politična javnost nekoliko razočarani, ko so zvedeli, da se sovjetski zastopnik predvidene seje „nc more" ude’ežitix ker „mora" sovjetska vlada to najnovejšo noto sprva temeljito „preštu-dirati", gospod Zarubin pa je zaradi tega „pri-
iiuium »c je gioue vijiuutiujt- umu ,	...	, cnrau , gospou ZiaruDin pa je auuui ie&u ,,pu-
»liko približal stališču ostalih delegacij pri j siljen", počakati na nove instrukcije iz Moskve. ZN.
Prav pa so obdržali oni, ki stvarno gledajo la znane metode sovjetske politike in se ne »listijo varati z lepimi besedami, ki imajo kon-em koncev pri današnjih voditeljih SZ isti na-nen. kot njihova trdoglavost. V svojem odgo-’oru je SZ izrazila svojo pripravljenost sestati e z zapadnimi predstavniki na konferenci za ivstrijsko državno pogodbo, a le pod pogojem, la bodo govorili tudi o tržaškem problemu (ki lima nič skupnega s tem vprašanjem) in o re-nilitarizaciji v zapadnih predelih Avstrije.
Namestniki zunanjih ministrov zapadnih sil ,o se nato takoj sestali v Londonu ter izdelali n 'odposla i svoj odgovor Moskvi, v katerem
Ameriški zastopnik Sir Samuel Reber je nato izjavil, da se termin za 260. sejo namestnikov zunanjih ministrov brez vsega lahko preloži na poznejši čas, če Sovjetska zveza to želi, da pa zapadne sile nimajo interesa, sedaj Bog ve kako dolgo čakati, da dobi njihov kolega Zarubin svoja nova navodila od sovjetske vlade.
Ce zasledujemo te manevre okoli avstrijske državne pogodbe, ki so bili in so brez dvoma obojestranski, čeprav nosi trenutno Sovjetska zveza levji delež krivde, da „ne pridejo skupaj", tedaj se moramo upravičeno spraševati: ali bo sploh kdaj kaj iz „Staatsvertraga“, ali pa ga res nikdar ne bo?
Misli ob otvoritvi
„Naše knjige"
Govor predsednika SPZ v celovškem radiu dne 19. I. 1952.
Danes predpoldne je SPZ dvorila v Celovcu svojo knjigarno. S tem je izpolnila eno svojih obljub, ki jo je dala na svojem zadnjem občnem zboru slovenskemu ljudstvu na Koroškem.
Ves slovenski narod je minulo leto praznoval 400 letnico slovenske knjige, to se pravi 400-letnico, kar sta bili natisnjeni in razposlani med ljudi prvi dve slovenski knjigi in sicer Trubarjev „Katekizem v slovenskem jeziku" in njegov „Abcccdarium“. Pisano slovensko besedo najdemo seveda že davno prej, preden je izšla prva slovenska knjiga — in sicer prav tu na Koroškem, da omenim samo „Brižinske spomenike" in ,,Celovški rokopis".
Za prvo slovensko knjigo, ki je pred 400 leti izšla v Nemčiji, so se potem vrstile nove po vseh krajih slovenske zemlje. Koroški Slovenci pri tem nismo bili na zadnjem mestu.
Kljub vsemu temu pa je bilo vse to do pred stoletjem še malo; saj še ni preteklo 85 let od značilnega dogodka, ko je nek aristokrat izjavil v dunajskem parlamentu, da je v culi, ki jo je naredil iz žepnega robca, prinesel s seboj vso slovensko kultu.o, ku, je je do tedaj bilo; — v culi je imel nekaj do tedaj izišlih slovenskih knjig. Kako bi to mogel danes opraviti?
Zavedati pa se moramo: Naša kultura se j je porajala v neprestanih bojih s tujimi impe-1 balističnimi težnjami. Interesi vseh, ki so v tem delu Evrope hoteli do morja ali pa ga hoteli obvladati, so se križali s slovenskimi interesi. Naravno, da je bila borba malega naroda silno težka. Naravno, da je narod v takih razmerah vso dobo svojega življenja z eno roko branil in z drugo zidal. Kar je sezidal, pa je veličasten spomenik človeškemu naporu in Iju-! bežni do svojega rodu! Sezidal jc kulturno stavbo, ki je v Evropi ni primera. Ljudstvo, ki I doma in izven domovine ne šteje dveh milijo-i nov pripadnikov, si je v sto letih svoje rasti ustvarilo dovršeno slovstvo, da ima danes dva popolna prevoda biblije, vse šolske knjige, velik leposlovni zaklad in lastno, do kraja izgrajeno znanstveno literaturo. Bela krizantema iz beračeve gumbnice — knjiga iz cule aristokrata je postala legitimacija naše kulture: tak neznaten narod, pa toliko knjižnih umotvorov, toliko časopisja in revij, ki izhajajo četrt in pol stoletja, desetorico panog periodičnih znanstvenih razprav in k temu še vrsto tujih slovstev v Listnem jeziku! Ja, še več: stvaritve naših velmož v prevodih v jezikih vseh kulturnih narodov sveta!
To je razvoj slovenske knjige, naše knjige od začetka do danes. Toda „Naša knjiga" v Celovcu naj ne bo le manifestacija te naše slovenske kulture, temveč nam mora biti „Naša knjiga" resen opomin in sveta zaobljuba, da to svojo knjigo Častimo in vzljubimo, kajti da govorim z Župančičem:
»Knjiga jc najzgovornejša priča, da se narod zevede sebe. da živi, da hoče živeti. V njej je ohranjena uarodna preteklost, naša- usoda, kakor se je preoblikovala iz stoletja v stoletje. Živa in čista beseda naših največjih mož, njih misli in čustva, njihova .pretresenost pred veli-1 častnostjo svetovnega dogajanja, skrb in bole-
čina, njihov pogum, njihova borba in neomah-Ijiva vera v bodočnost — vse to je ujeto v knjige in spravljeno nam in potomstvu v potrdilo in bodrilo. Kar je zapisano v knjigo, ostane iz roda v rod, in vsako pokolenje zajema iz teh virov tisto, kar je v njih životvorncga in oplajajočega. Preteklost v tem smislu ni gnila voda, temveč pretakanje čvrstih sokov v struje današnjosti in realnosti.
Cim bolj je narod dozorel, čim krepkeje utriplje njegova dejavnost, tem bolj je potreben knjige!"
Tako Oton Župančič! Zato se z ljubeznijo in marljivostjo poslužujmo „Naše knjige" v Celovcu!
Spet nemško orožje?
Glede razgovorov med francosko, britansko in ameriško vlado, v kakšni meri naj bo Za-padna Nemčija pooblaščena zopet izdelovati orožje, zatrjujejo v Washingtonu, da so med vprašanji, ki bi prišla v poštev v tem primeru, v prvi vrsti pogodbeni dogovori, ki bi začasno nadomeščali mirovno pogodbo med zapadni-mi državami in Zapadno Nemčijo.
V pristojnih krogih ugotavljajo, da so posamezne strani tega vprašanja večkrat v protislovju. V glavnem so sledeče: 1. ni mogoče iti popolnoma mimo vprašanja nemške vojne industrije. Zato bo pri pogodbenih dogovorih potrebno tako besedilo, ki bi urejevalo tudi bodočo industrijsko delovanje bonnske republi:
Stemacher — simbol mržnje do Slovencev
Dobri sosedski odnosi med dvema državama, ki mejita druga ob drugo, so eden izmed temeljev za njihovo uspešno sodelovanje na kulturnem, gospodarskem in političnem področju. Take dobre odnose pa je treba graditi, jih gojiti in razvijati ter storiti vse, da se ohranijo in vse bolj utrjujejo. Zato bodo sosedni si narodi in sosedne si države venomer budno pazile na vsako bodisi kulturno, gospodarsko ali politično kretnjo, na vse dogodke pri sosedu, ld bi utegnili kakor koli dobro ali pa slabo vplivati na medsebojne odnose, ki bi bili v stanu ali poglabljati ali pa kaliti razvijajoče se medsebojno prijateljstvo.
Eden izmed aktov kaljenja dobrih prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo, je brez dvoma bilo ponovno povišanje proslulega nacista Steinacherja z njegovo »izvolitvijo" za podpredsednika koroške podružnice ene izmed avstrijskih vladnih strank. Zato tudi jugoslovanski časopisi niso molče prezrli tega — milo rečeno — neljubega dogodka. Takole pi-’še »Ljudska pravica", ko k svojem članku prinaša isto sliko Steinacherja v družbi svojih nacističnih »Parteigenossen", kot smo jo objavili tudi v našem »Vestniku".
„Za Bismarka pravijo, da je nekoč dejal: .Posadimo Nemčijo v sedlo, jahati bo že znala.' Ta izrek bi morda v obratnem vrstnem redu prav lahko veljal kot primerjava za nedavno ustoličenje velenemca dr. Hansa Steinacherja za podpredsednika koroške Ljudske stranke: .Jahati dobro zna, zato ga posadimo v sedlo.'
Kaj SA-Standartenfiihrer dr. Hans Stcina-chcr zna, nemara le ni treba posebej naštevati. Samo njegovo ime zadostuje, pa imamo Slovenci to- in onstran Karavank živo pred očmi žalostne slike: koroški plebiscit, zatiranje našega ljudstva v Podjuni, Zilji in Rožu, hitlerjevsko peto kolono po vsem svetu, povojne protislovenske akcije na Koroškem, zarote proti koroškemu dvojezičnemu šolstvu, teorije vindi-šarstva, naklepe zoper prijateljske kulturne in
gospodarske odnose med sosedoma, propovedi o Koroški kot mostišču proti jugu ...
Te stvari zna dr. Hans Steinacher, veleposestnik na Miklavčevem, poosobljeno sovraštvo do Slovencev in Jugoslavije sploh, do koroških Slovencev še posebej. To so njegove zasluge.
SA-Standartenfiihrerja Hansa Steinacherja se je takoj po vojni Avstrijska Ljudska stranka še nekako sramovala. Vsaj uradno so se izogibali imenovati njegovo ime, čeprav se mu niso odrekli. Sčasoma, ko so menili, da je marsikaj šlo v pozabo, so se tudi uradno oklenili njegovih sposobnosti manjšinskega strokovnjaka, leta 1949 — ko je bila pariška konferenca zunanjih ministrov mimo — pa je smel že na javnih predvolivnih zborovanjih peti hvalo Ljudski stranki. Svoj ponovni vzpon je začasno zaključil na nedavnem deželnem kongresu OeVP, ko so nalašč zaradi njega spremenili pravila stranke in ga izvolili za podpredsednika koroške Ljudske stranke.
Sovražnik demokracije, sovražnik sožitja dveh narodov, ki živita na Koroškem, simbol tnržnje do koroških Slovencev — Hans Steinacher je tako spet v sedlu.".
ke; 2. kar se tiče vsebine tega besedila, je bilo predvsem govora o morebitni enostranski nemški izjavi, ki bi bila sestavljena sporazumno z zapadnimi državami. Pozneje pa so to namero opustili iz raznih notranjepolitičnih razlogov in tudi iz načelnih razlogov ter so jo nadomestili z načrtom štiristranskega dogovora; 3. ni bilo mogoče popolnoma prepovedati nemškim oblastem izdelovanja tudi najbolj nepomembnega vojnega materiala v času, ko sta sodelovanje nemških edinic pri obrambi Evrope in vstop Zapadne Nemčije v številne at’antske organizme zaželjena; 4. zato so se sporazumeli o pripravi dogovora, v katerem bodo tri zapadne države naštele kategorije orožja, ki se v Nemčiji ne bo smelo izdelovati. Zlasti polaga važnost na to Francija. Po raznih informacijah so se baje že sporazumeli, da bodo Zapadni Nemčiji izrecno prepovedali izdelovanje atomskega, kemičnega in bakterio'oškega orožja, letalskega materiala in vojnih ladij.
Sovjetska zveza si želi še novih satelitov
V	uradnih krogih v Karačiju se vzdržujejo komentarjev o govoru sovjetskega delegata Malika v Varnostnem svetu proti plebiscitu v Kašmirju.
V	uradnih krogih, kjer zasledujejo bolj od blizu vprašanje Kašmirja, pa se sprašujejo, ali Malikov govor ne predstavlja ene od posameznih faz obširnega načrta sovjetskega prodiranja proti indijsko-sovjetski nižini. Manever bi bil v tem — kakor zatrjujejo isti krogi — da bi iz Kašmirja napravili »neodvisno" državo, ki bi bila satelit Sovjetske zveze. Ob tej priliki pripominjajo ,da sta se tako Indija kakor Pakistan izrekla proti neodvisnosti Kašmirja zaradi strateškega položaja tega ozemlja, ki nadzoruje glavne poti, ki družijo indijsko-pa-kistanski kontinent s Kitajsko in s Tibetom.
VdU in KPA v
Kakor javlja Socialistična korespondenca (SK) z Dunaja, so se v Kaprunu pobratili avstrijski kominformovci in VdU-jevski neonacisti. Na gradilišču velike elektrarne v Kaprunu so pri nedavnih volitvah v obratni svet VdU-jevci dobili šest mandatov, socialisti in KPA pa vsak po pet. Ker pod takimi pogoji ni bilo izgledov, da bi se dal sestaviti obratni svet, ki bi bil v stanu uspešno delovati, je padel predlog, naj se razpišejo nove volitve. Kakor en mož so se VdU-jevci in kominformisti temu predlogu zoperstavili in da res ne bi prišlo do novih volitev, na katerih bi morda niti eni niti drugi ne dobili več toliko glasov kot pri prvih volitvah, so skovali enotno fronto tisti, ki si sicer med seboj najbolj psujejo. KP-jev-ski mandatarji so pomagali izvoliti VdU-jev-skega predsednika obratnega sveta, VdU-jevci pa so dali svoje glasove kominformistu, da je lahko postal podpredsednik.
bratskem objemu
Ni za nas najbolj zanimivo to, nad čemer se v tem poročilu zgraža Socialistična korespondenca, namreč, da je ta enotna fronta naperjena proti socialistom oziroma socia’ističnim mandatarjem, kajti brez dvoma bodo tudi sedanji oblastniki v Kaprunskem obratnem svetu skrbeli vsaj za oni del delavstva, ki jih je volil in za marsikaterega drugega, ki ga bodo še hoteli pridobiti zase. Delavstvo vsaj trenutno zaradi te enotne fronte najbrž ne bo nič na slabšem, kot da bi bili SP-jevski mandatarji na krmilu. Najbolj zanimivo je dejstvo kot tako. Kakor neonacistom iz VdU-ja, tako tudi kom-informistom ni nobeno sredstvo prenizko, nobena družba preumazana, nobena »enotnost" prepuhla ,samo da se kakorkoli že podvignejo kot nezmotljivi »voditelji" nad delovne ljudi. Tokrat so si direktno med seboj podali roke, da bi si podredili interese delavstva.
Vesli iz Jugeslovije
ARHITEKT PLEČNIK PRAZNUJE OSEMDESETLETNICO
Danes praznuje osemdesetletnico svojega življenja sloviti slovenski umetnik-arhitekt Jože Plečnik. Najprej je imel svojo lastno delavnico na Dunaju, nakar je postal leta 1911 profesor arhitekture na umetnostnoobrtni šoli v Pragi. Leta 1920 je postal profesor arhitekture na Tehniki v Ljubljani, od leta 1938 dalje pa je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Našo knjigo v vsako hišo
Aj
(Nadaljevanje s 1. strani)
novih okoliščinah predvsem nalogo izdajanja verskih knjig, je zelo razveseljivo, da je SPZ s svojo knjigarno ustvarila kulturno ustanovo, ki bo skrbe’a za širjenje slovenskih knjig med našim ljudstvom. Kakor vsakdanji kruh, je našemu ljudstvu potrebna tudi dobra slovenska knjiga, iz katere lahko črpa kulturno in strokovno izobrazbo. Temelj narodovega življenja je zdravo družinsko življenje, tega pa si ni mogoče misliti brez dobre knjige.
Sola bi bila v prvi vrsti poklicana, da privzgoji mladini ljubezen in spoštovanje do knjige. Žal pa šola ponekod na Koroškem te svoje dolžnosti ni izpolnjevala. V mnogih krajih s slovenskim prebivalstvom je z vsiljevanjem samo nemškega pouka služila ponemčevanju in je poneumjevala ljudi namesto da bi jih kulturno dvigala. Zgrozim se, je poudaril g. prelat, če danes slišim besedo »Elternrecht", kakor da bi splošno koristi in potrebe ljudstva kot celote ne tehtale več, kakor pa dvomljiva volja posameznih staršev I Raznarodovanje prinaša le škodo in je treba končno prenehati z njim, kar pa ne pomeni, da bi kdor koli med koroškimi Slovenci hote’ kratiti nemškemu sosedu kakršno koli pravico.
Ko je g. prelat še izrekel željo, da bi knjigarni SPZ uspevalo posredovati našemu ljudstvu čim več dobrih knjig, je ustanoviteljem nasve-
toval izgraditev mreže zaupnikov in pritegnitev žena po vaseh, ki naj se še posebej zavzemajo za to, da bodo knjige šle med ljudi.
Ob koncu je povzel besedo tudi zastopnik odde’ka za kulturo pri koroški deželni vladi g. dr. Ure. Dejal je, da se koroška deželna vlada veseli nad vsako kulturno pridobitvijo v deželi, vsled česar pozdravlja otvoritev nove knjigarne in ji želi uspeh v njenem plemenitem prizadevanju.
Preden so se gostje razšli, so si še pobliže og'edali dragocene zaklade v regalih knjižnih omar, kjer so pregledno razvrščeni umotvori slovenskih klasičnih pesnikov in pripovednikov ter sodobnih tvorcev slovenske besede, poljudno znanstveni spisi iz najzripdičnejših strok, pestra in poučna mladinska književnost, prevodi iz najboljše literature drugih narodov, vrsta slovenskih revij in časopisov in ne navsezadnje skromen kotiček z dosedanjimi povojnimi publikacijami koroških Slovencev, ki z njimi izpričujejo, da hočejo živeti kot neusahljiva veja na deblu bujno rastočega drevesa slovenske kulture.
Mala, prikupno urejena knjigarna »Naša knjiga" v VVulfengasse v Celovcu vabi slehernega našega človeka, ki se bo iz Podjune, Roža, Gur ali Zilje in od kjer koli z dežele ali mesta mudil po opravkih v Celovcu, da si jo odgleda ter odnese s seboj in presadi v svoj dom vsaj delček teh dragocenosti.
Jože Plečnik je najtesneje povezan z razvojem slovenske arhitekture. S svojimi deli je zaslovel na Dunaju, posebno pa v Pragi z regulacijo in preureditvijo Hradčanov. Težišče njegovega udejstvovanja pa je v Sloveniji, zlasti v Ljubljani, kjer si je pri urejevanju mesta pridobil nevenljive zasluge. Ureditev Kongresnega trga, Trnovega, Vegove ulice s spomeniki skladateljev in Napoleonovim stebrom, Žale, Navje, cerkev v Šiški, tržnica, univerzitetna knjižnica, načrt za regu'acijo ljubljanskega gradu in novo poslopje Ljudske skupščine ter mnogo večjih in manjših stvaritev je plod njegovega neumornega dela.
Tehnična visoka šola v Ljubljani bo arhitektu Plečniku ob njegovi osemdesetletnici podelila naslov častnega doktorja kot priznanje za njegove velike zasluge za slovensko arhitekturo.
IZŠLI BODO JUGOSLOV. LEKSIKONI
■ V Zagrebu že nad leto dni obstoji Leksikografski zavod, ki je opravil velika pripravljalna dela. Izdal bo več leksikonov, in to tako, da bo zavod delal nepretrgano. Kot prvi je v načrtu obsežen svetovni leksikon, nato pa jugoslovanski, ki bo izšel v slovenščini, srbohrvaščini in makedonščini. Sledila bosta pomorski in likovni. — Ti štirje predstavljajo prvo nalogo Leksikografskega zavoda, nato pa pridejo na vrsto še razni drugi leksikoni po strokah.
Za tako obsežno delo je bilo treba najprej ustvariti primeren kader. Sedaj dela že več kot sto stalnih nameščencev in okrog tristo so-trudnikov; te številke pa bodo še narasle Obseg del naj ilustrira na primer dejstvo, da bo jugoslovanski leksikon tvorilo dvajset knjig po tisoč strani, v katerih bo reproduciranih okrog dvanajst tisoč fotografij:
Ti leksikoni bodo glede opreme in v vseh tiskarsko-tehničnih ozirih na najvišji ravni, ker se zanjo pripravlja tudi posebna, najmodernejša tiskarna. Lahko pričakujemo, da bodo, kar se tega tiče, med prvimi na svetu.
Glavni voditelj tega delovanja je akademik in književnik Miroslav Krleža, vse delo pa je pod protektoratom Sveta za znanost in kulturo FLRJ.
Indija voli svoj parlament
Pri parlamentarnih volitvah v Indiji, ki trajajo že 10 tednov, je kongresna stranka predsednika vlade Nehruja še zmeraj na prvem mestu z nekaj več kot 76°/o mandatov. Volitve bodo končane 25. t. m. in morajo volivci izvoliti skupaj 426 poslancev za osrednji parlament in prbiližno 4000 poslancev za skupščine 27 indijskih držav.
Izid dosedanjih volitev za osrednji parlament je znan samo za 26 mandatov, od katerih je kongresna stranka dobila 20, neodvisni in odpadniki kongresne stranke pa 6. Volitve v skupščine so prinesle precejšnje presenečenje. V državi Himačal Pradeset je dobila kongresna stranka absolutno večino več kot 90°/o. V treh velikih južnih državah, Madrasu, Haide-rabadu in Košin-Travankoreju pa je po še nepopolnih podatkih opozicija dobila skupaj več mandatov kot vladajoča kongresna stranka.
Tudi Anglija ne dobi atomskih informacij od ZDA
Pretekli teden so bili na pobudo Velike Britanije razgovori med predstavniki Velike Britanije in ZDA o izmenjavi informacij o atomski energiji. Po sklepih te konference naj bi Velika Britanija stavila predloge o možnosti takšne izmenjave. Britanski predstavniki so bili opozorjeni na dejstvo, da so po ameriških zakonih prepovedane sleherne informacije glede na proizvodnjo atomske energije, kakor tudi informacije o atomski energiji prijate’jskim državam. 'ZDA so se postavile na to stališče zaradi odkrivanja skrivnosti in izumov na področju atomske energije. Preden bi ZDA privolile v svobodno izmenjavo podobnih informacij, bi se morali strinjati predvsem s tem najvišji državni forumi-
SPOMINSKA PLOŠČA PREŽIHOVEMU VORANCU
O drugi obletnici smrti Prežihovega Voranca bo Zveza kulturnih delavcev v Mariboru odkrila na hiši, kjer je pisatelj živel zadnje tedne svojega živ’jenja in umrl, spominsko ploščo. Ploščo bo-izdelalo Mestno kamnoseško podjetje v Mariboru iz belo-sivega marmorja in z zlatim napisom. Stroške bosta krila Zveza mariborskih kulturnih delavcev in Mestni ljudski odbor.
Stran 3
--1


Vu v\a§\ zemlji
IIGEJBEBDEII
Sreda, 23. januar: Zaroka Dev. Marije Četrtek, 24. januar: Timotej Petcnk, 25. januar: Spreobrnjenje Pavla
SPOMINSKI DNEVI
23.	1. 1783 — Rojen francoski pisatelj Henri
Stendhal —	1878 Rojen na Vinici
pesnik Oton Župančič.
24.	1. 1848 — V Kaliforniji so našli prvo zlato
rudo.
25.	1. 1348 — Usoden potres po slovenskih krajih
— 1852 Umrl Jan Kollar, ki je deloval za zbliževanje Slovanov — 1863 Rojen v Trčmunu v Slovenski Benečiji pesnik Ivan-Trinko-Zamcjski.
BOROVLJE
Dobro smo se imeli preteklo soboto v gostilni „Pri pošti“ v Borovljah. In zakaj tudi ne. Zbrali smo se skupaj ljudje dobre in vedre volje. V svoji sredi smo imeli samega boroveljskega župana, ki je tudi zagotavljal, da je bil ta zimski večer res prijeten in zadovo’jiv. Med navzočimi smo opazili tudi funkcionarje Slovenske kmečke zveze, Slovenske prosvetne zveze in tudi od Zveze slovenskih zadrug Med odličnimi gosti smo imeli čast v svoji sredi pozdraviti tudi legacijskega svetnika Mitjo Voš-njaka, ki se je gotovo tudi dobro počutil in se zadržal do poznih ur.
In kaj je bilo, ki je združilo okoli 80 ljudi v prijetnem krogu. Na kratko, v Borovljah je gospodinjsko kuharski tečaj, kjer se dekleta tečajnice učijo kuhati in sicer dobro kuhati. Na svoje znanje, ki so si ga osvojile v primeroma kratkem času so upravičeno ponosne in hotele so to svoje znanje že med tečajem pokazati. In postavile so se zares. Na ..poskusno pojedino" »o nas povabile in kdo' se ne bi odzval tako mikavnemu povabilu. Vsem, ki smo se tega večera udeležili, bo ostal dolgo v lepem spominu.
Reči moramo, dekleta nekaj zmorejo in voditeljica gospodinjsko kuharskega tečaja je dokazala, da je spretna, dobra in prvovrstna učna moč za take tečaje. Ze zelo okusno in vabljivo opremljena dvorana je napravila nadvse prijeten vtis. In kaj šele dobrote kuharske umetnosti za želodec. Jestvine, ki so sledi c ena za drugo, so bile apetitne za oko in še bolj za želodec. Gostje niso mogli v zadostni meri pohvaliti vseh dobrot, ki so jih z velikim užitkom konsumirali. Voditeljica Milenka Galebova in tečajnice so žele upravičeno priznanje in občudovanje. Slovenska kmečka zveza pa, ki tečaje prireja, vrši na ta način vazno delo, ko usposablja ženski naraščaj za dobre in vzorne gospodinje.
Po izdatni in dobri večerji je pristna domačnost združila vse goste in tečajnice v neprisiljeno prijetno družabnost. Vrstile so se napitnice, petje in tudi nekoliko zap’esali so in ure so potekale z veliko brzino in šele pozno v noči so se gostje zadovoljni in razigrani razhajali pod zvezdnato nebo v jasno zimsko noč.
ŠT. PRIMOŽ
Na dan Sv. treh kraljev, dne 6. januarja, popoldne je priredilo domače prosvetno društvo „Danica“ igro „Tri sestre", ki nam je zaradi primerne svebine zelo ugajala. Po dolgem času smo se zopet enkrat iz srca nasmejali. Igralci, četudi so bili večinoma novinci, so se dobro postavili. Pa saj so imeli mojstrskega režiserja. Pred in po igri nam sta zapela fantovski in mešani zbor nekaj naših prelepih koroških narodnih pesmi. Ker že dalj časa ni bilo slovenske prireditve, se je mala Voglova dvorana le prekmalu napolnila in marsikdo je zastonj prišel, ker ni bilo več prostora. Prireditev je izzvenela v prijetni domači družbi v Voglovi gostilni, v kateri — kakor jefpri nas Slovencih navada — tudi pesmi ni manjkalo. Menda si res nista zastonj tako podobni besedi ,,piti“ in ,,peti“. Mi pa s ponosom ugotavljamo: še gane naša pesem celo najbolj zakrknjena srca, še vedno je slovenska prireditev pri nas kulturna potreba neglede na strankarsko pripadnost!
Igralcem in ostalim prirediteljem velja naša zahvala in pohvala. Še bolj pogosto bi si želeli takih nedeljskih popoldnevov. Morda se bi dalo v nekaj letih odpraviti največjo oviro za razmah našega prosvetnega življenja, t. j. pre-mala dvorana. Poleg šole, cerkvice-podružnice, ki je dobila okusno in popolnoma novo lice, in domače gostilne manjka v Št. Primožu, ki leži ob križpotu in približno v sredi tega kraja, samo še prostorna društvena dvorana. Tako bi mogla biti porabijiva tudi v druge svrhe n. pr. za kinopredstave, razne tečaje itd. Poleti pa bi lahko služila otrokom, ki vsako leto iščejo večje prostore v bližini Zablatniškega jezera, ki je zopet postalo last nemškega telovadnega društva ali pa bi se priredila v zasilna stanovanja za letoviščarje, ki pogosto oblegajo vas. Tako bi hkrati služila prostorna društvena dvorana različnim potrebam, kar bi donašalo društvu letno tisoče šilingov. Korajža in dobra volja zmoreta vse, gotovo sta kos tudi tej zadevi!
Sicer pa se št. Primož že razvija v naprednem smislu. To ne velja samo glede „elektri-ke“, ki je posvetila in prijazno razsvetljuje tudi okoliške vasico, št. Primož raste zaradi ugodne prometne in lepe lege. Hišicam, ki nastajajo ob „cesti“ južno od vasi, pravijo Staro-šent-
primožani ..Spodnja ves". Hudomušnež pa, ki se sicer ponosno prišteva sam Mlado-šentpri-možanom, kateremu pa nagajajo v poletnih nočeh „krote“ v bližnji mlaki, je prekrstil Spodnjo ves v posmeh Staro-šentprimožanov v „Kročjo ves".
ZAVRNKOVEGA STAREGA OČETA V BACAH NI VEC
Dne 3. januarja 1952 smo pokopali ob številni udeležbi slovenskega prebivalstva Franca Trunka pd. Zavrnkovega starega očeta. Pokopal ga je dr. Josip Ogris, župnik v Lot'ah, ki se je na grobu v daljšem govoru poslovil od njega. Poleg Ogrisa pa je spremil pokojnega na njegovi zadnji poti tudi Tevži Nagele, župnik v Mariji na Zilji.
Franc Trunk je bil rojen dne 17. aprila 1863 v Bačah. Njegov oče je bil Janez Trunk pd. Zavrnk, mati pa Marija Janša pd. Mikučeva, oba iz Bač. Poleg Franca so starši imeli še 3 sinove in 2 hčeri, Andreja, Janeza, Jurija, Mojco in Lizo. Brat Janez Trunk pd. Ouič v Zužalčah je v starosti 86 let umrl 1. 1951, ostali pa so umrli že poprej razen Jurija M. Trunka, rojenega 1. septembra 1870 v Bačah, znanega slovenskega pisatelja in župnika, ki živi v San Fracisco v Californiji v Združenih državah Amerike.
Pokojni Franc Trunk se je poročil 1. 1899 z Alojzijo Wutti iz Bač. V zakonu se jima je rodilo 11 otrok, od katerih pa živijo samo še 3: njegov sin Jože Trunk, ki gospodari na Zavrnkovem posestvu v Bačah, Nanca, vdova po koroškemu kulturnemu delavcu in borcu Francetu Uršiču, viš. uradniku direkcije drž. železnic v Ljubljani, ki je umrl lansko leto v aprilu ter Tončka, poročena Nadrag, žena gostilničarja pri Cvanckarju v Bačah.
S Francetom Trunkom je legel v grob eden, od zadnjih zastopnikov one starejše generacije, ki je tako odločno in noemajno stala na braniku slovenstva na Koroškem. Slava njegovemu spominu!
ŽELEZNA KAPLA—DOBRLA VES
Slovensko prosvetno društvo v Železni Kapli je zaživelo. V dolgih zimskih večerih so se igralci trudili in naštudirali igro ..Rožmarin".
Dramo ..Rožmarin" so kapelški igralci priredili prvič na Koroškem. Zaradi gotovih težkoč doma v Železni Kapli, so z igro dne 20. t. m. gostovali v Narodnem domu v Dobrli vesi. Lep zimski popoldne je privabil prav mnogo ljubiteljev slovenskega odra v prosvetno dvorano.
Uvodoma je predsednik SPD „Srce“ v Dobrli vesi, Hanzej Miklav, otvoril prireditev in izrekel dobrodošlico dragim gostom iz Železne Kaple. Po pozdravnem nagovoru domačega predsednika je povzel besedo Andrej Hauptman iz Železne Kaple kot vodja in režiser igralske skupine.
Med drugim je dejal, da je igro „Rožma-rin" spisal Vladimir Pfeifer in je snov vzeta iz prve svetovne vojne. Smisel drame je, da pokaže kaj vse naredi vojna iz ljudi. Vojna razdira družine, ubija moralo in stori ljudi brezčutne in brezobzirne. Bistveno jedro igre pa je, da se je treba čuvati pred tujcem. So ljudje, posebno mladina, ki se jim vse tuje dopade, tuje dežele, tuji običaji in tuji ljudje. Igra „Rožma-rin" pa nozorno govori, kaj pomeni domač človek in domača govorica in kam lahko vodi lahkomiselno zaupanje tujcem, ld jim nasedajo in spregledajo šele, ko je že prepozno.
Nato je sledila igra, ki je takoj povezala občinstvo z igralci. Napeto so vsi sledili prizorom in dejanjem igre, ki so jo kapelški igralci prav dobro podajali. Polni globokih vtisov so se gledalci razhajali.
Dobrloveščani smo igralcem bratskega prosvetnega društva iz Železne Kaple za njihov obisk in lepo naklonilo, ki so ga nam z igro prinesli, iž srca hvaležni.
Utrinki iz zgodovine SPD »Danica” v Št. Vidu
Slovensko prosvetno društvo „Danica“ v St. Vidu je bilo ustanovljeno spomladi leta 1914. Sredi istega leta je izbruhnila prva svetovna vojna in društveno življenje je bilo onemogočeno. S pravim delom je društvo pričelo šele po končani prvi svetovni vojni.
Od tega časa naprej je bila dejavnost „Da-nice" pomembna. V ospredju društvenega delovanja so bile igre, ki so se jih ljudje .vedno številneje udeleževali. Z igro je bilo združeno običajno tudi kakšno predavanje, da je društvo nudilo zbranemu ljudstvu več izobrazbe. V svrho izobrazbe je posvečalo društvo knjižnici posebno pozornost, potom katere je naše ljudstvo vzljubilo slovensko knjigo.
Od vsega začetka je imelo društvo svoj moški in tudi dekliški pevski zbor. Tudi s tambu-raškim zborom je društvo parkrat poskusilo, toda se to žal ni obneslo.
Najdejavnejši člani v društvu so bili Rado
(Nadaljevanje na 4. strani)
V vsako hišo lepo slovensko knjigo
KNJIGE VSEH VRST DOBITE PO ZMERNIH CENAH V NOVO ODPRTI KNJIGARNI
„Naša knjiga”
CELOVEC, CASOMETERGASSE 10 (vhod Wulfengasse)
IVAN MATlClCs
5Woč zemlje
'-Tl
PRIPOVED VASI
6
Ljudstvo ni moglo priti do pobožne zbranosti: zunaj so bunkali topiči, na koru jo bobnelo in pelo, iz cerkve pa puhtelo. Matere so molile skoro na glas, dekleta vdano sklanjale glave: Šmonceva je skrivaj opazovala z zlatom ob-tkano avbico in pisano krilo Rutarjeve in jo primerjala s svojo novo obleko; Tesnarjeva je škilila na Smoncevo, Stanjeva motala oči na novo kočemajko Tesnarjeve. Vse pa so stale nepremično, nobena ni krenila glave. V Spor-novi pruki sta sedela gospod in Krista. Gospod Špom si je venomer brisal pot in si gladil brado. Krista se je ozirala po cerkvi, ni mogla pričakati konca.
Pa so je usulo zvonenje izrliu, cerkev se je zamajala in ljudstvo je vrelo ven im kač zagrnilo grobje. Topiči so butali s podvojeno silo, ljudje se rinili in smejali. Gospon Sporn se je bil.s Kristo prerinil skozi zakristijo, z gospodi se je spoštljivo pozdravil. Pa je pristopil bliže in položil na prst dvajsetak. „Fur die Blumen und Kerzen", je šepnil z globokim basom m stopil ven. Vse se mu je odkrivalo in umikalo, in gospod Spora je moder od-
zdravljal. Ko sta šla mimo lipe, je Krista okre-nila glavo in se Oštinovemu prijazno nasmehnila izpod belega slamnika. Jozej je zardel, dvignil roko h klobuku, pa jo takoj spustil, mimo je šla Tonca. Z drhtečim korakom je stopala med dečlami, pa se ni nikamor ozrla.
Slovesno so šli ljudje od velike maše. Nestrpni so hiteli naprej. Pred Stalo sta čakala Vrbnikova konja, okinčana kakor za ojseet. Rjavče ju je držalo za uzde in bilo ponosno na ta veliki dan. Prišla sta Vrbnikov in Zihrov in se koj zavihtela na konja. Prav tedaj je stopil na dvorišče Vrbnik, suh, brkat: na lesenem pladnju je nesel Štefan vina. Bilo je vse kakor domenjeno. V tem se je zbrala krog lipe množica, kajti tam so zabasirali godci: Blatarjev Tilen in dva iz Dolge vesi; pritegnili so tako močno, da je lipa kar zatrepetala, slovesna I lipa, vsa v pisanih trakovih, belih, modrih, rdečih. Tla pometena kakor na podu. Zupan Vrbnik je krenil čez pot, spremljan od obeh konjikov. Dostojanstveno so stopali k lipi, prav po taktu godcev. Množica je stala praznična, resnobna, v pričakovanju slovesnega trenutka. Zupan je nagovoril zbrano gmajno, ji voščil veder dan pa stopil k fantovski gruči ter napil Rutarjevemu, glavarju fantov. Nato Oštinovemu, Stanjevemu in vsem po vrsti. Godci so urezali poskočnico, a Rutarjev je za-rajal -z Mojco krog lipe. Potem so se zasučlali vsi, spodobno, dostojanstveno. Dvakrat, trikrat okrog kot dogovorjeno. Tedaj se je napihnila pri Špornovih muzika, nalašč zatrobentala,
prav na kljub. Konjfka sta se zagnala krog lipe, nato se spustila po vasi, gori in doli — pa je bil slovesni del „semnja“ v kraju.
Odzvonilo je poldne in množica se je razhajala. Potem so po hišah zaroštali talirji, kakor bi jih kdo strupil. Iz Vrbnikove krčme je puhtelo po pivu, tobaku in potu, na Sporno-vem vrtu pa je bilo polne beljaške in celovške gospode. Bili stf po večini prijatelji in znanci Špornove družine, ki so prišli na „semenij“.
Za kako uro je vas utonila v dremotni vročini. Slišalo se je le zategnjemo kurje koko-dajsanje in prisiljeno napihovanje petelinov. Gori pri cerkvi je pričelo pozvanjati, godci so pa razmajali vas, da se je zbudila iz dremavice. Fantje so se postavili na vogale hiš pa se počasi znesli v krčmo. Pri Vrbniku je bilo vroče kot v peklu Gostje so sedeli tudi po veži, celo pred hišo so si izvlekli mize in stole. V krčmo so cepali možaki, z ženami ali sami, nekaterim so se obesile hčere na vrat. Rutarjev je prišel s Tonco, druge so se približale krčmi na ta ali oni način, vse v kratkih krilih in Solnih pa razoglave. In se je vnelo. Harmonikar jih je gnal okoli, da se je zibala izba, postajala tesnejša. Pa so spehali fantje godca na pod in mladina se je znesla v skedenj — pričelo se je rajanje ,da je odmevalo prav doli do Drave. Dedci so se počasi omajali, može-vali o košnji in nažigali pipe; ženske so zadovoljne čebljale, fantje si sneli kamižole, pa je | šlo, da se je kresalo po skednju. Pod noč je [ prisedel k možakom še gospod župnik, ko je
bil odpravil gostje, in ljudje so zažareli od sreče. Kar golorok se je usedel mednje.
Rutarjev je bil plesal z vsemi, nazadnje se držal le Mojce. Oštiuov pa ni spustil več Tonce iz rok.
„Kako si danes zala, Tonca", ji je šepetal. „Nobena ni lepša. Davi me pa niti pogledala nisi."
„Se nisem marala ozirati. Spornova se lahko ozira, nji se nihče ne smeje."
Jozeju je bilo nerodno pa ji ni odgovoril. Kar za roko jo je prijel, peljal k mizi in naročil „uva“.
„Pij, Tonca! Si utrujena?"
„Nisem. Niti ne čutim, da sem rajala."
„Ker si lahka. Glej, drugim se pa Že čite spriijemajo od potu, tvoje so pa čisto suhe." Z dopadenjem je glodal njene bujne lase, napletene po sredi preče. Pa mu je oko zdrknilo niže in se ujelo z njenim... Jozej ni mogel izmakniti pogleda z njenih tihih, krotkih oči... Pa jih je povesila Tonca. Jozej je stisnil njono dlan, da je vzdrhtela v njegovi... Pogled mu je obvisel na njenih grudih. Bujno so se dvigale, drhtele, opasane z rožnatim Ži-votkom. Oči so mu tipale dalje po zlati opas-nici in pisanem, gosto nabranem krilcu; izpod čičelce so se zasmejale bele čipke, pod temi kolena... Jozej je kar povesil pogled doli na šolence.
„Tonca..." — „Kaj?“ —- „Ti je vroče?" — „Je ..“ — „Meni tudi ...“ Stiskal ji je roko, ni našel drugih besed.
Lov na divje svinje
Preko Štirideset koroških lovcev je bilo spet ta- I ko srečnih, da so lahko uživali plemeniti lov na ; divje svinje. Povabljeni smo bili v kočevske goz- j dove. Komaj, ko smo prišli v soboto, 12. januarja ! zvečer v Ljubljano so nas pozdravili na kolodvoru ! s predsednikom tovarišem dr. Bcningcrjem tovariši | lovci od Lovske zveze LR Slovenije. Po večerji pri Slamiču smo se takoj podali spat v hotel Union, ker smo imeli naslednji dan, v nedeljo, že ob štirih zjutraj odhod. Peljali smo se z dvema omnibusoma v Kočevje.
; Odhajajoči iz Koroške smo zapustili pravo sibirsko zimo, zaradi tega smo se čudili med potom j po Sloveniji tudi veliki vremenski razliki. Ponekod je nekaj snega, večinoma pa je kopno. V Kočevju nas je sprejel sekretar krajevne Lovske zveze Kočevje tovariš Bižal Drago in nas povedel v lovišče Kočevske lovske družine. Tudi predsednik Lovske družine Kočevje tovariš Zajc Vinko, nas je ves čas spremljal in njegov duhoviti humor, kakor ga mora imeti pravi lovec vedno na dnevnom redu, če hoče obdržati na takih pogonih zaupanje, red in disciplino, nas je stalno zabaval.
Po dobri uri hoje smo prispeli v lovišče, kjer se je vršil prvi pogon. Vsi smo bili radostno presenečeni o vzorni ureditvi lovišč. Če upoštevamo samo dejstvo, da so bila vsa stojišča zaznamovana s številkami, lahko ugotovimo, da so kočevski lovci zares plemeniti organizatorji in vzgojitelji. Čeprav ima vsak svoj poklic —, predsednik je na primer sodar, — si vzamejo ob vsakem prostem času priliko, da gredo v lovišče ne samo streljat, ampak tudi gojiti in organizirati. Odstrelj, kakor pravijo, jim je samo za nagrado za njih trud in požrtvovalnost, ko hodijo po obširnih kočevskih gozdovih s puško, sekiro, žago in soljo v nahrbtniku.
To dejstvo priča pripovedovanje našil lovcev, iz katerega je razvidno bogastvo na divjačini v kočevskih loviščih. Že pri prvem pogonu sta bili uplenjeni dve veliki svinji. Janko Ojcl iz Borovelj in Janko Mostečnik iz Bistrice v Rožu sta nji ustrelila. Tem potom jima prav iz srca čestitamo! Avstrijski tovariš Hofer iz Vrbe pripoveduje: Stal sem na 14. stojišču, mimo mene pridirja deset divjih svinj. Med temi je bil močan merjasec. O posebni smoli pa poroča Mihael Rautcr. Iz tega poročila je razvidno, da svinjo ustreliti ni lahko, če ima prste vmes nesreča. Streljal je lisico in jo s | kroglo položil na dlako. Hotel je repetirati, a zavra se je zabila v ležišče s tako silo, da je ni mogel izvleči. Pet minut nato pride velik merjasec. Obstal je pred njim ves širok in dolg, Rautcr pa s prazno puško. Ker ni mogel streljati, sc mu je „g!oboko odkril". Sixthofcr iz Ledenic pa pripoveduje: stojim na stojišču številka 19. Ko stojim že pol ure, zagledam volka. Nisem ga mogel streljati, ker sem bil iznenaden, potem pa je volk že izginil. Tik pred koncem pogona slišim močno lomljenje po hosti. Puško sem vzel k licu. Nenadoma skočita dva ogromna prašiča čez preseko. Ustrelim in enega močno ranim. Ko sem z gonjači šel za njim, sem imel smolo, ker so šli v sosedno lovišče in se nismo upali za njimi, čeprav je bila močna krvava sled. Ker so tudi v sosednem lovišču ta čas lovili, upam, da so ranjeno svinjo uplenili. Ne morem pa reči ali je bil merjasec ali svinja. Prehitro je bilo vse skupaj mimo. Vem samo to, da sta bila kolosa. Jože Katnik iz Št. Jakoba v Rožu pa ve povedati: Bil sem na stojišču 21. Videl sem dva prašiča, velikega in majhnega. Preden sem spoznal, da ni medved, sta bila že mimo in tako nisem prišel do strela. (Svinja in medved sta si namreč močno podobna in medved je zaščiten. Svinja in medved zelo nerada zapustita gosto goščevjc. Kadar pa sta prisiljena, da gresta čez planjavo ali kako 1 preseko ali pot, takrat pa s tako silo, da ni dru- j gega videti kakor siva bežeča gmota.) Tako pripo- j vedujejo lovci sami, da bi pa mogel opisati vsa ] lovska doživetja pa vidite, da bi primanjkovalo ' prostora.
Vsak pa je imel nekaj užitka in dosti je videl. I
„Kako se potiš, Jozej...“
„Tonca...“ — „Kaj?" — „Ce bi bila ti ; moja...“
Rahlo je zardela pa povesila oči.
„Tonca . ..“ — Ti pojdeš v žunirje, Jože .
.,2e. Saj ne za zmeraj.!' — „Pa boš pozabil ...“
„Ne bom, Ton ca." — „Tri leta te ne bo."
„Se še ne ve." — „Vrbnikov in Žihrov poj-dtca samo za osem tednov, pravijo Zakaj ti ne, Jože?"
„Bila sta vzeta v drugo, mene so v prvo."
„Šc komaj deset tednov, pa pride rožeu-kranska..
Videli smo tudi štiri volkove. Pa tudi tisti, ki smo videli divje svinje, smo mnogo streljali, kakor je pač Vedno pri lovu. Vsaka krogla pa ne zadene in drugače še nikoli ni bilo.
Ko smo zaključili po štirih pogonih lov, smo se zbrali v šoli v Kočevju. Po starih lovskih običajih sta bila srečna lovca Ojcl in Mostečnik krščena od Milana Babšcga s svojim senatom za prava lovca na divje svinje. Veselili smo sc, ker je lov dobro uspel in se brez nesreče zaključil. Ge upoštevamo, da je bilo z domačimi vred nad devetdeset lovcev oboroženih z risanicami visokorasančnimi kroglami, potem si lahko predstavljamo, da je treba mnogo lovske treznosti in discipline, da se ne zgodi nesreča. Na zmrzli zemlji krogla prav gotovo odleti in rani lahko še na tisoče metrov lovca.
Bi! bi zelo površen, če bi ne obravnava! tudi izredne gostoljubnosti kočevskih lovcev. Ko je imel tovariš Miha P,avter nesrečo, ker sc mu je zabila puška, mu je priskočil takoj na pomoč tovariš Bi-žal Drago in mu ponudi! svojo dvoccvno-risanico. Pokazal je, da pravo lovsko srce ne pozna sebičnosti, čeprav pravi star pregovor, „da sc puška in žena ne posojujeta."
Trdo je v Kočevju za prenočišča. Vojno razdejanje se na tem področju še vedno pozna. A domači lovci so tudi to vprašanje lahko rešili. Vsak je vzel nekaj Korošcev seboj na svoj dom in jim prisrčno postregel, da so bili naslednjega dne polni moči in svežosti spet v lovišču na stojišču. Štirje lovski tovariši so bili tudi med nami, ki niso razumeli slovensko. Vendar so sc počutili enaki med enakimi in marsikateri jugoslovanski lovec se je potrudil, da je govori! z njimi v materinem jeziku. Upam, da sc bodo ti tovariši tudi kaj oglasili v avstrijskih časopisih in povedali svoje lovske doživljaje in vtise, ki so jih odnesli iz svobodne Slovenije.
Tudi v Ljubljani je bilo v torek zvečer slovo izredno prisrčno. Seveda sta bila še tukaj naša „svi-njarja" kaznovana in krščena. To pravico ima tudi najvišji forum lovske organizacije, Lovska zveza LRS. V Unionski mali dvorani, kjer je bil razstavljen plen koroških lovcev, se je sestal „visoki senat". Lovski rog je naznanil prihod in pričetek slavnostne ceremonije lovskega krsta. Predsednik sodišča, ves „prešcren in strog" je imel okoli vratu rožnivcncc izstreljenih netkov (žaver-patronov). Sodnikova kapa je bila okinčana z zajčjo glavo in
j lisičjim
tu Ir o
repom. Prav tako sta bila oborožena pri-sednika, dočim je imel tožilec celo vidrin rep in kuninc kremplje. Dve sveči sta stali prižgani pred „tresočima“ sc obtožencema Ojcelnom in Mostcčni-kom, ki sta sc vsem smilila, ker ha sodnijski mizi sta bili tudi dve težki korobački, ki sta naposled udrihale po napetih hlačah novokrščenih lovcev. Ta poslednji lovski pogon ic napravil celo na Loj-za Milača iz Blata neki „bojcči" vtis. Samo par-j krat je še izvlekel iz svoje lovske torbe kakšno ša-| Ijivo, pri tem pa se je videlo, da je bil ves vesel, i ker ni ustrelil prašiča, čeprav se je jezil na syoje-i ga soseda iz Pliberka, ki je divjo svinjo zgrešil, j Njemu bi bil Lojze pač privoščil sodnijskih „batin“.
Ko je bil zaključen veseli in šaljivi del zadnjc-i ga pogona, je spregovoril tople in globoke besede ! rovariš predsednik dr. Beningar. Poudaril je, da je I lovsko srce izredno razvito za vse plemenito, to pa predvsem zaradi tega, ker je lovec v neposrednem stiku z živo deviško naravo. Zato tudi lovci prispevajo mnogo k borbi za mir, kar danes vse človeštvo goji. Jugoslavija pa je tista mala država, ki je velika po praktičnih doprinosih v borbi za ohranitev miru v svetu. Odprta lovska srca, ki ne poznajo špekulacije in zahrbtnosti, je dejal, bodo vedno na tem, da se ustvarja prijateljstvo in tovarištvo med lovci različnih narodnosti in prav koroški lovci, ki prihajajo k nam na lov, vidijo kako se praktično borimo za mir, to je, da se med seboj pobratimo.
Morda bo gotovim krogom ali posameznim ljudem na Koroškem tudi letos trn v peti ta manifestacija prijateljstva in pobratenja. Povemo pa jim, da njih teorija nikdar ne more zatreti naše iskrene prakse, ki je v korist obema narodoma, avstrijskemu in slovenskemu na Koroškem.
V tem članku sem napisal samo, kar mi narekuje lastna vest, kar sem doživljal in kar so mi tu in tam pripovedovali srečni lovci. Bilo je v Jugoslaviji na divje svinje preko štirideset koroških lovcev iz Pliberka, Železne Kaple, Gur, Borovelj, Št. Jakoba, prav do Bistrice na Zilji in vsak ima lastne oči, lastno vest in svoje srce. Nisem mogel vse napisati, ker kar so vsi čutili, tega ne more napisati cn sam. Vsi pa občutimo neizmerno hvaležnost Lovski zvezi LRS, in si je tem potom za povabilo in gostoljubnost prisrčno zahvaljujemo!
Lovski zdravo!
Karl Prušnik.
R ADIO-PROGR A M
RADIO CELOVEC Četrtek, 24. januarja:
6.10	Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba —
8.15	Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate —
10.15	Šolska oddaja — 10.45 Nasvet v življenjskih vprašanjih — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. Objave. Okno v svet — 16.00 Koncertna ura
—	18.30 Predicc (Zvočna slika).
Petek, 25. januar:
6.10	Za kmetijstvo — 7.15 Pestra godba — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Za podeželsko ženo— 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesttf in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo —- 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. Objave. Komentarji. Mogoče vas zanima ...
—	15.00 šolska oddaja —	16.00 Pevska ura —
17.55 Vsakega zanima! — 18.45 Kmečka oddaja.
zakladnice: F. S. Finžgar — 9.30 Kar si želite —
10.00	Šolska oddaja — 11.00 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 13.45 Tukaj govori UNESCO — 14.15 Mesto in dežela — 14.30 Želi si kaj! — 14.30 Pozdrav zate — 15.15 Tedensko kulturno zrcalo —
16.00	Mala filmska revija — 16.45 Aktualno ljudsko gospodarstvo — 20.15 Športna poročila.
RADIO LJUBLJANA Četrtek, 24. januarja:
5.30 Pester glasbeni spored —	12.00 Igra Štu-
dentski plesni sekstet — 12.40 Zabavna glasba —
13.00	Drobni nasveti — 14.00 Jezikovni pogovori — 14.10 Jugoslavija v pesmi in plesu — 15.10 Za-
i bavna glasba — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — I 17,10 Lahka glasba — 18.00 Po različnih plateh o i raznih stvareh — 18.15 Slovenske polke in valčki j — 18.35 Okno v svet — 19.00 Zabavna glasba —
20.00	Domače aktualnosti.
Sobota, 26. januar:
6.10	Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 9.00 Iz slovenske literarne
lavci z ženami in hčerami, vmes pa še kmetski fantinje s širokimi zelenimi trakovi na klobu-ču. Plesali so nemški hop. hitre polke, niazur, štajerske pa kak bolcar. Muzikanti so pihali kot voh vrh klanca; kar so zatrobentali, vse je bilo prav. Okrog plesišča in na poti pa po'no zijal. V ozadju so stali orožniki in gledali v dirindaj.
Oštinov je stopil naprej.
..Josej, komrnl" je za/.vrgolela Krista in us-stavila svojega plesalca. Bila je v modnem kostumu nemške dečle, živa, razgibana kot sama kri, lase nakodrane, lepa in mikavna kot oinija v vrtu. Plesala je z vsemi, smejala se mestnim
Petek, 25. januar:
5.30 Pesfer glasbeni spored — 6.35 Gospodinjski ; nasveti — 12.00 Iz glasbene zakladnice Emila Adamiča — 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, [ vmes pester glasbeni spored — 14.00 Melodije po ! Vašem okusu — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Žfc-; leli ste — poslušajte! — 16.00 Pojo naj ljudje — j 18.20 Za pionirje — 18.40 Veseli zvoki — 19.40 Zabavna glasba — 20.15 Narava v slovenski narodni pesmi.
Sobota, 26. januar:
5.30 Pester glasbeni spored —	12.40 Zabavna
glasba — 13.00 Iz del velikih mojstrov — 14.10 Kaj in kako pojo narodi širom sveta — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Če želite biti kritik — 17.10 Plesne melodije iz Južne Amerike — 17.30 j Partizanski spomini — 18.00 Urednikova beležnj-! ca in pionirska pošta — 18.30 Narodne pesmi poje j moški zbor SKUD-„France Prešeren" iz Kranja — 20.15 Veseli večer: Ožmi si možgane!
,,2e?“ — .Pa pojdeš ..
„Tonca...“ Segel ji je za pas.
Skedenj se je zibal. Rajab so do mraka, godcu je že kinkala glava. Ko pa je odzvonilo avemarijo, so se približale matere in segnale hčere s plesišča. Gospod župnik se je poslovil in daljni gostje so se odpravljali. Rajanje je počasi prestalo. Dekleta so se poslavljal?, fantje so bili vroči in razžgani, pili so in jim je šlo v žile.
Pri Spornovih pa je škripala muzika dalje. Rutarjev je namignil fantom pa so si‘oblekli kamižole in počasi izkapljali na pot. Opuše-ljcani so šli naprej.
Spomovo plešišče je bilo nabito. Sukalo se je vse: mestni in trški gospodiči s plavicami na prsih so se šetali s frajhcami, lovci z zelenimi j klobuki in golimi koleni so poskakovali z nem-sidrni dečlami, dalje železniški uradniki in de- j
gospodičem, da so bib vsi bolni od koprnenja.
„Komm, Jose!" Spustila je plesalca, stopila k ograji bi gledala Jozeja z velikimi, živimi očmi, da je fanta presunilo... Pa je stopil na oder — in s Kristo sta se spoprijela...
Ostali fantje so krenili v vežo. „Dobar va-čir!“ so zategnib in stopili v veliko sobo.
Nihče jim ni odzdravil, a fantje so se usedli k mizi. Nekaj tujih gostov je sedelo, pa Sporno vi delavci in tesači so bili mod njimi, pijani in glasni, pridušali so se po gozdarsko in se niso bali ne Sporna ne zlomka. V kotu so sedeli Ovniček, kovač, B!atar s hčerjo, mesar Jelen in Spornov Paskal, v zapečku pa Urh. V medli svetlobi petrolejke jih je bilo komaj spoznati. V sosedni sobi pa je bilo svetleje in živahneje. Bila je to Spornova lovska soba. Na stenah je viselo vse polno rogov srnjakov, nagačeni divji petelini in skobci.	(Dalje)
O ŠKODI VSLED POŽARA IN PODPORAH
Kakor porpča zadnji „Kiirntner Bauer" se je večkrat pripetilo, da so kmetje, katerih poslopje in stroji so pogoreli, večkrat prosili za podpore iz sredstev za utrditev kmetij (Besitz-festigungsmittel). List v zvezi s tem poudarja, da navodila ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo za take primere ne dopuščajo dajanja podpor, ker mora biti vsak kmet proti požaru tako zavarovan, da iz zavarovalnine lahko obnovi svojo kmetijo.
Sploh je vsled porasta draginje v zadnjih letih za vsakogar, ki ima svoje imetje zavarovano proti požaru, priporočljivo, da pregleda za koliko je zavarovan in primorja znesek z sedanjo vrednostjo svojega imetja, da ne bo no-j sreča, če ga doleti, zaradi prenizkega zavaro-' vanja še večja.
I
K'INO = PREDSTA
mm
CELOVEC
C a r i n t h i a
Od 25. do 28. januarja:
Licbeslied der Berge
Petcrhof
Od 25. do 28. januarja:
Beates Sprung ins Gluck
KRIVA VRBA
Od 23. do 24. januarja:
Falschmiinzer am Werk
BOROVLJE
Dne 23. in 24. januarja:
Damon Ccld
VELIKOVEC Dne 23. in 24. januarja:
Oliver Tsvist Od 25. do 27. januarja:
Der Mann vom Eifelturm
Slinavka in parkljevka
Pred pičlima dvema mesecema so v Avstriji ugotovili prvi primer slinavke in parkljevke. Kakor znano, ta bolezen goved, prašičev, ovac in koz v svojem poteku za posamezno žival ni najnevarnejša. Njena nevarnost obstoja in je velika v tem, da se bolezen prenese izredno hitro od živali na žival, od hleva do hleva in iz kraja v kraj. Ravno zaradi tega je obramba pred boleznijo, ki obstoja v zaščitnem cepljenju živali in drugih varnostnih ukrepih tako važna in stroga. V tem pogledu je pa avstrijska oblastna veterinarska služba spočetka popolnoma odpovedala. V sosednih predelih Nemčije ta bolezen že ves čas razsaja, v Avstriji pa ni bilo niti liter cepila pripravljenih za primer, da se pojavi po predelih, ki mejijo na Nemčijo. Seveda bolezni potem ni bilo mogoče v kali zatresti.
Ko je slinavka in parkljevka že razsajala, so merodajni krogi šele pričeli v inozemstvu iskati cepila, od katerega so prve količine prišle v Avstrijo 21. decembra preteklega leta, ko je v Zgornji Avstriji zajela že 60 kmetij in se pojavila tudi že v Nižji Avstriji na 6 kmetijah, na Tirolskem na 5 kmetijah in tudi na Predarl-skem.
Da je bolezen sedaj težje zatreti, kot bi se jo dalo spočetka, je razumljivo. Slinavka in parkljevka zajemata čedalje večji obseg. Po poročilu ANZ od-19. I. 1952 je bolezen zajela že skupno 359 kmetij, od tega je 344 primerov v Zgornji Avstriji, 13 v Nižji Avstriji ter po en primer na Predarlskem in na Zgornjem Štajerskem (okraj Liezen). Koroška je zaenkrat še prosta te bolezni, kar pa ne izključuje, da ne bo prišlo do njenega pojava.
Utrinki iz zgodovine SPD „Danica” v St. Vidu
(Nadaljevanje s 3. strani)
VVutej, Kovačevi v M Unčah, Bajčarjevi v Ri-karji vesi, Lekš na Horcah in še mnogo drugih. Lekš je še doslej kot dolgoletni predsednik steber društva, ki mu pridno pomaga njegov sin Hauzej. Hanzijeva zasluga je, da ima društvo mladinski pevski zbor, ki ga on vodi. V zadnjem času pridno deluje v društvu tudi gospod župnik Kassl.
Glavna pa je zasluga Tevža Artača, društvenega blagajnika, da ima društvo visoko število članov in sicer 240. To število je lepo, če upoštevamo, da šteje društveni okoliš le okoli 800 prebivalcev. V primeri s šlevilom društvenih članov in prebivalstvom zavzema naše društvo verjetno pivo mesto med koroškimi prosvetnimi društvi. Prav bi bilo, če bi druga društva tekmovala z našim Tevžanom in ga posnemala. Tevža stopi k vsaki hiši po vseh vaseh. Vse šob odrasle skuša pridobiti za društvo in uspehi niso izostali. Pozitivno je tudi, če včasih sodelujejo pri igrah in pevskem zboru nekateri nezavedni mladinci. Njihovi sorodniki pridejo na prireditve in so ponosni na svoje otroke in spoznavajo lepoto slovenske besede.
Obisk društvenih prireditev stalno narašča. Dvorana pri Vog'u v Št. Primožu nikoli ne more več'zajeti vsega občinstva. Nujna je potreba po novi dvorani, Id bi zajela vsaj 400 gledalcev. Pričakujemo, da se bo Foltej Vogel čim prej odločil in pričel z gradnjo nove dvorane.
] Društveni člani bi mu bili pripravljeni poma-i gati.
_________________________________________
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, j Gusometergasse 10 Telefon 1624/4 Za vsebino | odgovarja Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck* i imd Vorlagsgesellschaft m. b. H., Klagenfurt. —
; Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt 2.
PostschlieBlach 17