1
in
I.

Amerikanski
Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
42. ŠTEVILKA.
JOLIET, ILLINOIS, 22. SEPTEMBRA 1911.
LETNIK XX
KATERA JEDNOTA *	JE KATOLIŠKA?
Nobena Jednota se ne more imeno-yati katoliška, ki nima duhovnega vod-Je> da bi jih nadzoroval v verskih re-ceh. Zatorej je treba dobro razločevati med člani in Jednoto. Če pripadajo h kakej Jednoti katoliški možje 'n mladeniči, to še ni dokaz, da je do-tična Jednota katoliška. Tako je n. pr- pri neki amerikanski Jednoti, katera se imenuje "Eagles" mnogo katoliških mož in mladeničev, a vsled |ega še nikakor ne moremo trditi, da K "Eagles" katoliška Jednota. Ne, in ;tokrat ne! Kdor mi ne veruje, da am prav, kar trdim, naj se obrne naravnost na /mil. škofa Jakoba Tro-bec v St. Cloud, Minn., kateri jim bo Sotovo drage volje pojasnil, kdo ima Prav. £e m;i g škof pove, da sem Jaz na napačnem potu, ko trdim, da J.
K. J. ni katoliška in to vsled slede-e,h vzrokov:
l-> ker je črtala sv. spoved iz'svojih Pravil, in
2 > kar je še mnogo važnejše, da ni-J^a duhovnega vodje, potem namah Kapituliram, snamem ponižno svoj klo "uk raz glavo in rečem: Čast, komur
cast!
Očitalo se mi je, da postopam tako
strogo in odločno, ker sem prišel v Joliet, da delam torej le poklone ne-katernikom in da vlečem skupno le z nekako kliko.
Kdor meni to, naj vpraša svojega lastnega duhovnega pastirja, prevede naj mu — ako bi dotični gospod ne znal slovensko — moje izjave. Vsak katoliški duhovnik, zlasti pa vsak slovenski duhovnik, ki je poklican pred vsim drugim braniti najdražjo svetinjo naših pradedov — sv. vero, se mora strinjati z menoj in ako noče biti podoben mutastemu psu, ki ne laja, ako preti nevarnost, da se verski indi-ferentizem vrine v Jednoto, ki je bila do sedaj odločno katoliška, mora izjaviti, da izmed Jednot zasluži le ona ime katoliške, ki nadzoruje svoje člane, so li ti praktični katoličani ali ne, ki ima torej svojega duhovnega vodjo.
Jako pa me bo veselilo, ako se poleg mene oglase tudi drugi duhovni sobratjc, da potem narod ložje sprevidi, ali se gre meni kot duhovnemu vodji le za osebnosti in strankarstvo, ali za stvar samo.
JOHN KRANJEC, duhovni vodja K. S. K. J.
Taft ob Gorenjem jezeru.
Marquette, Mich., 20. sept. — Predsednik Taft, prvi predsednik Združenih Držav, ki je stopil na brežino Go renjega jezera, je dokončal tukaj svoj dvodnevni obisk v gorenjem Mičhi-ganu in odpotuje od tukaj proti jugu. Jutri zjutraj ima dospeti v Grand Ra pids, kjer bo imel enega izmed najvažnejših govorov med svojim potovanjem.
Boston, Mass., 15. sept. — Predsednik Taft je zapustil Boston ob 7:35 uri zvečer in tako nastopil svoje na 13,000 milj preračunjeno potovanje, ki ga bo vedlo skozi 24 zapadnih držav in s ka terega se vrne šele dne 1. novembra.
Champ Clarkovo prorokovanje.
Lawrenceburg, Ky., 20. sept. — V govoru, ki ga je imel tukaj, je govor nik Champ Clark omenjal delovanje demokratov v poslanski zbornici in izjavil, da je stranka napolnila svoje prijatelje s strmenjem in občudovanjem, a svoje sovražnike pa z grozo "Po 171etnem potovanju skozi puščavo," je rekel, "stojimo na visoki gori in gledamo v obljubljeno deželo, katero vzamemo leta 1912. v posest. Boj se mora izbojevati na temelju našega rekorda v poslanski zbornici."
iOTERIJA ZEMLJE V JUŽNI DAKOTI.
Kdor želi 160 akrov zemlje od zavezne vlade, se lahko sedaj 1 zglasi.
a mora plačati za zemljo.
Določene cene so jako nizke z ozirom na vrednost zemlje.
j

Gregory, S. D., 17. sept. — Prihodka velika zemljiška loterija Strica Sa-ma se bo vršila od dne 2. do 21. okto-bra v Južni Dakoti. "Razdelilo" se b° skupaj 466,562 akrov v Rosebud in Pine Ridge rezervaciji. Ljudje, ki se hočejo udeležiti loterije, se lahko dajo vPisati v krajih Gregory, Dallas, Chamberlain fn Rapid City. Zemlja Se ne bo podarila ali razdala zastonj, Pac pa so po vladi določene cene zelo "'zke z ozirom na vrednost zemlje.
najbornejše pašnike je plačati sa-JJ10 25c na aker, dočim stane aker najboljše ravne prerijske zemlje $6. Kdor 0 Pri srečkanju prvi izžreban, si bo s«veda lahko izbral najboljšo zemljo, a"ipak mora plačati po vladi zanjo določeno ceno. Približno tretjina zem-,Je je označena kot poljedelska zemlja ln ie cena zanjo določena od $2 do $6 "a aker. Ostanek je označen kot paš-111 svet. Da dobite te zemlje po home-,steadskem zakonu, morate postopati lako!e: . -
Prosilec se mora' osebno zglasiti v izmed vpisnih uradov in pod Pfisego navesti podatke, po katerih je 0 homesteada upravičen. Če se ne 28lasi v kraju Gregory, nego v enem 12ftted ostalih uradov, mora prosilec Sv°jo zapriseženo izpovedbo poslati Pošti sodniku Witte'nu v Gregory. a spise natanko pregleda, in če ni-na sebi nobenih znakov, iz kadrih bi se dalo sklepati na posestnika, * vtakne v za to določeno pločnato p®sodo. Dne 24. oktobra se te posode ..Jpro in njihova vsebina strese na ve-odprto pločo. Po sodniku v to .°'očen otrok pojde na pločo ter pri-^ vzdigovati zavitek za zavitkom in ^'očati sodniku. Ta jih odpira, in »iicuje imena prosilcev, ki si potem Vrsti, kakor so izžrebani, lahko iz-ertjo 160 akrov. Po žrebanju imajo jjrosilci potem dovolj časa, da si ogle-,&io zemljišča in izberejo kose, ki jih c,e posedovati.
Hud potres zaznamovan.
Washington, 17. sept. — Potresopis zvezdarnice georgetownskega vseučilišča tukaj je zaznamoval snoči hud potres, ki je trajal celo uro. Pater Torndorf, ravnatelj zvezdarnice, je izjavil, da je bilo središče stresov oddaljeno na videz - kacih 4500 milj od Washingtona in misli, da je bil potres y zvezi z delavnostjo ognjenika Etne na Siciliji.
Po zaznambah pristroja so se začeli stresi ob 10:59 zvečer. Najhujši stres je bil zabeležen ob 11:6 uri, na kar se je sila tresenja zmanjšala.
Cleveland, O., 17. sept. — Pater Odenbaugh, ravnatelj zvezdarnice sv. Ignacfja tukaj poroča, da je potresopis snoči zabeležil hud potres, ki se je po njegovih mislih pripetil v Južni Ameriki ter ga ni povzročil izbruh Etne. Po njegovi izjavi nimajo po vulkanskem motenju povzročeni potresi nobenega učinka na potresopise. Oddaljenost potresa ceni na 3000 milj.
Šesteren umor.
Colorado Springs, Colo., 20. sept. — Šest trupel, žrtve neznanega morivca, je bilo najdenih tukaj v dveh sosednih hišah. Vsem je črepinja razbita in vse kaže, da je smrt nastopila že pred več dnevi med spanjem. Šesterni u-mor je bil izvršen s sekiro, ki je bila najdena vsa okrvavljena. Umorjeni sta bili družini Burnham in Wayne.
Ponesrečena zrakoplovca.
Dewitt, Iowa, 19. sept. — Alfred Rosenbaum iz Chicage je bil usmrčen, ko se je njegov zrakoplov prevrnil iz višine 50 čevljev. Rosenbaum je bil samo 20 miniit v zraku, ko je naenkrat izgubil moč čez svoj aeroplan in strmoglavil v globino.
Harrisburg, Pa., 19. sept. — Aviatik Paul Peck se je tu blizu s svojim zrakoplovom ponesrečil, a ne smrtno.
Devet mrtvih.
s I
l
I.' I
Plača zniiana.
w^orristown, Pa., 18. sept. — "Alan 7°od Steel Company" in "J. Wood . brothers Company" sta znižali pla-
svojih delavcev za .10 odstotkov. ^Poslenih imata 500 delavcev.
Delitev dobička.
Cleveland, Ohio, 18. sept.—"United ,at«s Steel Corporation" preiskuje ^ft farmarja Martina L. Rutinika, ■' se tiče delitve dobička med delavci n 'iclodajavci. Rutinik dovoljuje svo-delavccm delež na dobičku vtoli-S da se delež dobička'prišteva k pla-,lni' V prošlem letu je znašal čisti Qt>iček $30,000. Če znaša dobiček n. Pr 10 odstotkov, potem dobe delavci !)0,cg svoje plače še 10 odstotkov svo-le letne plače. Rutinik izjavlja, da po Vcdbi tega načrta mnogo več zasluži, eKo poprej.
Syracuse, N. Y., 16. sept. — Devet oseb mrtvih in najmanj 14 ranjenih, to je posledek nezgode na avtomobilskem dirkališču tukajšnjega razstavišča, kjer je zdaj državna razstava. Dirkač Lee Oldfield se je s svojim vozom sistema Knox zaletel med 50 milj-no dirko skoz ograjo v skupino gle-davcev. Oldfield sam ni bil resno poškodovan. Vozen obroč je počil in povzročil, da se voz ni clal voditi.
Nesreča se je pripetila med 47. miljo. Pet minut po odstranitvi ovir se je dirka nadaljevala. 3
Z Ellis Islanda.
New York, 17. sept. — Vkljub primeroma malemu priseljevanju so pro stori za pridržance na Ellis Islandu neprestano dokaj napolnjeni in inkvizicija ima dovolj opraviti. Ko je vče raj končala dnevno delo, se je naha jalo na otoku še 310 priseljencev, ki še niso bili zaslišani pred inkvizicijo.
Ta teden ima dospeti semkaj na 22 prekatlantskih parnikih kacih 10,000 medkrovnih potnikov.
Povratna selitev.
New York, 14. sept. — Število delavcev, ki/So se letos povrnili v staro domovino, presega ono leta 1910. za okroglo 75,000. Vzrok ni natančno znan.
I
Biser v ustih.
Thomaston, Conn., 16. sept. — Italijanski delavec Usa Antelles je postal iznenada za $100 bogatejši. ■ Šel je k zobozdravniku, da mu preišče zob, ki ga je bolel. Zdravnik je izvlekel iz zobove votline biser, ki je cenjen na $100. Antelles se spominja, da je pred nekaj časom jedel os'rige in mu je pri tem nekaj zašlo v zobovo votlino.
Morivec umoril morivca.
Folsom, Cal., 19. sept. — Jake. Op-penheimer, radi umora na smrt obsojen kaznjenec v tukajšnji kaznilnici, je umoril tudi na smrt obsojenega Fran-cisca Quijado z železno palico. Dejanje je bilo posledica med obema obstoječega sovraštva.
Oba kaznjenca, ki sta bila prvotno obsojena v dosmrtni zapor, sta se nedavno udeležila brezuspešnega izbruha iz ječe, vsled česar sta bila po državnem zakonu obsojena na smrt.
Tako strupeno je bilo sovraštvo, katero sta gojila drug proti drugemu, da je Quijada pred nekaj dnevi jetničar-ju sporočil, da bi šel z veseljem na vislice, ako bi mu bilo usojeno, poprej videti Oppcnheimcrja visečega.
John D. protestira zaman.
Cleveland, O., 16. sept. — Johna D. Rockefellerja protest, da je obdačba njegovega letovišča na Forest Hillu previsoka, je davčna komisija zavrgla, dasi je cenitev štirikrat tako visoka kakor lani. Komisarji so namrep vprašali Rockefellerja, ali je .voljan, dati komisiji prodajno pravico do njegovega letovišča za znesek označen v lanski cenitvi. Ker je to zanikal, se cenitev ni znižala.
Cenitev znaša $1,052,108 in Rocke-fellerjev odvetnik trdi, da je prava $539,380.
Pogoltnjeni denar.
St. Joseph, Mo., 15. sept. — Delavec Pat Connors je bil snoči radi pija nosti prijet. Preden se je to zgodilo, je pogoltnil 3 dolarje v drobižu, ker je bržkone mislil, da mu policija denar odvzame. Zadnji trije "dajmi", ki jih je vtaknil v usta, so ga skoro zadušili. V celici je začel hudo kašljati, tako da so poslali po zdravnika. Preden je ta prišel, je omenjene tri "dajme" iz-kašljal. Kaj postane iz ostalega denarja, se šele pokaže.
Pogreb psa.
San Francisco, Cal., 14. sept. — Dva dragocena psa, lastnina gdčne. Jennie Crocker, sta bila danes pokopana. Pogrebno spremstvo je sestajalo iz last nice in kacih 100 psov.
Vihar v Pittsburghu.
Pittsburg, Pa., 15. sept. — Lastninske škode približno $500,000 je povzročil danes vihar v Etni, Millvalu, Sharpsburgu, Turtle Creeku in drugih predmestjih, katera je poplavil oblak, ki se je utrgal. Ena oseba je utonila, mnogo so jih rešili gasilci. Razne tovarne so se morale zapreti.
Polet pretrgan.
New York, 18. sept,—-C. P. Rodgers in J. J. Ward, ki sta tukaj vzletela, da dosežeta pacifiško brežino v zrakoplovu in dobita Hearstovo nagrado v znesku $50,000, sta imela smolo. Rod-gersov stroj se je razbil pri poskusu, spet vzleteti iz Middletowna, kjer se je včeraj izkrcal, in Ward se nahaja v Corningu, kacih 280 milj daleč od New Yorka, ter ne more naprej, ker se je motor njegovega zrakoplova po-ptolnoma pokvaril.
Boj proti trustu za kruh.
Kansas City, Mo., 19. sept. — Na tukajšnjem zborovanju pekovske unije se je naznanilo, da je sedaj dovolj denarja zagotovljenega za napravo še-sterih "protitrustovskih pekarnic". Prva se ima zgraditi v Pittsburgu, Pa., ki bo stala $75,000.
P. A. 8T0LYPIN PODLEGEL RANAM,
Ruski prvi minister bil obstreljen v gledališču v Kijevu vpričo carja.
morivec nek! krščen jud.
Ljudstvo ogorčeno na vse jude, ki so zdaj pod zaščito vojakov.
Kijev,' 18. sept. — P.#A. Stolypin, prvi minister ruski, ki je bil obstreljen med slavnostno predstavo v opernem gledališču tukaj zadnji četrtek v prisotnosti carja Nikolaja II. po krščenem judu Dmitriju Bogrovu, je umrl ob 10. uri nocoj.
Stolypin je bil skoro do konca pri zavesti. Zelo je trpel in ko se je bližala smrt, je neprestano stokal in se nemirno premetaval po svojem ležišču. Končno mu je srce opešalo in se telo začelo ohlajevati. Stolypin je vedel, da se bliža konec. Med razdobjem jasnega umevanja mu je podelil duhovnik sv. zakrament. Metropolit Flavijan ga je blagoslovil in tolažil v njegovih zadnjih hipih. Umrl je obdan od svojcev in višjih državnih u-radnikov.
Oblastva so hotela izprva smrt prvega ministra prikrivati do prihodnjega jutra, ker so se bala protižidovskih izgredov. Pa tega ni bilo mogoče izvesti, in ko se je smrtno naznanilo objavilo, so oblastva obrnila vso svojo pozornost na zaščito judov.
Med judovskim prebivavstvom je vsled smrti prvega ministra nastala panika. Takoj je bilo zbranih v Kijevu 30,000 vojakov, odpoklicanih z Vojnih vaj, da preprečijo izgrede. V mestu vlada mir, ampak grozljivo neprijeten mir.
Pravijo, da bo finančni minister Ko-kovcev, ki je po atentatu postal uradu-joči prvi minister, imenovan za to službo. Jutri bo truplo balzamirano. Car Nikolaj je iz Černigova odpotoval v Kijev,
Geueral-guverner Trepov je razglasil, da se bodo izgredi najstrožje zatrli in izdane so ostre odredbe pro,ti nošenju orožja. Uradno se naznanja, da so vojne vaje končane in da se čete povračajo v Kijev. Vsi iz Kijeva odhajajoči vlaki so do zadnjega prostora zasedeni. Na stotine premožnih judov zapušča mesto.
Judje beže.
Kijev, 19. sept. — Judje zapuščajo Kijev v paniki, boječ se pogroma v maščevanje za usmrčenje prvega ministra Stolypina. Kozaki patrolirajo po ulicah v preprečenje protijudovskih izgredov.
Maša zadušnica za pokojnika je bila služena danes v kijevski bolnišnici, kjer je Stolypin podlegel svoji rani. Car Nikolaj se je udeležil maše in je izrazil vdovi svoje sožalje. Car je nocoj odpotoval v Sebastopol, kjer ostane tri mesece.
"Novoe Vremja" pravi: S smrtjo Stolypinovo se je pričelo novo poglavje v zgodivini ruski. Socializem in judaizem se morata zgrabiti z železno roko.
Rešeni rudarji.
Leadville, Col., 19. sept. — Rudarji Fred Caski, Deal Pearl in Nat. Jacob-son, ki so bili vsled zrušenja zemlje v rovu Morning Star-rudnika zasuti, so bili po 60urnem jetništvu osvobojeni iz njihovega položaja. Živež se jim je dovajal skozi cev.
Walsh bo pomiloščen.
Chicago, 111., 20. sept. — Kakor se razglaša, bo v kaznilnico obsojeni bivši bankir John R. Walsh tekom enega tedna pomiloščen. Nahaja se v Lea-venworthu, Kans.
\ t
Etna še bljuje.
Catania, Sicilija, 19. sept. — Izbruh ognjenika Etne, ki se je včeraj na videz pomirjal, je danes zopet močan. Osem kmetov je baje lava zajela, ne da bi se jih moglo rešiti.
Drugače sedaj.
Stari ljudje nam pripovedujejo, kako so bili vsi zdravi, kako krepki in polni življenja, in kako se niso brigali za mala obolenja. Njihova dieta je bila drugačna, kakor je bil tudi njihov način življenja; živeli so bolj v svežem zraku in so imeli prav malo raz-dražbe. To je vse drugače sedaj. Mi živimo v veku živčnega vznemirjanja in razburjanja, mi jemo in pijemo, česar naš ustroj ne more prebavljati in mi pokvarjamo svoje zdravje prerano. Svoj ustroj bi morali ohraniti čist stem, da už:vamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vince očisti telo, pa je tudi okrepi, uredi prebavo, očisti kri, ozdravi zapeko in vse njene posledice. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago.
Izgredi na Češkem vsled draginje.
Praga, 19. sept. — V mnogih vaseh po južnem Češkem je dolgotrajna draginja vseh živil povzročila nemire, ki so bili še burnejši, nego divje demonstracije, katere so se prirejale na Francoskem iz enakih vzrokov. Javna plenitev in rop (?) sta na dnevnem redu. V krdelih so oboroženi kmetje naskakovali dvorce veleposestnikov in preteč jim s smrtjo plenili njihove zaloge, katere so mogli doseči. V po-največ slučajih se posestniki niso mogli ubraniti napadalcev. Orožniki so z veliko težavo spet napravili mir skoro povsod, vendar se je bati nadaljnjih izgredov.
Maroška kriza skoro prestana.
Berlin, 20. sept. — Finančna panika je bila danes preprečena po javnem razglasu v borzi, da so francosko-nem-ška pogajanja glede maroške krize blizu prijateljske poravnave.
Pariz, 19. sept. — Popoludne objavljeno poluradno obvestilo naznanja, da se pogajanja med Francijo in Nemčijo glede maroškega vprašanja bližajo koncu in da je zadovoljivo sporazum-I j en je verjetno, vendar bi bilo prezgodaj, smatrati sedaj že vse sporne točke .za odstranjene. Prihodnji četrtek se bo vršil nov razgovor med nemškim^ državnim tajnikom vnanjih zadev pi. Kiderlen-Waechterjem in francoskim poslanikom Cambonom, in u-pati je, da bo do konca tega tedna zaključek pogajanj dognan.
Huda zima in potem suša.
Middle Haddam, Conn., 19. sept. — Stari vremenski prorok Horace Johnson, ki je dosegel nekako slavo s tem, da je poprej naznanil veliki snežni vihar leta 1888., napoveduje dolgo in hudo zimo. Že dne 18. oktobra zapade prvi sneg in dne 12. novembra pokrije led reke in potoke. S tem še ne zadovoljen, prorokuje gospod John son za prihodnje poletje strahovito sušo.
Hitro pravosodje.
Warrenton, N. C., 19. • sept. — Po samo deset minut dolgem posvetovanju so porotniki proglasili krivim črnca Norvala Marshalla, ki je v soboto nenravno napadel gospo J. E. Chaplin ter obstrelil njenega na pomoč hite-čega očeta in pozneje več pomožnih šerifov. Obsojen je bil na smrt v električnem' stolu dne 20. oktobra.
Groscup odstopi.
Chicago, 111., 20. sept. — Peter S. Groscup, predsedujoči sodnik Z. D. okrožnega prizivnega sodišča za to okrožje in devetnajst let zavezni sodnik v Chicagi, je včeraj naznanil svojo namero, odstopiti začetkom prihodnjega meseca. Pravijo, da namerava kandidirati za Z. D. senatorja iz Illi-noisa. ____
Bogat plen.
New Westminster, B. C., 15. sept.— $315,000 je bilo danes ukradenih iz shramb tukajšnje podružnice banke montrealske. Pet vlomilcev je vdrlo skozi sprednji vhod, razstrelilo varnostno blagajnico in uteklo s plenom •v motornem čolnu ali avtomobilu v smeri proti Vancouveru.
IZGREDI NA DDNAJD ZARADI DRAGINJE.
V nedeljo zvečer je vojaštvo streljalo na uporno ljudstvo. Barikade.
nevaren upor na španskem
Vlada razglasila obsedno stanje vsled štrajkov in drugh kolobocij.
Dunaj, 20. sept. — Red je spet napravljen, ampak zgodnje zapiranje kavarn in gostiln je še zapovedano. Vsako skupino ljudi konjištvo takoj razkropi po razglasu vojaškega zakona. Nove čete za patroliranje ulic prihajajo iz pokrajin.
Dunaj, 18. sept. — Izgredom včeraj šnjega dne je sledil danes velik mir. Včeraj pred mestno zbornico prirejeni shod je bil protest proti visokim cenam živil, in poleg tega se je zahtevalo, da vlada dovoli uvoz inozemskega mesa in prevzame nadzorstvo nad prodajo živil. Kakor se razglaša, je bilo več nego šest oseb usmrčenih in nad 200 hudo ranjenih; po uradnem poročilu je bila ena oseba usmrčena, dočim je bilo 60 težko ranjenih. Policija je izdala povelje, da morajo vse hiše v okraju Ottakring, kjer so se do-igravali včerajšnji izgredi, biti za nedoločen čas ob 8. uri, a gostilne in kavarne ob 9. uri zaprte. Voditelji socialnih demokratov izjavljajo v oklicu, da so izgrede povzročili nedisciplinirani življi in pozivajo delavce, opustiti nadaljnje demonstracije in se vrniti k delu.
Dunaj, 18. sept. — Dunaj se nahaja sedaj v rokah vojaških oblastev. Posadka je bila ojačena z več vnanjimi polki in palače in javna poslopja stra-žLjo čete. Dvatisoč vojakov obkoljuje grad Schoenbrunn. V okraju Ottakring, kjer so se primerili najhujši izgredi, vlada sedaj obsedno stanje in 6000 vojakov je tam na straži. Nocoj so se pripetili le neznatni nemiri, ki so pa bili takoj zatrti.
Barikade.
Krvavi izgredi so se pričeli v nedeljo popoludne in nadaljevali zvečer, predvsem zaradi draginje. Končno so vojaki streljali na izgrednike, od katerih je bilo mnogo usmrčenih ali ranjenih. Postavljene so bile barikade in prizori so živahno spominjali na revolucijo.
Velik shod je bil sklican 4>red me~ stno zbornico, in udeležilo se ga je nič manj nego 50,000 oseb. Govorniki so v ostrih besedah protestirali proti visokim cenam za živila ter zahtevali od vlade uvoz mesa. Po shodu so tiso-černiki korakali do državne zbornice ter z vzkliki pozdravljali revolucijo in Portugalsko. Streljali so iz revolverjev in metali kamenje v javna in zasebna poslopja. Končno so dragonci in pešci razpršili množico. Zvečer so se izgredi ponovili s hujšo silo in tekla je kri.
Štrajk po železnicah na Irskem.
Dublin, 18. sept. — Snoči na Great Southern & Western-železnici proglašeni generalni štrajk se je raztegnil nav velika omrežja.
Dublin, 19. sept. — Štraj kovni položaj se doslej še ni zboljšal. Železnice poskušajo štrajkarje nadomestiti
Dragocena dota.
Dunaj, 14. sept. — Dota in darila za princesinjo Cito Parmsko, nevesto bodočega prestolonaslednika, nadvojvode Karla Franca Jožefa, predstavljajo ogromno vrednost. Mati, ob-vdovela vojvodinja Marija Antonija, je odkazala hčeri neko rodbinsko dra gotino. Cesar je daroval zlat venec z demanti in zvišal apanažo-(letno izplačilo) ženinovo na pol milijona kron.
Preklic preklica.
V 41. številki Amerikanskega Slovenca je bil na prvi strani neki preklic, pod katerim je neki zlobnež porabil polni moj podpis. Prašam te, kaj si s tem hotel storiti meni, ali kako uslugo ali hudobijo? Ne veš, da bi te, če bi hotel, zadela lahko občutna kazen? Kedaj si ti videl, da sem jaz zoper župnika pisal v Amerikanskem Slovencu? Poznam že dolgo vrsto let tvoje kremplje, vendar nisem mislil, da so tako ostri. Ne misli, da jaz nimam župnika za poštenega: mene še ni nikoli za en cent ogoljufal, torej tu trdim, da je pošten.
La Salle, III., 20. septembra 1911.
Jos. Debevec, 237 La Harpe St.
Op. ur. Tudi drugi podpis pod do-tičnim preklicem je bil ponarejen.
Upor na Španskem.
Madrid, 19. sept. — Kralj Alfonso je podpisal odlok, po katerem je dovolitev ustave začasno razveljavljena. To pomenja, da je cela dežela postavljena v obsedno stanje.
Ta čin, ki ga je vlada pretehtovala že več dri, daje vladi moč, ostro nastopiti proti revolucionarnemu gibanju.
Valencia, 19. sept. — Prebivavci krajev Alcores in Carcagente so se uprli in so pregnali oblastva, na kar so proglasili komuno. Na lice mesta je brž dospel močan oddelek vojaštva iz Vajeiicije. Tudi kraj Cullera, kjer je bil včeraj umorjen sodnik, ki je sodil izgrednike, je v rokah vojaštva. Mesto Valencia je dokaj mirno.
Madrid, 19. sept. — Združeni delavci so sklenili, odrediti splošen štrajk po vsej Španiji. Dan, ko se štrajk uprizori, se naznani pozneje.
Madrid, 20. sept. — Vlada , je ukazala zapreti delavske voditelje in politične agitatorje v upornih okrajih.
Tristo oseb je bilo dejanih v zapor v tem mestu snoči. V Barceloni je bilo prijetih 158 oseb, in mnogo je zaprtih v mestih Bilbao, Seville, Valencia in Saragossa.
Med zaprtimi tukaj je Senor Largo Caballero, glavni svetovavec in predsednik glavne delavske unije. Njegovi urarfi so zaprti.
Vojaštvo je pripravljeno na vse slučaje.
Belokranjska železnica.
"Dolenjske Novice" z. dne 10. septembra t. 1. donašajo pod gorenjim naslovom naslednjo veselo vest:
Izšel je odlok c. kr. železniškega ministrstva, kateri določa glavni kolodvor za belokranjsko železnico v Novem mestu. Kandija dobi postajališče in skladišče za blago. Ob jednem se je izdalo tudi stavbeno dovoljenje za razpis in zgradbo te železnice.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 20. sept. — Še dober teden nas loči od dne, ko pozdravimo v svoji sredi gg. delegate, ki pridejo od vseh delov Združenih Držav v to mesto na enajsto glavno zborovanje naše slavne K. S. K. Jednote. Kakor znano, se prične zborovanje dne 2. oktobra v Jednotini dvorani v Jolietu. Kaj več o tem sporočimo prihodnjič.
—	Kakor smo poročali, bode "fair" ali velika veselica v korist naši cerkvi sv. Jožefa v dneh od 1.1. do 18. novembra 1. v Sternovi (bivši Golobičevi) dvorani. Katera dva gg. rojaka sta se zglasila ali se šele zglasita za kon-test, nam doslej ni znano. Pač pa sta nam že znani imeni dveh vrlih gospo-dičen, ki sta na kontestu v isto svrho, namreč: gdčna. Ana Lopartz in gdčna. Marija Rogina. Obe sta že^>ridno na delu in gotovo bosta venčani z najlepšim uspehom. Čujemo, da se na merava prirediti en večer med veselič-nim tednom tudi gledališka predstava
i« majhen koncert. To pa to!
•
—	Math Butala, ki je še v zadnjem šolskem letu pohajal našo župnijsko šolo, je bil sprejet v 2. leto tukajšnje "High school", kar je nekaj izrednega. Je pač priden dečko in tako nadarjen, da je eno leto kar preskočil. V omenjeno višjo šolo bodo nadalje sprejeti že meseca februarja, ako se dobro obnesejo v "Central school", kamor so bili poslani iz naše šole radi pomanjkanja prostora, tudi naslednji: John ©utala, Frank Gospodarič, John Stu-bler, Anton Znidaršič in Lisie Stefa-nich. Zatorej le pridni bodite!
—	G. Frank Završnik, potovalni zastopnik jolietske tvrdke "Slovenian Liquor Co.", je odpotoval včeraj v Ely, Eveleth in druge slovenske naselbine po Minnesoti.
—	Poštna hranilnica jolietska je pričela poslovati zadnji petek, dne 15. septembra s prav zadovoljivim uspehom. Uradne ure so od 7. zjutraj do 7. zvečer. Vsak prebivavec v starosti nad 10 let lahko vloži vsako svoto nad $1 in pod $500 svojega denarja, za kar bo prejema! dva odstotka obresti.
—	Hudi viharji so napravili mnogo škode po Jolietu in okolici zadnje dni, oziroma noči. Na $25,000 so cenili škodo po grozni nevihti, ki je prihrumela nad mesto v četrtek 14. t. m. za-rana po 1. uri in besnela do 7. ure zjutraj. Bliskalo je in treskalo in grmelo, da so se tresle hiše in bojazljive duše. Tri poslopja so zgorela, na stotine pritličij je bilo poplavljenih, cest-noželeznični promet je bil ponekod ustavljen, vsepolno delavcev ni moglo do svojih-delavnic, mnoge tovarne so morali zapreti in tako dalje. Seveda so trpele telefonske in telegrafske zveze, kajti premnogo električnih žic je fcilo potrganih. Od pamtiveka ni bilo tako silnega viharja. Ampak še po-gubnejši vihar je sledil čez par dni.
V ponedeljek 18. t. m. na vse zgodaj, tudi nekako po eni uri, je privihrala spet strašna nevihta ter poplavila takorekoč ves Joliet in okolico tako, da večje povodnji najstarejši prebivavci ne pomnijo. Na $150,000 je bila precenjena škoda, ki jo je napravil ponedeljkov dež in vihar. Voda po nekaterih ulicah je bila do štiri čevlje globoka, tako da je bil oviran ves promet. Iz mnogih stanovanj po nižavah je morala policija reševati prebivavce s čolni. Vsepovsod je prodrla voda v kleti in pritličja, in ponekod ljudje niti mogli niso iz- hiš. Illinois Steel Co. in druge obrti so morale zapreti svoje tovarne. Ves okraj vzhodno od Spring Creeka in severno od Cass streeta je bil poplavljen tako, da je bila voda ponekod osem čevljev globoka. Po železničnih progah so nastale razne neprilike; nalivi so mnogo nasipov izpodprali. V West parku napravljeno škodo cenijo-na $8,000. Rockdale je bil popolnoma pietrgan od vnanje zveze. Dellwood park je silno oškodovan. V katoliško cerkev v bližnjem Braidtvoodu je udarila strela in ogenj je skoro popolnoma uničil poslopje, tako da je škode baje $20,-000. Mnogo skednjev po okolici je zgorelo in mnogo živali utonilo. Benetkam je bil podoben južni del Jo-lieta, kjer je bilo vse v vodi. Na srečo ni obžalovati nobene človeške žrtve Upajmo, da smo s tem viharjem dosegli višek neprijetnosti letošnjega izrednega vremena.
—	Državni tovarniški nadzornik Davis je poslal uradnikom Illinois Steet-kompanije takorekoč ukaz, po katerem bodo morali potrošiti kacih $50,000 za razne zboljšave in vizpre-membe v jolietski tovarni v svrho varnosti zaposlencev.
—	Okoli 200 zastopnikov mesta Jo-lieta in njegovih raznih združb pojde na letno zborovanje takozvane "Lakes to-the-Gulf Waterway Association", ki se bo vršilo v Chicagi dne 12., 13. in 14. oktobra.
—	Mestno tržnico za prodajo raznih živil pod nadzorstvom mestnega zdravstvenega departmenta dobimo v Jolietu. Tako je sklenil mestni odbor v svoji ponedeljkovi seji. In sicer ne samo eno, marveč kar dve tržnici: eno
na takozvani "city hali loti" in drugo ob reki med Cajss in Jefferson cestama.
—	Prekuhavajte pitno vodo po vsakem dežju, pravi zdravstveni komisar, da se tako zamore zarodki, ki povzročajo vročinsko bolezen in jih je v slabi vodi vsepolno.
—	Opozarjamo cenj. čitatelje na pojasnilo in prošnjo na 4. str. pod naslovom "Amerika in Amerikanci". Zlasti starejšim priseljencem slovenskim polagamo na srce, da se odzovejo oklicu č. g. Trunka in mu z zanesljivimi podatki dejansko pomagajo pri se stavi knjige, katero namerava izdati. Na plan in na delo vsi, ki ste razumni in veste, za kaj gre: knjiga ima biti resnično zrcalo življenja amerikanskih Slovencev — zatorej vsak veščak po svoji moči g. pisatelju na pomoč!
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bodnar Jožef, Gregorčič I., Hočevar Jožef, Novak Jennie, Stojsavljevič Luka.
St. Paul Seminary, St. Paul, Minn.
— Vem, da se mnogi slovenski po Ameriki raztreseni duhovniki, ki so alumni semenišča Sv. Pavla, še vedno vsaj po malem zanimajo za dobro-stanje njih Alme Mater, zato sem se namenil pisati nekaj besedi v Amer. Slovenca, da tako obvestim te razškro-pljene apostole, kako da se nam dandanes godi in kako napredujemo.
Po večjem je razmerje še vedno tako, kot je bilo deset let nazaj. Tu pa tam se pa vendar tu^i v semenišču še kaj prenaredi.	%
Število dijakov se množi z vsakim novim letom tako, da so sedaj primo-rani celo drugoletni bogoslovci stanovati po dva in dva v enem oddelku. Letos bode prišlo število blizu na 200, torej več kot pa jih sedajni prostori morejo prisposof>iti. Zaradi tega pa nam je bilo oznanjeno, da se prične to jesen z gradbo nove hiše za stanovanje.
Kar se tiče narodnosti dijakov, je še vedno Irska prva, toda ne več tako primerno močna, kot je bila. Polska in Nemška sta nekako "glih", zatem pride Češka, dočim so Slovenska, Slovaška, Ogrska, Ruska zelo enako močno zastopane.
Slovenski dijaki, kolikor vem sedaj, smo samo trije letos. Eden izmed naše četvorice lanskega leta se je preselil v Denver v semenišče Sv. Tomaža. Upamo, da se kmalo oglasi in po ve kaj o svojem popotovanju in krajih, katere je obiskal, kakor tudi o ondot nem semenišču itd.
Glede profesorjev imamo še vedno izjned desetih učiteljev tri Slovence, namreč: Rev. Dr. Seliškar, ki uči še vedno drugi del modroslovja, v katerem je posebno dobro izveden ter slovi kot eden najboljših psihologov ameriških zavodov. Zato pa je zelo priljubljen med tukajšnjimi dijaki, ki so tudi smelo ponosni nanj. Dr. Seliškar je bil do letos tudi "dean north residence", kjer pa ga sedaj nadome-stuje Rev. Siskovsky, dočim je on postal "vice rector" od semenišča.
Drugi slovenski profesor je Dr. J Gruden, ki istotako uči modroslovje. On se vkvarja z novinci in jih vodi po temnih labirintnih hodih metafizike. Da nima on ravno najlažjega in zani-mivšega, to ve vsak, ki je kedaj sam pazno (?) poslušal kako elokventno disertacijo "De distinction« inter es-sentiam et existentiam". Napram temu težavnemu delu pa je imel Dr. Gruden lansko leto izvanreden uspeh in bode gotovo še tudi zanaprej uspešno vodil svojo čredo po teh negotovih in težavnih potih.
Še drugi slovenski profesor pa je Rev. Francis Missia, pevovodja in učitelj nemščine. On uči namreč vse (petere) nemške razrede in povrhu nadzoruje vse pevske in godbene zadeve. Da je njegov trud uspešen in njegovo nadzorstvo v pevskih razmerah neprekosljivo, to lahko vidi vsak, ki sliši petje bodisi cerkveno ali samo zabavno.
Drugače pa ni spremembe, vsaj ne znatne. "Kranjski grič" z nasajenim sadnim grmičjem je še na prostoru. Le sad z drevesc se nam pogubi. Ako bi šlo po pravici, tako mislim, bi ta nam pripadal kot naslednikom naših vrlih prednamcev, ki so vse to tako lepo uredili in grmičje nasadili. Tu pa tam tudi še kako kranjsko "zažin-gamo", da pa trije ne moremo privzdigniti toliko zraka kot ga vas je včasih kacih dvadeset krepkih sinov "Majke Slave", to pa je samoumevno.
Pozdrav vsem alumnom semenišča sv. Pavla!	Šamnov Čan.
Brockway, Minn., 11. sept. — Cenjeno uredništvo: — Sprejmi par vrstic v svoje cenjene predale. Snoči smo imeli ponoči precej dežja s točo. Sedaj se nam kaže ljubo solnce. Tudi zadnji teden je bilo deževno vreme.—• Zadnji petek je bila v St. Cloud hospi-talu operirana kake tri leta stara hčerka Pavla Blenkuša, Angelica, za vnetjem slepiča. Upati je, da kmalu o-zdravi. — Prav nevarno bolan je g. Tomaž Oman st. —- Zadnji torek 5. sept. sta si obljubila večno zvestobo tukajšnji rojak Andrej Peternell in Ana Bier iz Albany, 'Minil. Poroka je bila na Albany. Udeležili so se ženit-nine tudi stariši, brat in sestre, in nekaj drugih sorodnikov. Gospod Peter-
nell je učil dve leti tukaj nemško šolo in 7 let je bil zaposlen v banki v Lank Rapids, Minn, in zadnji čas je bil na Albany. Novoporočenca bosta stanovala na Albany. Spremljajo naj jih naša srčna voščila in dobre želje za dolgo življenje in srečo, po smrti pa večno veselje. — Sedaj pa sklepam svoje pisanje in pozdravljam vse rojake po širni Ameriki. Listu pa obil nega lispeha!	John Poglajen.
Ely, Minn., 17. sept. — Jesensko vreme, lahek mraz je tukaj. Rojaki sekajo drva in se pripravljajo za zimski čas. Drugi pa skrbno tekajo na lov. Tukajšnji angleški časopis "Ely Miner" sporoča, da naše mestece dobi poštno hranilnico, ki bode 13. oktobra otvorjena.	Ivo Težak.
Kerens, Butler Cb., 8. sept. — Cenj. g. urednik Ani. SI.! Ko pošiljam naročnino za list, ki je res najbolj priljubljen in ga najrajši berem, pristav-Ijam še par vrstic o tukajšnjem polo-žaju. Najprej omenjam, da so konji tukaj dragi; par dobrih mul ali pa kobil stane do petsto dolarjev. Letino imamo letos za koruzo dobro, za drugo zelenjad je pa bilo poletje maio presuho. Moj slovenski sosed bi rad farmo prodal, ker je še samec; če bi katerega veselilo, lahko piše name, ker se ravno moje farme drži in rad bi videl, da bi slovenskega soseda dobil. Pozdrav!	John Resnik.
Ely, Minn., 12. sept. — Prosim, g. urednik Am. SI., priobčite mi teh par vfrstic v nam priljubljenem tedniku.
O delavskih razmerah je že dosti rojakom znano, da ni nikjer prav dobro, kakor poročajo časopisi. Tudi tukaj pri nas ni prav dobro.
Kar se t-ič% društvenih stvari, pa prav dobro napredujejo. Naznaniti moram, da bomo imeli plesno veselico in še več druzih zabavnih reči pri gospodu M. Kapsli in sicer društvo sv. Barbare S. K. D. P. D. S tem vabimo, da pridejo rojaki na slovenski valček. Imeli bomo raznovrstne pijače in dober prigrizek. Veselica bo 24. septembra. Z društveno zastavo odkorakamo k sv. maši in potem pa nazaj, da se malo ogrejemo.
Naznaniti tudi moram, da dobro napreduje gospa štorkla. Pretečeni teden se je naselila pri Alojziju Peru-šku, podarila mu je hčerko, bilo je srečno. H krstu sta jo spremila g. Ludvik Perušek in njegova soproga.
Koncem mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje. Našemu tedniku pa veliko naročnikov in predplač-nikov.	A. P., Box 892.
Ely, Minn., 11. sept. — (Nadaljevanje dopisa v 39. št. A. S.) Kakor sem bil v 39. št. omenil, da so se začeli Slovenci zavedati za politiko pred nekaj leti, videč, da brez skupnega delovanja je nemogoče doseči vspeh narodnega napredka na polju politike, se je v ta namen organiziral Slov. Pol. Klub, potom katerega z lahkoto nastopamo z združenimi močmi ob časih volitev. Z majhnim številom Slovencev se je organiziral klub, ali v teku par mesecev je število članov naraslo na 130. Vspeh klubovega delovanja se je pokazal sijajno koj pri istočasnih občinskih volitvah, kajti brez vsake hude borbe so Slovenci zmagali ter izvolili 4 može v mestni svet. To je bil lep napredek tukajšnjih Slovencev, kateri jim bode še v spominu. Več slovenskih listov je častitalo Elvškim Slovencem na njih zmagi. Priznati moram, da so imeli ti možje veliko težkoč v svojem uradovanju, katere so bile stavljene od drugih strani. Politični klub je deloval tudi v svrhe dela. Člani so se večkrat sestajali k sejam, kjer» so se skupno posvetovali, kako bi si zboljšali obstanek življenja.
Da parnik zgubi svoj cilj, če ni krmilo v pravem redu, to dobro vemo. Isti način je pri klubu, kjer se vodi političen obstanek. Ojnica političnega voza kaj rada zaide v stranpota, na kar sledi, da se prevrne politični voz v blato, iz katerega ga je zelo težko dvigniti. Tako se je zgodilo tudi pri našem pol. klubu. Kaj je bilo temu vzrok, mi ni potrebno obelodaniti. O-menjam le, da nekatemiki, kateri so za krmilo ali za ojnico držali političnega kluba, so spravljali vse pod pretvezo kluba, kar ne spada v politični delokrog. Ostali smo zopet razkropljeni, na veselje drugim. Nikdo več .ne omenja na zopetno združitev, ne-zaupnost vlada med nami vsled pravih sokrivcev.
Dragi rojaki! poglejmo peščico tukajšnjih Fincev in druge Skandinavce, kateri skupno nastopajo na polju politike. Kakor sem omenil, je njih le ena peščica proti nam, tudi niso enega mišljenja ter so razcepljeni med seboj; ali v politiki so vsi kakor eden. To so pokazali pri občinskih volitvah v spomladi tega leta, ko so izvolili 3 može iz svoje sredine v mestni svet. Tudi županom je izvoljen Skandina-vec. Iz tega je sledilo, da je dobil tudi drugi Skandinavec posestno nad-zorništvo. Že vnaprej sem vedel, da ta ne bode dobra za naše rojake, kateri že več let v mestu delajo, da se edino preživijo; kajti za kompanijo pri rudnikih so že doslužili. In to se je zgodilo. Srečal sem nekaj teh rojakov ter so mi javili, da so odslovljeni od dela; na njih prostorih so dobili službo Skandinavci. Mi pa to mirnim okom gledamo, se ne zdramimo, raj še se kosamo med seboj, da bredemo dalje v blatno morje, in to vse v korist drugim, sebi v pogubo. Mi'Slovenci smo že v to navajeni iz stare domovine, da smatramo, da morajo druge narodnosti, katere so sovražne Slovencem, kontrolirati nad nami in nas izkoriščati; se ne spoznamo sami sebe, da smo mi ravno tako dober in sposoben narod, kateri se lahko poljubno razvija na gospodarsko-politič-nem polju. Torej, ali bodemo še nadalje spali spanje pravičnega? Menim, da ne! Vsaj vzroka imamo tudi dovolj, da se zdaj zbudimo še pravočasno, da nastopimo skupno za naše ko-1 risti iin tako pokažemo, da še nismo zamrli, da se še zavedamo onih dolžnosti, katere smo dolžni spolnovati kot pravi ameriški državljani.
Tajnik pokojnega kluba.
New York, 12. sept. — (Hrvaško pevsko društvo "Gaj".) Bratje Slovenci v Greater New Yorku! Dne 23. septembra t. 1. ..slavimo v Narodni Češki Budovi na 73. cesti v našem mestu narodni praznik. Naše hrvaško pevsko društvo Lj. Gaj priredi na ta dan svoj drugoletni koncert z gleda-lišno igro in nastopom bratskega Sokola iz Philadelphije, Pa.
Program je sledeči: 1.) Pozdrav, govori brat g. Ivan Krešič. 2.) "Moj Zavičaj", poje hrvaško pevsko društvo "Gaj". 3.) Nastop Sokola iz Philadelphije, Pa. 4.) "Koračnica Merku-ra", poje hrvaško pevsko društvo "Gaj". 5.) "Lastavicam", Ivan pl. Zaje; "Toreador" iz opere Carmen, Bizet, poje koncertni pevec g. Emil Blaževič.
6.)	"Poklicala bodem majorja", šalo-igra v enem dejanju, spisal Zabicka in Marc Michfela. Osebe: Carbonel, g. Ivan Adamič. Eliza, njegova soproga, gospa Kat. Brzenkovič. Major Bernard, g. M. Brzenkovič. Adolf, g. Alex. Šober. Franjo, Carbonelov sluga, g. S. Pavlekovič. Pevovodja in reditelj predstave, g. Ivan Adamič.
7.)	Ples. 8.) Med plesom živa slika: "Prihod Hrvatov", .glasba brata Slovenca profesorja Vinko Riedl-na. Iz naklonjenosti sodelujejo: g. Josip Rems z gospodično hčerko Mimi, gg. Fran Barbič in Peter Cerar.
Vstopnina z garderobo vred po osebi 50c. Začetek točno ob osmih zvečer.
Bratje in sestre Slovenke, pokažite nam ta večer, da ste pristni Slovani in da razumete važnost in svetost mile naše slovanske pesni!
Čist dohodek je v prvi vrsti namenjen za nakup društvene zastave in družbi sv. Cirila in Metoda v Istriji.
Alexander Šober, tajnik.
Brežice na Štajerskem, 3. sept. — SI. uredništvo Am. Slovenca! Naše K. si. izobraževalno društvo zelo lepo napreduje. Vsako nedeljo dopoldne prihaja lepo število udov zamenjavat knjige in si izposojat časnike. Z velikim veseljem prebiramo tudi Amer. Slovenca.
(Nadaljevanje na 8. strani.)
^iiniiimiiiiiiiiiimiiiiiiBimiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiQ
S A. NEMANICH, preds.	M. GRAHEK,'tajnik.	S. OLHA, blag
j;	
BE » ; j	^nTM- fragSj&fcšafr j a®
	
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-5 nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega g zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
M	'	- - :---r" ,
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. aiiiiiiiiiiiiiinniniimiiiiiiniimnmimnnniiiiimnmwiii»iiy
4
MWMNKKKSe^AmWOStfiMMBKfifl*^
I	1
J Iz malega raste veliko! f
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
a na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa ^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod ^ nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
Joliet * National Bank |
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T KELLY, pred..
CHAS. G. PEARCE, k« lir *
Koliko tehtate?
Če izgubljate na teži, je morda pokvarjena hranitev, katero povzroča bolan želodec, in pičla prebava. — Pomagajte svojemu želodcu s tem, da uživate
Severov Želodčni Grenčec
Cena: En dolar steklenici.
Ali so vaši živci slabotni?
Nič tako hitro ne ugonobi možaka, kakor onemoglo, pokvarjeno živčevje. Ali ste razdražljivi? Zakaj bi zanemarjali tako resno stanje svojega zdravja! Poskusite in uživajte
Severov Nervoton
V zvezi s primerno hrano, duševnim počitkom, telesnim gibanjem, kopelni in gnetenjem vam to zdravilo povrne trdno voljo, moč in jakost vašemu živčevju.	cena en dolar.
Cena: 25 in 5tic. V lekarnah.
Predno se poglobi!
Predno se navadni prehlad, lahni kašelj ali hri-pavost razvije v hudo pljučno bolezen, se zava, rujte s prijetno in stanovitno olajšbo, ki jo podeljuje
Severov Balzam za pljuča.
Severovih zdravil laliko kupite, kjerkoli so lekarne ali trgovine z leki. Pazite, da dobite pristnih Seve-rovih Zdravil in ne vzemite nobenih drugih. Navodi so tiskani v vašem jeziku.
NAŠ ZDRAVNIŠKI ODDELEK DAJE SVET V PISMU ZASTONJ.
v O
W. F. Severa Cc.
CEDAR RAPIDS IOWA
C
KRANJSKO.
j
—	Kranjski deželni zbor bo sklican Po Božiču k daljšemu zasedanju.
—	Prevzvišeni g. knezoškof ljub-^dnski dr. Anton Bonaventura Jeglič 5|jŽ$>iI prvo polovico meseca septembra
na kanonični vizitaciji in birmovanju v Metliki ter v semiškem in. kočevskem dekanatu.
—	Iz Semiča, 4. sept. Na Rečicah ho kmalu dograjena nova šulferajnska s°la, da se v jeseni preseli iz zasebne hiše v novo poslopje. Starši so pričeli »videvati blagoslov te nemške kulture. Saje jih je že 14 naznanilo svoj izstop v prihodnjem letu. Slovenski otroci v teJ šoli so koncem leta neumnejši kakor v pričetku, kar pa ni čuda, ko ne razumejo besedice nemškega in učitelj nič slovenščine. Kako trpi v takih razmerah verska in nravna vzgoja, n> treba še posebej poudarjati.
—	Vrhnika, 4. septembra. Včeraj so se vršile na Vrhniki občinske volitve. Izvoljeni so v vseh podobčinah "i v vseh razredih samo pristaši S. L. S- Tako bo sedelo v prihodnjem vrh-niškent občinskem odboru 31 pristašev S- L. S. brez vsake liberalne primesi.
—	Hotel Malner na Bledu, se' dne -5. septembra proda na dražbi. Vz-klicna cena je 250,000 K. Inventar pa Je že potom rubežni prešel v drugo last.
—	Nov planinski dom začenja zibati kranjskogorska podružnica "Slov. Planinskega društva" v sporazumu z osrednjim odborom poleg vrha sedla, ki loči Kranjsko goro od Trente.
v — Kočevje. Kako skrbi država za Kočevarje. Na c. kr. obrtni šoli v Kočevju je bilo koncem preteklega šolskega leta v obeh razredih pripravnice 7 učencev, v vseh treh letnikih pa 15 učencev, torej skupno 22 učencev. Poučevalo pa je razven ravnatelja še 6 profesorjev, 2 strokovna in 2 pomožna učitelja, torej skupno 11 učnih oseb, tako da je imel vsak učitelj rav-Ho 2 učenca. Srečni Kočevarji! Manjka
jim samo še vseučilišče!
—	Gledališka sezona v deželnem gledališču v Ljubljani se je začela v soboto 16. septembra.
—	Duhovnih vaj za učiteljice se je udeleževalo letos začetkom septembra 40 gospodičen. Vodil jih je preč. P. vVeidinger.
.."7" Ljudska šola v Poljanah se raz fri v štirirazrednico, v Brusnicah se Je dovolila trirazrednica.
Zbirska slovenskih koračnic, pk'-,sov in pesmi je izšla pri Rihardu Dri-Selilu (Kongresni trg) v Ljubljani. uobi se v vseh knjigarnah in trgovi-n®h z muzikaliiami.
'— Mati božja se je baje prikazala "eki deklici na hrastu v gozdu pri Be-dekovcu v Zagorju. Ljudstvo je za-Cel° trumoma romati tja, daSi se je duhovščina v okolici odklonilno izja Vl'il o slučaju. Deklica sedaj nabira Hilodare za zgradbo kapelice, ker ji je t0 "eki naročila nebeška prikazen
Šestdesetletnico svojega rojstva f|a obhajala dne 28. avgusta dr. Ivan ■^avčar in Ivan Hribar, bivši župan Wbljanskj.
Hrvaška Katoliška tJdruga jc( Povodom svojega zborovanja dne 20, h	v Sarajevu poslala načelniku S.
— S. dr. Ivanu Šusteršiču sletlečo popravno brzojavko: "Pozdravljamo po vse brate Slovence, verne zago-y°niike pravaške misli. I za Sloveni-0 i za Hrvaško bodo nostopili srečni n°vi, ko bo cmi*o mater objel Slove-"ec i" Hrvat. 1/. skupščine Hrvaške katoliške Udruge predsednik Van-
taš".
.. Duhovniške izpremembe v Ijub-,Ja'lski škofiji. — Premeščeni so bili gg. župni upravitelj Franc Zaje iz .."loma v Belo peč; kaplan Ivan Lov-s'n iz Cerkelj pri Kranju za župnega ''Pravitelja na Vojsko; župni upravitelj V;'n Mrovat z Gore nad Idrijo za kadila v Cerklje pri Kranju; župni l,Pravitelj Josip Cuderman z Vojskega . Sent Lambert; kaplani: Ivan Lom
iz Preddvora v Križ jVirol
r«ddvor, Franc Klemenčič iz Košnje; 'ice v Stari trg pri Ložu, {"rane
pri 1 rzicu Rupijik iz Spodnje Idrije v
K
/'stran iz BoStanja v Borovnico, Iv
'orijančič iz Skocijana pri Dobr. Rako (II), Iv. Ivepec iz Selc It;""0 Loko, Ivan Strubelj iz Starega pri Ložu v Velike Lašče, Josip . *elj iz Velikih Lašč v Kočevje, Jc jtp Verce iz Borovnice v i'redoslji Miklavčič iz Smlednika
v"1
iz
Miklavčič iz Smlednika v Sent Pri Zatičini, Franc Novak iz Šent yWa pri Zatičini v Koprivnik na Ko *Vskeni, Edvard Siinnic i/. Sore v vJ11;i'je, Leopold 1'odlogar iz Doba v ,)ro. Ivan Kmet iz Toplic k Sv. Kri irnik iz Bo
ž«
,. P' i Litiji, Tomaž Javi ''"jske Bistrice v Gorje, Matija Noč v® Sv. Križa pri Litiji na Bohinjsko slrico, Vincenc Kavčič iz Predosclj r'.;! Selca (II), Ivan Langerholz iz Go JJ v Hob, Ivan Sever iz Mirne peči
reserje, Ivan Sedcj od Ev. Križa pri ^°»tanj»vici v Selca (I). — Imenova-so čč. gg.; Frane Zega, valetudina 1 župnega upravitelja na Gori pri
Idriji; Anton Črnugelj, kaplan v Šent Janžu za župnega upravitelja istotam; za prefekte v zavodu Sv. Stanislava: Fr. Govekar, kaplan v Sostrem; Matija Selan, kaplan v Preserju, novomaš-nik G. Žerjav. —Nameščeni so za kaplane čč. gg. semeniški duhovniki: Josip Klopčič v Križevem pri Kostanjevici, Josip Muren v Sostrem, Ignacij Oberstar v Spodnji Idriji, Mihael Perčič v Knežaku, Josip Rogelj v Kostanjevici, Franc Šmit v Smledniku; čč. gg. novomašnika: Franc Hočevar v Toplicah, Franc Lončar v Mirni peči. Nemški viteški red je namestil P. R. Grdbljar za II. kaplana v Semiču.
Novomeški kapitelj je prezentiral za župnijo Št. Janž v trebanjski dekaniji g. Ludovika Bajec, župnika pri Sv. Trojici nad Cerknico. — Imenovan je knezoškofijskim duhovnim svetnikom veleč. g. Janez Vidergar, župnik v Št. Vidu pri Zatičini. — Mestni župnik v Krškem je postal dosedanji upravitelj g. Alojzij Kurent, ter bil 22. avg. umeščen.
Na Kitajsko za misijonarja se je podal iz Pariza g. Leopold Perme, bivši kaplan v Postojni.
Požar. 25. avgusta zvečer je pričelo goreti pri Štembergarju v Verbici pri Ilirski Bistrici. Ogenj je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Štembergarju so zgoreli vsi poljski pridelki zavarovan je bil le za jako malo vsoto.
Smrtna kosa. V Št. Petru na Krasu je dne 2. septembra umrl g. Ma tej' Medica, lastnik parne pile. — V Veštru pri Stari Loki je umrla obče-spoštovana Elizabeta Hafner, roj. Lo-gonder, vulgo Portetuva mati, v visoki starosti 94 let. — V Tržiču je nagle smrti umrla Neža Kemperle. — V Radovljici je umrl c. kr. davčni sluga Alojzij Ferant, 35 let star, zapustivši vdovo z dvema otročičema. — V Ljubljani je umrl Peter Weber, nadspre-vodnik južne železnice. — Na Bregu pri Litiji je umrl nagle smrti vsled kapi Ivan Potlebek, po domače Selan, posestnik in usnjar; zapustil je vdovo in obilo otrok. — V Ljubljani so umr le: Jožefa Dobrota, hiralka, 33 let stara; Lucija Mikolič, delavka, 64; Neža Sever, žagarjeva žena, 26.
—	Umrl je dne 3. sept. v Ljubljani znani zidarski mojster gospod Simon Treo. Dasi rojen Italijan, se je v Ljubljani popolnoma vdomačil in dobro govoril slovensko z laškim akcentom. Rajnik je bil v Ljubljani radi svoje živahnosti, ljubeznjivosti in še-gavOsti povsod priljubljen in znan po celem mestu. Niti dolgoletna njegova boležen mu ni zmanjšala njegovega humorja in se je iz nje šalil. Po kojnik je bil velik dobrotnik ubogih.
-	Stari trg pri Ložu. Dne 23. avg. pop. je zagrabila na Škerbčevi tovarni
Podcerkvi neka os 8Ietno učenko Marijo Žnidaršič in jo tako razmesa rila, da je bila na mestu mrtva.
—	Žrtev vojaškega streljanja. Dne 25. avg. je pešpolk št. 97 ostro streljal na strelišču v Bezuljaku pri Cerknici. Ena krogla je priletela v posestnikovo ženo Ano Katern iz Dobca št. 3 in ji prodrla vrat. Prepeljali so jo v bol nišnico in je upati, da okreva.
—	Dravlje, 2. sept. (Posledice ljubosumnosti.) Pred nekaj dnevi se je po sestnik Pečnik vrnil iz Amerike v svoj rojstni kraj Dravlje. Doma je postajal mož vedno bolj ljubosumen ua svojo ženo. KmaHi se je razvil med obema hud družinski prepir. V nedeljo je Pečnik v prepiru zgrabil za neko trdo stvar in udaril svojo ženo s tako močjo, da ji je izbil oko. Moža so zaprli.
-	Nesreča ali neprevidnost? Posestniku Francetu Smrkolj v Št. Ožbal-tu, po domače Rzinu, je v petek 1.
eptembra slamnoreznica odrezala vše prste desne roke in mu povrhu tega še roko pretrla; prepeljali so ga v Ljubljano v bolnišnico.
—	Z vlaka je skočil 28. avg. dninar Martin Božič, doma iz Broda, pri Novem mestu. Mož ima padavico in je slaboumen; zato so ga hoteli poslati v vblaznico in mu dali za spremstvo kandijskega policaja Petriča. Med vožnjo od Št. Vida proti Zatičini jt pa Božič skočil z vlaka. Zlomil si je obe nogi, roko si je pa svil. Nato so ga mesto v blaznico peljali nazaj v .kan-dijsko bolnišnico.
—	Drobiž z Gorenjskega. Na cesti proti Radovljici se je ondan ponesrečil Jakob Vehovec iz Ljubljane. Zlomil si je nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnico. —v V Stražišču pri Kranju je zbolel za steklino posestnikov sin Franc Šuštar, katerega je pred nedavnim časom ugrizel stekel pes. Oddali so ga v Pasteurjev zavod na Dunaj.
—	Nesreča. Ko je dne 2. sept. pop. grof Viktor Lichtenberg v svojem stanovanju snažil »amokres, se mu jc ta sprožil in mu je kroglja obtičala v desnem rebru. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
—	Uboj. V neki gostilni v Lanco-vem jc neki Janez Dežinan v prepiru napadel 19 let starega tovarniškega delavca Janeza Cegleja iz Ribnega s sekiro in ga udaril po glavi. Zada m« jc smrtnonevarno rano, Cegleja
so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano, kjer je dan na to umrl.
—	Izpred ljubljanske porote. V zadevi Antona Roglja, 34 let starega in oženjenega posestnika na Roženber-ku, ki je ubil svojega 30Ietnega brata Franceta, kateri mu ni dal nikoli miru in mu vedno pretil ter ga zasramoval, sta bili porotnikom stavljeni dve vprašanji in sicer prvo glaseče se na uboj, drugo pa na prekoračenje silobrana. Porotniki so obe vprašanji zanikali, na kar je sledila oprostilna sodba ter se je Rogelj izpustil iz zapora.
—	Bankovec za 1000 K ukradel. France Ocepek, 41 let star ključavničar iz Kanderš, že Večkrat predkazno-van, je instaliral pri Antonu Markiču, posestniku v Kranju, vodovod v stranišču. Isti dan pa je izginil Markiču bankovec za 1000 K, katerega je izmaknil Ocepek iz zaprte omare, ko ni bilo ne Markiča ne njegove hčerke doma. Obdolženec se je jako nerodno zagovarjal. Enkrat je trdil, da je bankovec dne 18. julija t. 1. pred trgovino našel, potem je pa trdil, da si je ta denar prihranil ter ga dvignil iz hranilnice. Ne eno niti drugo ni" resnično, kajti ukraden bankovec se je kma-lo po tatvini našel pri Ocepeku. Sodišče je prisodilo obtožencu 15 mesecev težke ječe.
■— Od Žile. Tudi narobe svet. V šmerski občini j-e umrl občinski tajnik in treba je bilo seveda naslednika. Ker je občina popolnoma slovenska in šteje le nekatere nemške privandrance, bi človek mislil, da bo občina dobila slovenščine zmožnega tajnika. Pa ne! Zagrizeni župan Fišer je najel Nemca, s katerim se ljudstvo ne more razumeti.
— Iz Dunajskega Novega Mesta poročajo listi o zmagi letalca inženirja Sablatniga, ki je dobil od Nižje-Avstrijske razpisano nagrado 20,000 K. Deželna vlada je razpisala ono nagrado za onega letalca, ki bi v krožnem letu 345 kilometrov preletel večji del nižjeavstrijske kronovine. Nagrado dobiti sta poskušala znana aviatika nadporočnik Bier In ritraiojster pl. Umlauff, a nista imela sreče. Sablat-nig je pa preletel zračno črto 400 kilometrov v 36. urah in 40. min. Inženir Sablatnig je star 25 let in rojen Celovčan; kakor pa kaže njegovo ime, posebno na koncu spakedrani g mesto pravilnega k, je najbrže slovenskega pokoljenja, torej koroški Slovenec, česar pa najbrže ne čuti.
—Škofijska sinoda. Dne 28. avgusta se je pričela v Mariboru škofijska sinoda. Veličastne procesije iz škofijske palače v cerkev se je udeležilo 233 duhovnikov. Sinoda je zborovala do dne 1. septembra.
—	Javnost nemške šole v Št. Lenartu razveljavljena. Po hudi borbi se je vendar vstreglo opravičenim zahtevam Slovencev, da je ministrstvo za uk in bogočastje razveljavilo odlok deželnega šolskega sveta glede javnosti nemške šole v Št. Lenartu.
—	Cirkovce. Nj. ekscelenca, premi-lostljivi knezoškof je na praznik 8. sept. (rojstva Marije Device) posvetil novo župnijsko cerkev in veliki oltar in blagoslovil novo pokopališče. Drugi dan, t. j. 9. sept. pa je delil zakrament sv. birme in imel kanonično vizitacijo.
—	Desetletnico svojega obstoja in plodonosnega delovanja je pri Sv. Arihu na Pohorju slovesno obhajala dravska podružnica Slovenskega planinskega društva.
—	Orel v Ptuju. Dne 3. septembra se je na shodu katoliških narodnih mladeničev ustanovilo telovadno društvo Orel za mesto Ptuj in okolico. Na shodu je pristopilo k društvu takoj 30 novih bratov Orlov iz okolice.
—	Osebne vesti. Deželni šolski nadzornik gospod Peter Končnik je imenovan dvornim svetnikom. — Č. g. Ivan Markošek, kateliet na mariborski meščanski šoli, je imenovan za ve-roučitelja na državni realki v Mariboru.
—	Marija Snežna na Veiki. Dne 25. avg. je umrl tukaj mesar in gostilničar Kari Krisper. Rajni je bil član načelstva posojilnice pri Mariji Snež ni. Dasiravno rodom Nemec, je bil vendar slovenskega stremljenja. Bil je znan po vSeh občinah gornjih Slovenskih goric.
—	Tinje. Dne 26. avgusta 1911 je prišel Ivan Godec, težak na Tinjah pri ml atenjir z desno roko v mlatillii stroj kateri mu jo je takoj zmečkal. Vsled zadobljene rane je Godec strašno krvavel, a nihče od sosedov se ni spomnil, da bi poškodovanega Godeča zapeljal k zdravniku v Slov. Bistrico, ali poslal vsaj po zdravnika. Reveža so še le drugi dan popoldne zapeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je pa čez dve uri vsled izgubljene krvi umrl. Kako so ljudje iieprevidni!
—	Celje. Že zopet — alkohol! Iz Celja poročajo: V nedeljo 20. avg. so popivali pri gostilničarju Fr. No-
aku pri Sv. Janezu nad Prožinom Ivan Lah, Anton Pinter in drugi. Proti 9. uri je prišlo do pretepa, pri katerem je potegnil Lah svoj žepni nož in A. Pinterja parjkrat tako močno sunil v prsa, da se je isti onesveščen in smrtno ranjen zvrnil. V brezupnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico v Štore, morilca pa so izročili okrožnemu sodišču v Celju.
—	Maribor. Jožef Mesarič, mizar, in 151etni lončarjev sin Heričko v Mariboru, sta dne 26. avgusta zvečer pregledovala neki samokres. Ker pa nista vedela, da jc isti nabasan, sc je naenkrat v roki Herička samokres sprožil in kroglja je zadela Mesariča v prsa in ga ranila na pljučah. Mesariča, kateri je bil smrtno nevarno ranjen, so odpeljali takoj v bolnišnico.
—	Samoumor. V Mariboru se je dne 1. septembra ustrelil bivši posestnik opekarne Josip Schunko.

novitvijo takega zavoda nedvomno vstreženo. Ker so predpriprave povsem dokončane, stopi kreditno društvo vsak čas lahko v življenje.
—	Poskušen umor na goriškem sodišču. Dne 25. avgusta se je po Gorici raznesla vest, da je bil na hodniku goriške sodnije odvetniški koncipijent dr. Gvidon Battigi umorjen. Neki Fantuzzi je trikrat ustrelil proti njemu, pa ga na srečo ni zadel. Nadaljnje streljanje mu je preprečil g. Peter Pahor iz Renč.
—	Pogozdovanje Krasa. Komisija za pogozdovanje Krasa v goriško gra-diščanski grofovini je izdala svoje 27. letno poročilo. Komisija je imela do 1. 1910 v goriškem, sežanskem in gra-diščanskem okraju 8291 hektarov na razpolago za pogozdovanje. Od tega zemljišča je še 2172 hektarov za po-gozditi. Dohodkov je imela komisija dosedaj 737,817.38 kron, med temi 584, 500 K državnega in 134,700 K deželnega prispevka. Izdatkov je bilo 737, 488.94 K.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
HRVATSKO.

—	Vspeh ljudskega štetja na Primorskem. Tržaška komora se je dolgo bala priti na dan s svojim ljudskim štetjem. V Trstu in na tržaškem o-zemlju so našteli 230,704 duše, od teh
!je bilo 40,000 inozemcev, največ Italijanov iz kraljestva. Izmed 190,000 domačinov je baje napovedalo italijanski materm jezik 142,113, slovenski 37,063, hrvaški 1,422, nemški 9689. Kar se tiče Slovencev, so pokazale zadnje volitve, da so jih skoraj polovico utajili pri ljudskem štetju. Odločnemu posredovanju tržaškega državnega poslanca gospoda dr. Rybara je ugodila vlada in ukrenila revizijo ljudskega štetja v Trstu, ki se je vršilo začetkom septembra. — Na Goriškem so našteli 260,269 duš. Slovencev je 151,-167, Italijanov 93,143, Nemcev 4,488, drugojezičnih je bilo 704, ostali so inozemci. Italijani so večinoma v Gorici in v Furlaniji, Nemci pa pri železnici, pošti in drugih uradih. — V Istri so našteli 403,550 duš, od teh je bilo avstrijskih državljanov 386,473. Po narodnosti je hilo 57,576 Slovencev, 147,429 Italijanov, 166,756 Hrvatov in 2,987 drugih narodnosti.
—	Živnostenska banka. Kakor se čuje, namerava največji slovanski bančni zavod Živnostenska banka na podlagi svojih pravil ustanoviti kreditno društvo za jugoslovansko zadružništvo v področju svoje podružnice v Trstu. Ustanovitev takega društva od strani banke, ki razpolaga z obilnimi denarnimi sredstvi, je vsekakor naj-
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, late, cedeme stebre, desk ia iinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo I Mi t« bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
—	Izvoz živine iz Hrvaško-Slavon-ske leta 1910 je po uradnih podatkih znašal 443,644 kosov v skupni vrednosti 70 milijonov 890,166 kron.
—	Nova palača v Zagrebu. Društvo "Dobrotvor" v Zagrebu sezida krasen društveni dom v Mihanovičevi ulici; temeljni kamen polože s^edi septembra.
—	Prestolonaslednik in sušaški župan. Hrvaški listi poročajo, da je mi-noli mesec prestolonaslednik Fran Ferdinand v reški prosti luki slučajno se seznanil z županom na Sušaku baronom Zmajičem. Prestolonaslednik je pri tej priliki vprašal barona Zma-jiča: "Ste-li sin zadnjega hrvaškega velikega župana na Reki?" čemur je baron Zmajič pritrdil. Vsled tega so Mažari zopet silno nervozni.
—	Grozovit roparski umor. V Veliki Gorici na Hrvaškem so dne 30. avgusta dobili kmetje denar iz prodaje občinskega gozda. Kmet Stjepan Cvet-kovič iz bližnje vasi Cvetkovičbrdo se je s tem denarjem podal na pašo ter se ni več vrnil domu. Drugo jutro ga je šla žena iskat ter našla živino raztreseno, a njega nikjer. Končno je opazila na poljski stezi zakrite krvave sledi, ki so vodile na bližajo njivo s turšico. Po dolgem iskanju je našla žena strašno razmesarjeno truplo svojega moža. Zverine so mu odrezale jezik, iztaknile oči itd. Strašnega zločina so bili osumljeni kmet Jure Cvet
W. «T. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS.
Uitaaovljena i«7i.
The Will County National Bank
Of Joliet Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ter poiilja denar na vse dele svet«.
Kapital in preostanek Ijoo,«*.«*,
C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
simpatičneje. pozdravljati ter bi bilo kovic in njegova dva sinova ter so vse jugoslovanskemu zadružništvu z usta- tri zaprli.
Jos. Zelnikrr gostilničar
200 Jackson St,	Joliet, I1L
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLII
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, New York* N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO
brzo in) ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani.
MENJA DENARJE po dnevnem kurzu.
PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za
vsako prekomorsko
družbo po izvirnih cenah.
Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko:
82 Cortlandt St., New York.
ysa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na:
FRANIC SAKSER,
Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor.

—	Veselico narodnih noš v Celovcu dne 27. in 28. avgusta sta rešili popolnega poloma do smešnosti edinole slovenska zilffca in roŽanska noša. Ro-žank je bilo 34 in Ziljank 54. Izmed Ziljank jih je nosilo 14 slovenske trakove, in na razstavišču so Ziljani peli tudi slovensko — na veliko jezo nemških prenapetežev. Na veselici je bilo do 10,«00 tujcev.
—	Obrtna razstava v Celovcu imela nad 60,000 K primanjkljaja.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vlog-e na knjižice in na tekoči yf 1 (jI račun ter je obrestuje po čistili	/0
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
i
Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
...........................................
l
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 509.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje sfc vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
v Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American BIdg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
njem in spodbudo. Prazne cerkve so' proda 2000 izvodov) plačajo stroške
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
RA D ES|) ARPI |CQ U N CIL )
	CERKVENI	KOLEDAR.
24.	sept. Nedelja	Gerard, škof, m.
25.	" Pondeljek Kleofa, spozn.	
26.	" Torek	Justina, dev. m.
27.	" Sreda	Kozma in Damij.
28.	". Četrtek	Večeslav, kralj.
29.	Petek	Mihaelj, arhangel
30.	" Sobota	Hijeronim, spozn
le nekak problem za nekatoličane, ki se pojavi in hitro izgine. Sv. maša napolnjuje naše cerkve, ne da bi na modern način pošiljala oglase. Xe-katoličani, ki ne razumejo pomena sv. daritve, ne morejo razumeti, zakaj je to tako. Nekateri imenujejo to praznoverje in se ne brigajo dalje. Drugi stvar globokeje pregledajo, toda nauk o sveti maši se jim zdi neverjeten za človeški razum. Za vse vernike pa je opuščevalec sv. maše predmet pohujšanja. Zanemarjanje je dokaz njegove nevere in objednem tudi dokaz, da ne razume, oziroma da razume, pa se ne briga za češčenje človeka in Boga, ki je združeno pri najsvetejši daritvi.
Pred nekaj leti je povzročil nek katoliški list veliko vznemirjenost, ker ni hotel škof dopustiti, da bi bil cerkveno pokopan mlad mož, ki je slučajno umrl na nedeljo. Dokazano je bilo, da je prostovoljno opustil sv. mašo. Umrl je v stanu smrtnega greha vsled opustitve. Sorodniki so bili silno potrti in dobri škof je bil strogo sojen v listu; toda mogel ni drugače storiti. Če bi bil mladi mož umrl v stanu smrtnega greha vsled privoljenja, bi nikdo ne vprašal za škofovo pravico ali dolžnost. Dejstvo samo, da je prostovoljno opustil sv. mašo, da bi šel na nedeljski izlet, je zadostovalo, da so pridjali k njegovemu prvemu grehu še krivdo javnega pohujševanja. Ce zavzemaš trdno stališče s škofi in duhovniki, ti bo gotovo večkrat v čast, kakor pa v sramoto. To pomaga o-mejevati nedeljske izlete. Železnice in druge prevaževalne družbe so kar udomačile take izlete v nekaterih de želah in jim služijo ti izleti kot novi studenci dohodkov. Posledica tega pa je, da se ljudstvo zgraža nad nedelj skimi nesrečami. Vsak ponedeljek zju traj so listi napolnjeni z dopisi o groznih žaloigrah, o nesrečah na ladijah in železnicah, kjer je zgubilo veliko ljudi življenje in bilo veliko vrednostij razdejanih. Če vse to opazuješ, se ti zdi. da je to božja kazen vsem tistim ki prelomljajo njegove zapovedi. To je občutna kazen za onečaščanje sobote v naših ameriških državah.
(Prihodnjič dalje.)
za klišeje objavljenih slik sami.
Menda mi ni treba posebno povdar-jati, da spis ne presoja razmer iz kakega strankarskega stališča Knjiga naj bi bila pravo in resnično zrcalo a me r i k a n s ki h ' si to! Slovencev. Zato naj sodelujejo vsi, da bo slika popolna. Vsi podatki in dopisi naj se blagovolijo poslati pod naslovom: Rev. J. M. Trunk, c. o. Rev. A. L. Blaznik, Haverstraw, X. Y.
Za vsestransko sodelovanje in podporo prosi
vdani J. M. Trunk.
dozo rekoč: "Kraljevska visokost, blagovolite moje cigare, te so boljše!"
Princ pa ga pogleda od vrha do tal in odgovori mu mirno: "Če je jed našega gostitelja zame dobra dovolj, so njegove cigare tem bolj! Zapomnite
V ZAKUP DAJANE FARME.
ODGOVOR na nekaj vprašanj. g. J. Kambicha.
Ker omenjeni g. dopisnik želi v 40. št. Ani. Slov. od mene odgovora na nekaj njegovih vprašanj, rriu ga na tem mestu drage volje podajem.
Najprvo vpraša: "Bi li potem bil mir tam med politikarji klerikalci in liberalci, ako bi tam tudi ravno tako prostost imeli katoličani, kot v Ame riki?"
Odgovor: Zakaj ne? Tak mir, kot ga imamo mi ameriški Slovenci, prav lahko. Ali se sploh more reči, da vlada tukaj med nami mir? Ali se ne poroča v dopisih raznih listov mnogo
Iz statistike zadnjega ljudskega štetja je razvidno, da 37 odstotkov farm v Združenih Državah ne obdelujejo njihovi lastniki, nego zakupniki, da se torej poljedelstvu škodljivo zakupni-štvo neprestano množi. Ta oblika zemljiške posesti se mora izkazati v več o nesporazumljenju in neslogi, kot tej deželi posebno pogubna, ker se ni pa o edinosti in slogi v slovenskih na-nikjer ničesar storilo, da bi se zakup- selbinah? In nadalje naši listi! Koli niki nekako zavarovali. Edino, kar je ko jih je! Pa bi skoraj rekel, da so v tem dokazno, odgovarja razborito- vsi eden proti drugemu in da imamo sti, ki smo je navajeni od ameriških toliko strank, kolikor imamo listov zakonodavcev, in obstaja v tem, da je Je li to mir, je li to sloga? Saj je
"AMERIKA IN AMERIKANCI".
DOLŽNOST OB NEDELJAH IN ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH BITI PRI SV. MAŠI.
Angleško spisal Rev. J. T. Roche. Poslovenil John Plaznik.
(Dalje.)
Opuščanje sv. maše pa ni samo po zahodu raztrošeno. Na stotine tako imenovanih katoličanov se nahaja v vseli večjih mestih na vzhodu, ki opušča sv. mašo vsled malenkostnih vzrokov. Vzrok tega je v gotovi meri tudi malomarnost in nevera velikega števila nekatoličanov, ki nikoli ne prestopijo cerkvenega praga ob nedeljah. Vzrok tega je dejstvo, da si ne predstavljajo in si ne dajo dopovedati, kakšne težke posledice ima taka brezbrižnost. Nekdo je rekel, da je bila glavna satanova naloga tekom zadnjih šest tisoč let ta, da je iznašel izgovore za dvomilo pobožno ljudstvo. Navadno niso ti izgovori nič več in nič manj, kakor otroške pretveze. Nikomur dru-ziimi bi se ne upali tako izgovarjati, kakor Vsemogočnemu, Bogu. Izkušnja uči, da taki ljudje največ posledic trpe, ki največkrat opuste sv, mašo. So možje in žene, ki imajo cerkev pred vrati in imajo največ prilike iti k sv. maši, ki izostajajo in opravičujejo svoje kljubovanje proti božji postavi z otroškimi izgovori, namreč, da se ne počutijo dobro, da so z delom preobloženi, ali da jih veže dolžnost, kar bi se vse lahko odložilo za kratko urico, da bi lahko izpolnili, kar sv. Cerkev zahteva. Izpolnjevanje te dolžnosti zahteva tudi le malo ali pa nič telesnega napora in nikake velike žrtve, v kolikor se tiče časa in posla. Kateri so vsako nedeljo pri sv. maši, se navadno ne pritožujejo. Le tisti, ki doma ostajajo, lenuhi, brezbrižneži in odpadniki se strašansko pritožujejo o bremenih, ki jih cerkev nalaga. Čista resnica je, da je devetindevetdeset odstotkov teli ljudi v stanu smrtnega greha vsled opuščanja sv. maše in v stanju takega smrtnega greha, ki povzroči celo množino drugih težkih grehov vsled opuščanja in privoljenja. Vžgal bi rad Jo misel v srce vsakega moža in žene, ki te vrstice bere. Rad bi imenoval te luknjičave izgovpre enkrat za vselej s pravim imenom, imenoval bi jih rad take, kakršni so, prazne pretveze, ki jih je satan navdihnil v pogubo duš, duhovite izgovorp, ki jih je izumil hudobni duh, da bi slabe katoličane storil sposobne obdržati si svojo vest navidezno mirno.
Kljub velikemu številu brezbrižne-žev navdaja posvečevanje nedelje med katoličani dandanašnji svet z začude-
Kakor znano našim čitateljem, ki so prebrali "Poziv vsem slovenskim rojakom" v št. 39. Am. Slovenca, izide pod gorenjim naslovom knjiga izpod peresa Rev. J. M. Trunka, župnika iz Beljaka na Koroškem, ki se v to svrho mudi že vtretjič v Ameriki, in sicer kot gost pri Rev. A. L. Blazniku, Haverstraw, N. Y. Gospod pisatelj nas je naprosil za objavo še sledečih dveh razglasov:
*
Prošnja do čč. gg. slovenskih duhovnikov.
Kdo mi more za spis "Amerika in Amerikanci" poslati kakih podatkov o sledečih gospodih duhovnikih, ki so delali ali bili v Ameriki:
Hodnik (utonil 6. jul. 1898); Ž u-žek (prišel menda 1. 1864 s Pircem); J o h n T o m a ž e v i č; John E r-I a h; J o h n V e 1 i k o 11 j a; A 11 d r . A n d o 1 š e k (1827-1882, umrl v Eagle Harbof); Žagar Anton (umrl v Marquettu 9. jan. 1901); S t i (b i 1, ki je bil generalni vikar v tiladelfijski škofiji; I. M ožina; Juri i 11 Jožef R e š; Godec; Se ni ca; S'e-verin (?); Vincent (?); L o> r o L a v t i ž a r (zmrznil v Minnesoti); S k o p e c.
Vsak zanesljiv podatek o rojstvu,
delovanju, smrti itd. dobrodošel. *
Pojasnilo in prošnja.
V	zadevi spisa "Amerika in Amerikanci" se obračam na vso slov.-ameri-kansko javnost s pojasnilom, da je namen spisa ta, seznaniti staro domovino z razmerami v Ameriki in z o-koliščinami, v katerih živijo rojaki v novi domovini. Vez med staro in novo domovino je brezdvonino' prelahka, ako sploh obstaja. Iz objavljenega načrta vidi vsakdo, o čem razpravljam v spisu. Izjavljam, da nikakor ne smatram svoje sodbe za edino prave, ker vsaka sodba je subjektivna, in pri kratkem bivanju v Ameriki sem lahko pregledal marsikatero važno okolšči-110. Prav rad bi slišal sodbe o objavljenih točkah vsebine tudi iz ust mož, ki so že pravi Amerikanci. Dasi je spis že itak precej obširen, boni skušal važnejše razprave objaviti v celoti, ako se mi iste dopošljejo v kratkem. Ako se pa sedaj nihče ne oglasi, prosim, da naj kritika pozneje milostno sodi!
V	drugi vrsti pa pridem z iskreno prošnjo, da me vi "Amerikanci" podpirate. Delo je ogromno. V zadnjih mesecih sem razposlal okoli 2000 razglasov in 11a stotine osebnih pisem. Do danes sem prejel — dva odgovora! Spis naj bi bil "zlata knjiga Ameri-kancev", a gradivo mi je le v mali meri na razpolago. Tudi gola statistika je mogoča le, ako mi vsi, kateri morejo, po možnosti ustrežejo s podatki.	.
Jaz osebno ne morem obiskati vseli naselbin, ker stroški so preračunjeni samo z;i tisek 2000 izvodov. Ako se bo slov.-amerikanska javnost za spis bolj zanimala, in bo mogoče razprodati več izvodov, naj dobi nekaj naš tužni Korotan! Jaz pri spisu ne iščem dobička, kar vsakdo lahko razvidi iz
inozemcem prepovedano, pridobiti zemlje, ker bi jo utegnili dati v zakup kakor bi moglo zakupništvo med to-zemskimi posestniki zaprečiti pusto šenje, katero je povsod opaziti. Zna menja zakupne posesti so razpadle ograje in koče, slabi prekopi za odvajanje vode z zemlje in izplenjevanje iste v najhujšem smislu besede. Ker ^akupnik ne more zahtevati nobene odškodbe za zboljšave, nego mora pričakovati, da vsled zboljšav povečana rodovitnost zemlje povzroči povišbo zakupnine, zato pa iztiska iz zemlje kolikor mogoče in po preteku zakupnega roka poišče drug zakup. Šel pred kratkim je neki veščak, ki potuje po okrajih, kjer obstaja zakupništvo, pisal o tem takole: "Kjer gospodarijo zakupniki, se ne gradijo niti cerkve ni ti šole, in tudi ceste se ne popravljajo. Vse zdivja. Zakupnik je nomad ali kočevavec, ki svoj šator razdere, brž-ko je zemlja, katero je temeljito 'obdeloval', izmolzena." — Na ta način se zgodi, da bo v četrtstoletju dežela pred agrarskim ali poljedelskim vprašanjem, kakor je bilo na Irskem po krvavih bojih, ki so trajali nad sto let rešeno šele nedavno po državnem odkupu od grajščakov in namestitvi zakupnikov kot samostojnih farmarjev
ZANIMIVE ZGODOVINSKE ČRTICE.
Zbral I. Adamič.
Ko je bil slavni angleški admiral Horatio Nelson še kapitan, je bil daleč naokoli znan kot najstrožji poveljnik. Zahteval je vedno, da se njegove zapovedi doslovno izvajajo.
Tako je nekega dne poslal mladega častnika z gotovimi povelji na kopno, ta pa ni rešil svoje naloge baš prena-tančno. Ker je bilo povelje precej važno, ga je kapitan najprej pošteno ozmerjal, končno pa mu to naložil: Ako dobite zopet kako povelje, storite le to, kar se Vajii zapove, niti za pičico več ali manj!"
Častnik je pozdravil in si kapitano-ve besede dobro zapamtil.
Nekaj dni pozneje ga Nelson zopet pokliče in mu zapove: "Peljite se takoj na kopno, Sir, in idite 11a pošto. Tamkaj vprašajte, če je zame kak zavitek prišel!"
"AH right, kapitan!" Častnik stopi v čoln in odvAsla proti kopnemu.
Ko se je vrnil, se takoj javi pri Nel-sonu in ta ga vpraša: "Je zavitek 11a pošti za me?" "Da, kapitan!"1
"No, dajte ga sem, ga niste prinesli seboj?"
"Ne, kapitani" "I11 zakaj ne?"
"Ker mi tega niste zapovedali!" "Jaz sem Vam vendar rekel, da zavitek prinesite."
"Oprostite, kapitan, Vi ste mi ukazali, iti na pošto in pogledati, če je kak zavitek za Vas. In to povelje sem doslovno izvedel. Vi sami ste mi zapovedali, ne storiti niti za pičico več, kakor je bilo ukazano."
Nelson je uvidel, da je premagan z lastnim orožjem, vgriznil se je v ustnice in vmolknil; v bodoče pa si je izbral za svoja osebna naročila — drugega častnika.
II.
Ko je maršal Hekt&r pl. Villars na Nizozemskem stal na vrhuncu bojne lave, stopi nekega dne mlad častnik vojvodov' šator, da mu javi važno vest. Častnik ni zapazil za zaveso toječega maršala in tam pri mizi sedečega tajnika vpraša:	» "Kje je Villars?"
Užaljen radi tolike domače in predrzne zaupljivosti stopi vojvoda pre-denj in pravi: "Villars?! Mogli ste vsaj besedo 'Monsieur' postaviti pred tli oje ime!"
Častnika je bilo za trenutek sram, vendar pa se je kmalu ojunačil z odgovorom :
"Do sedaj še nisem slišal nikjer, da bi se Cezar-jn ali Aleksandra Velikega nazivljalo z '.Monsieur' (gospod)!"
Kaj mu je vojvoda 11a to odgovoril, o tem zgodovina molči.
III.
Kralj Eduard VII. je prisostvoval
skoraj nemogoče kak spis tako pazljivo in prepričevalno napisati, da bi mu kdo ne skušal kaj ugovarjati; če le more, najde kak plitev ugovor, s katerim zavija in dejstva presukava. Za torej skrbimo najprej, da med nami zavlada mir in sloga in skupno delo za napredek slovenskega naroda, potem šele sodimo razmere v stari domovini.
Na drugo vprašanje: "Bi li bili za dovoljni, ako ne bi od države plače dobivali duhovni tam, kot je ne Ameriki?" pa odgovarjam: Zakaj zopet ne? Ako bi bile razmere v stari domovini ravno take, kot v Ameriki, bi bili katoličani v stari domovini s tem ravno tako zadovoljni, kot so ameriški. Ako bi imela država toliko na seljencev različne narodnosti in vero-izpovedanj, ki bi ne bili po večini nje ni državljani, kot jih imajo Ameriške države, ako bi bilo ljudstvo izključno delavsko in ne kmetisko, kot je v Ameriki, in bi ne moglo dati duhovnom bire v "žitu in zrnu", ampak le v denarju, potem ne vem, zakaj ne bi bili s tem zadovoljni. Čudno bi pač bilo, da bi naši ljudj"e, ko pridejo v Ameriko, zdrževali tukaj sami duhovnike, v stari domovini pa, predno ne gredo v Ameriko in potem, ko se iz nje vrnejo, pa bi tega ne hoteli.
Kar se pa bire tiče, je pa vseeno, naj jo kmet plača v denarju, ali pa v 'žitu in vinu"; kmet obojega potrebuje in le malo jih je, ki bi si toliko pridelali, da jim ne bi bilo treba nič živeža kupovati. Zakaj da bi naj ne bili zadovoljni, ako ne bi dobivali duhovniki bire v "žitu in vinu", kot je ne v Ameiiki, ampak v denarju, tega pa res ne vem, ker bi moralo biti za duhovnike bolj prilično, ako bi se jim plačevalo v denarju. In zakaj Ti dopisnik vidiš samo duhovnike, da ne vprašajo kmeta, kje bo vzel, da jim plača biro, ne vidiš pa nobenega drugih, ki vsi hočejo imeti svojo plačo; vsak dninar, vsak rokodelec zahteva plačo za svoje delo. Ne zdravnik, ne notar, ne advokat in drugi, ki računajo velike svote, ne vprašajo nikogar, kje bo vzel, četudi živi v pomanjkanju. Zakaj Ti vidiš samo duhovnike? Ali niso tudi oni ravno tako opravičeni do svoje plače kot drugi? Ali je samo duhovnik dolžan ljudstvu služiti brez plačila? Ne potrebuje tudi on denar-(Nadaljevanje na 8. strani.)
Kitaj prideluje ogromno množino tobaka, ampak slabega in zoprnega.
Na Kitajskem je skono vse poljedelsko orodje izdelano iz lesa.
Prvi avstralski kardinal Moran je umrl v Sidneyu dne 16. avgusta, star 81 let.
Albert Weiss Land Go.
Red River Valley Farme.
v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
Najl&S fame i mil
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., tei imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej ro-jaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L. EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, 111
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar
Popravljamo
Delo jamčimo
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoeni*
Gostilno,

Buffet
. ler »e toči vedno sveže pivo, žgtttf ter najboljša vina Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slsioff
N. W. Phone bog. 137 ti. Hickory St..	JoH*
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St. Joliet, Illinoii
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer st domenite v domačem jeziku.
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik.
Poštenost in pravica — geslo.
-g*
The Third Ward fi Buffet FR~ terls?
lastnik
FINA VINA. LIKERJA IN CIGARE
...Sehring's Beer...
Chi. Phone S74i
1134 N. Hickory St. JOLIET.
Antonija Knaus
izučena in izkušena
BABICA
512 N. Broadway JOLIET, ILL-
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. JOLIET, ILL.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču fi®* treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vin®" ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajf <e sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Joliet. M»
Pozor Rojaki!
Kupite si farme t North Dakoti in Montani potem bodete neod-v.-ni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building.
Pariz ima dvakrat toliko gasilcev in petdeset več gasilnih strojev nego London.
odborovega razglasa. Že sedaj bi mi; kot princ walcški pri pojedini člana bilo odvzeto težko breme skrbi, ako gosposke zbornice. Po pojedini odšli bi razna društva, cerkvene občine, du-jso,v kadilne sobe. Princ je baš cigaro hovniki itd. izjavili, da v slučaju ne- jemal z mize, ko pristopi Lord Ken-
povoljncga vspeha (ako se namreč ne sington
k njemu, mu ponudi svojo
Kitaj šteje po zadnjem ljudskem štetju 461 milijonov prebivavcev, torej več nego vsa Evropa.
Katoliško vseučilišče zahtevajo ho-landski katoličani. V to svrho so nabrali že precejšnjo svoto kot vseučili-ški sklad.
Zlata beraš k a malha. Oudan se je na deželni cesti v Topčider vsled oslabelosti Zgrudil v Belgradu dobro znani 70 letni sejmski berač Pavlovič. Dobri ljudje so ga okrepčali, potem pa spravili na policijo. Tu so pa dognali, da ima starček krog telesa privezano skoro 2,kg težko vrečo, napolnjeno s papirnim, zlatim in srebrnim denarjem ter nikljem v skupni vrednosti 1(X),(XX) dinarjev! ,Novci so bili deloma že plesnjevi in zeleni. Berača so prenesli v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Srečni dediči!
Za odrasle in deco.
Vrednost Sevcrovega Antisepsola in njegova mnogovrstna koristnost se ne more preceniti. Popolnoma očišča in razokuža ustno duplino in zobe, odstranjuje zobno okamenino, pirepreča razpad, ohranjuje zdravejpobe ter jih čuva čiste in bele. Kot ustno izpiralo ga lahko rabijo s popolno varnostjo odrasli in otroci. Tudi je koristen pri zdravljenju raznih* obolenj nosa, grla in drugih naravnih duplin. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. Izdeluje samo W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2-4
RABIMO 50 RUDARJEV.
(Longwall Coal Miners). Wenona rudnik posluje sedaj stalno in bode stalno delo od sedaj do meseca aprila Unijski rudnik; rudar mora imeti I lli-nois certifikat. Pridite nemudoma!
WENONA COAL CO., Wenona, 111.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajaln a N. W. telefon »>8 402 Ohio Street JOLIET, ILL
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111-
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
N. W. telefon 577.
Nick Skrtich
gostilničar
1014 N. hicago St. , Joliet, IU«
Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točin1 najboljše pijače.
J. C. AčLler & Co.
priporoča rojakom svojo •
Mesnica Tel. 101	Joliet, Hl
SLA.VNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga pijefc tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, M
Telefoni ChL 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. Mt
9999*9
K, St K.


JEDNOTA

Organ izovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.......Anton Nemanich, coi. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:.............Marko Ostronic^i, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
(^Blagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111.
-uhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 813 North Scott St., Joliet, 111.
'ooblaščenec: .................. Josip Dunda. 704 Raynor Ave., Joliet, 111
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, Ia.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert. Minn.
PO DUH. VODJI K. S. K. JEDNOTE REV. JOHN KRANJEC-U SUS PENDOVANI ČLAN ZOPET SPREJET.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., Ivan Zupan, zopet sprejet 20 septembra 1911.	Dr. št. 155 članov
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
URADNO NAZNANILO.
V številki 39 Jednotinega glasila je bilo uradnim potom naznanjeno od ''rata gl. predsednika, da se bode vršilo j^dnajsto gl. zborovanje K. S. K. J- v mestu Joliet, 111. in sicer se isto prične 2. okt. 1911. Vsled tega službe mm potom prosim in opozarjam, vse brate glavne uradnike, kakor tudi brate ^legate, da se zbero preje omenjenega dne ob 8. uri zjutraj v Jednotini dvorani, 1004 North Chicago St. Cela delegacija se poda iz dvorane v 'cerkev sv. Jožefa, ker se bode darovala sv. maša ob polu deveti uri. Po sv "•asi skupni odhod nazaj v dvorano, ker se prične zborovanje točno ob po 'o deseti uri dopoludne. Vsi gg. gl. uradniki in delegatje se torej prosijo, da se ob pravem času snidejo na zgoraj !sprva označenem prostoru.
Vsem slavnim društvom kakor tudi posameznim članom in članicam "ase slavne K. S. K. Jednote se naznanja, da brzojavi in pisma za časa gl. zborovanja, naj se blagovolijo nasloviti na naslov: K. S. K. J. Hali, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Na razpolago bodeta dva telephona, tako, da če bode kateri izmed članov ali članic želel s katerim izmed uradnikov in delegatov " s t govoriti-, bode to lahko napravil. Če hoče kateri govoriti po Northwestern •J V Telephone, naj blagovoli zvati številko 770; na Chicago ali Long Distance Telephone pa številko 1048.
Zeleč vsem članom in članicam vse najbolje, ostajam z bratskim po Pravom	JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. IC. Jednote.
IMENA NAZNANJENIH DELEGATOV.
■ asesmentom za mesec julij sem razposlal na vsa podrejena društva poveril ne liste za delegate izvoljene za 11. glav. zborovanje K. S. K. Jednote. Do
sedaj so sledeča društva naznanila svoje delegate, ali pa izjavila, da se zborovanja ne udeleže in vzrok neudeležbe: sv. Štefana 1, Chicago, 111.: Anton Gregorič, Frank Banicli. sv. Jožefa 2, Joliet, 111.: Franc Horvat, Anton Golobitsh, John Zivic. Vil. sv. Jurija 3, Joliet, 111.: Martin Konda, Anton Nemanich, ml. sv. Družine 5, La Salle, 111.: Jožef Bregač, Tožef Brglez. ~r, sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Josip Rus, Matija Jerman, Geo. Thomas, ^r. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, III.: John Gregorčič. . sv. Jan. Krst. 11, Aurora, 111.: John Novak.

sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.: Rev. Josip Tomšič, Martin Muliič.
i i
■ sv. Jan. Krstnika 13, Biwabik, Minn., ne pošlje delegata vsled preslabih finančnih razmer.
r- sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont. ne pošlje delegata vsled preveč bolezni med člani.
S^r. sv. Roka 15, Allegheny, Pa.: Viljem Thomas, Jurij Flajnik. r. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.: Frank Trampush, Matija Lakner. r- Marija Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark.: Ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer.
sv. Jožefa 21, Federal, Pa.: John Tavčar. ®v. Jan. Krstnika 20, Iro-iwood, Mich.: Jurij Križmanič.
ur. cv P....1----o-j T>„:,I—-	v*:i----1
Dr.
Dr Dr.

sv. Barbare 23, Bridgef rt, Ohio: Mihael Hočevar, sv. Vida 25, Cleveland, Ohio: John Grdina, Mihael Setnikar, Jernej Knaus, John Žulič.
sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Josip Legan, Mihael Wardjan. sv. Petra 30. Calumet, Mich.: Paul D. Spehar, John R. Sterbenz, Paul Schneller, Paul Shaltz. j^'- Jezus Dobri Pastir 32, Enflmclaw, Wash.: Josip Malneritch. j/' Matere Božje 33, Pittsburg, Pa.: Jos. Pavlakovič. sv. Barbare 40. Hibbing, Minn., John Povsha. sv. Jožefa 41, Pittsburg,-Pa., John Mertel. sv. Alojzija 42, Steclton, Pa.: Rev. Frank J. Ažbe. *.r- sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., Mihael J. Kraker. ^ Vit. sv. Florijana 44, So. liicago, 111.: Franc Medosh, Jožef Sebohar.
r' sv. Cirila in Metoda 45, Kast Helena, Mont. ne pošlje delegata vsled sla-^ Mi finančnih razmer.
sv. Frančiška Ser. 46, New York, X. Y.: Karol Adamič.
- Or.
sv. Alijzija 47, Chicago, 111.: John Wukxhinich.
j. Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa.: Jos. V. Grahek.
Marije Sedem Žal. 50, Allegheny, Pa.: Matija Mravintz in John Mravintz. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Frank Mravintz. sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich, ne pošljejo delegata, ker ima JU dr. vedno veliko bolnih članov. jj1"' sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind.: Jakob Stcrgar.
sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.: Franc Petkovšek, Anton Šuštergič. j. • sv. Srca Jezusovega 34, Chisholm, Minn.: Frank First, st.
r' sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo.: Ne pošlje delegata vsled prevelicih JU stroškov.
'• sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, ne pošlje delegata vsled slabili finančnih Dr r:,z,»er-
JU ' sv. Jožefa 58, llaser, Pa.: John Bohinc.
jy" sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minil.: Martin Sliukle, John Malevich.
jur sv. Jaii. Krst. 60, Wenona, 111.: Josip Brence.
JU ' Vit. sv. Mihaela 61, You'ngstown, Ohio: John Jerman.
Ju'' Sv- Petra in Pavla 62, Bradley, 111.: Al. Sterbcnc.
JU,.' sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Jakob Jančar, Andrej Slak.
' sv. Jurija 64, Etna, Pa. ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer jUr ln veliko bolnih članov.
h ' sv- Jan. Evang 65, Milwaukee, Wis.: Ignac Kušljan, Franc Frančič.
. Sv lr......---i .. t*	i .. i v\i • . t.-..:.i:	------
D,
sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio: Egidi Vcrhovc.
f])r' sv- Nikolaja 67, Steelton, Pa.: Miko Matjašič. jU(.' Sv- Barbare 68, Irwin, Pa. ne pošlje delegata vsled preslabih finan,-razmer.
' Sv- Jožefa 69, Great Falls, Mont. ne pošlje delegata vsled slabih finančnih t)r razmer in veliko bolnih članov.
JU ' Sv- Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo.: Anton Bukovic. lu'' Sv- Ant. Pad. 71, Goff, Pa.: John Tome.
I) ' Sv- Ant. Pad. 72, Ely, Minn.: Geo. L. Brozich.	1
tj • sv. Barbare 74, Springfield, 111.: John Peterflel.
sv. Martina 75, La Salle, III.: John Novak. t)r Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa.: Anton Bokal. jUr' Marije Pomagaj 78, Chicago, 111,: Martin Kremesec, Avgust Poglajen.
Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111.: Franc Grom.
- r- Mai
Marije Sedem" Žalosti 81, Pittsburg, Pa.: John Golobič.
jU 1 Marije Či*', Spočetja 80, So. Chicago, 111.: John Kučič.
. Ivtr.-:-	.	. • m tVli .1..	T~*	v . ~ . . ..
Dr
lur' sv. Alojzija 83, Fleming, Kans.: Jakob Cukjati. Dr ^,arii«-> Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich.: John Žugclj.
' Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo. ne pošlje delegata vsled slabih finan-{U cnih razmer.
fc " Sv- Ant. Pad. 87, Joliet, 111.: Blaž Kuglitch. br' 8v- Alojzija 88, Mohawk, Mich.: Josip Butala.
' ®v- Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr. ne pošlje delegata vsled slabih JUr finančnih razmer.
Dr fc' Petra 1>avla 91 • Rankin' Pa : Lovrenc Blazina. " Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn.: Jakob Petrich.
Dr. Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo. ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer in veliko bolnih članov.
Dr. sv. Alojzija 95, Brougliton, Pa.: Jakob Brulc.
Dr. sv. Barbare 96, ICaylor, Pa.: Ne pošlje delegata vsled slabih fin. razmer.
Dr. sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111. ne pošlje delegata vsled slabili finančnih razmer.
Dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Jožef Pekol.
Dr. sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah: Matija Pogorele.
Dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio: Josip Svete.
Dr. Novi Dom 102, Newark, N. J., ne pošlje delegata vsled preobilo bolnih članov in preslabih finančnih razmer.
Dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis.: Matija Marhar.
Dr. sv. Ane 105, New York, N. Y. ne pošlje delegata vsled slabega finančnega stanja.
Dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111.: John Petric.
Dr. sv. Družine 109, Aliquippa, Pa.: Ne pošlje delegata vsled pr-emalega števila članov in slabih finančnih razmer.
Dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio: Josip Podpečnik.
Dr. sv Srca Marije 111, Barberton, Ohio: Josip Podpečnik.
Dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: Frank Jerich.
Dr. sv. Roka 113, Denver, Colo.: Pooblastilo Josip Zalar.
Dr. sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y.: Mihael Kramar.
Dr. Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111.: Josip Pekolj.
Dr. Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka.
Dr. sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo.: John Koshir.
Dr. sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio: Mihael Hočevar.
Dr. sv. Pavla 130, De Kalb, 111.: Ne pošlje delegata vsled slabih finan. razme*.
Dr. Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn.: Ne pošlje delegata'vsled preobilo bolnih članov in slabih finančnih razmer.
Dr. sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mich.: Ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer.
Dr. sv. Ane 134, Indianapolis, Ind. ne pošlje dolegata vsled prevelikega števila bolnih članic.
Dr. sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn.: Anton Erchul.
Dr. sv. Družine 136, Willard, Wis.: Ignac Česnik.
Dr. sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn.: Peter Staudohar.
Dr. sv. Jan. Nepomuka 141, Linton, Ind. ne pošlje delegata vsled preslabih finančnih razmer.
Dr. sv. Jan. Krstnika 143, Joliet, 111.: Josip Pleše.
Vsa slavna društva, ki še niso poslala imen svojih delegatov, naj jih pošljejo takoj na vposlanih listinah, oziroma sporoče neudeležbo zborovanja in
vzrok iste, da se potem objavi v glasilu.
Allegheny, Pa., 11. sept. — Iz urada društva sv. Roka št. 15. K. S. K. J. Tem potom se naznanja, da bode naše društvo zborovalo od sedaj vnaprej v novi dvorani Kranjsko-slovenskega doma na 57. ulici v Pittsburghu, Pa., in sicer vsako tretjo nedeljo v mesecu točno ob dveh popoldne, kakor ponavadi.
Obenem naznanjam vsem onim rojakom, kateri so kupili tikete za na piknik, da so isti veljavni za na bal dne 29. septembra t. 1., katerega bode naše društvo priredilo namesto piknika. Oni, kateri ne žele priti na bal, lahko dajo tikete onemu nazaj, od katerega so jih kupili in dobijo svoj denar nazaj.
Tudi opominjam vse one, kateri ima jo popotne liste, da se pismeno oglase pri meni vsaki mesec enkrat, kakor je napisano na listu, ker to je samo njim v korist. Veliko je takih, ki se selijo iz kraja v kraj, društvo pa ne ve, kje da so, torej pozor!
Srčen pozdrav na vse člane in članice K. S. K. J.
George Volk, tajnik, 877 Main st.
Brooklyn, N. Y„ 15. sept. 1911. — Cenjeni g. urednik, prosim, priobčite moj dopis v list Am. Slov., ker se tiče delegatov K. S. K. Jednote za prihodnjo konvencijo.
Po raznih časopisih se zadnje čase toliko pisari o uradnikih K. S. K. Jednote, da bi človek lahko mislil, da je Joliet prava jama razbojnikov, Jednotini uradniki pa vsi že davno zreli za električni stol. Ako bi bila le polovica vseh teh napadov resnična, potem bi postavil ne Ječlnotine uradnike, mveč prejšnje delegate na zatožno klop. Sramota je za vsa društva, ki so poslala na zadnjo konvencijo svoje delegate, ako ne poznajo mož, katerim izročijo vodstvo tako važnega zavoda, kakor je K. S. K. Jednota. Po časopisih bi človek sklepal, da naša društva obstoje ali od samih tepcev ali pa hudodelcev. Tako pisarenje je naravnost rečeno sramota za naš narod!
Nimam namena zagovarjati uradnikov naše ljube Jednote. Ako so kaj zakrivili ali Jednoto oškodovali, pri-mite jili pri konvenciji, pa prepričajte se prej! Kdor hoče soditi, ne sme, dokler ne ve natančno. Koliko delegatov bo prišlo na konvencijo, ki so ahujskani vsled vednih napadov! Ali bodo ti pravični sodniki? Clev. Amerika pravi v št. 62: "Dokler ni bilo Nemaniča v uradu K. S. K. Jednote, je vladal najlepši mir." To je neresnica. Ali se je pod tyemaničem vsta-novila Jugoslovanska kat. Jednota, ali N. P. Jednota? Ti Jednoti sta se Stanovih iz same miroljubnosti, kaj ne?! V Jednoti bo mir, kadar izginejo iz nje ljudje, ki ne spadajo zraven. Pod Nemaničem je res marsikdo zletel iz Jednote, mogoče se je res kateremu godila krivica, ali pa naj se vse dene na rovaš Nemaniča? Kdor ne spol-nuje Jednotinih pravil, ne zasluži, da bi bil njen član. Lahko trdim, ko bi se Jednotini uradniki in uradniki podrejenih društev natančno ravnali po Jednotinih pravilih, bi moralo precejšno število udov iz nje sfrčati, ako noče, da bo katoliška samo na papirju. Prišli so v društva volkovi v ovčji o-bleki, ljudje ali naravnost protiver-kega mišljenja, ali vsaj versko brezbrižni. In ako teh ne odstranimo, bode Jednota kmalu nehala biti katoliška. Jednotina pravila zahtevajo od svojih udov, da morajo biti praktični itoličani. Praktičen katoličan pa ni, kdor se brani prejemati sv. zakramente, kdor ni ud kake kat. župnije, kdor prireja ob nedeljah razne piknike, izlete ali love, ne da bi šel prej k sv. maši. In koliko je tacih! In taki imajo pri naših društvih pogostokrat
odločilno besedo. Ti so grobokopi društev in Jednote, sejavci prepirov in nemirov.
Med sedajnimi delegati bode tudi nekaj tacih tičkov. Delegatje, ki ste verni katoličani, ne pustite, da bi taki ljudje prišli do moči! Ti bodo Jed noto kmalu oropali katoliškega znača ja. Ali bo to Jednoti na korist? Ne to bo njena smrt. Kdor je veren, ta ne bo ud društva, kateremu je Bog deveta briga, in hvala Bogu tacih je med našimi rojaki pretežna večina. Že zdaj jih pristopa veliko Slovencev k raznim neslovenskim kat. Jednotam, potem jih bo še več. Je li to treba? Komur niso prav pravila naše Jednote, naj pristopi, ako ima kaj znSčaja, k N. P. Jednoti, ta je vsaj značajna. ^ Poznam društvo (ime na zahtevo je na razpolago), ki je izvolilo za delegata nekoga, katerega so že morali pred leti vreči ven iz dvorane, ko se je šlo za vstanovitev slov. župnije, ki je rekel, da so uradniki Jednote "farška potuha", ki je obdolžil pregledovalce računov, da hodijo v Joliet konje ja hat na J.ednotine stroške, ki se še ni udeležil skupnega obhajila, ki je veren pristaš vse kaj druzega, ki se ni sra moval trditi, da je od kaplana do pa7 peža vse sam "mumpic". Ali bode tak delegat v korist Jednote? Ne, gledal bo na to, da bo katoliški značaj iz Jednote izginil.
Morda pride tudi kak delegat, ki sicer nima tega namena, pač pa ima pred svojimi očmi ne Jednotine, tem več svoje osebne koristi, ki je v tem smislu tudi zase agitiral. Lahko do-kažemo.
Po mojem mnenju bi bilo za Jednoto veliko bolje, da se ne bi zahtevalo amerikanskega državljanstva za delegate, ker bi na ta način lahko bolj izbirali in izbrali res prave može, ki jim je korist Jednote na srcu.
Priporočam delegatom, naj se ne ozirajo na osebno prijateljstvo, temveč naj imajo samo korist Jednote pred očmi, ker bo marsikomu kmalu žal, da ga je osebno prijateljstvo za vedlo, da je glasoval za predloge, ki bi bili Jednoti v pogubo. Kakor rečeno. res pretežna večina sedanjih uddv hoče ostati pri katoliški Jednoti. Ako bi osebno nasprotstvo dosedanjega odbora zapeljalo delegate, da bi glasovali za nov odbor, ki bi ne bil katoliškega mišljenja, ali za spremembo pravil, ki bi Jednoti odvzeli katoliški značaj, potem pridemo kmalu do nove Jednote in narod bo še bolj razbit, kakor je sedaj.
Zato pa kličem: Pustite nam našo Jednoto, katere člani smo postali radi njenega verskega značajfi. Kaj je privedlo avstrijske krščanske socialce povodom zadnjih volitev do takega propada? Ali ne to, da so se jim pridružili ljudje le navidezno krščanski? To se lahko zgodi tudi pri nas.
Pozor, delegatje, dokler jc še čas! Stojte neustrašeni za narod in korist katoliški Jednoti in nam vsem! V tem ksmislu Vam kličem: Rog in narod!
Peter Vogrič.
yina naprodaj
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov ia naročila:
"Hill Grit Vineyard"
Stefan Jakše, lastnik. Box 657,	Crockett, CaL
PRIPOROČAMO VAM
Doktor Ivec
kot najboljšega in najizkušenejega zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini) 1 To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je tO sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, —■	teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost,
kilo ali bruh, srbtčino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravr.iški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in m Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC ,
900 N. CHICAGO STREET	JOLIET, ILLINOIS
040* *0*0*0*0*040*0*0«0*Q«0«0 *OM*0*C40tO«<MOKM)«OK (
Joliet Citizens Brewing Co.
North Collins St., Joliet, 111.
i
IPiite "Ells: Brand" pivo {
5 Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. i
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
Straka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago	iz kože in dlakasto, rokovice, ženska
krila, suknjiče, moške	obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILL.
TR0ST &KREU
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše The U. S." 10c. in "Meerschaum" Jk Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na i OS Jefferson Street. Joliet, 18
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tlel W. Flexer Drag Co.
LEKARNARJI, -or. Bluff and Exchange Street! JOLIET. ILL.
Ki izpolnimo naročila vseh zdravnikom na pravi način.
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & C^.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
POZOR, ROJAKI I Moderno g-o&tilno
National Buffet v katerej bodem točil najboljie por«' terjevo pivo, izvrstno žganje, don&fei* vino in prodajal dišeče smodke.
Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St NT. W. Phone 825.	Joliet W
Kadar imate s sodiščem opraviti obr-
nite se na
STENSKI PAP1B
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje\ in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskep papirja po nizkih cenah.
LChi. Phone 376.
N. W. 927.
POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše me 10 po najnižji ceni? Gotovo 1 V mriaici
h & A. Pasdertz
ie dobijo najboljše sveže in preka ene klobase in najokusnejše meso
Vse po najnižji ceni. Pridite toraj' » poskusite maše meso.
Nizke cene in dobra postrežba J« aaše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na voga-1 In Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phome 1113
illffer k
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET. ILL.
KirinčicBros
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
O. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
(ptcv i - i
Zeleni diamant.
Humoreska iz francoščine.

Pred krasno izložbo draguljarjev bratov Mezieres v Rue de la Paix v Parizu je nastala vsak večer majhna gneča. 2e nekaj dni je bilo videti v izložbenem oknu redko dragotino. Posebno nežni spol je romal tja, da občuduje dragoceni kajuen. In kadar se je prerila kakšna ženska ali deklica čisto do okna, ni dolgo mogla odvrniti pogleda od blestečega kamna, ki je bil vdelan v prstan.
In ta prstan je vzbujal občno pozornost. Krasil ga je zelen dijamant redke velikosti in krasnega bleska. Pod prstanom je bil listič in na njem je bilo zapisano: '"Priložnostni nakup — 50,000 frankov."
Priložnostni nakup! Če je bilo mogoče dobiti prstan sedaj za to svoto, koliko je bil vreden še le v resnici!
Tretji ali četrti večer se je ustavil pred zlatarjem odličen avtomobili Ele-. gantna, mlada dama, v dragocenem kožuhu, je sedela v njem, njej nasproti je sedel mlad mož, gotovo njen tajnik.
Hitro je skočil z voz%, pomagal dami, ko je izstopila, ter ji potem sledil v prodajalno, kjer je takoj povprašala po prstanu in izrazila željo, da bi si ga rada natančneje ogledala.
Med tem ko je šel prodajalec po njega, je pripovedoval starejši Mezieres, ki je bil navzoč, zgodovino prstana.
'"Prstan je bil last maharadže Joho-re, ki se je mudil preteklo poletje v Vichy in se tam kopal. Pri tej priložnosti je prišel seveda tudi v Pariz. Najbrže je zapravil več denarja, kakor ga je nameraval, ker je prišel nekega dne iz hotela njegov sluga, in me pozval, naj grem ž njim. Ko sem prišel v hotel, mi je ponudil maharadža prstan na prodaj in ker se mi je dopadel, sem ga tudi kupil."
"'Kar me je presenetilo, je barva," je rekla nato mlada dama. "Zelenega dijamanta nisem še nikdar videla."
"Ravno nenavadna in redka barva še povečuje dijamantovo vrednost", je odvrnil zlatar. "Pod navadnimi okol-nostmi takega kamna te barve, te velikosti, ter s takim bliščem in ognjem lii dobiti za tako ponižno ceno. Le okolnost, da smo ga tudi mi dobili po ceni, nam dovoljuje tako nizko prodajo."
"Toda če je ta dijamant zelen, jih jih je vendar dobiti še več take barve!'
"Gotovo! Med velikimi dijamanti, ki so nam zlatarjem prav dobro znani, se nahaja tudi zelen velikan, katerega je videti v "zelenem poslopju" v Dra-ždanih, in ki tehta 40 karatov. Cenijo ga na pol milijona. Ta kamen pa, ki ga ima^e v roki, tehta skoro 19 karatov. Seveda se ravna vrednost zelo nerazmerno z velikostjo. Vendar Vas pa morem zagotoviti, miloStljiva, da je ta . kamen, če najde ljubitelja, vreden še enkrat toliko."
Mlada dama si je med tem ogledala dijamant pri luči in jasno je bilo videti, da se ji zelo dopade. Potem ga je nataknila na roko, ki je bila tudi bogato okrašena z dragocenimi kamni, vendar je njih sijaj skoraj izginil vpričo zelenega dijamanta. Končno je pritaknila dama kamen k rožnatim ušesom in vzkliknila:
"Še le na ušesih pride do prave veljave", je zaklicala živahno. "Skoda, da ni mogoče nositi samo enega uha-na."
"Vi bi morali pričeti s to modo," je rekel zlatar prav uljudno. "'Mogoče bi dobili kmalu posnemovalke--
Lepa kupovalka se je zasmejala.
"To vendar ne gre", je rekla. Potem pa je naenkrat pristavila: "Saj mi mc rete vendar preskrbeti še drug ravne tak kamen,- ne?"
"Mogoče", je rekel zlatar. "Vendar Vam tega v nobenem slučaju ne morem za gotovo obljubiti. In potem bi bil drugi kamen najmanj dvakrat tako drag. Kakor hitro bi namr kupoval enak kamen, bi cena zelo po-Enakega, podobnega kamna igel dobiti izpod 100,000 fran
je , je
jalne in se odpeljala s svojim spremljevalcem.
Zlatar si je mel roke. Še enkrat je preštel lepe bankovce ter se zadovoljno smejal. Dobro kupčijo je napravil in v kratkem napravi mogoče še boljšo.
Toda, žal, zadnje upanje ga je oči-vidno varalo. Dasi je pisal na vse strani in celo brzojavljal, od nikoder ni mogel dobiti zelenega dijamanta, ki bi bil težak 18—20 karatov.
Brata Mezieres sta bila zelo nevolj-na, da jima odide tako lep dobiček. Drugič bi pa tudi rada vstregla lepi grofici, ker sta bila prepričana, da bi potem še kaj kupila.
Tu, sredi četrtega tedna, se je zgla-sil pri njih nek gospod, ki se je predstavil za draguljarja iz Amsterdama in jima hotel pokazati svoje dragocenosti. Ko jih je razložil, sta komaj verjela lastnim očem, ko sta zagledala med drugimi dijamanti tudi krasnega zelenega, ki je bil prodanemu docela sličen.
"Samo nekoliko presvetel mrmral mlajši brat.
"Koliko je težak?" je vprašal sta rejši.
"18 in eno tretjino karata."
"Nekoliko pretežak", je zamrmral zdaj mlajši Mezieres.
"In cena?"
"100,000 frankov."
"Hoho!" sta vzkliknila brata istočasno.
Potem so se začeli pogajati. Holan-dec je bil očividno prebrisan trgovec, toda bil je sam, med tem, ko sta njega dva obdelovala.
Čez pol ure sta bila oba brata Mezieres hripava, toda dijamant sta imela in plačala zanj 75,000 frankov
Tuji trgovec se. je odstranil z denarjem, brata sta se pa zadovoljno sme jala.
Žal, da to veselje ni trajalo dolgo. Mesec je že pretekel in grofice Ro-chelette pa le še ni bilo od nikoder.
"Imenitne dame niso nikdar točne", je rekel mlajši brat.
Vsak dan sta povpraševala v Grand hotelu, a vedno zaman.
Lepa grofica Rochelettc ni prišla. In sploh ni prišla. In počasi se je začelo bratoma jas-niti, da sta kupila lastni kamen za 25, 000 frankov dražje nazaj. In to svoto sta namišljena grofica in njen spremljevalec bogve kje trosila. Tako jima je ta krasna kupčija, vkljub vsej njuni prebrisanosti kremenito izpodletela.
bi le ne bilo teh nesrečnih voličev! — — Toda voliči!
'"Bog daj srečo!" je rekel Janžetov oče pri snubitvi in pomolel široko dlan polno žuljev in vrezk. "Bog daj sre-ko, petsto ranjšev dote, za aro pa tvoje voliče."
In Jeričin oče Hervol je že iztegnil roko, da udari, pa pri besedi "voliči" jo je potegnil prestrašen nazaj. Jeričin brat, lakomni Tonče, je zaklical: "Oho! Kaj!" je vzrastel Hervol, "voliče za aro? Ne pajdaš, ne boš jih imel! Bogme, da ne! Petsto ranjšev — naj bo — sicer je tudi to preveč. Dekle je pridno, zdravo. Take neveste ne dobiš iz lepa. Če že ni drugače, ti dam juniCo za aro — ker se vidita fant in dekle rada."
'Brez voličev ne bo nič!" je udaril Zvezdič po mfzi, "na moj grunt dobim lahko dekleta s tisočakom in še par volov zraven. Potrpim, ker vlečejo ,'anžeta oči za Jerico, imam pa na ponudbo bogatih nevest, po devet na vsak prst."
'Oh! Ne bo taka sila," je rekel za-ničljivo Hervol, "tudi jaz imam prosilcev za dekleta. Silim te tudi ne. Jerica je mlada — in neumno je dajati tako delavko od hiše, treba nam bo dekle."
'Vam jo bo že pripeljal Tonče," se je šalil posredovavec ženitbene kupčije, mali debeli Žabkar, nalil kupice in si otrl znoj raz čela. Kaj vraga! Razdrlo se bo — to bo njemu v nečast. Zato je nalil kupice, odrezal pogače in grmel:
"PijmO na zdravje ženina in neveste, juncev in telet! Ti, Hervol, ne drži tvojih volov za roge, in ti, Zvezdič, odmakni malo. Hervol, saj daš hčeri le zasluženo, sam praviš, da ni take delavke — ti, Zvezdič, je pa moraš biti vesel, tudi če dobiš enega voliča!"
"Enega? Nobenega!" je kriknil odločno Hervol. Jeričina mati in Žabkar sta mirila, Janže se je česal za ušesom. Tonče je ponavljal: "Nobenega!"
ocila. bi mc
E1 m
d rat
je menila dama, "to je malo ■ toda, če mi preskrbite par da bodem imela uhane, — plačam tudi 100,000 frankov zanj. In tega kupim pa takoj."
Obrnila se je k mlademu možu, ki je prišel za njo in med tem časom spoštljivo čakal zadaj, ter mu rekla
d Poirier, prosim, plačajte
tako velike svote
"Gospoc prstan
"Kakor zapovedujete, gospa gro
fica."
Gospod Poirier je prišel k mizi, potegnil veliko listnico iz žepa, ter naštel deset bankovcev po tisoč frankov pred zlatarjem.
Takojšnjo^plači je zlatarju seveda zelo imponiralo.
Vzel je denar, med tem ko je dama vstala. '
"In kedaj morem dobiti drugi kamen?"
"Prosim, dovolite mi nekaj časa. Takih kamenov ni mogoče takoj do-biti,"
"Kdaj približno ga bodete imeli?"
'"Mogoče v štirih tednih, če ga bo sploh mogoče, dobiti. Ne bodem se vstrašil nobenega truda, samo da Vas zadovoljim, gospa grofica."
"Dobro. Jutri ostavim Pariz, toda čez štiri tedne se zopet vrnem. Takrat me lahko obiščete tukaj v Grand hotelu. Povprašajte 1c po grofici Ro-chelette."
Grofinja je pozdravila, šla iz proda-
Srebrno čist je žuborel potoček pod vrbami. V poletju, v krasnem," so se zamajale dan na dan vrbe, se je kla njala dan na dan trava, ko je prihajala zala llervolova Jerica, levico uprto bok, desnico ob veliki bali hodničnega platna, zdravo okroglo lice žareče ve-elja.
Tako je prišla tudi tisto soboto. Vr gla je balo v travo pri potoku, pri prozornem, in raztegnila dolgo sivo pot po rosni travi. Pojoč je odšla, se vrnila. ko je izhlapela rosa pod žarkom višino romajočega solnca. Sklonila se je nad potokom, zajela veliko lato polivala platno, travo, svqje gole moč ne noge. K,edar se je nagi njala nac potok, so prihitele ribice k njej, sini dice so klicale: "čieidol, čičidol", pajek grmu pri vodi se je ustavil ob preji zlatokrili kačji pastir je obvisel n veji. Ko je tekla voda v tenkih cur kih po platnu, so gledale iz trave na i v ne bele marjetice, so kimafe Marijine solzice, pšenica in ,lan na njivi so se zazibali v zelenih valovih.
Nad potokom se je dvigal kamniti most, preko mostu je vodila cesta od vasi do va^i. Fantje so pokali z,biči, peli, pozdravljali.. Lepi so bili fantje iz Dol, lepi iz Črnic, a najlepši je bil Janže iz Sel. Kakor nobeden si je zavezal rdečo ruto okrog vratu, kakor nobeden je kosil, sekal, pel in plesal. Tudi njegov doni je bogatejši od drugih. pridna mlada neVesta mu pomnoži blagostanje. Zgodaj bo vstajala, hodila na polje, da ne bo godla sitnica, Janžetova jnati. Oče se Ih> pohvalil s pridno-sinaho, ki speče kruh, ko spijo drugi, ki prede, šije, ki ve vsaki stvari svoj čas in kraj. Gagalo in kokodalo, pivkalo, golčalo ho okoli hiše, krulilo v svinjaku, mukalo in rezgetalo v lil vu. Polne bodo njive, vrt v cvetju. V hiši vse lepo ometano, pisana zagri njala na oknih in postelji, jasli v kotih lepo oznljšatije, miza in klop belo kot sneg, ješterk gladek, na kolovratu ko-delja. Na mizi bo ležal zavit v jesen co veliki zmesiii hleb, na polici slivov ka, domače kuhe. Gost bo pokušal kruh in slivovko, se mastil s kolačem, občudoval red v hiši in na polju in zaguncal vranoglavo dete v visoki zi beli. Tako misli Jerica, se smehlja prihodnji gospodinjski sreči, poliva platno. Misli na dolgo baržunasto nevestino kočatnajko, na krilo, ki bo iz blaga prelivajočega se v .vse barve, na nevestin venec poln pisanih trakov, na družice in svate — in vzdihne. Vse to bi bilo. Tkano je platno njene lastne preje, iz njenega lanu. Zmenjena sta Janžetov in njen oče za vse drugo, da
Jerica je posl«šala pri vratih, kako so tržili za njo. Vedela je, da je to' navada na kmetih, vendar se ji je storilo milo. Ni očetu za njeno srečo, ni Janžetovemu za sinovo: — obema je le za voliče. Ti voliči, beli, vitorogi, očetov in bratov ponos, so Jeričina nesreča... Pa še materi ne gre beseda od sr$a ko prigovarja očetu... Ne, tudi ona ima voliče raje od Jerice... Dekle si je brisalo solze in se umaknilo hitro v kot, ko so odhajali snuj bači brez pravega odgovora. Žabkar je rekel, da naj se pomislita eden in drugi — štirinajst dni potem pridejo zopet na vprašanje in dogovor. Hervo-lica naj zamesi nov kolač, Zvezdič prinese frišno barigljico, da bodo pili na zdravje mladih.
To je bilo nedeljo pred binkoštmi. Jutri mine rok. Vse te dni je delala Jerica pridno, belila platno, se veselila. Oče molči in dela, ogleduje hčer, boža voliče — pa nič ne reče, da jih ne da. Danes je šel v Dobravo ž njimi — a jutri.. Jutri jih odvede Janže za aro, Jerica jima ovije venec okolu rogov.
Solnce je skrivalo zlato lice za goro. Jerica je zgrnila' platno in šla domov. V rdečem žaru žari slamnata streha njenega doma, žari lonec na vrhu se-nene kopice, žari orehi ulnjak, vrt, cesta, nebo. V rdečem žaru sedi na klopi pred hišo oče Hervol. Hodnično srajco ima odpeto, gosti črni lasje mu silijo v zatilnik in široko čelo, žilo na čelu in vratu so napete, sivo oko gleda temno izpod naježenih obrvi; obrito lice je mrko. Naglo puha oče dim iz male pipice, ga spušča skozi veliki nos, pljune zaničljivo pred se, mrmra ziblje golo, rjavo nogo, se' udari po koleni).
V veži se prikaže mati v modrem krilu, rokave zavihane čez laket. S pripasom si otira znoj — ali solzeč m migne opreznd Jerici; češ: 1'azi, kaj govoriš, oče je jezen... l'a že se zadere oče v pozdrav:
"Kaj zijaš zijalo? Hitro balo doli — pa v hlev! Cel mesec se vozi in raca okolu tistega platna... Celo zimo preseda pri preji, celo pomlad redim i" plačujem tkavca. Ženska na možilu — razdeva pri hiši! Vse gre na šnu-eljce, koraldeže, pankeljce. Tam izmakne jajce, tam purico, kokoš, da je le kaj novega za praznike. Mesto da )i delala očetu veselje, gleda za fantom. Nič ji niso očetovi krvavi žulji... kako sem se mučil z mojimi voliči... Telički so bili majhni, slabotni. Pustil sem jih pri mleku, gospodinja je godla, ker ni imela sira, pa telički so postali čvrsti. Junca sem varoval, nisem vpregal, hodil sem na posodo po živino. Z deteljo, z otrobi sem ju krmil, hodil leto za zimo okolu njih. Zdaj, ko sta voliča, da jima ni para, pa naj ju oddani od hiše? Zakaj? Zato, da dobi deklina tistega dolgoveznega? Saj je še drugih gruntov — ni samo Zvezdičev in če ni fantov, so vdovci in če ni vdovcev, je doma dela in jeta."
"Ja — večno bom doma!" je znuite-la Jerica, vrgla platno na tla in sc vse-dla nanj.
"Krisie se usmili! Kaj bo Jerica ko bo stara, nevesti v zasmeli? Kdo jo bo vzel, kam jo boš dal, ko sc vstara?" je tarnala mati.
"V koruzo za strašilo!" je zabrusil materi Tone, ki je prišel z velikim bičem iz kolarne in pokal objestno okoli glave jokajoče sestre.
"Vse bi odnesla od hiše," ji je zakričal v uho, "pa ne damo..."
"Nil dam voličev, pa ne dain, Bog i Bogme! Naj pride Zvezdič s celo vasjo, če hoče, ponje in naj ostane tudi Jerica doma — voličev, Hervolovih voličev ne bo imel drugi."
Tako sc je gvišal stari Hervol, sin
ga je plosknil po rami in hvalil: "Oče, vi ste pametni mož!"
Prišla je nedelja in prišli so snubci. Pa kolača ni b^lo na mizi, gospodinja je bila objokana, gospodar je gledal grdo. Snubači so odšli prazni. Vse prigovarjanje premetenega posredovalca je bilo zaman.
Žabkarja je bilo sram, ker so se norčevali fantje iz njega, ga vpraševali po zdravju Hervolovih voličev. In Jerica! Bilo ji je hudo, jezila se je na očeta. Sklenila je, da ga zapusti, odide v mesto služit. Sicer je nerodn'ii za gosposko delo, pa se že privadi. In Janže — on naj gre tudi. Služi za ko-čijaža ali hlapca. Potem potegneta doto, se vzameta in živita. Tako je naredil Tine Željačev, tako Lenčika Cipronova. To si je umislila Jerica in iskala prilike, da govori z Janžetoni. Sporočila mu je, da bo izpirala ta in ta dan želito. Pa je prišel, se je naslonil na vrbo in gledal, kako je prala Jerica. Beseda ji ni mogla iz ust, on pa je pravil, da imajo pri njih mlado žre-be, da je bil prodal oče stare vole, ker hoče priženiti par mladih in je imel Hervolove za gotove.
"Z volmi je šla najina ženitev," je povdarjala Jerica, si vzela korajžo in pristavila, ko je izvijaja z močno roko veliko rjuho:
"Janže — pojdiva služit, pa se vza-meva v mestu..."
Začuden je pogledal fant deklico... Pogledal pisani travnik, njive, streho domače hiše, ki se mu je smehljala pod sadnim drevjem. Zamajal je z glavo:
"Dom je samo eden — deklet in volov dosti. Ne zameri Jerica. Oče me ženi v stari vasi. Dobil je večjo doto in par volov. Vdovec Strnad te pa vzame brez volov, brez denarja... Ne zameri, vzemi ga..."
Jerica je vrgla veliko plahto v vodo, vzdignila mokro in udarila ž njo krepko po Janžetu. —
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA VrtWVAWNWWyWAWWl
Najpripravnejša in najcenejša paro brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dv» vijaka:
MARTHA WASHINGTON,
LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vo zit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ok sredah ob 1. popoldan in Trsta ob so botah ob 2. popoldan proti New Yorku
Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene ia vozne listke obrnite se na naše zastop n;ke ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St..	New York
J. P. KING,*
Lesni »♦♦»♦♦»trgovec.
Clinton in Dtaplainen Sts. Joliet
CtTAJTE!
Ukdžem Vdm cestu k štestiu. Dokdzal som to tislcel'udom a dokažem to aj Vdm, ako nado-budndtSlaetia. Odpište mi evo-ju adressu a pofilite2c Btemp-Itk a ja Vdm pošlem iSplny nd-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 61 »T ST., CHICAGO, ILL.
BADGES,FLAGS
Oscar J. Stephen
K-s.
M
Sobe 201 In 202 Barbel Bldg. JO LIST, ILLINOIS.
JAVIM NOTAR
Kupuje in prodaja z^vljiiča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohiitva proti ognju, nevihti ali "Irugi po-ikodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notar-' .sko at. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajf
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.	\
Washington St., JOLIET. ILt'
Emil Bachman
1719 South Center Avenu«. CHICAGO. ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne po*1' bite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, tf-
Pri meni dobite vse kar želite. P9" strežba točna, blago najbolje, a cefl' najnižje.	I
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB-
se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, k'" tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodil
ROJAKI DOBRODOSLII 3501 E. 95th St. So. Chicago, &
ffr ffr ffr ffr fi^ ffr ffr fi!* fi^ fi?
*
* «
4 *
% * * * « * «
f JOS. THINKK
Af	komični laboratorij,
T 1333-1339 S. Ashland Ave._CHICAGO, ILL«_
Zgodnji znak sušice.
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
bleda barva
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ri v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvO ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in miši:evje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tcgfi ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je:
Trinerjevo ZdravilnoGrenkoVino
To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavali vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zado-bila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
* * *
Izguba teka
Nepravilno prebav-ljanje
Slabost po jedi
Običajna zabasanost
Glavobol
Nahod
Kolika in krč
Izguba moči
Rumenica
Onemoglost
Nekatere ženske bolezni
Izbruhi
so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina.
To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu m Bruselju 1911,
» »
»
*
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. v Ljubjati reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge
PO 45 %
Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri 'saki večji amerikanski banki PROTI draftu na "Kreditni zavod za trgovino in in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno društveno premoženie Koncem 1.1910 K. 401.520.
Stanje hranilnih Tlog koncem L1910 okoli K 3-116,206.83.
Compagnije ^ Generale ^ Transalanitque
i
FRANCOSKA PROGA Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko ia Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P
LA SAVOIE m,000 H. P.
LA LORRAINE aa.ooo H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih druibe. ■naine postelje, vino, dobro brano ia t**n« mesna jedila.	•
Paniki odplujejo vsak četrtek.
Ker 57 North River foot 15th St, Hew York City. ®avni z as top na 19 State St, N. Y.
Maudice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St. Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, a&at, 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Paul Stark, agent, 110 S. 17th Street, St Louis, Mo., L. Stern & Son, agents N. Collins St., Joliet, Illinois.

Popolnoma varno naložen denar
-JE PRI
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO. .
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov > T*em svojim premoženjem.
_ Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre •njejo po odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj« ^a iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni "Dom" v Kandiji pri Noven ®estu. — Naslov:
^ANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA

um^mmmmmmm,
mmmmmmmmmmammmmm.
wm»Mmmmmmmmmmammmmrw»Mmmmmnmmmmmmmmmmmi
Prepričani smo,
vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav
veliko število	/
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za nlogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
'Iačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Van Buren Sts. Nujstarejša banka v Jolietn.
Glavnica in preostanek $400,000 00.
_____________!_*
''mmmlfmmmmmamšmmmammmmmmmmmBmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmBiK
mmmmmm»mmmmmmmmmmmmm»m».
ID®' O ®'
pomim na moje roma- g ' nje v Sv. Deželo. ~~
Rev. Jos. Pollak.

(Dalje.)
Iz katakomb smo šli skozi borni arabski del mesta v muzej, kateri ima sicer mnogo znamenitosti iz grških in rimskih časov, pa se vendar nikakor ne da primerjati ne glede znamenitosti, ne glede obsežnosti z muzejem, katerega smo pozneje videli v Kairi. Na poti v muzej smo gledali Pompejev steber, 32 m. visok, iz enega samega kamna. Ta veličasten steber je postavil rimski oblastnik Pompej v čast cesarja Dioklecijana okoli leta 300 po Kr. Kaj vse je videl ta stebe.r, ki je nekedaj stal v sredi slavnega mesta! Ponosno je gledal na prekrasne templje egiptovskih malikov, zrl na slovečo knjižnico, katera je štela nad 300,000 zvezkov. "Kedo bi mogel našteti one modrijane, ki so iskali dušne hrane iz te velikanske zakladnice zlasti v času Ptolomeja II. Filadelfa in ttadi pozneje še v času, ko so postavili ponosni ta,steber? Kje je vse to? Vse je minilo, vse je zginilo! — Kjer so se ponosno proti nebu dvigale marmornate palače, stoje zdaj borne il-nate koče ubozih felahov; kjer so se zapravljali nekedaj milijoni v razkošju, ti zija zdaj naproti bleda beda in veliko pomanjkanje. Resne misli nam zbuja veličastni ta spomenik iz davne preteklosti.
Ko smo ogledali vse, kar jc bilo zna menitega, smo se zbrali na povabilo vrlih naših aleksandrijskih Slovencev na prijaznem domu g. Debelaka, kjer imajo Slovenci svojo čitalnico in društvo "Slovenska Palma ob Nilu" svoje zbirališče. Ljubeznivost dobrih naših rojakov nas je pripravila kmalu v najboljšo voljo in skoraj bi bil pozabil, da sem na afrikanskih tleh. Tako je bilo prijetno in domače, da bi bil skoraj mislil, da sem kje doma, ne pa v daljni Aleksandriji. Gospod dr. Pečnik, duša tega društva, mi je mnogo mikavnega pravil o življenju beduinov, prostih prebivavcev puščave. Kako podobno je to življenje tudi dandanašnji še življenju sv. očakov in življenju priprostega izraelskega ljudstva v časih, o katerih nam pripoveduje sv. pismo! — Toda o tem morda ob priliki drugikrat.
Drugo jutro, dne 27. januarija smo šli na citadelo, katera je nekako to, kar je goriški ali pa ljubljanski grad. Kako veličasten pogled je raz to trdnjavo čez celo mesto in na širno morje! Videl sem, tukaj kakor pozneje v citadeli v Kairi, mnogo brhkih angleških vojakov, ki so vse nekako bolj gosposki in ponosni kakor naši, in veliko angleških kanonov, kateri so kar nastavljeni in pripravljeni, ako treba, seveda potem gorje Aleksandriji, oziroma Kairi.
Mnogo se je že pisalo in se še piše o Angležih, in sicer za nje in proti njim. Gotovo je to, da so storili in žrtvovali za napredek v Egiptu silno veliko. Prav Angleže imamo zahvaliti, da so povsod železnice, povsod telegrafi in da povsod vlada lep red, katerega smo tako zelo pogrešali povsod drugod na Jutrovem, kjer ni angleške oblasti.
Ker Aleksandrija nima drugih znamenitosti, gleda popotnik in romar, da čim preje pride naprej, da se lahko nekoliko dalj pomudi v Kairi. Tako smo ravnali tudi mi. Okoli popoldne smo z brzovlakom odrinili proti Kairi. Železnica tja je sezidana leta 1855. in
je popolnoma evropejsko vravnana. S silno naglostjo vozi brzovlak, ki rabi iz Aleksandrije do Kaire le nekaj črez tri vire. Gledal sem skoraj ves čas skozi okno, da bi kolikor mogoče videl; pa kaj, ko smo s toliko naglostjo drvili naprej! — Videl sem napol nage fehale, t. j. priproste kmetiške prebi-vavce, ki so se trudili na polju v potu svojega obraza. Videl sem njih skrajno priproste ilnate kolibe, ki se niti z našimi svinjaki ne dajo primerjati in mislil sem si, da se sužnjim ob času starih faraonov ni moglo slabše goditi.
Od začetka smo se vozili skozi prijazne vrtove, pozneje pa smo imeli na desni in levi deloma močvirje deloma vodo, — jezero "Marijut" — staro jezero Mareotis. Hitro smo drčali mimo grozno ubožnih vasi do prvega večjega mesta Damanhur, ki šteje blizu 30,000 prebivavcev. Visoki dimniki pričajo, da je tukaj dosti tovaren. Blizu kolodvora sem zapazil cerkvico frančiškanov, kateri imajo t«di tukaj svojo župnijo. Komaj smo dobro obstali, že so se pripodili nadležni Arabci, ter nam ponujali vode, jajc, kruha, pomaranč in sladkorjevih trstov, ki so podobni steblom naše koruze in imajo v sebi sladek sok.
Moški imajo na glavi turško rudečo kapo, fes, okoli katerega imajo nekateri ovito nekako čuto, kar se imenuje turban, kapi sami pa pravijo tarbuš. Oblečeni so v dolgo suknjo, katere barve so različne in v plave ali pa bele silno široke hlače. Ženske pa nosijo zagrinjalo na obrazu, ker mora biti vsaka žena, katera se očitno po kaže, zagrnjena. Da pa vidi, ima narejeno zagrinjalo le od oči doli, pritrjeno pa je na nekako cev, ki sega navzdol čez čelo do nosa. Uboge žene pa, ki nimajo zagrinjala, si obraz one-čedijo s črnimi velikimi lisami. Kaj rade si barvajo tudi obrvi s temno in nohte z rudečkasto-rumeno barvo. Veliko nagnjenje imajo do rink, prstanov in zapestnic, katere nosijo na ro kah in nogah, tudi v ušesih in celo v nosnicah. Okoli vratu imajo pri nas dekleta in žene včasih nabrane koral-de, Arabke pa nosijo okolu vrata ali pa v laseh kakor koralde nabran de nar. Zato boš v menjalnicah, ako menjaš denar, večkrat dobil prevrta-nega, katerega pa, ako le mogoče, odkloni, ker je manjše vrednosti. Sicer pa moram resnici na ljubo pripoznati, da so na Jutrovem moški bolj neči-merni, kakor ženske.
V Damanhurti nismo dolgo čakali, kmalu smo zopet dirjali naprej. Izmed nadaljnjih postaj omenim le mesto Tanta, ki ima okoli 60,000 prebi vavcev. To mesto ni — vsaj kolikor sem mogel videti — nič posebnega, je pa, kakor sem,zvedel, na jako slabem glasu glede nravnosti. Od postaje Benha je vožnja od trenutka do trenutka znamenitiša. . Pri Kaljubu se prvič zagledajo umetno narejeni visoki hribi — piramide. Kmalu potem se zagleda v daljavi Mokatamsko gorovje, zatem pa prekrasna Kaira s svojimi vitkimi niinareti (zvoniki mohamedan skih templjev, toda brez zvonov, kate re nadomestuje duhovnik, ki glasno kliče z minareta ljudi k molitvi.) Za minareti se kmalu zapazijo tudi moše je, ali džamije (mohamedanski templji), in slednjič celo morje hiš Kaira.
(Dalje prih.)
toliški cerkvi, zato je mnogo Kitajcev po vseh Filipinih katoličanov, in mnogi so zelo ugledni možje. Župan mesta Jolo je na Filipinih rojen Kitajec, ki nosi kito, a je veren katoličan, ki govori španski in kitajski jezik, angleščino za silo. Kakor drugod po Filipinih, tako je tudi tu trgovina povečini v rokah Kitajcev, zato so mnogi tudi zelo premožni; mnogokrat imenujejo tukajšnje Kitajce Jude na vzhodu. Kitajci so štedljivo in varčno ljudstvo, živijo preprosto; pijanci so prav redki med njimi, pač pa so nekateri strastni igralci. Največje zlo in napaka pri njih pa je uživanje opija (makovine). Kakor je pogubljivo žganje in druge opojne pijače za mnoge belokožne narode (žal, da je to tudi za Slovence največje zlo, bodisi v stari in novi domovini), to je za Kitajce o-pij. Na Filipinih kot v Z. D. je uživati opij sedaj popolnoma prepovedano, a vkljub veliki pazljivosti se ga na Filipine še vedno nekaj vtihotaplja, dasi ga zaplenijo na stotisoče v vrednosti vsako leto, ki je poslan iz Kitajskega na vse mogoče načine; mnogokrat ga dobijo spravljenega med cementom.
(Dalje prih.)
Ana Vogrtn
Izkušena babica
N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA
SLOVENSKIH FANTOV, štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich.
Uradniki za leto 1911:
Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weisš in John Bahor.
Maršal: Andrew Ženko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek.
Zdravnik: Dr. Raunavaara.
Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.
Imenovano društvo spada h S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel 218. Chicago tel 1308L Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti
ANGLEŠČINA brez učitelja 1 Slovensko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St, New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Piiitc po ceniki
N. W. telefon 1257.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zope ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank*.
Življenje na Filipinih in njihova zgodovina, fi
Spisal Jakob Cuznar, vojak v službi Strica Sama.
Edini slovenski samostojni ftamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom sirom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenib držav kako* tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnlco trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki va9 v sili ne poznajo.
SVOJI K SVOJIM!
Za obila naročila se priporočam,
SIMON ŠETIHA

SLOVENSKI KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET. ILL.
^erikanski Slovenec stane $1. na leto.
(Dalje.)
V delu Tulay, na zapadni strani obzidnega mesta, ima saltan svojo rezidenco in harem, kjer stanuje včasih po več tednov, kadar pride v Jolo. V tem delu mesta živi razun Morov, Fi-lipincev (Filipince imenujejo vse katoliške prebivavce Filipinov) jako veliko število Kitajcev, ki imajo svoje prodajalnice in hiše zgrajene na kolih v pol milje dolgi vrsti na plitvem morju, zato imenujejo ta kraj "Chino piar". V delu Tulay se nahaja tudi trg, kjer se vsak dan zbira veliko šte-
ilo Morov iz Jolo in drugih bližnjih otokov, kjer kupčujejo med seboj. Tudi mestni prebivavci kupujejo od njih razna živila, in tudi za vojake se kupujejo na tem trgu male potrebščine, kot jajca, kokoši, ribe, sladki krom pir in sadje. Na trg Mori dovajajo različnih svojih pridelkov, kot hemp, kopro, riž, tobak; krompir (sladki), raznega sadjk in drugo. Predvsem pa je znan Jolo-trg kot eden najboljših za ribe. V Sulu-morju sc dobijo ribe različne in izvrstne kakovosti. . Vse te pridelke Mori, živeči ob obrežjih, pripeljejo na čolnih; izmed onih v znotranjščini otoka pa oni, ki lastuje-jo konja (teh lastujejo jako veliko, ki pa so zelo mali) ali karabau, prinesejo na teli, kajti pripeljati ne morejo, ker nimajo potov, vozov sploh ne poznajo; oni pa, ki ne vzmorejo konjička ali karabaua, morajo pa te sami nado-mestovati. Nosijo po kitajskem načinu čez ramo kol, na katerega vsakem koncu imajo privezano svoje breme. Dasi so mali po postavah, vendar pa
nosijo neverjetno težka bremena po več ur hoda; če bi nam vojakom nabasali tako težke tomistre, nas ne spravijo nikamor; mnogim vojakom je dostikrat šc sama puška pretežka. Vsak Moro, ki prinese ali pripelje kaj na trg, mora plačati par centavov dav ka. Sredi glavnega trga v Tulay stoj spomenik, ki so ga postavili Španci na eni strani nosi napis: "A la<gloria de los que con su csfuerzo hicicron esta tierra Espanola"; druga stran nosi napis z letnico: "17 de Abril de 1638"; tretja stran napis z letnico 1851 in četrta napis z letnico 1876. Na po ti, ki drži iz Tulay do Asturias, je dru gi spomenik, obdan z visokimi palma mi; spomenik nosi letnico 1892, bilo je ubitih na tem mestu več španskih vojakov.
Prebivavcev, s predmestjem, šteje Jolo okrog 2 tisoč, ne vštevši vojaštva V obzidnem delu mesta živi okrog 200 Filipincev, nekaj nad 200 Kitajcev in okrog 30 Morov ženskega spola, ki so žene Kitajcev. Civilistov belega ple mena živi tu okrog 40, ki so Ameri kanci, ^par Špancev, Angležev in 1 Francoz. Tulay šteje 950 oseb, Bus bus 370 in San Reinondo 140. Ti se ločijo po plemenih kot sledi: Vseh Malajcev je nekaj nad 1,200, izme teh je 700 Morov in $00 Filipincev, Rumenokožcev ali Kitajcev jc blizu 700. Mnogo pa jih je, ki so mešanega plemena, celo nekaj Amerikano-Ma lajčkov se je žc zaredilo tu, bele črne polti. Kitajci imajo v velikem št. za žene Morkc; oni, ki se oženijo Filipinkami, navadno pristopijo h ka
Kadar se mndite na vogaln Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša tina, in smodlce
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET § UUIIIlUlUllUlIlllUlllUHIIUIllUlIHHmUlIlllllllllUHIIIHIllllllli
KADAR STE V MESTU
it« vabljeui, da}se greste okrepčati s eašo okusut; pijače ia Jedil T salon in refltavraaijo
BAR CAFE,*
Postrežbo izborna-prav po dem&Se.
403 N.Chicago	tatti-t
vogal Cass Sts.	.....J Uiilri 1
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najbol£a californijska vina.
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Ctica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodtiih družb.
Pošiljam denar v staro domovino f>o najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. dom. Postrežba točna.
Razvažam pivo na
Prodajam tudi trd in mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni eenl.
Rojaki! Slovenci!
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po A\% brez vsakega odbi t k a
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRA-NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!

Feelinč Better Already
•tgTZZSTZgZZgZgZg? O« I (1 (I mi	1	/ i/«"
ThankYou!
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet in se zdravil z
Dr.Richterjevim
pi-ekpellebjei.
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
T. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl Street. New York. N.Y,
Dr. Richterjeve Congo Pilule ola^iajo. (25c. all 50c.)
EDINA SLOVENSKA TVRDKA:
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednete.
DELO PEVE VESTE.
CENE NIZKE.
F. KERZE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
JZffSMK
CIGARETI
z držajem.
Pomisli! Deset takih cigaret finega duhana za 5 centov! Največja vrednost v cigaretih. Dolgoletna skušnja more kaj tacega doprinesti.
Naprodaj povsod.
The American Tobacco Co.
Ill Fifth Ave., New York City
RABIMO NAD 16 LET STARIH deklet. Plača se jim ko se uče delati. Sweet Orr & Co.	4t
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S."	ufn.
SLOVENSKO DEKLE STARO nad 16 let, zmožno malo angleščine tfahko dobi dobro službo pri imenitni družini v Fairchild, Wisconsin. Samo gospodar in gospodinja in 10 letni deček so v družini. Dobra pla ča, malo dela. Za daljša pojasnila pišite po slovensko na J. Česnik, gen. del. Fairchild, Wis.	2t
POHIŠTVO, POSTELJE, ŠIVAL-ni stroj, peči in vse drugo, se proda po najnižji ceni, ker sem se namenil podati v staro domovino. Nik. Ba-juk, 600 Summit St.
NAPRODAJ PRODAJALNA IN pohištvo, zaloga čevljev in moške oprave. Proda se poceni, ker lastnik je preobložen z delom. Proda se ali blagtp samo ali pa pohištvo. Vprašaj na 035 Ruby St., Joliet.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
RABIMO 20 DOBRIH BENCH and Squeezer Moldcrs (livarjev). Plača se za dnevno delo ali pa od kosa. Terre Haute Malieable & Mfg. Co., Terre Haute, Ind.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Dne 16. julija t. 1. se je naše društvo udeležilo občnega zbora podružnice "Slovenske Straže" za brežiško okolico. Vam, dragi katoliški Slovenci v Ameriki, bi zelo priporočal "Slovensko Stražo", da bi jo vsestransko pod pirali; kajti Slovenska Straža je edino narodno-obrambeno društvo za obmejne Slovence, ki ima resen namen delati za blagor slovenske domovine. Darove za Slov. Stražo naj se blago voli vpošiljati na: Josip Šetina, .mladenič v Sv. Lenartu št. 23, pošta Brežice, Štajersko, Austria.
V kratkem priredi naše društvo dve gledališki igri. Takrat nastopi tudi ženski pevski zbor, ki nas je že par-krat razveselil z lepimi pesmicami.
Na naš zadnji dopis v Am. SI. se nekdo zaganja v naju z g. Spindlerjem "Glasu Naroda". Dotičnemu človeku samo toliko povem, da naj pri miru pusti osebe, katerih nikdar ni videl in najbrž tudi ne bo. Toliko za danes; ako ga bodo pa še prsti srbeli, naj si jih pa še počoha v "Glasu Naroda".
Tisoč bratskih pozdravov! Za Katol. slovensko izobraževalno društvo v Brežicah
Josip Šetina, knjižničar.
Št. Jurij ob južni železnici, 29. avg. —Pri nas je društveno življenje zelo razvito. Bralno društvo šteje udov 135, ima svoj oder za gledališke predstave in lepo zborovalno sobo. Letošnje poletje smo imeli že 2 predstavi. Dne 20. avgusta se je pa vršil tukaj velik mladeniški shod za šmarsko de-kanijo. Celo slovesnost je vodil gotovo tudi v Ameriki znani g. Franc Gomilšek, organizator mladine. Nastopili so fantje kot govorniki; najbolj so se skazali sosednji Drameljča-ni. Zinila se je marsikatera pametna tudi o izselništvu, tej rakrani slovenskega ljudstva. Letos smo imeli tudi novo mašo, katero je 6. avg. prvič služil domačin g. Franc Kompolšek, ki je sedaj že na fari v Skalah. Po dolgotrajni 10 tednov trajajoči suši smo dobili dne 26. avg. prvi zdaten dež. Pozdravi
Blaž Dvoršak, tajnik kat. bral. dr.
Pozor! Vojaki, rezervisti in nadom. pričuvnici.
Ako se želite oprpstiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svodih vojaških obveza-nosti itd. se obrnite na podpisanega, Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje.
Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov: IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City.
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
J"osip> Bozioh.
101 Indiana St. N. W. Phone3H4 Joliet,111
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE SO. CHICAGO. ILL.
(Nadaljevanje s 4. strani.) ja? Ga li niso mnogo stale dolge študije? In nadalje, se li more od koga zahtevati, da odpusti svojo plačo komu, ki trpi pomanjkanje, ali ni to prostovoljno? Pa par takih slučajev, da se vsled ujm in nesreče ni pobirala bira, mi je znanih iz mojega rojstnega kraja. In z gotovostjo si upam reči, da je slovenska duhovščina v starem kraju zelo požrtvovalna in mnogo stori tudi brezplačno. Da bi pa duhovniki koga vničili, ali po svetu pognali, o tem pa vsaj jaz še nisem slišal, pač pa so jih mnogo razni oderuhi, ki so jemali obresti po deset od sto, dokler se ni temu odpomoglo s pomočjo raznih zadrug in posojilnic, katere so pa ravno duhovniki vstanovili.
Nadalje Ti pišeš, da je tukaj res več prostosti na en način, tukaj na pr. nikjer ne vidimo procesij^ na križev teden za dobro letino; tam pa na stotine ljudi zgubi po polovico dneva na isti način. Tudi ni tukaj procesij za dež; farmarji si raje vodo napeljajo, kjer se da; to je bolj sigurno.
Dragi prijatelj, ali si svobodomi-slec? Torej to, da se ne hodi v procesiji, da se ne javno pokaže versko prepričanje, da se ne opravljajo molitve za dobro letino in dež, to imenuješ prostost in se Ti vse to vidi "nazadnjaško" in praviš, da naj se moli na skrivnem, ker Bog na skrivnem vidi. Ali ne veš, da kdor očitno ne kaže svojega verskega prepričanja, da navadno tudi na skrivnem ne moli? Zakaj poznaš le one besede Kristusove, s katerimi priporoča skrivno molitev, ne poznaš pa teh: "Kjer sta dva, ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz v sredi med njimi" to jc: čimveč jih je združenih v- molitvi, tem večjo moč ima molitev za uslišanje. Ali misliš, da so ljudje v stari domovini tako neumni, da mislijo, da s tem, ko gredo v procesiji( naredijo dobro letino in dež? Oni se pač zato zbirajo v pro cesije, da bi v združeni molitvi sprosili od Boga, da bi dal svoj blagoslov njih polskim pridelkom in da bi jih ovaro-val pred ujmami in nesrečo. Kje pa naj ubogi kmet išče varstva in pomoči drugje, ako ne pri Bogu? Ali naj jo išče pri onih, ki se iz njegove vere in verskega življenja norčujejo, h katerim se s svojimi nazori nagibljcš tudi Ti, ki imaš procesije in očitno molitev za "nazadnjaštvo"?! Pa praviš, da nisi nevernik, pa Tvoje besede bolj dokazujejo, da si nevernik, kot pa pravi vernik. Nadalje, zakaj pišeš, da ni tukaj procesij, ko mora vendar vsak razsoden človek vedeti, da bi jih tudi v stari domovini ne bilo, ako bi bili kmetje tako naredkoma in posamezno kot so ameriški farmarji in bi sploh živeli v takih razmerah, kot so ameriške.
Vedi, da jc katolicizem povsod jed-nak in se le v nekaterih zunanjih rečeh nekoliko razlikuje; v glavnih stvareh in bistvu je pa povsod eden in isti. Tako na pr. ni v Ameriki toliko praznikov, ni procesij in raznih drugih cerkvenih slovesnosti in shodov, kot v stari domovini; tam, ko nese duhovnik bolniku Najsvetejše, gre pred njim spremljevalec, ki nese svečo in daje s zvončkom znamenje, da se nese Najsvetejše in ljudstvo se mimo odkriva in poklekuje ter Najsvetejše javno počasti in za bolnika moli. Kaj takoga bi bilo v Ameriki nemogoče, ker niso razmere zato in kdor ima kaj razsodnosti in vpogleda na razmere različnih si krajev, ne bo vprašal zakaj tu tako,
in tam drugače. Druge razmere, druge potrebe, to si dobro zapomni!
Duhovščina v stari domovini se ne vbija s politiko, kakor Ti praviš, zato, da ne bo ž njo, kot je v Ameriki, ampak zato, da se ne bo ž njo in katoličani tako krivično po lastni krivdi postopalo in cerkve'na tako krut in nasilen način preganjalo in ropalo, kot na Francoskem in Portugalskem! Vedeti bi moral, da je v Avstriji ustava, kjer ljudstvo samo vlada po svojih poslancih, in kakoršni poslanci so, take so tudi postave. Zato si mora ljudstvo zbrati take poslance, ki jim je mar ljudski blagor, ne pa samo proti-cerkvena gonja.
Vidi se, da Ti moj spis ni povolji, ker pa ne moreš v njem najti ničesar, kar bi mi mogel oporekati, si se pa izmislil prav šibke ugovorčke in mi staviš nepotrebna in brezpomembna vpra šanja, ki imajo s člankom "Razlika med staro domovino in Ameriko", čisto malo opraviti.
Kje so pa duh. gospodje bolj bogati, tega pa jaz ne vem, zato tudi nečem o tem soditi. Gotovo pa je, da niso duhovniki v stari domovini samo bogatini, kakor tudi v Ameriki ne sami revčki. In s tem je moj odgovor pri kraju.
Ob sklepu pa pozdrav vsem čitate-ljem, listu pa želim veliko uspeha in napredka, g. Kambich-u pa malo več razsodnosti.	A. Tomec.
Johnstown, Pa., 14. sept. 1911.
ZEMLJA NAPRODAJ.
Zemlja je izvrstna. Cene nizke.
Raste vse. Pogoji lahki.
lbii
Pišite po list, katerega dajemo zastonj.
Postanite samostojni, Poskrbite za stare dni.
POŠTENO DOMAČE PODJETJE. Za vsa potrebna pojasnila se obrnite na lastnike.
Krže Mladič Land Co. ■
2616 So. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
"Nadepolna" mladež.
New York,'16. sept. — Dva 10 let stara dečka, ki sta pred dvema tednoma skrivnostno izginila iz hiše staršev, sta se spet vrnila, ko so starši plačali ugrabnikom, tolpi starejših de-čakov, za vsakega dečka 75c odkupnine. Ugrabljena dečka sta bila najdena v oddaljenem delu mesta, kjer sta ju stražila dva starejša fantiča.
Odstranijo vzrok.
Omotico, glavobol in zapeko skoro vedno povzročajo lena jetra, zakasnelo kisanje hrane v črevesju ali bolan želodec. Strupovina, ki bi se morala izločiti, se vsrka v kri; odtod te nepri-like. Severove Jetrne kroglice odstranijo vzrok s tem, da izpodbudijo jetra, tako da se strupovina prežene ter želodec, jetra in čreva urede. Vsaka kroglica vam hasne. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. W. F. Sev&ra Co., Cedar Rapids, Iowa.	2-4
— Rojaki, naročajte in priporočajte naš list svojim znancem in prijateljem ker "A. S." je edini slov. katoliški list v Ameriki, ki naj bi zahajal v vsako slov. hišo v Ameriki. Le $1 na leto.
Prva Dolenjska Posojilnica
V METLIKI
(registrovana zadruga z neomejeno zavezo).
Ustanovljena leta 1874 z neomejeno zavezo, kar pomeni, da vsak zadružnik, to je pa le tisti, ki sprejme od posojilnice posojilo ali poseduje glavni delež, s celim svojim premoženjem in imetjem jamči za varnost hranilnih ulog, naloženih pri tej posojilnici.
Poleg tega nabira posojilnica rezervni zaklad, ki znaša vže K 152,-554.95, ima svoj grad sredi mesta v Metliki in lastno hišo. Ker jamči tedaj vsak zadružnik, katerih je 1531, za varnost hranilnih vlog, je ta nedvomljivo zagotovljena.
Prva Dolenjska Posojilnica obrestuje hranilne vloge po
41% od sto
ter plačuje rentni davek sama za vlagatelje, na kar se občinstvo posebno opozarja.
Stanje hranilnih vlog je bilo koncem decembra 1910: K 2.470,913.38
Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron. Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil kron.
Lastna glavnica 608996.84.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Mikloštčeva cesta štev. 6, pritličje, v la stni hiši nasproti hotela "Union" za frančiškansko cerkvijo
T LJUBLJANI
sprejema hranilne vsak delavnik od 8. «r< zjutraj do 1. ure popold'" ter jih obrestuje po
41*
brez kakega odbitka, tr ko da prejme vložnik vsakih vloženih 100 kr»fl čisti 4:50 kron na leto.
^RIjin trg-
Dr. Ivan Sušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, P°dje.fl nik in trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik ' trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik "Liu<!* posojilnice'. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na RudniK"'
—^ nil
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
EAGLE EXPORT
ter je najboljša pijača.
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, Iil|