SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • STEV. (N°) 49
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 4 de diciembre - 4. decembra 2014
SE ŽELIMO BITI SLOVENCI?
Kandidat za rešitelja
IRENA VADNJAL
Pišem v času, ko se v enotnem slovenskem kulturnem prostoru pripravljajo zakoni, katerih posledice bodo za slovenski narod pogubne. Slovenski narod je skozi zgodovino pretresalo, majalo, vetrilo in preizkušalo. Slovenski narod, ki živi tudi čez mejo, v Evropi brez meja, v Italiji, je sedaj pred preizkušnjo. Evropa brez meja se je seveda pokazala tudi kot Evropa, v kateri denar ni enakomerno porazdeljen, v kateri so nekatere države zelo močno zadolžene. Tako močno, da morajo izpolniti obveze (beri: zmanjšanje izdatkov in varčevanje), da bi lahko še prejele kakšna finančna sredstva za plačilo svojih obveznosti. Italija se je lotila varčevalnih ukrepov in reform. A v Deželi Furlaniji julijski krajini so v predlaganem zakonskem osnutku reforme lokalnih uprav popolnoma pozabili na manjšine. Slovenska manjšina, ki jo ščitijo mednarodne konvencije, ki ima celo svoj zaščitni zakon, v prvem predlogu zakona sploh ni bila omenjena! Skozi amandmaje je sedaj vključena v zakon, a zaskrbljujoče je že to, da na poseben status Slovencev, ki živijo v Italiji, ni nihče pomislil.
Skratka, reforma predvideva združevanje občin in prenos nekaterih njihovih pristojnosti na novo nastale zveze občin. To pomeni, da bodo manjše občine izgubile možnost vpliva na življenje in odločanje o svojem teritoriju. Občine s slovenskimi izvoljenimi župani so takemu načinu združevanja že ugovarjale. Kdo bo namreč še uspel v taki zvezi občin izglasovati, da je npr. poslopje, v katerem deluje dvojezična šola, potrebno popravila? Na način, ko funkcije lokalne uprave preneseš na združenje, v katerem bodo imeli večino ne-Slovenci, iz javnega prostora izrineš slovenščino in slovensko kulturo, v nadaljevanju pa izgubiš objekte in prostor. Slovence izrineš. Poveš jim, da je v dobi globalizacije tako ali tako temu malemu narodu usojeno, da se počasi utopi v večinskih ljudstvih. Bogastvo manjšin, ki krepi vezi med narodi, in o katerem smo še včeraj tako radi govorili, je nenadoma popolnoma nepomembno. Slovenska kultura v zamejskem prostoru v vseh njenih pojavnih oblikah je na pragu izumrtja. Stavba dvojezične šole bo propadla, ker nikoli ne bo denarja za njeno vzdrževanje. Muzej, ki je vidni dokaz obstoja slovenskega naroda na nekem področju, se bo podrl, ker nikoli ne bo denarja za njegovo delovanje.
Na tej strani meje, ki je ni, pa se je spet razplamtela debata o tem, da mali porabijo preveč, zato jih je treba ukiniti. Spet se bom omejila le na kulturo. Mali zavodi so potratni, zato jih ukinemo. To je osnovno sporočilo predloga zakona, s katerim so nas seznanili ta teden v Sloveniji. In glej ga no - večina malih zavodov je na obrobju, saj si zelo težko predstavljam muzej ali knjižnico ali kulturni dom izven Ljubljane, ki bi si privoščil razkošje in imel zaposlenih več kot 15 ljudi. Torej spet poskušamo ukiniti kulturo v manjših mestih, na periferiji. Kot je že bil poskus, da bi ukinili majhne občine. Pa ni uspel, ker so praviloma manjše občine prijaznejše do svojih prebivalcev. Tudi kulturna bogatost, ki jo nudijo majhni zavodi, je za slovenski narod izjemno pomembna. Kultura namreč ni v domeni le nekaterih, kultura raste v vsaki vasi, če hočete, v vsaki hiši. In vsak človek, čeprav ne živi v prestolnici, ima pravico biti v kulturi udeležen kot njen ustvarjalec in kot njen prejemnik.
Vedno je tako — ko nekaj ukineš, izprazniš prostor. In na ta izpraznjeni prostor se naseli nekaj drugega. Ko bomo ali bodo izpraznili (enotni) slovenski kulturni prostor, se bo na izpraznjeno mesto naselil kulturni prostor nekega drugega naroda.
Hkrati pa se v tem enotnem slovenskem kulturnem prostoru pojavita dva dogodka, ki kažeta na absurdnost stanja našega zavedanja slovenstva. V dvojezični Gorici so izobesili plakate skupine Laibach, ki so natisnjeni le v italijanskem jeziku. Nekako mi ne gre v račun, kako lahko v Novi Gorici berejo tak plakat, pa ne opazijo, da na njem ni besedila v slovenščini. Pa ravno sedaj, ko bi morali biti še posebej tenkočutni do vprašanja narodove identitete in jezika. In drugi dogodek — predsednik države je z Zlatim redom za zasluge odlikoval pisatelja Alojza Rebulo za njegov izjemen prispevek k uveljavljanju slovenskega jezika, kulture in slovenstva v zamejstvu. V obrazložitvi so naštete tudi Rebulove čudovite lastnosti, kot so razgledanost, svetovljanstvo, globoka duhovnost, predvsem pa pripadnost slovenstvu in krščanstvu. Pripadnost slovenstvu in krščanstvu! Gospod Alojz Rebula je eden tistih gospodov, ki osmišljajo pojem enotni slovenski kulturni prostor. Ki ta prostor gradijo, a ne le to, ga dvigajo do zavidljivih višin vrednosti kulture v svetovnem merilu. Pa ne globalnem, kjer je vseeno kakšen si, samo da si, ampak v svetovnem pojmu množine čudovitih majhnih posebnosti, ki svet delajo lep in zanimiv. Zato je izredno pomembno, da se tega zavedamo.
Torej — ali imamo še zavedanje, da smo Slovenci in želimo to tudi ostati? Gre za narodno vprašanje, za vprašanje, ali še želimo biti slovenski narod!
(Časnik.si)
Premier Miro Cerar je le našel kandidata za gospodarskega ministra. Na to mesto je predlagal direktorja Term Olimia Zdravka Počivalška. Cerarja veseli, da je Poči-valšek sprejel to odgovorno nalogo, saj je po njegovih besedah izvrsten gospodarstvenik. Kot je poudaril, uspešno vodi zelo ugledno in pomembno podjetje. Je menedžer leta 2010 in tudi nagrajenec Gospodarske zbornice Slovenije leta 2004. Koalicijski partnerji so prijetno presenečeni nad premierjevim predlogom, iz opozicije za zdaj ni slišati kritik. V Gospodarski zbornici Slovenije so pozdravili ime kandidata, ki ga je sporočil premier. Verjamejo, da ima vse lastnosti za uspešno delo v funkciji novega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, veselijo se sodelovanja pri pripravi konkretnih ukrepov za vnovični dvig konkurenčnosti gospodarstva, spodbujanje zdrave gospodarske rasti, prestrukturiranje prezadolženega dela gospodarstva in kreiranje novih delovnih mest. Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc je spomnila, da ima Poči-valšek dolgoletne menedžerske izkušnje in v turizmu dosega zelo dobre rezultate. Poudarila
Zdravko Počivalšek
je, da mora imeti gospodarski minister pred očmi predvsem dejstvo, da je glavni zagovornik konkurenčnosti gospodarstva in s tem tudi zagotavljanja čim višje stopnje kakovosti življenja v državi.
Kandidat za ministra Zdravko Počivalšek je imel ta torek zaslišanje pred pristojnim parlamentarnim odborom. Od novega gospodarskega ministra, predvsem pa od celotne vlade imajo velika pričakovanja v gospodarskem sektorju. Njegovi predstavniki že več mesecev opozarjajo, da je Slovenija kljub izhodu iz recesije še vedno na prelomnici. Bruto domači proizvod na prebivalca kljub letošnji rasti zaostaja za 7,5 odstotka, podjetja so še prezadolžena, stečaji se vrstijo. Predloge za izhod iz krize je vladi v obliki memoranduma predala Gospodarska zbornica
Slovenije. Seznam ima kar 36 prednostnih nalog.
Vlada je medtem odločila, da bo osnutek zakona o izvajanju fiskalnega pravila pred sprejetjem v prihodnjih dneh predstavila še opoziciji. Vlada naj bi ga nato predvidoma sprejela na prihodnji seji. Delovni osnutek zakona predvideva, da bi ta veljal pri načrtovanju proračuna za leto 2016, primanjkljaj bi odpravljali postopno, predvidoma štiri do pet let. Za sprejetje izvedbenega zakona je v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina.
Vlada je tudi sprejela pribli-ževalni predlog varčevalnih ukrepov v javnem sektorju za prihodnje leto. Po neuradnih podatkih naj bi pristala na delno sprostitev napredovanj, a v zameno predlagala linearno nižanje plač za dobra dva odstotka. Sindikati so predlog zavrnili in oblikovali svojega po načelu vzemi ali pusti. Pristajajo le na prenos trenutno veljavnih ukrepov, s tem da bi se napredovanja izplačala decembra 2015. Vladni pogajalci želijo zadevo preveriti, pogajanja se bodo nadaljevala v prihodnjih dneh.
Ljudmila Novak ostaja
Volilni kongres N.Si na Vrhniki ni prinesel presenečenja. S skoraj tričetrtinsko podporo delegatov stranke je predsednica ostala Ljudmila Novak. Zanjo je glasovalo 314 delegatov, za njenega protikandidata Aleša Hojsa 117. V izjavi za medije po razglasitvi izidov je Novakova poudarila, da ima krščanska demokracija v Sloveniji prihodnost. Tudi Hojs je bil z rezultatom zadovoljen, pričakuje, da bo vodstvo upoštevalo vsaj del izrečenih opozoril.
V prvem nagovoru po izvolitvi je Novakova poudarila, da je prav, da so bili nekateri prisotni delegati danes kritični. »Vzela sem na znanje tudi, da smo naredili po vašem mnenju nekaj napak. Zagotovo so bile, nekateri ste jih sprejeli lažje, drugi malo težje,« je priznala. A dodala je tudi, da
je treba napake zdaj odložiti in iti naprej. N.Si ima po njenih besedah priložnost ne le za rast, ampak tudi za krepitev krščanske demokracije. Hkrati je pozvala člane, naj ji, kadar greši, to povedo na štiri oči, in se izogibajo javni kritiki.
Hojs je s svojim nastopom in s svojo vizijo prepričal skoraj tretjino delegatov. To, upoštevajoč trenutno razmerje sil v stranki, ocenjuje kot dobro. Pričakuje, da bo kakšen del tistega, na kar so opozarjali on in ostali kritiki aktualnega vodstva N.Si, stranka tudi uresničila.
Kongres, ki so ga poimenovali Priložnost za rast, so zaznamovale razprave o potrebi po krepitvi N.Si, tako v programskem pogledu kot tudi v odnosu do ostalih strank. Prav tako ni manjkalo kritičnih tonov o aktualni politiki N.Si.
Novakova je v nagovoru delegatom izrazila potrebo po več optimizma, več pripravljenosti delati za skupno dobro, in manj usmerjenosti v lastni popek. Ozrla se je tudi na dozdajšnje delovanje N.Si in se vprašala, kaj tako slabega so naredili v stranki, da se morajo zdaj zagovarjati.
Hojs je v kongresnem nagovoru naštel bistvene razlike med njim in dozdaj-šnjim vodstvom N.Si. Omenil je poglede na področja vrednot slovenske pomladi, pravosodja in gospodarstva. Kot je pojasnil, je v stranki podal številne predloge s področja pravosodja, a nobeden o teh ni prišel na vrsto. Po njegovem bi morala biti pravičnost na prvem mestu programa stranke, ki se ponaša s krščanskimi koreninami.
Delegate so nagovorili tudi nekateri
vidni predstavniki stranke. Podporo Novakovi so med drugim izrekli evropski poslanec Lojze Peterle, vodja poslanske skupine Matej Tonin in poslanec Jernej Vrtovec. V izjavi za medije po koncu kongresa je Novakova pozvala stranke k bolj konstruktivnemu dialogu. Ocenila je, da si večina članov N.Si in tudi SDS ne želi konfrontacije in boja.
Podporo Hojsu so izrekli predsednica ljubljanskega odbora N.Si Mojca Kucler Dolinar in nekateri javnosti manj poznani člani stranke. Opozorili so na nekatere poteze vodstva, nad katerimi je bil del članstva razočaran, med drugim na podpori dodatku h pokojnini nekdanjega predsednika države Milana Kučana in arhivski noveli. Pozivali so k vrnitvi stranke k njenim koreninam.
RADIO OGNJIŠČE
Radio Ognjišče praznuje 20 let. Na dan 28. novembra 1994 je namreč začel z neprekinjenim oddajanjem 24-urnega programa.
Radio Ognjišče je leta 1993 ustanovilo Tiskovno društvo Ognjišče. »Čeprav smo imeli načrte kje in kakšno tehniko bomo nastopili, si nismo mogli privoščiti nakupa radijske tehnike ali opremljati radijskih studiev preden smo dobili v roke dovoljenje za oddajanje in frekvence. Ko smo dobili frekvence, smo imeli samo eno leto časa, da začnemo oddajati, sicer bi nam frekvence propadle. S tem je bilo povezanih veliko vprašanj, kot na primer lokacija, ljudje, ki bi bili sposobni in imeli veselje, da se posve-
Še na mnoga leta!
tijo temu delu,« pripoveduje direktor msgr. Franc Bole.
Datum neprekinjenega 24-urnega oddajanja iz ljubljanskega studia v kletnih prostorih Zavoda svetega Stanislava, 28. november 1994, je njegov rojstni datum. Glavni in odgovorni urednik msgr. Franci Trste-njak ob mejnikih posebej omenja še oddajanje 24-urnega programa prek spleta 15. aprila 1997, oddajanje programa prek satelita 1. maja 2004 in popolno prenovo glavnega studia v Ljubljani v letu 2006. »Radio Ognjišče je bil ustanovljen z namenom, da s pomočjo medija prinaša poslušalcem evangelij, veselo oznanilo. Od tega osnovnega namena se nismo nikoli oddaljili, nasprotno, vedno bolj široko
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
je naše evangelizacijsko delo,« pojasnjuje msgr. Trstenjak. Drugi namen je po njegovih besedah širjenje domovinskega ponosa.
Jubileja so se sodelavci in poslušalci spomnili pri sveti maši na Brezjah. V nabito polni baziliki Marije Pomagaj so se radijci in poslušalci zbrali, da bi se Bogu zahvalili in ga po Mariji prosili za blagoslov in varstvo v prihodnosti. Slovesno zahvalno sveto mašo je ob somaše-vanju dvajsetih duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. V nagovoru po evangeliju se je zahvalil začetnikom radia za pogum in vztrajnost in jih spodbudil, naj bo temelj vsega delovanja oznanjanje Veselega oznanila.
TONE MIZERIT
SKA
Slovenija v iskanju božjega delca
SKA je priredila kulturni večer z znanstvenega področja. V soboto, 18. oktobra ob 20. uri, nam je v dvorani dr. Tineta Debeljaka univ. dipl. inž. elektrotehnike Marko Mehle razvil svoje misli pod naslovom »Slovenija v iskanju Božjega delca«.
Na začetku ga je predstavila predsednica dr. Katica Cukjati. Predavatelj se je rodil leta 1985 v Slovenski vasi v Lanusu (Argentini). Po končani srednji šoli, se je odločil, da se preseli v Slovenijo, kjer je diplomiral kot inženir za elektrotehniko na Ljubljanski fakulteti. Od leta 2011 je zaposlen v slovenskem podjetju Cosylab, ki razvija kontrolne sisteme za jedrske pospeševalnike in sodeluje z največjimi raziskovalnimi inštituti na svetu. Dve leti je bil član odbora Nove slovenske zaveze. Predavatelj sodeluje kot kolumnist za spletni portal Časnik. V prostem času se ukvarja z glasbo in sodeluje kot kitarist pri zboru Zdomci.
Inž. Marko Mehle je skušal dati izvajanju bolj preprost način, a istočasno na znanstveni višini. Predavanje je ilustriral s projekcijo raznih shem in diagramov, Na tabli je pojasnil tematiko z raznimi risbami.
Predavatelj je želel povezati Slovenijo z iskanjem Božjega delca. Kot je sam omenil odgovor lahko gotovo iščemo v duhovnem svetu, če iskanje Božjega delca (la paticula de Dios) razumemo kot hrepenenje človeka po Bogu, kot iskanje božje podobe v stvarstvu, v okolici in v bližnjemu. Znanstveniki pa razumejo Božji delec še na drugačen način, zato se iskanje le-tega odvija na prav poseben način. »Božji delec je sintagram, ki morda malce neposrečeno in marketinško označuje t. i. »Higgsov bozon«, ki je eden največjih znanstvenih odkritij v zadnjih desetletjih.
Higgsov bozon je eden izmed mnogih delcev, ki sesta-
vljajo standardni model fizike delcev. Formalno gledano predstavlja najmanjšo možno vzbujanje Higgsovega polja. Higgsovo polje je neka abstraktna navzočnost, ki obstaja povsod v vesolju in je odgovorna za to, da imajo določeni delci maso. Tako kot zrak v atmosferi, za katerega vemo, da je in nam omogoča dihanje, kljub temu, da ga ne vidimo. Če hočemo zrak zaznati, ga moramo vzbuditi tako, da se ta začne premikati: preprosto zapihamo. Pri Higgsovem polju je podobno, le da potrebujemo velik stroj, da lahko dosežemo takšen učinek. Ta stroj se imenuje jedrski pospeševalnik.
Na svetu obstaja mnogo pospeševalnikov, vendar niso vsi namenjeni iskanju »božjega delca«. To nam omogoča le najzmogljivejši pospeševalnik na svetu: LHS ali Large Hadrom Collider, ki se nahaja v Ženevi (»la máquina de Dios«). Ostali pospeševalniki se uporabljajo za najrazličnejše namene: fizikalne raziskave zakonov in snovi, razvoj novih materialov, biološke eksperimente itd. Obstajajo celo pospeševalniki za zdravljenje raka; njihova uporaba strmo narašča.
V Sloveniji imajo nekaj visoko tehnoloških podjetij, ki sodelujejo pri tovrstnih velikih znanstvenih projektih. Eden izmed teh je podjetje Cosylab, ki se že več kot deset let ukvarja z razvojem krmilnih sistemov za jedrske pospeševalnike.
Po predavanju je sledila vrsta zanimivih vprašanj s strani publike, ki se je udeležila v kar lepem številu.
Kot je že običajno ob vsakem večeru SKA, so zadnjo steno ob vhodu krasile izredno estetske slike našega člana Branka Zavrtanika, ki je v teh stvaritvah razodel nek nov korak na umetniški poti.
K. C.
VTISI IZ SLOVENIJE
Veseli december
(Od našega dopisnika)
»Kaj pogrešate o Argentini?« Klasično vprašanje tistim, ki smo se preselili ali vrnili v Slovenijo. Mislim, da se odgovori večinoma vrtijo okoli sentimentalnih, čustvenih razlogov. Družina in prijatelji, ki jih kljub internetu pogrešamo v fizični obliki.
Eden izmed datumov, ki me spravi v posebno stanje, je prvi petek v decembru. Sošolci iz našega razreda »quinto quinta 1969« v takrat imenovanem Colegio Nacional Almirante Guillermo Brown v Adrogueju, se od konca šolanja neprekinjeno srečujemo vsaj enkrat na leto. Zadnja desetletja se to dogaja na prvi petek v decembru. Številčno nismo bili tako močni kot druge paralelke: le 27 nas je bilo. Čas in življenje sta naredila svoje: kdaj nas je bilo le pet, šest. Nekoč smo se zbrali še posebej za fantovščino, pa je bodoči mož stisnil rep med nog in nas pustil na cedilu. A smo vseeno šli - sami - na obvezno parrillado v marmolski Ferruccio.
Da nas je bilo kdaj prav malo, je bilo krivo dejstvo, da smo se zbirali le fantje. Da smo bili taki »mačisti«? Verjetno komodnost, da bi nam ne bilo treba skrbeti za prevoz deklet domov (v začetku ni bilo toliko avtov na razpolago, dekleta pa frei, brez spremstva). Le za kako okroglo obletnico se je večer oplemenitil z njihovo družbo in prisotnostjo ostalih zakoncev. Ko so dekleta zvedela, da se fantje redno dobivamo vsako leto, so vprašala, če se smejo pridružiti. Seveda je bil odgovor soglasno pritrdilen
in od takrat se družba vrti tam okoli petnajst, sedemnajst.
Proces srečevanja poteka po ustaljenem nenapisanem dnevnem (nočnem!) redu: zbiramo se ob 9. zvečer v Rivieri, baru blizu šole, čez uro in pol, dve, pa na parril-lado v katero izmed okoliških gostiln. Tam si povemo dogodke iz preteklega leta, seveda pa nikoli ne manjka spominov na dogodivščine iz - z današnjega zornega kota - brezskrbnih dijaških let. Ponovljeni in prenovljeni prihajajo na dan vsako leto, pa jih je vedno prijetno poslušati. Ko so v družinah otroci stopali v šolo, so šolske obveznosti koga primorale, da je - namesto na asado - moral iti na zaključno prireditev šolskega leta. Zdaj teh obveznosti ni več, zato je vsaka odsotnost spremljana z zaskrbljenostjo: je bolan? Betežen? Claudio, ki je duša srečanja, potem pomiri udeležence in pojasni vzrok odsotnosti. Nekaj se nas je odselilo (v ZDA, Španijo, Čile), zato ostanemo brez asada. Če ni mogoče obiska koordinirati s tem datumom, se lahko srečanje za kak teden tudi prestavi ali pa se skliče posebno srečanje.
December so v Sloveniji proglasili za vesel mesec veseli december. V Ljubljani - in drugih mestih - okrasijo, okinčajo, ovenčajo ulice in trge, ki se napolnijo s stojnicami s kuhanim vinom in še kaj za pod zob. Kljub mrazu so večeri polni sprehajalcev, ki jih greje srečanje s prijatelji, nekaj pa naredi tudi vroč čaj, kuhano vino in podobna kurjava.
Meni je pa še posebno toplo na prvi petek veselega decembra.
GB
Zadnje dni se večina vprašanj argentinske politike suče okoli korupcije, v katero naj bi bila direktno vpletena predsednica države. Opozicija upa na sodne postopke, ki bi še neodločene glasove usmerili na njihov mlin, vlada pa napenja sile, da bi raziskave ustavila, ali jim vsaj vzela ostrino, dokler se ne najde kak drug izhod.
Perejo denar? To je glavno vprašanje. Hotelirsko podjetje, ki je v lasti predsednice in njenih otrok zadnja leta ni predstavilo predpisanih poročil in bilanc, ki jih vsaka ustanova, trgovska ali civilna, mora predstaviti na pravosodni inšpekciji (IGJ). Trdi pa, da je predstavila bilance pred davčno ustanovo. Vprašanje je, kakšna je ta bilanca in če se da dokazati njeno verodostojnost. Hotelirsko podjetništvo je namreč najbolj enostaven način pranja denarja. Domnevno naj bi Lázaro Báez, ki da je slamnati mož (testaferro) predsedniške družine od začetkov kirchnerizma, najemal ogromno število sob v njihovih hotelih, in tako »legalno« prelival denar v blagajno gospe. V tistih sobah pa da ni nihče stanoval. To se lahko dokaže, ker so hoteli vezani na natančno zapisovanje gostov in stanovalcev. Primerjava registrov torej lahko kaj enostavno dokaže, če je vse pravilno ali ne; zapiski sestave družbe pa, kdo je lastnik in kaj da je z denarjem naredil. Sodnik Bonadio (ki sicer ni nikakršen svetnik), si je veliko upal in na glavo nabral vso jezo vlade. Še do pred kratkim »vzor neodvisnega sodnika« je sedaj obtožen najhujših preteklih in sedanjih grehov. Do kje bo prišel v svojem raziskovanju? Bo iz tega sploh kaj konkretnega nastalo? Najbolj verjetno je da ne, vsaj ne v kratkem času do predsedniških volitev. A že sum in zavest nepravilnosti zelo škodi vladi. A bolj kot domačih sodnikov, proti katerim vodi frontalne spopade, se gospa boji tujih raziskav, ki jih vodijo »jastrebi«. Ti lahko na nevtralnih tujih sodiščih pokažejo »pot kirchnerističnega denarja« in zadajo hud udarec ugledu in verodostojnosti sedanje vlade in njenih funkcionarjev.
Vzor politikom. Večkrat v teh vrsticah poudarjamo naivnost, če že ne absolutno pomanjkanje političnega kriterija tukajšnje opozicije. Nasproti monolitne vladne stranke, ki jo z železno pestjo vodi predsednica, se opozicija izživlja v razprtijah, razhodih in
malenkostnih prepirih. To zadnje čase poudarja Elisa Carrió, a njen nastop spada v isto kategorijo medsebojnih pretepov, ki je funkcionalna le vladi. Nasproti temu položaju moramo poudariti rastočo enotnost podjetniškega sveta. Verjetno je vzrok temu, da jim že voda teče v grlo in vidijo, da je zadnji čas, da nekaj naredijo. A prav pretekle dni so storili kar dva korak, ki sta vladi postavila neke vrste mejo. Prvi je bilo srečanje kakih 60 podjetniških zbornic, ki je v prostorih katoliške univerze zbralo 900 predstavnikov privatne iniciative. Tam so pregledali sedanje stanje in začrtali pot za prihodnost, ki naj državi pomaga iz močvirja. Stvarno, in v nasprotju z vladno politiko »socialne darežljivosti« so ugotovili, da je »največji izraz ljubezni ustvarjati delovna mesta«. To pa je nemogoče, dokler vlada ustvarja pogoje, ki to enostavno preprečujejo. Podjetniki imajo jasen pogled in vreden namen. Bodo uspeli v svojih zahtevah in načrtih? Drug dogodek pa je bil sklep, da vseh šest največjih zbornic skupno vloži tožbo na sodišču proti zakonu za preskrbo (ley de abastecimiento). Zahtevajo, da ga sodišče razglasi za protiustavnega. Kot smo svojčas pisali, zakon predvideva absoluten poseg države v delovanje podjetij, katerim lahko določa količine in vsebino proizvodnje, višino cen, kraj delovanja, višino in cilje investicij, itd. S tem zakonom bi bilo v praksi konec privatne lastnine, kot jo pozna svobodni svet. Vlada je na vse načine skušala preprečiti ta podjetniški korak, a zaman.
Decembrska napetost. To pa je zaznati na sindikalnem področju. Vprašanje se vrti okoli »davka na dobiček«, ki vedno bolj prizadene višje delavske plače. Davek naj bi plačevali tisti, ki prejemajo visoke plače. A spričo inflacije in dejstva, da vlada ne spremeni praga za plačevanje, je danes prizadet že vsak uradni ali kvalificiran delavec, ki ima nekoliko boljše prejemke. Računajo, da davek plačuje milijon delavcev. Čeprav ni splošen problem, so sindikati spremenili to vprašanje v neke vrste simbol. Zahtevajo, naj davek vsaj ne prizadene decembrskega obroka trinajste plače (aguinaldo). Kljub temu, da to za vlado predstavlja zelo malo denarja, trmasto vztraja na svojem stališču. To pa more pripeljati do stavk in protestov, ki lahko prižgejo ogenj sredi nemirnega decembra.
PRAZNOVANJE V SLOVENSKI CERKVI
Kristus mora kraljevati
Praznik Kristusa Kralja je leta 1925 uvedel papež Pij XI. Po prenovi cerkvenega koledarja leta 1960 je bil Kristus Kralj opredeljen kot praznik prvega reda. Pavel VI. je leta 1969 za praznik Kristusa Kralja določil nov datum na zadnjo nedeljo v cerkvenem letu.
V Buenos Airesu smo v nedeljo, 7. novembra slovesno obhajali ta praznik. Ob 10. uri smo se zbrali v cerkvi Marije Pomagaj k uri
češčenja Kristusa Kralja v zakramentu evha-ristije. Obred je vodil msgr. dr. Jure Rode, ki je izpostavil Najsvetejše. Sledilo je češčenje; besedilo je izbrala Veronika Malovrh.
Voditelji so brali molitve, verniki smo zbrano odgovarjali. Vmes smo peli evharistične pesmi na čast Kristusu Kralju. Molili smo lita-nije Presvetega Srca Jezusovega z vmesnimi odpevi. Po litanijah je bil blagoslov z Najsvetejšim.
Sveto mašo, za vse žive in pokojne asistente in člane Katoliške akcije je daroval dr. Jure Rode. Med češčenjem in sv. mašo je prepeval in tudi vodil ljudsko petje pevski zbor s Pristave; dirigirali sta med češčenjem ga. Mojca Jelenc, med mašo Marjanka Grohar, pod vodstvom gospe Anke Savelli Gaser, ki jih je tudi spremljala na harmonij.
Posamezne dele maše je napovedoval Janez Filipič. Med mašo je spovedoval g. Franci Cukjati. Pri pridigi se je dr. Rode najprej spomnil pokojnih duhovnikov g. Janeza Kalana, g. Gregorija Malija in dr. Alojzija Starca. Podal je zgled sv. Avguština, ki je želel svojo mater pokapati v Afriki; umrla je namreč v Italiji, pa je sv. Monika rekla sinovoma, da je dovolj, da zanjo molita, pokopljeta pa naj jo kjerkoli. Omenil je, da za toliko naših žrtev
ne vemo, kje so njih trupla, lahko pa zanje molimo in darujemo sv. maše. Nadaljeval je, da je praznik Kristusa Kralja priložnost, da se zavestno odločimo za Boga. Benedikt XVI. je rekel, da se mora človek odločiti za Boga. Janez Pavel II. je odločno povedal, da se mora katoličan opredeliti za Kristusa, ki je rekel, da nihče ne more služiti dvema gospodoma. Ob koncu časov bo Kristus svoje kraljevanje izročil Očetu in vsi, ki so bili z njim, bodo vstali. Z dobrimi deli, ki jih v življenje naredimo, je odgovor jasen in to bo naš končni izpit.
Po maši smo opravili pokop posmrtnih ostankov g. Janeza Kalana, g. Gregorija Malija in simbolično dr. Alojzija Starca. Pred pokopom je o g. Janezu Kalanu nanizala vrsto spominov nanj prof. Neda Vesel Dolenc. Na kratko je podala njegov življenjepis, duhovniško delo in poudarila povezanost in ljubezen do slovenskih družin v ramoškem okolju. Bil je tudi pisatelj; veliko svojih spisov je objavil v Duhovnem življenju.
O g. Gregoriju Maliju je njegova prane-čakinja Helena Rode prebrala zapis o požigu cerkve v Ajdovcu in trpljenju g. Malija, ki se je vse življenje žrtvoval v spravo za bogo-skrunstvo, ker mu iz goreče cerkve niso pustili rešiti niti Najsvetejšega. G. Mali je bil goreč duhovnik; bil je tudi pesnik in po njegovi smrti so izdali zbor njegovih 1111 pesmi. Njih vsebina je bila Bog in domovina.
Gospa Nuška Belič pa se je spomnila dr. Alojzija Starca. Mama mu je umrla, ko je bil še otrok. V begunstvu je končal gimnazijo, v Argentini je vstopil v semenišče. Ves čas svojega duhovniškega življenja je deloval v slovenskem dušnem pastirstvu. Poleg drugega duhovniškega dela je urejal Oznanilo in Duhovno življenje. Bil je delegat slovenskih dušnih pastirjev, posebej je deloval med mladimi, ki jih je ljubil in se zanimal za vsakega posameznika.
Ob vstaj enjski pesmi smo pokopali naše drage dušne pastirje, v upanju, da se bomo nekoč z njimi srečali v blaženi večnosti. Kristus, večni kralj neba, mora biti kralj sveta.	m.m.
CORDOBA
Človek po naravi rad poje. S petjem izraža svoje veselje, žalost, skrbi, izraža navade in šege, pravljice in zgodovinske dogodke. Opeva svoje življenje od rojstva do groba. Poje sam ali v skupini, z velikim užitkom tudi v organiziranih zborih.
Vsak zbor želi nastopati v družbi in pokazati vse, kar so z veseljem in trudom dosegli in kar doživljajo. Poleg zborovskih nastopov so važna tudi potovanja in obiski drugih krajev, ki nimajo zborovske organizacije, a radi poslušajo in uživajo zboro-
Slovenska pesem v Rio Cuarto
vsko petje.
Slovenski rojaki v mestu Rio Cuarto v Cordobi, so povabili na gostovanje mendoški pevski zbor od 17. do 19. oktobra 2014. Potovanje je omogočila tudi finančna pomoč Urada Vlade Republike Slovenije v zamejstvu in po svetu. Naši pevski družini je za dobrodošlico zapel tri skladbe Zbor Cantoria San Ignacio, ki ga vodi Juan Ignacio Narona. Mendoščani so tako veseli pričeli svoje gostovanje.
V soboto 18. novembra so priredili koncert v veliki cerkvi San Francisco Solano. Zbrala se je številna skupina poslušalcev. Zopet je na prvem mestu zapela tri pesmi, skupina Cantoría San Ignacio. Mendoški zbor, ki ga vodi mag. Diego Bosquet, je nastopil s sledečim programom: Ukrajinska uspavanka--Schendryk, Mikola Leontelevich; Resonet in laudibus, Jakob Gallus; nato sledeče slovenske narodne: Večerni Ave, Anton Foerster; Pomlad, Milka Hartman v priredbi Marka Bajuka; venček slovenskih napitnic Živijo Slovenci, v priredbi Janeza Močnika; Dajte, dajte, Alda Kumarja. Sledile so latinoameriška Canto procesional Hanacpachap, besedilo gvaranijcev in Dulce Jesús mio, skladba ki so jo peli Indijanci Chiquitos v Misionesu in Paragvaju, še pred nesrečnim izgonom jezuitov iz Amerike. Sledile so argentinske skladbe: Cueca de la viña nueva, Palorma; Se equivocó la paloma, Guastavino; Del prado vengo, anónimo v priredbi Viviana Tabbush. Navzoči so izprosili še Carnava-lito quebradeño, Adolfo Abalos, Marengo. Solo je pela Mariana Ruiz Díaz in na kitari je spremljal David Bajda.
Nastop slovenskega zbora je žel
pohvalo tamkajšnjih kritikov. Naš zbor je prikazal izredno muzikalnost povezano s kulturno tradicijo, ki jo zbor goji že dolga leta, daleč od svoje domovine Slovenije. Posebna pohvala je bila izrečena ob interpretaciji ljudskih priredb, večina nepoznanih v Rio Cuarto, ter izredno pristna priprava pevske skupine, ki jo uspešno vodi mag. Diego Bosquet. Želi so priznanje, velik uspeh in pohvalo, kar je važno za življenje pevskega zbora.
Obisk je oba zbora prijateljsko obogatil posebno pri skupni večerji. Naslednji dan je zbor obiskal Estancio San Ambrosio, ki je bila last znanega guvernerja province Cordobe, Ambrosija Olmosa. Posestvo uživa in danes vodi Kongregacija salezi-jancev Don Bosco v Rio Cuarto. V nedeljo 19. novembra je naš zbor sodeloval pri sv. maši v stari kapeli velikega posestva.
Končno je mendoški Slovenec, Jakob Bajda, glavni pobudnik gostovanja, povabil člane zbora in rojake na kosilo v svojem lesnem podjetju. Po lepi slovenski navadi je bilo petje navzoče do povratka. Zahvala vsem, ki so omogočili potovanje in nastop ter nepozabno srečanje z rojaki.
M.P.Z.
BARILOCHE
Tečaj »ABC ... po slovensko - Bariloče« obhaja letos dvajseto obletnico obstoja. Za to priložnost je pripravil prireditev s kulturnim programom in čajanko v soboto 22. novembra v dvorani Slov. Planinskega Društva.
20-letnica tečaja »ABC ... po slovensko«
Po pozdravu in uvodnih besedah voditeljice Terezke Žužek, so vsi navzoči zapeli himno »Slovenija v svetu«.
Sledili so pozdravi Milana Magistra, predsednika Slovenskega planinskega društva, ge. Marije Arnšek Kočar v imenu Aljaževega tečaja in Erike Pavšer za Srednješolski tečaj dr. Vojka Arka.
Nato je Marija Osojnik López podala kratko zgodovino tečaja: Že pred dvajset leti je ga. Marija Eiletz med otroci narodnostno mešanih zakonov opazila potrebo, da bi se jim približalo slovenski jezik in kulturo. Povezala se je z voditeljico tečaja ABC v Slovenski Hiši v Buenos Airesu, go Marjano Batagelj. Ga. Marjana ji je dala prve napotke in učno gradivo. Pričeli so s petnajstimi učenci in dvema učiteljicama. Skozi teh dvajset let je obiskovalo tečaj 54 učencev, učilo je pa 15 učiteljic. Ga. Marija Eiletz je bila dolga leta voditeljica, pa tudi duša tečaja.
»ABC« je bil mišljen za otroke osnovne šole in tako tudi deluje v Buenos Airesu. S časom smo pa opazili, da bi učenci lahko nadaljevali tudi kot dijaki srednje šole, če bi to želeli. Prvi je bil Matjaž Osojnik, za njim pa še drugi, tudi univerzi-
tetni študenti.
Kljub skromnim ted en -skim uricam, so se veliko naučili o jeziku. Seveda ne moremo pričakovati, da bi bili govorniki, a lepo je slišati od učenca, ko ti reče: »ne vem, če je prav, a tako mi zveni«.
Naučili so se poezije, pesmi, vloge v igrah in dialogih. To smo vsako leto prikazali na
zaključnih prireditvah: Martina Krpana, Gorjančevega Pavleka, Žive
Jaslice, s
slovenskimi pesmimi za Božič, potovalno agencijo, recepcijo v hotelu, Vidkovo srajčko, Janičarja, Zdravljico, Cicibana in čebelico in še in še ... Zadnja leta smo sodelovali pri vseh domobranskih proslavah in pri skupnih prireditvah vseh treh bariloških tečajev, kot so prireditev na čast Slomšku, Trubarju in Župančiču. Vsako leto delamo butarice in barvamo pirhe, da poznajo ta lepi slovenski običaj. Sedem učencev je tudi potovalo v Slovenijo na dopolnilni tečaj.
Skozi več let so bile skupine velike, a otroci so zrasli in se razkropili: novega naraščaja ni, tako da jih je danes zelo malo. A dokler bodo oni želeli hoditi, bomo me učiteljice pripravljene, da jim z velikim veseljem ustrežemo.
Program je popestrila ga. Anica Arnšek
Magister. Zaigrala nam je na spineto štiri srednjeveške skladbe. Sledil je nastop folklorne skupine »Lastovka«, pod vodstvom ge. Lili Caggiano in organizacijo Vesne Mežnar Frissone. Skupini otrok in odraslih sta predstavili vrsto valčkov in polk.
Eva Smersu Hernández in Vesna Mežnar Frissone sta prebrali pozdravna pisma bivših in sedanjih učencev.
Sledil je nastop kvarteta »Lipa«, ki ga sestavljajo arh. Martin Bajda, arh. Andrej Duh, Janez Mežnar in Janez Rode. Zapeli so pet slovenskih narodnih pesmi. Za tem so sedanji učenci recitirali Aškerčevo »Janičar«.
Za zaključek smo videli projekcijo fotografij vseh let, ki so jo pripravile Eva Smersu Hernández, Maria del Pilar in Maria Paz Rode.
Po zaključenemu programu smo ob čaju, kavi in dobrotah posedeli v prijetnem razpoloženju do večera.
T.Ž.
TRETJI LETNIK SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA
»Samo usmiljenje bo rešilo svet«
Jutro 4. oktobra je bilo deževno in oblačno. Ampak za našo RAST XLV, se je pričenjal dan, ki ga ne bomo nikdar pozabili, saj je bil eden najlepših, ki smo ga doživeli kot skupina. To je bil obisk ustanove »Pequeño Cottolengo Don Orione« in Marijinega svetišča Schoenstatt v okraju Florencio Varela.
Potovanje so skrbno organizirali in nas spremljali katehet g. Franci Cukjati, prof. Mirjam Oblak in Tomaž Godec.
Zbrali smo se v Slomškovem domu, kjer smo tudi srečali mladino, ki se je odpravljala na vsakoletno peš romanje v Luján. Želeli smo jim srečno pot in odšli iskat ostale sošolce v Naš dom San Justo.
Avtobus smo napolnili z darovi, ki smo jih z veseljem nabrali: obleke, hrano in druge potrebščine za bolnike. Navdušeni smo se odpeljali na obisk ustanove v Claypole. »Samo usmiljenje bo rešilo svet«, je rekel njen ustanovitelj, sv. Don Orione in ravno te besede opišejo to, kar
smo doživeli v stiku z bolniki in s sestrami, ki tako ljubeče skrbijo zanje.
Ko smo prispeli v Cottolengo smo šli najprej v hišo redovnic in jim oddali vse darove. Sestre so bile za vse zelo hvaležne. Zbrali smo se potem v njihovi kapeli in se priporočili Vsemogočnemu za lep dan. Prednica nas je pozdravila in opisala orio-netovo ustanovo, ki skrbi v tem kraju za 400 bolnih in prizadetih.
Najlepše je bilo ko smo obiskali paviljone, kjer smo z bolniki doživeli prijetne trenutke in gradili spomine s petjem in plesi ob zvoku kitare. Od začetka smo se težko sprostili, toda, ko smo se približali bolnikom, smo uživali v tem stiku,
ki je bil za večino od
nas, nepoznan.
Obiskali smo še glavno cerkev ustanove. V posebni skrinji je izpostavljeno nestrohnjeno srce svetnika. Tam smo molili in čutili božjo bližino. V tej veliki cerkvi je tudi kapela Najsvetejšega, pred katerim smo se zbrali ob molitvi in petju. Obiskali smo potem tudi red nevidnih sester Sakramentink. Ena izmed njih nam je predstavila kongregacijo, ki se posveča predvsem molitvi. Nato smo šli na veliki vrt z igriščem, kjer smo imeli skupno kosilo in prosti čas. Igrali smo se nogomet, karte in se tudi veliko pogovarjali.
Sredi popoldneva smo z avtobusom nadaljevali našo pot v Marijino svetišče Schoenstatt. Najprej smo si ogledali zelo lepo urejene in rožnate vrtove ter veliko cerkev posvečeno Bogu Očetu. V njej nas je pričakala sestra Clara Maria in nas nagovorila z globokim besedam. Za zaključek je g. Franci v majhni in čudoviti kapelici daroval sv. mašo med katero smo se zahvalili Bogu za tako čudovit dan. Ob koncu je od voditeljev vsak dobil v spomin blagoslovljen rožni venec in spominsko podobico. Potem smo se še slikali.
Težko smo se odpravili v avtobus. Veselo smo prepevali celo pot! Zadovoljni in hvaležni smo se vrnili domov z občutkom, da »Vse je veliko, ko je veliko srce ki daje.«
Marjana Štrfiček
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
Žegnanje ob 10-letnici Slovenske hiše ...
Kot spomin na blagoslovitev zemljišča in začasnih prostorov dne 25. nov. 1956 je vsako leto zadnjo nedeljo v novembru v Slovenski hiši žegnanje, ki je bilo letos združeno s proslavo desetega jubileja Slovenske hiše. Na žegnanje je prišlo veliko rojakov. Ob vhodu so jim bile v pozdrav zapisane besede: »Pozdravljeni v Slovenski hiši«. Na sprednji steni čez vse drugo nadstropje je bil napis: »Slovenska zemlje, zemlja krasna - kristal iz božje roke vzet«. V prvem nadstropju pa prošnja škofa Rožmana ob blagoslovitvi začasnih prostorov: »Naj božji blagoslov ostane na tej hiši«. ...
Prvo obhajilo slovenskih otrok je bilo v nedeljo, 29. novembra, v kapeli v Slovenski hiši. Vseh prvo-obhajancev je bilo 101 ... Sv mašo je imel g. dir. Anton Orehar. Med njo so peli otroci iz Beraza-teguija in sicer že splošno znani njihov oktet pod vodstvom pevovodje g. Jožeta Omahne. Za red med prvoobhajanci so skrbele učiteljice ga. Marjana Bata-gelj in gospodične Anica Šemrov, Angelca Klanšek, Mija Markež in Katica Kovač ...
Osebne novice - družinska sreča. V družini Lojzeta Rezlja in njegove žene ge. Marinke Mežnar v Villa Ballester se je 22. Nov. rodila hčerka Irena Marija. Družino Janeza Amona in njegove življenjske družice ge. Marjete roj Jesenovec je razveselil sin, ki ga je krstil na ime Janez Karel g. dr. Filip Žakelj. Botrovala sta ga. Ana Jesenovec in Marijan Amon. V župni cerkvi v Ramos Mejia pa je bila krščena v nedeljo 29. nov. Monika Lucija Tomazin, hčerka Jerneja in ge. Ivanke roj. Trobec. Krstni obred je opravil slov. dušni pastir v Ramos Mejia g. Janez Kalan; botrovala sta gdč. Tončka Trobec in Franci Tomazin.
Poročila sta se v Mendozi France Javoršek in Kristina Zarnik.
(Svobodna Slovenija, 3. decembra 1964 - Št. 49)
RESUMEN DE ESTA EDICION
NAPOVEDI
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je močno zvišala napoved za letošnjo rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Ta naj bi se letos tako okrepil za 2,1 odstotka, potem ko je organizacija maja napovedovala le 0,3-odstotno gospodarsko rast. Prihodnje leto naj bi bila rast 1,4-odstotna.
ŠKODA ZARADI POPLAV
Septembrske poplave, ki so prizadele 125 slovenskih občin, so povzročile za 153,9 milijona evrov škode, od tega je največ, na 123,9 milijona evrov ocenjena škoda na vodotokih, je razvidno iz končne ocene neposredne škode, ki je objavljena med predlogi gradiv za obravnavo na vladi.
'BELO' SADJE
V	okviru poostrenega nadzora na avtocestnem križu so koprski policisti na počivališču Povir v dveh tovornjakih, ki sta opravljala prevoz sadja iz Španije v Slovenijo, zasegli skupno 175 kilogramov kokaina. Kot ocenjuje vodja koprskih kriminalistov Dean Jurič, gre za enega največjih zasegov te droge v samostojni Sloveniji. V primeru prodaje na drobno bi vrednost zasežene droge narasla tudi do 14 milijonov evrov.
CESTE Z ZVEZDICAMI
Skoraj 60 odstotkov slovenskih glavnih in regionalnih cest je v projektu ocenjevanja cest ocenjenih z eno ali dvema zvezdicama, ki sta najslabši oceni na petstopenjski lestvici. Najbolje so ocenjene avtoceste, dve tretjini oziroma 700 kilometrov teh cest sta dobili tri zvezdice.
ŠE VEDNO BREZ POTNIŠKEGA PROMETA
Iz Slovenskih železnic so sporočili, da so končali elektrifikacijo proge med Prestrankom in Logatcem, tako da je celotna trasa med Koprom oziroma Sežano in Logatcem sanirana. S sanacijo primorske železniške proge po februarskem žledolomu, ki je močno poškodoval predvsem odsek med Pivko in Borovnico, bodo nadaljevali, v celoti pa naj bi bila spet elektrificirana spomladi 2015. Takrat bo po njej znova stekel tudi potniški promet.
NOVA PODJETJA
V	Sloveniji je bilo lani 182.089 podjetij, kar je 5,1 odstotka več kot leta 2012. Največ novih podjetij se je odprlo v gostinstvu ter dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu. Vsa podjetja so lani ustvarila 90,63 milijarde evrov prihodka oz. 0,1 odstotka manj kot leto prej.
PO SVETU
EVROPA NALAGA V GOSPODARSTVO
V državah članicah Evropske unije še naprej odmeva načrt predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja za 315 milijard evrov dodatnih naložb v gospodarstvo. Potem ko ga je razgrnil na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, so mu poslanci večine političnih skupin izrekali podporo, hkrati so se zavzeli za hitrejše takojšnje ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti. Po besedah Junckerja, sestavljajo naložbeni načrt trije sklopi med katerimi najbolj odmeva ta, da naj bi junija 2015 začel delovati novi evropski sklad za strateške naložbe, ki naj bi na podlagi jamstev v višini 21 milijard evrov iz evropskega proračuna in Evropske investicijske banke v letih 20l5 do 2017 podprl za vsaj 315 milijard evrov dodatnih naložb.
PROEVROPSKA MOLDAVIJA
Na nedeljskih prelomnih parlamentarnih volitvah v Moldaviji so z 22 odstotki slavili proruski socialisti, ki pa najverjetneje ne bodo mogli sestaviti koalicije. To bi lahko sestavile tri proevropsko usmerjene stranke, ki so skupaj dobile 44 -odstotno podporo.
ZMAGA V URUGVAJU
Na volitvah v Urugvaju pa so dobili novega predsednika države. V drugem krogu je slavil levo usmerjeni Tabare Vazquez, ki je premagal kandidata desnosre-dinske Narodne stranke Luisa Lacalla Pouja. Zmagovalec volitev je sicer član Široke fronte, kot bivši predsednik José Mujica, ki je veljal za najrevnejšega predsednika na svetu.
ŠVICARJI NOČEJO SKRAJNOSTI
Švicarji so z veliko večino zavrnili drastične omejitve priseljevanja. Kot kažejo prvi izidi vzporednega glasovanja, je proti temu glasovalo 74 odstotkov udeležencev današnjega referenduma. So pa Švicarji že februarja s
tesno večino izglasovali uvedbo kvot za priseljevanje iz držav Evropske unije. Švica bo priseljevanje s kvotami omejevala od leta 2017.
AVSTRIJA PROTI SKRAJNEŽEM
Avstrijska policija je na Dunaju, v Gradcu in Linzu izvedla obširno racijo proti domnevnim islamskim skrajnežem. V operaciji je sodelovalo približno 900 policistov, ki so izvedli hišne preiskave in aretirali so 13 ljudi. Med aretiranimi naj bi bil tudi domnevni glavni osumljenec, bošnjaški islamski pridigar. Po besedah notranje ministrice Johanne Mikl-Leitner je operacija ena največjih v zgodovini avstrijske policije. Po njenem mnenju je to jasno sporočilo vsem džihadistom v Avstriji, da v tej državi niso varni.
DEMONSTRACIJE V EGIPTU
Na demonstracijah v središču egiptovske prestolnice Kairo so izbruhnili spopadi med demonstranti in policijo. Življenje sta izgubila dva človeka, devet ljudi je ranjenih. Ljudje so odšli na ulice, potem ko je sodišče nekdanjega egiptovskega voditelja Hosnija Mubaraka oprostilo obtožb sodelovanja pri umoru protestnikov leta 2011.
RAJOY V BARCELONI
Španski premier Mariano Rajoy je prvič po simboličnem glasovanju o samostojnosti obiskal Katalonijo. V Barceloni je dejal, da ne bo dovolil izpodbijanja narodne enotnosti. Je pa v nedavnem govoru pred španskim parlamentom izrazil pripravljenost na dialog s tamkajšnjimi oblastmi.
DESIGNACION CON ESPERANZAS
El premier Miro Cerar eligió finalmente su candidato para el ministerio de economía. Se trata de un prestigioso ejecutivo, exitoso en la dirección de empresas. Zdravko Pocivalsek se presentó este martes ante la comisión del parlamento, para ser interrogado y, posteriormente, aprobado por el parlamento en pleno. Lo espera un trabajo difícil, ya que la economía eslovena es muy deficitaria. Abre esperanzas un leve crecimiento, superior al esperado. Pocivalsek cuenta con la simpatía de las cámaras empresariales, por lo cual despierta variadas esperanzas. También fue bien aceptado por otros partidos de la coalición y no despertó críticas en la oposición. (Pág. 1)
CRISTO REY
El último domingo del año litúrgico es consagrado al la fiesta del Cristo Rey. Con tal motivo tuvo lugar en la iglesia eslovena de Marija Pomagaj un acto litúrgico. Primeramente se llevo a cabo una hora de oración, seguida de la santa misa, oficiada por mons. Jorge Rode. Se llevó a cabo, finalmente, la inhumación de las cenizas de los difuntos sacerdotes de la colectividad, Janez Kalan, Gregor Mali y el Dr. Alojzij Starc. Tres oradoras destacaron sus virtudes, puestas al servicio de la pastoral entre los inmigrantes eslovenos en la Argentina. Participaron numerosos fieles y acompañó en música y canto el coro esloveno de Pristava. (Pág. 3)
FIESTA DEL CANTO
El coro esloveno de Mendoza, que dirige el maestro Diego Bosquet, viajó hasta Río Cuarto, invitado por los eslovenos residentes en esa ciudad. Tras una cálida bienvenida realizó un concierto con obras de autores eslovenos y argentinos. Conocida su tradición de cariño a la música y calidad en la interpretación, cosechó una calurosa adhesión. También cantó en la misa dominical, que reunió a los eslovenos y numeroso público de la zona. Por parte de los anfitriones cantó también la Cantoría San Ignacio. El encuentro fortaleció los lazos y la amistad entre los integrantes de ambos coros. (Pág. 3)
20 AÑOS DE "ABC" EN BARILOCHE
El curso de idioma y cultura eslovena para niños que no traen el lenguaje desde el hogar ya cumplió 20 años en San Carlos de Bariloche. Fue creado por la señora María Eiletz, que vio la necesidad de acercar la palabra y la cultura eslovena a esos niños. A lo largo de estos años pasaron por sus aulas 54 alumnos, acompañados por 15 docentes. El curso, originalmente de nivel primario, se amplió luego a la secundaria. La fiesta contó con números de música, recitados, saludos y la actuación del cuarteto Lipa, interpretando canciones eslovenas. No faltaron proyecciones de fotos de estos 20 años. Hubo bailes folclóricos, interpretados por el conjunto Lastovka. Un cálido saludo a los esforzados maestros y alumnos, que cultivan sus raíces eslovenas a orillas del Nahuel Huapi. (Pág. 4)
VISITA SOLIDARIA Y ESPIRITUAL
Los estudiantes del tercer año de los cursos de cultura eslovena a nivel secundario, visitaron el pasado sábado 5 de octubre el cottolengo de Don Orione en Claypole. Llevaron ropa y alimentos, pero especialmente su tiempo y alegría, que compartieron con los enfermos y disminuidos allí alojados. Fue una profunda experiencia de vida y amor cristiano, que les llegó al fondo del corazón. Por la tarde viajaron hasta Florencio Varela, para visitar las instalaciones del la comunidad de Schoenstatt. Allí admiraron los hermosos jardines y la imponente basílica. Finalmente participaron de la santa misa, oficiada por el padre Francisco Cukjati en la pequeña capilla, tan característica de todos los centros de la orden. Regresaron a sus casas transformados por la enriquecedora experiencia. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin in Jože Horn, Metka Mizerit, Božidar Bajuk, Terezka Žužek, Marjana Štrfiček in Mirjam Oblak. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
no sobote
a4/2stím
sabor tropeo
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
PETEK, 5. decembra:
V	Hladnikovem domu prihod sv. Miklavža ob 20. uri.
SOBOTA, 6. decembra:
Zaključna prireditev v Jegličevi šoli - ABC po slovensko ob 9,30 uri.
Zaključna prireditev v Slomškovi šoli ob 18,30 uri.
Zaključna prireditev v Prešernovi šoli ob 19. uri.
Zaključna prireditev v Rožmanovi šoli ob 19,30 uri, igra Obtoženi volk.
NEDELJA, 7. decembra:
Zaključna prireditev v Baragovi šoli ob 9. uri.
V	Hladnikovem domu člansko kosilo, s počastitvijo jubilantov in sprejemom novih članov.
Na Naši domačiji otvoritev poletne sezone ob 13. uri.
PONEDELJEK, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo.
S.K.A. prireja razstavo v Slovenski hiši ob 11. do 12.
uri.
SOBOTA, 13. decembra:
Ponovitev igre Jez na Pristavi.
Taller Lavalle prireja božični sejem od 15. do 20. ure.
NEDELJA, 14. decembra:
Taller Lavalle prireja božični sejem od 15. do 20. ure.
Zaključna prireditev v Jurčičevi šoli po sv. maši.
PONEDELJEK, 15. decembra:
Sestanek staršev šolske kolonije ob 19,30 uri v Slomškovem domu.
ČETRTEK, 18. decembra:
Z.S.M.Ž. San Martina vabi na božični sestanek v Domu ob 16. uri. Pripravila ga bo ga. Marta Jenko Skulj.
Od 18. decembra do 20. decembra: taborjenje ministrantov v Glew.
NEDELJA, 21. decembra:
Zlata maša č. g. Franceta Urbanija ob 10. uri v cerkvi Marije Pomagaj.
Duhovna obnova za žene in može v Slovenski hiši.
Božični koncert zbora San Martina ob 18. uri v sanmartinski stolnici.
PONEDELJEK, 22. decembra:
XX božični meditirani koncert Luke Debevec Mayer in glasbeni prijatelji ob 20,30 uri v moronski stolnici.
SREDA, 24. decembra:
Božična polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
OSEBNE NOVICE
Nov diplomant
V soboto 29. Novembra je na univerzi La Matanza diplomiral Luka Kenda in postal inženir informatike. Čestitamo in želimo mnogo uspehov! Smrt
Ramos Mejii je umrla Polonca Kocmur roj. Maček (87); v Hurlinghamu Marija Kralj roj. Lampret (87); v Olivosu Vital Jobst (88); v Mendozi Anica Ovčjak roj. Žumer (75). Naj počivajo v miru!
ŠOLSKA KOLONIJA januar 2015
Sestanek voditeljice Kolonije s starši bo v ponedeljek, 15. decembra ob 19,30 uri v Slomškovem domu. Bo tudi zadnja priložnost za poravnavo računov.
Podjetniki, profesionalci, rojaki Bližajo se božični in novoletni prazniki. Gotovo želite poslati
PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost. Stopite v stik z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Po telefonu: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421
XX. BOŽIČNI MEDITIRANI KONCERT
Že dvajsetič obhajamo tradicionalno božično vigilijo Vabi:
Luka Debevec Mayer in glasbeni prijatelji.
V stolnici Brezmadežnega Spočetja v Moronu. Ponedeljek, 22. decembra 2014 ob 20.30 uri. Vstop prost. - Zaželeni prostovoljni prispevki.
ZMAGA VASILIJA ŽBOGARJA
Slovenski jadralec Vasilij Žbogar (foto) je zmagal na finalu svetovnega pokala v razredu finn v AbuDabiju. V zadnjem plovu je prišel v cilj kot drugi, kar je bilo dovolj za prepričljivo zmago.
Žbogar je z odličnim jadranjem skozi celotni finale svetovnega pokala v jadranju, ki se letos odvija prvič, pokazal, da je šampion, ki največ pokaže na najpomembnejših tekmah.
Vasilij Žbogar
VIOLE MORAJO PREMAGATI SCHALKE
Nogometaši Maribora so v 5. krogu lige prvakov (skupina G) v gosteh izgubili proti Sportingu iz Lizbone z 1:3. Zadnjo tekmo skupinskega dela bodo Mariborčani odigrali 10. decembra, ko bodo v Ljudskem vrtu gostili Schalke iz Gelsenkirchna. Na tej tekmi morajo zmagati, če želijo tekmovanje nadaljevati v evropski ligi.
PRVAKINJA TAEKOWONDOJA
Slovenska olimpijka v taekwondoju Franka Anic (foto) je dosegla nov mednarodni uspeh. Na mednarodnem prven-
stvu Turčije v Antalyi je v kategoriji do 69 kilogramov premagala vse tekmice in se veselila prve letošnje zmage v svetovnem pokalu; pred tem je bila na prvenstvih Avstrije in Hrvaške dvakrat druga.
KREGAR NA HAVAJIH
Slovenski triatlonec Miro Kregar je na svetovnem prvenstvu v ultramaratonu na Havajih osvojil skupno četrto mesto. S tem je moral lansko krono prepustiti sedemnajst let mlajšemu Nemcu Tobiasu Winnemoellerju. Za dvainpetdesetletne-gaKregarja je bil to deveti ultraman na Havajih; enkrat je zmagal (2013), trikrat je bil drugi in dvakrat tretji. Kregar je v zadnji preizkušnji, teku na 84 kilometrov, osvojil prvo mesto, vendar si je na desetih kilometrih plavanja in 421 kilometrih kolesarjenja nabral previsok zaostanek za najhitrejšimi. Tako je zadnji dan napredoval za dve mesti, uvrstitev na stopničke pa je za las zgrešil.
PADEC Z LESTVICE
Slovenska nogometna reprezentanca je doživela padec na lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA), s 36. je nazadovala na 45. mesto.
Franka Anic
Plečnikov stadion
Agencija za okolje je z odločbo zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja za projekt Bežigrajskega športnega parka oziroma obnovo Plečnikovega stadiona.
Na agenciji so za STA pojasnili, da so odločbo izdali 27. novembra, razlog za zavrnitev pa so po njihovih pojasnilih visoko presežene mejne vrednosti kazalnikov hrupa med gradnjo.
Na agenciji so zapisali, da nameravani poseg ni skladen s predpisi o varstvu okolja, natančneje z uredbo o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju. »Investitorju s predloženim poročilom o vplivih na okolje, ki ga je v postopku sam predložil, ni uspelo izkazati, da bodo emisije hrupa med gradnjo pod mejnimi vrednostmi,« so pojasnili in dodali, da bi presežene mejne vrednosti hrupa prizadele območja oziroma naselja, ki spadajo v eno najvišjih varstvenih območij pred hrupom.
Družba Bežigrajski športni park (BŠP) je okoljevarstveno soglasje za omenjeni projekt prvič dobila maja 2012. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je novembra istega leta soglasje
po pritožbi predstavnikov koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih hiš odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje agenciji za okolje (Arso). Arso je v ponovnem postopku zavrnil zahtevek BŠP za izdajo soglasja, vendar je pristojno ministrstvo junija letos odločbo agencije, s katero so zavrnili izdajo soglasja, odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Ljubljanski mestni svetniki bodo na seji prihodnji ponedeljek odločali o ponovnem podaljšanju pogodbe družbe Bežigrajski športni park, ki so jo ustanovili ljubljanska občina, GSA, poslovno svetovanje in Olimpijski komite Slovenije z namenom obnove Plečnikovega stadiona. Pogodbo vsako leto podaljšujejo, ker družba BŠP še ni dobila gradbenega dovoljenja. Lani so rok za realizacijo projekta podaljšali do 3. oktobra letos, tokrat pa ponovno predlagajo enoletno podaljšanje. V gradivo za sejo mestnega sveta so zapisali, da se lahko z veliko gotovostjo trdi, da bodo do takrat za projekt gradnje BŠP pridobili še manjkajoči gradbeni dovoljenji.
Neskončno vdana v Božjo previdnost, je po dolgi bolezni odšla naša ljuba mama, tašča, babi, prababi
Polonca Kocmur, roj. Maček
*13. 3. 1927 - +26. 11. 2014
Žalujoči:
hčerka Marjana z družino;
sinovi Darko, Boštjan, Jaka, Andrej in Jani z družinami; sestra Pavči in nečaki ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Ljubljana, Unec