Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 25. novembra 2020. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 10 I 28. oktober 2020 6 Izziv šole je vzgojiti mlade, ki bodo znali razmišljati s svojo glavo 7 Prepričan, da bomo iz te krize stopili kot zmagovalci 16 Modna revija srčnih ustvarjalk 25 »Seksapil in ženstvenost pogosto povezujejo z zlobo. To ni najbolj pozitivno sporočilo, se vam ne zdi?« Drugič epidemija, prvič prepoved gibanja K. R. braževanja na daljavo, ki zna po počitnicah ta teden doleteti tudi otroke od 1. do vključno 5. razreda. Razen za nujne potrebe je ta teden zaprla tudi vrtce. Pogrebi in obiski pokopališč so dovoljeni v skupini do največ šest oseb ob upoštevanju priporočil NIJZ. Skupina več kot šest oseb je mogoča le, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva. T. T. Vlada je ponovno vzpostavila klicni center za informacije o novem koronavirusu, o ukrepih za zajezitev širjenja okužb ter odpravljanje posledic epidemije. Pokličete lahko od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro po telefonu 080 14 04. Za klice iz tujine je na voljo številka +386 1 478 7550. Zdaj je čas za NAŠ boj proti virusu! LUCIJA KOLAR Ali ste vedeli, da je v rožnatem oktobru, ki je generalno posvečen raku dojk in je hkrati tudi mesec požarne varnosti, skoraj vsak (drugi) dan ali teden namenjen vsaj kakšnemu posebnemu področju? Prvi oktober vodi po številu vsebin, ki jim je posvečen. Je svetovni dan starejših, vegetarijanstva, glasbe, arhitekture in habitata. Drugi oktober je svetovni dan nenasilja. Tretji oktober je svetovni dan otroka, prvi teden oktobra je svetovni teden otroka. Četrti oktober je svetovni dan varstva živali, teden od 4. do 10. oktobra pa svetovni teden vesolja. Peti oktober je svetovni dan učiteljev, 6. oktober svetovni dan bivalnega okolja, 9. oktober svetovni dan pošte, 10. oktober svetovni dan duševnega zdravja, 11. oktober svetovni dan boja proti bolečini, 12. oktober svetovni dan revmatskih bolezni, 14. oktober svetovni dan standardizacije in letos tudi mednarodni dan preprečevanja naravnih nesreč, 15. oktober pa svetovni dan hoje in hkrati kmetic. Že dan kasneje, 16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane in svetovni dan hrbteničnih bolezni ter okvar, 17. oktober je hkrati svetovni dan boja proti revščini in svetovni dan travme. Svetovni dan osteoporoze in statistik imata svoj dan 20. oktobra, svetovni dan OZN pa je 24. oktober. Svetovni dan psoriaze (luskavice) je 29. oktober, 31. oktober pa svetovni dan varčevanja. Od 24. do 30. oktobra obeležujemo svetovni teden oboroževanja. V Sloveniji obeležujemo 25. Mesec požarne varnosti v senci epidemije T. Tavčar Aktivnosti gasilcev so v mesecu požarne varnosti zaradi znane situacije zelo okrnjene. A nekaj jih je vendarle bilo. Gasilci PGD Braslovče so 21. oktobra z vozilom obiskali otroke v vrtcu Braslovče in jim ob strogem upoštevanju omejitev prikazali delček svojega dela. Čeprav otroci letos niso mogli obi- skati gasilskega doma in preizkusiti gasilskih veščin, so bili veseli, da so znova videli gasilce v njihovi opremi in še posebej njihovo novo gasilsko avtocisterno, ki so jo kupili letos. Letošnja osrednja tema meseca varstva pred požari, ki poteka pod geslom Kdor za požarno varnost poskrbi, je v prostem času brez skrbi. Najmlajši iz vrtca Braslovče so se oktobra naučili tudi nekaj o požarni varnosti. Dom je, kjer se počutimo varne Maske je mogoče kupiti v TIC Žalec na Šlandrovem trgu v Ekomuzeju hmeljarstva in Maske je pivovarstva Slovenije. mogoče kupiti v TIC Žalec na Šlandrovem trgu Info: 710 04 34, v Ekomuzeju hmeljarstva in 571 80 21 pivovarstva Slovenije. Avtomatska garažna vrata od 850 € * Vhodna vrata brez obsvetlobe od 1.272 € * * Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2020. Hörmann Slovenija, d.o.o. Petrovče T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 TZ-AZ-EP2020-110x60mm-NEW-HOR-SL.indd 1 www.hormann.si info@hormann.si Vsem našim obiskovalcem želimo, da ostanejo zdravi. Info: 710 04 34, 571 80 21 Vsem našim obiskovalcem želimo, da ostanejo zdravi. 21/10/2020 11:13 oktobra tudi dan suverenosti in 31. oktobra praznik reformacije, ki je dela prost dan. Če ste tole naštevanje prebrali do konca, verjamem, da sem vsaj za dve minuti preusmerila pozornost z edine teme, ki ji te dni posvečamo pozornost vsi, z epidemije, ki nam je minule dni vsak dan prinesla kakšno novo omejitev. Ne, nisem hotela razvrednotiti teže epidemije in grožnje naraščajočega števila okužb. Želela sem vas spomniti na vaše duševno zdravje in na duševno zdravje vseh prebivalcev Slovenije, ki mu je posvečen 10. oktober. V masi vseh posebnih dni in gosto- mo se vseh zapovedanih pravil. Postorimo vse, kar je v naši moči, da širjenje virusa ustavimo. Bodimo solidarni s sočlovekom in pomagajmo tistim, ki so ponovno v prvih bojnih vrstah. Poskusimo najti dobre stvari in pozitivne ljudi, mi vam jih ponujamo na naslednjih straneh Utripa Savinjske doline. Spodbudili nas bodo, da se premaknemo v pozitivno. Tako je na primer rojakinja Tina Gorenjak v pogovoru za naš časopis povedala: »To leto me ves čas spremlja dobro znana misel: Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko Če kdaj, vzemimo zdaj svojo usodo in zdravje v svoje roke. Držimo se vseh zapovedanih pravil, postorimo vse, kar je v naši moči, da širjenje virusa ustavimo. Bodimo solidarni s sočlovekom in pomagajmo tistim, ki so ponovno v prvih bojnih vrstah. te korona skrbi smo namreč pozabili, da ob psihozi negativnih informacij in vsak dan novih omejitev naše svobode ogrožamo svoje zdravje predvsem s tem, ko zgolj bentimo zaradi slabega in neusklajenega komuniciranja, ko moraliziramo o potrebnosti in nepotrebnosti ukrepov, ko iščemo ozadja in ospredja. Konec. Zdaj ni časa za to, čas bo, ko premagamo korono. Dejstvo je, da so mnogi najbolj poklicani v državi slab zgled, ker se mnogokrat ne držijo lastnih pravil. A ne obnašajmo se kot majhni otroci! Vzemimo zdaj svojo usodo in zdravje v svoje roke. Drži- spremenim in modrost, da razlikujem med obojim.« Poveljnik Civilne zaščite Občine Braslovče, prostovoljni gasilec in poklicni reševalec Rok Ušen pa verjame: »Po naravi sem optimist in prepričan sem, da bomo iz te krize stopili kot zmagovalci.« Mnogi naši preminuli, ki se jih te dni morda raje spomnimo v srcu, kot da se zanje izpostavljamo na pokopališčih, bi gotovo pričakovali od nas, da se borimo, da živimo naprej v duhu dobre energije in brezpogojne borbe za zmago nad virusom korone in še hujšim virusom duše. Brez skrbi, ko zmagamo, bo čas tudi za slavja in poračune. HITRO, HITRO, KAKOVOSTNO K AKOVOSTNO KA IN IN UGODNO! UGODNO! Vzdrževanje in obnova objektov, barvanje fasad, napuščev, pleskanje, zunanja ureditev, elektro dela ... Infomkteh@gmail.com, tel. 069 996 185 Naročnik: Edicom, d.o.o. Prijateljeva 12, Šentjur V oktobru je drugi val epidemije koronavirusa (covida-19) dobil rekordne razsežnosti, zato je vlada z 19. oktobrom za 30 dni razglasila epidemijo in celo prepovedala gibanje na prostem med 21. in 6. uro. Od včeraj je ponovno omejeno gibanje na občine z izjemami kot spomladi. Obrazne zaščitne maske so postale obvezne tudi na prostem. V spodnjesavinjskih občinah prav tako raste število okuženih. Vlada je prepovedala zbiranje več kot šest ljudi na območju celotne države. Prepovedala je tudi izvajanje številnih storitvenih dejavnosti, ponovno je zaprla turistične in gostinske lokale, kozmetične in frizerske salone, zaprla je kulturne in športne ustanove ter druge. Že teden pred počitnicami so vzpostavili za osnovnošolske otroke od 6. do 9. razreda in srednješolce sistem izo- občInA ŽALEC 2 ŠT. 10 I oktober 2020 Mestna skupnost v ekomuzeju Epidemija odnesla številne prireditve T. Tavčar Podelili so tudi pet priznanj mestne skupnosti. Žalec se v zapisih prvič omenja leta 1182 kot Sachsenfeld. Za mesto so ga razglasili 29. septembra 1964. Ta dan je postal praznik Mestne skupnosti Žalec. Vsako leto se mu poklonijo s slovesnostjo. Tudi letos je bilo tako. Dogodek v ekomuzeju v Žalcu je bil prilagojen ukrepom, ki nam jih narekuje koronavirus, a zato nič manj svečan. Predsednik Mestne skupnosti Žalec Rado Gašparič je na začetku predstavil delo od zadnjega praznovanja do danes, razkril pa je tudi načrte za leto, ki je pred nami. »Dokončali bomo sanacijo neustreznih klančin za invalide, kar smo načrtovali skupaj z Medobčinskim društvom invalidov in s tem zagotovili, da se bo Žalec še naprej ponašal z nazivom »invalidom prijazna občina«. Poskrbeli bomo za novoletno okrasitev mesta Žalec in vasi Ložnica, organizirali in izvedli bomo srečanje s starejšimi občani Žalca in Ložnice, če nam bodo razmere to dopuščale, izvajali bomo zimsko službo, sanirali poškodovane pločnike, ceste in parkirišča. Z veseljem bomo prisluhnili problemom, pobudam, kritikam in predlogom občank in občanov in jim skušali pomagati, kolikor bo v naši moči. Skupaj zmoremo več in bolje. Skupaj bomo ustvarjali ljudem prijazno mestno skupnost, ki bo vabila in zadržala. Stremimo namreč k višji kakovosti življenja in prijazni ravni bivanja,« je ob koncu dejal predsednik MS Žalec Rado Gašparič. L. K. Zaradi spremenjenih razmer je ZKŠT Žalec prilagodil organizacijo poslovanja. Letošnji dobitniki priznanja s predsednikom MS Žalec Radom Gašparšičem Gašparič je v nadaljevanju podelil tudi pet priznanj Mestne skupnosti Žalec, ki so jih prejeli: Savinjska televizija za kakovostno informiranje občanov o dogodkih in dejavnostih na območju Mestne skupnosti Žalec, Jože Lešnik za dolgoletno vsestransko aktivnost v Vaški skupnosti Ložnica, Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec ob 20. obletnici uspešnega delovanja na področju številnih dejavnosti izobraževanja starejših, Bojana Zupanc za uspešno in predano dolgoletno delo v Združenju borcev za vrednote NOB Krajevne organizacije Žalec ter Atletsko društvo Savinjčan za delo z mladimi atleti in organizacijo ter izved- bo tekmovanj za različne starostne skupine. Slovesnost, ki jo je vodila Jolanda Železnik, je z igranjem na kitaro, pod mentorstvom prof. Maruše Mirnik, popestrila Lana Oblak, učenka 7. razreda Glasbene šole Risto Savin Žalec. V imenu Občine Žalec je nagrajencem čestital in zbrane nagovoril podžupan Roman Virant. Ob upoštevanju priporočil, ki varujejo nas in naše zdravje, so zbrani Mestni skupnosti Žalec tudi nazdravili. Sicer na daleč, a vsi z isto željo, da bi Mestna skupnost Žalec še naprej krepila svoj ugled in stopala po poti najbolj razvitih lokalnih skupnosti. Obnovljeni stari spomeniki L. K. T. T. Obnova je stala skoraj 20 tisoč evrov, dela pa je opravil akademski kipar in magister restavriranja in konserviranja Gregor Podkrižnik. je Občina Žalec zagotovila dobrih 51 odstotkov, nekaj manj kot 49 odstotkov sredstev pa Ministrstvo za kulturo RS v okviru javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine v letih 2019–2020. Zavod za kulturo, šport in turizem je zaradi epidemije koronavirusa letos zabeležil precejšen upad prometa in posledično uvedel tudi organizacijske spremembe, saj so bile zaradi različnih omejitev manj časa odprte turistične in kulturne ustanove (fontana, ekomuzej, Dom II. slovenskega tabora, Savinova hiša in TIC, Ponirkova postojanka na Ribniku Vrbje …), s katerimi upravlja, ob tem pa je bilo precej manj tudi prireditev. Fontana piv Zeleno zlato je na primer svoja vrata odprla dva meseca kasneje, zaprla pa jih je že 16. oktobra, torej 14 dni prej zaradi novega vala okužb. O tem je direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar povedal: »Žal je ZKŠT Žalec tako kot mnogo drugih sorodnih zavodov širom sveta zaradi vseh posledic covida-19 spomladi stopil v obdobje strmega padca tržnih dejavnosti in posledično precej manjših prihodkov s tega naslova. Skladno z novim občinskim odlokom, ki uvaja enovitost zavoda in tako racionalizira samo poslovanje, smo sprejeli tudi novo sistemizacijo delovnih mest, pri tem pa ukinili skupaj šest zasedenih delovnih mest, od tega dva zaposlena ostajana na zavodu na drugih delovnih mestih. Preprosto smo se morali prilagoditi novim razmeram, delo pa bo prerazporejeno med ostale zaposlene. Ekomuzej, ki je trenutno zaradi ukrepov epidemije zaprt, bo tako odprt od torka do sobote med 10. in 14. uro, tako kot prej pa bo za najavljene skupine odprt tudi izven tega delovnega časa. Reorganizacija zavoda bo zaključena tudi z združitvijo dveh delovnih mest v enega, pri tem pa bomo lahko uporabili mehke pristope, saj se sodelavki upokojita. Navkljub težki situaciji smo izpeljali mnogo prireditev na vseh naših lokacijah, tudi narodnozabavni abonma iz pretekle sezone – v enem dnevu smo ga izvedli kar trikrat, saj smo lahko v času priprave koncerta v dvorano sprejeli le 137 obiskovalcev, 281 sedežev pa je moralo ostati praznih. Vsi upamo v čim hitrejše okrevanja turizma, ki ga je poleg kulture in športa covid najbolj prizadel, do takrat pa bomo dali vse od sebe, da bi izjemno težavno obdobje preživeli in iz njega izšli še močnejši.« Zadnji dan obratovanja fontane je bil torej letos že v petek, 16. oktobra, brez zaključne prireditve, kot smo je bili vajeni. »Ker se je peta sezona zaradi epidemije tudi začela kasneje, je fontana s Trgovino Zeleno zlato na žalski tržnici obratovala dva meseca manj kot sicer. Ne glede na vse udarce, ki jih je turizem prejel v tem letu, smo z obiskom zadovoljni, a vseeno upamo, da se bo situacija v doglednem času normalizirala,« je povedal mag. Boštjan Štrajhar in dodal, da je Ponirkova postojanka ob idiličnem Ribniku Vrbje zaradi druge razglasitve epidemije zaprla svoja vrata tako kot ostali gostinski obrati 17. oktobra. »Takoj ko bodo ukrepi omogočali, bo tudi Ponirkova postojanka ponujala gostinske storitve.« V skladu z najnovejšimi ukrepi so zaprte tudi vse ostale enote ZKŠT, Trgovina Zeleno zlato na tržnici, ekomuzej, TIC in Savinov likovni salon. Tudi uredništvo Utripa Savinjske doline je zaenkrat za osebne obiske zaprto, za informacije pa sta na voljo e-naslov: utrip@ zkst-zalec.si in telefon: 712 12 80. »Športni center Žalec je v skladu s priporočili NIJZ na voljo občanom po ustaljeni praksi. Na njem lahko poteka individualna rekreativna dejavnost ob upoštevanju priporočenih ukrepov. Vadba za organizirane skupine in uporaba pomožnih objektov nista mogoča,« je še povedal mag. Boštjan Štrajhar. Na ZKŠT Žalec so se odločili, da bodo glede na aktualne omejitve dostopa podaljšali tudi rok za vračilo abonentskih vstopnic. Žalski nogomet praznuje stoletnico L. K. Obnovljeni kipi bodo lahko kljubovali času naslednjih 250 let. Sredi oktobra so zaključili s konservatorsko-restavratorskimi deli na mogočnih, 250 let starih baročnih kipih Samsona in Herkula pred vhodom v Dvorec Novo Celje. Kamnita kipa sta sicer delo štajerskega baročnega kiparja Veita Königerja in sta nastala v drugi polovici 18. stoletja. Figuri sta bili potrebni temeljite obnove zaradi starosti (okrog 250 let) in mehanskih poškodb. Restavrator Gregor Podkrižnik je pričel z restavriranjem že 22. julija 2019. Najprej je opravil mehansko in kemijsko čiščenje kipov in podstavkov. Sledila so restavratorska dela na podstavkih, odstranjevanje neustreznih plomb, demolacij in žele- znih spon ter vgradnja novih nerjavečih spon in sider. Restavratorska dela na kipih so se nadaljevala v letu 2020. Odstranjene so bile neustrezne plombe in demolacije na kipih ter železna sidra in armature. Sledilo je utrjevanje kipov ter izvedba modelacij na njih. Opravljena je bila tonska uskladitev novih in originalnih površin. Na celotno površino kipov in podstavkov je bila nanešena hidrofobna zaščita za kamen. Vsa dela so potekala pod nadzorom Matije Plevnika, odgovornega konservatorja celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Vrednost izvedenih konservatorsko-restavratorskih del je nekaj manj kot 20 tisoč evrov, pri čemer Nogometni klub Žalec letos praznuje 100. obletnico svojega delovanja. Zaradi epidemije načrtovanega večjega dogodka v počastitev jubileja niso pripravili, so pa v žalski knjižnici postavili razstavo o razvoju kluba skozi desetletja. Leta 1920 je bil pod okriljem Sokolskega društva Žalec ustanovljen Nogometni klub Slavija Žalec. Glavna pobudnika za ustanovitev sta bila Dolfi Štajner in Jože Kainz. Med letoma 1920 in 1940 so nogometaši Slavije dosegli lepe uspehe v takratni Nogometni zvezi Ljubljana. Po vojni je bil ustanovljen Nogometni klub Partizan Žalec, ki ga je med letoma 1945 in 1955 uspešno vodil Pepi Senica. V šestdesetih letih je bil predsednik kluba Jože Grobelnik, ki bil je tudi dopisnik za časopise, uspešen nogometni in rokometni trener. Ob koncu sedemdesetih let je ekipa kadetov postala jesenski prvak v Koroški, Savinjski in Šaleški regiji. Tudi v začetku devetdesetih let so imeli v Žalcu uspešno nogometno ekipo, ki je nastopala v prvi državni Uspehe žalskih nogometašev je zapisal tudi časopis Utrip Savinjske doline. ligi. Zaradi prevelikih stroškov je ekipa kasneje prenehala z delom. Organizirana je bila tudi občinska liga za mladino v starosti do 15 let, ki je imela več lokalnih lig malega nogo- meta za članske kategorije in pogosta turnirska tekmovanja. Danes je poslanstvo kluba predvsem vzgoja otrok skozi nogometno igro in prenos športnih vrednot. občInA ŽALEC ŠT. 10 I oktober 2020 3 Lažne prijave stalnega ali začasnega prebivališča K. Rozman B. Plaznik Na območju UE Žalec ima stalno prebivališče prijavljenih nekaj manj kot 1300 tujcev, začasno prebivališče pa skoraj 1100 tujcev. Prednjačijo državljani tretjih držav (BiH, Kosova, Srbije). Pred dnevi so mediji poročali o problematiki navideznih prijav stalnih in začasnih prebivališč, zlasti tujcev. Kot je med drugim ugotovila Upravna enota Maribor, je bilo na naslovu enega stanovanja kar 157 prijavljenih oseb. Načelnica Upravne enote Žalec Simona Stanter pravi, da gre za problematiko neresničnih, neobstoječih, lažnih ali t. i. fiktivnih prijav, kar je samo po sebi nezakonito početje. Lažne oziroma fiktivne prijave stalnega ali začasnega prebivališča lahko spremljajo še druga, prav tako problematična, protipravna dejanja, od različnih poskusov prikrivanja dejstev do ponarejanja listin, kar so spet lahko pripravljalna ali že kar dokončana kazniva ravnanja. »Vse to ima določene posledice tudi v smislu oškodovanja javnega interesa in državnega proračuna s finančnimi malverzacijami, saj so s področjem prijav prebivališča povezane še različne upravne in druge pravne zadeve, pravice in dolžnosti, npr. od davkov do socialnih transferjev,« poudarja Simona Stanter. »Upravne enote smo na podlagi Zakona o prijavi prebivališča pristojne za vodenje postopkov s prijavami, kar zajema ugotavljanje stalnega in začasnega prebivališča ter preverjanje resničnosti prijav. V skladu z zakonom upravne enote ne smemo zavrniti prijave prebivališča osebi, ki izkazuje pravico bivati na določenem naslovu (npr. izkazano lastništvo, najemna pogodba, soglasje lastnika), tudi ko je na tem naslovu že prijavljenih večje število oseb. Če podvomimo o resničnosti prijave, smo dolžni uvesti postopek preverjanja resničnosti prijave prebivališča (več o tem v nadaljevanju). Zato že v uvodu pripominjam, da smo problematiko navideznih prijav na Upravni enoti Žalec zaznali že v preteklem obdobju. O tem smo redno poročali tudi v naših letnih poročilih. Za nas je torej primer Upravne enote Maribor, ki je bila pri problematiki prijav prebivališča v zadnjem času medijsko najbolj izpostavljena, le še potrditev naših prejšnjih ugotovitev in ocen, da gre za sistemski problem, ki ga ni moč reševati niti na ravni konkretnih postopkov niti po posameznih upravnih enotah.« Postopki v dveh fazah Postopki ugotavljanja prebivališč potekajo v dveh fazah. »Če uprav- na enota dvomi o resničnosti prebivanja osebe na določenem naslovu, začne predhodni postopek preverjanja. Osebo o tem pisno obvestimo. Z obvestilom še ni uveden postopek ugotavljanja prebivališča, ki bi imel kakršne koli posledice. Šele v nadaljevanju, če se oseba ne odzove in ne izpolni svoje prijavno-odjavne obveznosti, upravna enota uvede postopek ugotavljanja stalnega ali začasnega prebivališča. V postopku najprej z vabilom pozovemo stranko, da v zvezi s svojim prebivanjem na zapisnik poda svojo izjavo, v nadaljevanju pa zbiramo še druga dejstva in dokaze (npr. zaslišimo priče), ki so potrebni za odločitev v predmetnem postopku,« pojasnjuje načelnica žalske upravne enote. »Zadnji pridobljeni podatki Centralnega registra prebivalstva za območje Upravne enote Žalec kažejo, da imamo en izstopajoč naslov, kjer je trenutno stalno in začasno prijavljenih 75 oseb na 65 m².« Ko dajo osebe, za katere na upravni enoti preverjajo resničnost prijave prebivališča, na zapisnik izjavo, da prebivajo na določenem naslovu, upravna enota pred odločitvijo še zbere in preveri dokazila. V tem času pa osebe pogosto prijavijo prebivališče na drugem naslovu, pravi Simona Stanter. »V večini primerov gre za tujce, ki imajo v Republiki Sloveniji izdano enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Formalno so zaposleni pri slovenskem delodajalcu, delo pa opravljajo v tujini. To je za upravno enoto še dodatna potrditev, da oseba dejansko ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja. Primeri, o katerih od časa do časa poročajo celo tuji mediji, ko so ljudje fiktivno prijavljeni v Sloveniji, dejansko pa jih delodajalec napoti na delo v drugo državo, pri čemer so nekateri povrhu žrtve kršitev njihovih delavskih pravic, kažejo, kako se lahko prijave prebivališč prepletajo z vrsto drugih vprašanj.« Postopki ugotavljanja stalnega in začasnega prebivališča so vedno bolj zahtevni tudi zaradi neprimernega oz. nedostojnega, včasih celo žaljivega obnašanja prijaviteljev kot strank v postopku, ugotavlja Simona Stanter. »Do tega prihaja predvsem takrat, ko je postopek uveden kot posledica (zavestne) opustitve prijavno-odjavne obveznosti. Tako prijavitelji v vlogi stranke kot priče v postopku se na vabilo upravnega organa pogosto niti ne odzivajo.« Število pobud za ugotavljanje prebivališč se povečuje V obdobju zadnjih treh let, odkar je stopil v veljavo novi zakon o prijavi prebivališča, na Upravni enoti Žalec ugotavljajo, da se število obvestil in pobud za ugotavljanje prebivališč povečuje. »V letu 2017 smo prejeli 241 predlogov, leto kasneje 281, v letu 2019 pa 290. Na podlagi naših obvestil o obveznosti prijave prebivališča se odzove polovica strank. Za tiste, ki se ne odzovejo, na upravni enoti uvedemo postopek ugotavljanja prebivališča. V letu 2017 smo obravnavali 145 postopkov, leto kasneje 106, v letu 2019 pa 127. Trenutno obravnavamo 200 postopkov.« Celovit pregled prijav stalnega in začasnega bivališča po zadnjih podatkih Ministrstva za notranje zadeve kaže, da ima na območju UE Žalec stalno prebivališče prijavljenih nekaj manj kot 1300 tujcev, začasno prebivališče pa skoraj 1100 tujcev. Prednjačijo državljani tretjih držav (BiH, Kosova, Srbije). Upravna enota kot prekrškovni organ lahko posamezniku, ki krši prijavno-odjavno obveznost, izreče tudi globo v višini od 200 do 600 evrov. Načelnica Simona Stanter pojasnjuje: »V registru stalnega prebivalstva, ki ga vodimo oziroma vanj vnašamo določene podatke o prebivališčih, je z namenom preprečevanja t. i. fiktivnih prijav nameščena informacijska rešitev pregleda števila oseb oziroma prijav stalnih in/ali začasnih prebivališč na določenem naslovu. Register je povezan z evidencami Geodetske uprave Republike Slovenije, ki uradni osebi omogoča vpogled v velikost stanovanja na naslovu, kamor se oseba prijavlja. Upravne enote same nimamo Simona Stanter možnosti, da bi pridobile izpis oziroma podatke, koliko je (največ) prijavljenih v eni stanovanjski enoti oziroma podatke o stanovanjih oziroma naslovih, kjer je prijavljenih npr. več kot 20, 50 ali 100 oseb. Za te podatke zaprosimo pristojno službo na Ministrstvu za notranje zadeve. Zadnji pridobljeni podatki Centralnega registra prebivalstva za območje Upravne enote Žalec kažejo, da imamo en izstopajoč naslov, kjer je trenutno stalno in začasno prijavljenih 75 oseb na 65 m².« Pri ugotavljanju in obravnavi zadevne problematike seveda dosledno ravnajo v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi pri vodenju konkretnih postopkov s prijavami prebivališča. Sistemskega nadzora in naključnega sledenja osebam po prijavah prebivališča pa upravna enota ne more izvajati. Če med postopkom ugotovijo, da je na določenem naslovu prijavljenih več oseb, postopek poteka v skladu z veljavno zakonodajo in vključuje tudi lastnike objektov. Upravna enota kot prekrškovni organ lahko posamezniku, ki krši prijavno-odjavno obveznost, izreče tudi globo v višini od 200 do 600 evrov. Pri sumu tovrstnih kršitev zgledno sodelujejo s Policijsko postajo Žalec, je še povedala načelnica Simona Stanter in dodala: »V preteklosti smo v sodelovanju s policijo uvedli večje število postopkov ugotavljanja stalnih ali začasnih prebivališč za osebe, ki so bile prijavljene na naslovih z večjim številom prijavljenih oseb. Policija pa je ob ugotovitvah ponarejanja listin oz. dokazil o prijavi prebivališča že podala več ovadb zaradi storitve kaznivih dejanj overitve lažne vsebine.« Krožišče nared že konec novembra L. K. T. T. Žalski svetniki danes tudi o proračunu K. R. Župan Občine Žalec Janko Kos je za danes, 28. 10., sklical 14. redno sejo občinskega sveta. Zaradi ukrepov v zvezi s koronavirusom bo seja potekala v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec, na dnevnem redu pa sta med drugim tudi odloka o proračunih za leti 2021 in 2022 v prvi obravnavi. Po redni seji 1. julija letos so žalski svetniki imeli korespondenčne seje, in sicer 17. julija, 14.septembra in 29. septembra. Na drugi korespondenčni seji 17. julija so potrdili soglasje k statutu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, na tretji korespodenčni seji med drugim soglasje k statutu Mladinskega centra Žalec, na četrti pa so izdali predhodno mnenje k imenovanju mag. Gorazda Kozmusa za ravnatelja žalske glasbene šole. Tudi tokrat je bilo na dnevnem redu predhodno mnenje, in sicer za kandidate za direktorja Mladinskega centra Žalec. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja je predlagala pozitivno mnenje za vse tri predlagane kandidate, to pa so: Goran Bojčevski iz Celja, Tomaž Kozovinc iz Žalca in Mitja Matej Novak iz Rakovelj. V prvi in drugi obravnavi je bil na dnevnem redu odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Vrtci Občine Žalec ter odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Žalske lekarne. Pri obeh gre za jasno opredelitev, da je najemnina od oddaje stvarnega premoženja v najem prihodek proračuna ustanoviteljice, to je Občine Žalec, ki je lastnik premoženja. Župan je na dnevni red oktobrske redne seje uvrstil tudi prvo obravna- vo odlokov o proračunih Občine Žalec za leti 2021 in 2022, predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v prvi obravnavi), predlog odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Žalec (tudi v prvi obravnavi) ter predlog koncesijske pogodbe o izvajanju lokalne gospodarske javne službe za dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina na območju Občine Žalec. Na dnevnem redu je bila tudi informacija o analizi poslovanja gospodarstva na območju žalske občine in Spodnje Savinjske doline v letu 2019 ter poročili nadzornega odbora o porabi prejetih proračunskih sredstvih za Osnovno šolo Šempeter in Mladinski svet Žalec. To bo že četrto žalsko krožišče. Dela na križišču žalske obvoznice proti Arji vasi so se začela 12. avgusta, te dni pa je nova ureditev v obliki krožišča že dobila asfaltno prevleko. Poleg preureditve obstoječega trikrakega križišča v krožišče vključuje projekt tudi gradnjo kolesarske steze, ureditev odvodnjavanja, zaščito in prestavitev obstoječih komunal- nih vodov, ureditev prometne opreme in signalizacije ter cestne razsvetljave. Pogodbena vrednost del, ki jih v celoti financira Direkcija RS za infrastrukturo, znaša 627.454 evrov. Rok za dokončanje del je konec letošnjega leta, a glede na dinamiko del bo izvajalec, podjetje Tegar, dela opravil do konca novembra, so sporočili iz Direkcije RS za infrastrukturo. 4 občInE ŠT. 10 I oktober 2020 Športnika leta Hana in Nejc Tudi s sredstvi ekosklada T. Tavčar D. Naraglav Razglasitev športnika leta 2019, ki jo v Občini Prebold običajno spremljamo v začetku pomladi, so zaradi koronavirusa pripravili šele 7. oktobra. Hana Podbregar in Nejc Zorec sta športnika leta 2019. Del predstavnikov KK Prebold, ki je za uspehe v lanskem letu prejel tri pokale, članska ekipa pa je bila imenovana za Naj ekipo leta 2019 v Občini Prebold. Nekoliko skromnejšo prireditev brez kulturnega programa in pogostitve so pripravili pod nadstreškom društva upokojencev v preboldskem gaju. Športnika leta 2019 sta postala Hana Podbregar, članica Plavalnega kluba Neptun Celje, in Nejc Zorec, član Kluba borilnih veščin Fudoshin Gotovlje. Na prireditev so bili vabljeni le dobitniki priznanj, predstavniki občine, Športne zveze Prebold in društev, v katerih delujejo nagraje- ni športniki. Dogodek je povezovala Nejka Žehelj Golič, pokale pa sta jim podelila Klaudija Kač iz Občine Prebold in predsednik Športne zveze Prebold Bojan Jereb. Najvišji priznanji (kristalna pokala) za naj športnika leta 2019 sta prejela Hana Podbregar in Nejc Zorec. Šestnajstletna plavalka Hana Podbregar je kot članica Plavalnega kluba Neptun Celje dosegla že veliko izjemnih rezultatov, bila je tudi naj športnica leta 2017. Lani je na letnem državnem prvenstvu v kategoriji kadetinj osvojila naslov državne prvakinje v disciplinah 100 m prosto, 200 m prosto in 400 m prosto. Kot članica slovenske reprezentance s preplavanimi osebnimi rekordi je uspešno nastopila tudi na Olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM), ki je potekalo v Bakuju (Azerbajdžan). Karateist Nejc Zorec je kot član Kluba borilnih veščin Fudoshin dosegel vrhunske rezultate, saj je prinesel srebrno medaljo z Evropskega prvenstva za kadete in mladince v Grčiji. Na svetovnem prvenstvu v ju-jitsu za kadete (do 18 let) in mladince (do 21 let ) je v prestolnici Združenih arabskih emiratov v Abu Dhabiju v kategoriji borbe moški U18 do 66 kg. Nejc je tudi državni prvak v kategoriji U21. Pokal za naj ekipo 2019 je prejela članska ekipa Vrtine Palir Košarkarskega kluba Prebold 2014, ki je v tekmovalni sezoni 2018/2019 igrala v četrti slovenski košarkarski ligi in osvojila končno tretje mesto. Član ekipe Tim Rozman je na lestvici strelcev glede na povprečje točk na tekmo dosegel tretje mesto, prav tako tretji je bil na lestvici po skupnem številu doseženih točk. Člani so zelo uspešno začeli tudi naslednjo tekmovalno sezono 2019/2020. Do konca leta 2019 so nizali same zmage in tako nadaljevali tudi v letu 2020, ko so z enim samim porazom napredovali v tretjo slovensko košarkarsko ligo. Pokale za obetavne mlade športnike so prejeli: Liza Kramar, Neja Zorec, sestre (dve rokometašici in odbojkarica) Stela, Stina in Staša Jazbinšek, Svit Zagoričnik, Nejc Tevžič in Tin Nemec. Pokal za najobetavnejšega mladega športnika v Občini Prebold je prejel Lovro Golič, učenec 8. razreda OŠ Prebold, pokale za obetavne mlade ekipe so prejeli: NK Prebold U11, NK Prebold U13, KK Prebold 2014 – fantje U15, košarkarji OŠ Prebold – letnik 2006. Posebno priznanje sta prejela še: virtualni nogometaš Samuel Šabotić in nogometna ekipa ŠD Lokavc iz Sv. Lovrenca. Pokale za pomembne tekmovalne dosežke je prejelo še devet športnikov in trije športniki veterani. Gradnja prizidka k OŠ Braslovče Šestdeset parkirnih mest je že zgrajenih. Od avgusta poteka v Braslovčah gradnja prizidka k osnovni šoli, za katerega je Občina Braslovče pridobila 207.115 evrov nepovratnih sredstev ekosklada za energetsko učinkovite gradnje. Gradnja prizidka, ki je skupaj vredna 1.320.704 evrov, je za Občino Braslovče gotovo eden najpomembnejših projektov, tako z ekonomskega kot tudi z družbenega in socialnega vidika. Šola bo pridobila štiri nove učilnice, dvigalo, garderobe, nekaj kabinetov in dodatne toaletne prostore. Tri nove učilnice bo dobila tudi GŠ Risto Savin Žalec, ki jo v Braslovčah obiskuje več kot osemdeset otrok. V okvi- ru projekta sta predvideni še širitev jedilnice in zunanja ureditev. V sklopu investicije je izbrani izvajalec Remont že zgradil dodatno parkirišče v neposredni bližini šole s 60 parkirišči. Kot je povedal župan Tomaž Žohar, je zaradi del, ki so se začela v avgustu, do nadaljnjega spremenjen režim izvajanja pouka na OŠ Braslovče. Petošolci obeh oddelkov obiskujejo pouk na Gomilskem, razen v času pouka na daljavo, v prostorih župnišča. Staršem, osebju šole in seveda otrokom se župan zahvaljuje za hitro prilagoditev nastalim razmeram, za strpnost in razumevanje. Gradnja bo predvidoma končana v času zimskih počitnic. Cesta, križ in prireditveni prostor T. Tavčar Center Gomilskega eno samo gradbišče T. Tavčar Na Gomilskem v Občini Braslovče je v teku projekt celostne infra- Center Gomilskega v teh dneh strukturne ureditve, ki v prvi vrsti zajema izgradnjo fekalne in mete- orne kanalizacije s hkratno obnovo vodovoda, izvedbo telekomunikacijskih vodov oz. optičnega omrežja, električnega omrežja, javne razsvetljave in rekonstrukcijo cestišča z izgradnjo pločnika. V prvi fazi se dela izvajajo od mostu čez Bolsko pri nogometnem igrišču do križišča pri gostilni Gomlanka, v nadaljevanju pa sledijo še dela od križišča do Doma krajanov Gomilsko. Skozi naselje se bodo uredili pločniki za pešce. Križišče bo urejeno z rondojem in prehodi za pešce. Pri cerkvi pa bo urejeno parkirišče. Pogodbena vrednost del znaša 490.653 evrov z DDV. Dela izvaja podjetje Plima s podizvajalcem Peor. Z gradnjo, ki bo odvisna tudi od vremena, bodo v drugi fazi nadaljevali vse do Grajske vasi in v tretji fazi še skozi celotno naselje Gomilsko. Obnovljeno cesto so predali namenu: župan Jože Kužnik, predsednik KO Založe Sergej Zabukovnik, vodja projekta in NO Jože Grobelnik ter krajanka Erna Satler. V okviru praznika Občine Polzela so v Založah predali namenu odsek obnovljene ceste Založe–Podsevčnik, križ pri graščini Novi Klošter ter prireditveni prostor z brunarico Pri tajhtu. Predsednik Krajevnega odbora Založe Sergej Zabukovnik je ob odprtju poudaril, da je na videz majhna pridobitev za krajane velika. Posebej se je zahvalil Občini Polzela za velik finančni vložek in vsem ostalim, ki so pomagali po svojih močeh. Vrednost razširjene in na novo asfaltirane ceste v dolžini dveh kilometrov je 520 tisoč evrov, del sredstev pri tej investicija je primaknila država. Besede zahvale je izrekel tudi župan Občine Polzela. Odprtju ceste je sledil sprehod do novega prireditvenega prostora Pri tajhtu. Vse je blagoslovil župnik Mirko Škoflek, krajši kulturni program pa so pripravil: flavtistka Julija Zabukovnik, harmonikarka Nika Gračner in Matej Dušič. občInE ŠT. 10 I oktober 2020 Začasno dražje kosilo D. Naraglav Oktobrska seja preboldskega občinskega sveta je prinesla tudi poročilo nadzornega odbora o nadzoru zaključnega računa občine. Na zadnji, 17. redni seji, ki je tudi tokrat potekala v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Lovrenc, so svetniki med drugim razpravljali o sofinanciranju šolskega kosila do zaključka delne rekonstrukcije in dozidave OŠ Prebold. Glede sofinanciranja šolskega kosila v času do zaključka delne rekonstrukcije in dozidave OŠ Prebold je predsednik odbora za negospodarstvo Marjan Golavšek pojasnil, da se je zaradi delne rekonstrukcije in dozidave šole ter s tem povezane dobave kosila zunanjega ponudnika cena kosila povišala za 0,96 evra na kosilo. Odbor za negospodarstvo je predlagal, da bi polovico zvišanja cene, torej 0,48 evra, sofinancirala Občina Prebold. Mesečni prispevek občine bi tako do konca leta 2020, ko bo rekonstrukcija predvidoma zaključena, znašal približno 3.600 evrov. Ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej je pojasnil, da ima približno sto otrok brezplačno oziroma sofinancirano kosilo s strani ministrstva, zato se bo strošek Občine Prebold ustrezno zmanjšal. Na vprašanje Franca Škrabeja, zakaj ni bil za izvedbo storitve objavljen javni razpis, je ravnatelj povedal, da sta bila že v začetku le dva resnejša ponudnika, saj ostali ne morejo zagotoviti tolikšnega števila kosil. Glede na to, da izbrani ponudnik kuha in dostavlja kosila še nekaterim drugim šolam, pa meni, da so se upravičeno odločili zanj. Miha Fonda je povedal, da je bilo na svetu staršev že v lanskem šolskem letu dogovorjeno, da bo celotni dodatni strošek sofinancirala Občina Prebold, kar je bila stvar debate tudi na letošnjem svetu staršev. Ravnatelju OŠ Prebold je postavil vprašanje, kam se steka denar od prodaje stare kuhinje. Ravnatelj je pojasnil, da je bilo do sedaj pridobljenih približno štiri tisoč evrov in da so s tem zneskom dokupili nekaj opreme za razdelitev kosil, drugi del sredstev pa naj bi bil prihodek proračuna občine. Župan je dodal pojasnilo glede kalkulacije cene kosila. Šola bo do konca šolskega leta izračunala novo ceno kosila, ki bo veljavna v letu 2020, zaenkrat pa podatki kažejo, da bodo starši tudi vnaprej zaradi splošnega povišanja cen plačevali višjo ceno. Sprejeli so sklep o soglasju s sofinanciranjem kosila v višini 0,48 evra do zaključka delne rekonstrukcije in dozidave šole. Predsednica nadzornega odbora Petra Kobal Šorli je podala poročilo o nadzoru Zaključnega računa proračuna Občine Prebold za leto 2019. Nadzorni odbor je podal nekaj priporočil, ki naj jih občinska uprava upošteva pri svojem delu v prihodnje. Po predstavitvi poročila je potekala precej obširna razprava, svetnik Miha Fonda pa je ob tem še predlagal, naj se sprejme še dodaten sklep glede Odloka o merilih in kriterijih za sofinanciranje graditev lokalnih cest in javnih poti v Občini Prebold. Svetniki so nato sprejeli sklep, s katerim so naložili odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe in statutarno -pravno komisiji, da pregledata in uskladita skladnost Odloka o merilih in kriterijih za sofinanciranje graditve lokalnih cest in javnih poti v Občini Prebold. Svetniki so potrdili tudi ukinitev javnega dobra na zemljišču v Latkovi vasi, s čimer so omogočili prodajo obravnavanega zemljišča. Na seji so se nato seznanili s terminskim planom priprave Proračuna Občine Prebold za prihodnji dve leti. Na naslednji seji, ki bo 29. oktobra, bo predstavljen predlog proračuna za obe leti in opravljena splošna razprava, predlog pa posredovan v enomesečno javno razpravo. Na 19. redni seji, ki naj bi bila 17. decembra, bo druga obravnava in predlagan sprejem Proračuna Občine Prebold za leti 2021 in 2022. V zadnjem delu seje so svetniki dali pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju mag. Gorazda Kozmusa za ravnatelja Glasbene šole Risto Savin Žalec. Seja s tem še ni bila zaključena, saj se je nabrala vrsta vprašanj in pobud. Govorili so o čiščenju brežin ob Bolski, slabši dostopnosti do zdravnikov, pobudi in načinu praznovanja stoletnice Moškega pevskega zbora Prebold. Kar nekaj informacij pa je prinesla tudi zadnja točka, med drugim tudi to, da naj bi od. 2. novembra dalje Pošta Prebold delovala na drugi lokaciji. Precej besed pa se je nanašalo na ukrepe v zvezi covidom-9 in nošenjem mask. Rebalans predvideva nižjo zadolžitev T. Tavčar Na 13. redni seji so se svetniki Občine Braslovče zbrali v dvorani kulturnega doma ter obravnavali deset točk dnevnega reda, med njimi tudi predlog Odloka o rebalansu proračuna Občine Braslovče za letošnje leto. Rebalans je predstavil župan Tomaž Žohar. Poudaril je, da se bodo prihodki po rebalansu proračuna občine za leto 2020 znižali za 878.353 evrov, kar pomeni, da bodo znašali 5.100.183 evrov. Za 1.439.930 evrov pa se bodo znižali tudi odhodki in bodo znašali 6.178.935 evrov. Znižanje se nanaša na nižjo realizacijo projekta širitve OŠ Braslovče, izgra- dnje II. in III. faze primarne kanalizacije na Gomilskem in časovni zamik začetka izgradnje dveh projektov v leto 2021 – kanalizacije in vodovoda. V letu 2020 se bo Občina Braslovče pri poslovnih bankah zadolžila za skoraj 600 tisoč evrov manj, kot je bilo načrtovano februarja 2020. Razliko med načrtovanimi prihodki in odhodki bodo pokrili z ostankom sredstev leta 2019. S tem je proračun Občine Braslovče za leto 2020 uravnotežen. Svetniki na rebalans niso imeli pripomb in so ga potrdili. V nadaljevanju seje sta župan Tomaž Žohar in direktorica občinske uprave Natja Šketa Miser svetnike seznanila s predlogom Odloka o izdajanju in urejanju občinskega glasila v prvi obravnavi. Ker na predlog o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila ni bilo pripomb, so ga dali v petnajstdnevno javno obravnavo. Prav tako je občinski svet brez razprave v drugi obravnavi potrdil predlog Odloka o pokopališkem redu, ki prinaša za nekatere vrste grobov nekoliko višjo ceno najema. Ob koncu seje so sledili odgovori na pobude in vprašanja svetnikov ter aktualne informacije, ki jih je podal župan. Gre za izgradnjo pločnika v Parižljah, obnovo mostu čez Savinjo v Letušu, ureditev krožišča pri Anzlc v Rakovljah … Kljub koronavirusu svečano L. K. Podelili so priznanja Občine Polzela in za častnega občana imenovali Ernesta Obermayerja. Na predvečer praznika, ki ga Občina Polzela praznuje 2. oktobra, so, prilagojeno korona razmeram, pod šotorom na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji pripravili svečano akademijo. Slavnostni govornik župan Občine Polzela Jože Kužnik je povedal, kaj vse je bilo narejenega od zadnjega občinskega praznika, predstavil pa je tudi načrte za leto, ki je pred nami. Župan Jože Kužnik je podelil občinska priznanja. Županovo priznanje so prejeli: Marko Cizej za prispevek v mozaik turistične ponudbe v Občini Polzela, Dejan Glavnik za turistično ponudbo, ki jo ustvarja v idiličnem okolju Dobriča, in prof. dr. Alojz Ihan za izjemen prispevek k zajezitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19, saj svoje znanje in izkušnje s področja klinične mikrobiologije in imunologije širi med ljudi odločno, jasno, razumljivo in odmevno. Plakete Občine Polzela so prejeli: Jadralno društvo Maltezer za deset let aktivnega delovanja, izvajanja dobrodelnih akcij in uspešno razvijanje športne dejavnosti v občini, Vera Ožir za prizadevno delo na društvenem področju ter dobrodelno in humanitarno dejav- 5 Potrdili rebalans D. Naraglav Na 12. redni seji občinskega sveta, ki je potekala prvi oktobrski ponedeljek v sejni sobi občine, so taborski svetniki med drugim obravnavali poročilo o izvrševanju Proračuna Občine Tabor v prvem polletju 2020 in sprejeli Odlok o rebalansu proračuna Občine Tabor za leto 2020. Poročilo o izvrševanju proračuna je podala Mihaela Zupančič, vodja skupne občinske uprave občin Tabor in Vransko. Občina Tabor je v prvem polletju realizirala 832.120 evrov prihodkov, kar predstavlja 42,9-odstotno realizacijo in 722.224 evrov odhodkov, kar predstavlja 34,8-odstotno realizacijo veljavnega proračuna. Presežek prihodkov nad odhodki po bilanci prihodkov in odhodkov za prvo polletje znaša 109.896 evrov. Na podlagi polletne realizacije proračuna ocenjujejo, da se bo realizacija letnih prihodkov in drugih prejemkov proračuna ter odhodkov in drugih izdatkov gibala v okviru sprejetega proračuna. Glede rebalansa proračuna pa je Mihaela Zupančič povedala, da so pri njegovi sestavi upoštevali devetmesečno realizacijo in trenutno neplačane obveznosti ter potrebna sredstva za zagotovitev tekočega poslovanja do konca leta. V investicijski del so vključili projekte, za katere imajo podpisane pogodbe oz. tiste, ki se že izvajajo. Skupni odhodki in prihodki so ostali v okvirih sprejetega proračuna. Prihodki so načrtovani v višini 1.973.397 evrov, kar je za 31.766 evrov oziroma 1,6 odstotka več od sprejetega proračuna. Povečanje predstavljajo davčni prihodki zaradi dviga povprečnine in kapitalski prihodki zaradi prodaje stavbnih zemljišč v Ojstriški vasi. Največje zmanjšanje je na račun sredstev EU za projekt oskrbe s pitno vodo v Savinjski regiji, saj se načrtovana izgradnja prestavlja v naslednji dve leti, in na račun nedavčnih prihodkov oz. preveč planiranih najemnin. Odhodki so načrtovani v višini 2.082.206 evrov, kar je za 8.172 evrov oziroma 0,04 odstotka več od sprejetega proračuna. Največji delež povečanja predstavljajo investicijski odhodki (stroški rekonstrukcij, investicijskega vzdrževanja in projektne dokumentacije) ter investicijski transferi javnim zavodom. Zmanjšanje predstavljajo tekoči odhodki: izdatki za blago in storitve (planirane sanacije plazov), plače in drugi izdatki zaposlenim ter tekoči transferi, kot je npr. regresiranje prevozov. Pri zadolževanju je sprememba pri najemu in odplačilu dolgoročnega kredita, ki ga ni bilo potrebno najeti, najeli so le kratkoročni kredit. Po razpravi o obeh točkah so svetniki s sklepoma potrdili tako Poročilo o izvajanju Proračuna Občine Tabor v polletnem obdobju kot tudi sprejem Odloka o rebalansu proračuna za leto 2020. Poleg teh ključnih točk dnevnega reda je dal občinski svet soglasje k finančnemu in kadrovskemu načrtu OŠ Vransko-Tabor, katerega obrazložitev je podala ravnateljica Majda Pikl. V nadaljevanju seje so svetniki podali še svoje mnenje o kandidaturi za ravnateljico OŠ Vransko-Tabor in ravnatelja Glasbene šole Risto Savin Žalec. Oba predlagana kandidata, Majdo Pikl in Gorazda Kozmusa, so soglasno podprli. Prav tako so glede na priporočilo Zdravstvenega doma Celje soglašali s financiranjem stalnega spremljevalca otroka iz OE Vrtec Tabor zaradi zdravstvenih razlogov. V zadnjem delu seje so svetniki obravnavali še Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Tabor in ga dali v 30-dnevno javno obravnavo. Sejo so zaključili s sprejemom sklepa o dopolnitvi letnega načrta s stvarnim premoženjem Občine Tabor za leto 2020. Župan pa je svetnike seznanil še z nekaterimi realiziranimi in načrtovanimi nalogami in projekti. NOVI Č KE T. T., D. N. Obnova vodovoda Klovno Na Gomilskem (ob regionalni cesti na meji z Občino Tabor) so v dolžini 500 metrov obnovili dotrajan vodovod. Kot najugodnejši ponudnik je bil za obnovo izbran Hidroplanum, d. o. o., Žalec. Vrednost projekta znaša 44.845 evrov. Zagotavljanje poplavne varnosti V Slatinah v Letušu (pri Hrašan) so očistili vodotok, ki je v zadnjih desetih letih poplavljal tamkajšnje hiše. Podobna dela so opravili na terasah v Braslovčah na vodotoku Radigoj in vodotoku v Zgornjih Gorčah. Gradnja pločnika in dveh prehodov V Braslovčah so zaključili gradnjo pločnika v smeri proti domu kulture z rekonstrukcijo in razširitvijo križišča ter izgradnjo dveh prehodov za pešce (prvega na Binovem klancu in drugega pri trgovini Jager). Dela je opravilo podjetje Sašo Cizej, s. p. Vrednost del znaša 70.025 evrov. Pregled gasilnikov Dobitniki priznanj z županom Jožetom Kužnikom nost in Servacij Pižorn za prizadevno delo na društvenem področju in področju prostovoljstva v občini. Podeljena sta bila tudi dva grba Občine Polzela. Prejela sta ju Jože Krk za dolgoletno, prizadevno, predano in uspešno delovanje na društvenem področju pri ohranjanju zgodovine in razvoja kraja Andraž nad Polzelo in Igor Pungartnik za dolgoletno, prizadevno, predano in uspešno delovanje na področju kulture in športa ter za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v času spopadanja z epidemijo nalezljive bolezni covid-19. Letos je bil podeljen tudi naziv častni občan Občine Polzela. Prejel ga je Ernest Obermayer za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge pri vzpostavitvi lastne muzejske zbirke starih traktorjev, ki pomeni izjemen prispevek k razvoju turizma, k ugledu in uveljavljanju Občine Polzela v Republiki SLoveniji in na mednarodnem področju. V njegovem imenu se je zahvalila hči Andreja Obermayer Temlin. Slavnostno akademijo, ki jo je vodila Jolanda Železnik, so sooblikovali: Godba Liboje, Mažoretna skupina Liboje in glasbena skupina MJAV. Na svečanosti so sodelovali tudi praporščaki pod poveljstvom Roka Bastla. V PGD Prekopa - Čeplje - Stopnik pripravljajo 6. novembra ob 19. uri in 7. novembra ob 10. uri akcijo za pregled gasilskih aparatov v gasilskem domu na Prekopi. Vsi dobro vemo, da morajo pravne osebe po zakonu skrbeti za redno servisiranje gasilnikov, da so vedno pripravljeni za uporabo. Drugače pa je navadno pri fizičnih osebah, ki k temu niso zakonsko zavezane. Največkrat se zgodi, da gasilnik kupimo, namestimo nekam na steno in potem pozabimo nanj, dokler ga ne potrebujemo. Akcije, kot je novembrska v PGD Prekopa Čeplje - Stopnik, so namenjene pregledom zasebnih gasilnikov. Priznanje za sodelovanje Ministrstvo za infrastrukturo je Občini Tabor tudi letos podelilo priznanje in zahvalo za sodelovanje v letošnji kampanji Evropski teden mobilnosti, ki je potekala med 16. in 22. septembrom. Njihov prispevek je bil tokrat v postavitvi dveh dodatnih prikazovalnikov hitrosti, in sicer v Ojstriški vasi in Pondorju. Žal pa zaradi korona razmer ni bilo mogoče organizirati preventivnih aktivnosti, delavnic in predavanj. S postavitvijo prikazovalnikov hitrosti so pozitivno vplivali na promet z umiritvijo hitrosti in tako vsaj delno pripomogli k uspešnosti letošnje akcije in osveščanju ljudi. 6 po doLInI ŠT. 10 I oktober 2020 Izziv šole je vzgojiti mlade, ki bodo znali razmišljati s svojo glavo Lucija Kolar B. P. OŠ Petrovče je bila sredi oktobra v konkurenci številnih šol spet proglašena za naj kulturno šolo Slovenije. Prvič je bila za naj kulturno šolo pred petimi leti razglašena že v absolutni konkurenci. Šola je znana po odličnih rezultatih na različnih področjih, po pestri ponudbi in smelih projektih posebej na področju kulture in športa. Dober ugled se že leta širi med starši in kar je največ, s tem, da so hodili v Osnovno šolo Petrovče, se pohvalijo otroci. O tem, kako se tako urejena šola s skupaj 543 učenci na matični šoli in podružnici Trje (kjer je 135 učencev) ter 65 zaposlenimi (od tega je 62 strokovnih sodelavcev in učiteljev) znajde v letu epidemije in o izzivih vodenja v njej, smo se pogovarjali z ravnateljico Ireno Kolar, ki je na tem položaju že dvajset let. Kaj mora šola narediti, da postane naj kulturna šola? »Pomemben kriterij je množičnost, kar pomeni, da mora imeti šola v različne kulturne dejavnosti vključenih kar največje število učencev in mentorjev. Potem je pomembno prepletanje kulturnih dejavnosti na šoli: zborovskega petja, plesa, folklore, gledališča, instrumentalne glasbe, petja, literarnega ustvarjanja, likovne umetnosti … In seveda, pomembne so prireditve, na katerih se medpredmetno povezuje več različnih dejavnosti. Pri nas sta močno prepletena šport in kultura, ki sta hkrati naši najmočnejši področji. Pomembna je tudi povezanost z društvi v kraju, zlasti s kulturnim in turističnim društvom ter krajevno skupnostjo. Pri nas je ta povezanost enako močna na matični in podružnični šoli.« Od česa oz. koga je ta uspešnost najbolj odvisna? »Največ je gotovo odvisno od učiteljev, ki ob rednem šolskem vidijo še dodatne priložnosti za otroke. Zelo pomembno je, kako in na katerih področjih so učitelji tudi neformalno izobraženi. Največja spodbuda Irena Kolar na slikovitem šolskem hodniku ustvarjalnim učiteljem je povratna informacija, ki se pokaže v uspehih otrok, za katere so znanja in spretnosti, pridobljena v izvenšolskih dejavnostih, pomembna popotnica za življenje. Ko smo na primer pred leti izvajali projekt muzikala, so se otroci tega spominjali še leta kasneje in ni bilo redko, da so nam prišli povedat, kako bogato in neponovljivo izkušnjo so s tem pridobili. Pri tem delu so najpomembnejši učitelji, pomembna je splošna klima na šoli, ravnatelj pa vse dejavnosti in ljudi spodbuja, motivira in podpira . Področje dela in uspeh sta včasih odvisna tudi od generacije, ki se med seboj močno razlikujejo.« Kako pa je z otroki, je res, da se skozi čas spreminjajo? Nekateri pravijo, da so danes »zahtevnejši« kot včasih … »Svet se spreminja, spreminja se družba in zagotovo se spreminjajo tudi otroci. Bi pa težko rekla, da so slabši. Daleč od tega. Navsezadnje se moramo tudi mi, ki delamo z njimi v šoli, spreminjati, se z njimi učiti, z njimi rasti. Mnogi odrasli si demokracijo v teh časih predstavljajo drugače kot včasih. Morda si pripisujejo preveč pravic, ob tem pa se malo manj zavedajo svojih dolžnosti in odgovornosti. A to je posledica vsesplošne klime. Če tako razmišljajo odrasli, torej starši, tudi otroci ne morejo delovati drugače. Imajo več pričakovanj, bolj vedo, kaj jim pripada in prevečkrat se jim zdijo dobre stvari samoumevne. Sicer pa je dejstvo, da so sposobnosti otrok večje. Že ob vstopu v šolo opažamo, da zmorejo veliko več, kot so zmogle generacije pred leti. A tako je. To dejstvo najbolj podpre misel, ki pravi, da mora človek živeti z mladostjo svojega časa in ne s časom svoje mladosti. Ko začneš, zlasti če si učitelj, govori- ti o tem, kako je bilo pred dvajsetimi, tridesetimi leti, pomeni, da se staraš … Če kot učitelj delaš z mladimi, moraš hoditi v korak z njimi. Otroci imajo veliko znanja, ki ga omogoča sodobna informacijska tehnologija, a nimajo izkušenj in drugih veščin, zlasti pa nimajo modrosti, ki jo lahko pridobiš le z izkušnjami. To se zelo dobro vidi pri šolanju na daljavo. Tehniko obvladajo, a nimajo učitelja kot vzornika, ne zaznajo njegovega pogleda, ne more jih potrepljati po rami … Tega ne more nadomestiti nobena tehnologija in osebni stik je še vedno najpomembnejši del šolanja. To se močno kaže v tem drugem valu epidemije, ko si večina otrok ne želi biti vseskozi doma.« V času epidemije smo otrokom spet »porinili« v roke pametne telefone in računalnike. Koliko bo škode? »Pri vsaki stvari je tako, da ti nekaj vzame, nekaj da. Menim, da bodo otroci razvili določene kompetence in veščine, ki jih sicer ne bi imeli. Morda neko večjo mero odgovornosti, samostojnosti, bolj se bodo znašli v smislu IKT kompetenc, komunikacijskih veščin. Ne vemo pa, kakšno bo znanje otrok, potem ko so že na koncu prejšnjega šolskega leta delali na daljavo, in ne vemo, kako bo v tem šolskem letu. To se bo najbrž videlo skozi neko daljše časovno obdobje. Povečuje se tudi število socialnih stisk, socialno delo je postalo izjemno težko. Šola je za marsikoga svetla točka tudi v smislu pomanjkanja in različnih oblik nasilja v domačem okolju. Tu bo gotovo primanjkljaj. Ko smo spomladi oznanili, da bomo delali od doma, se je po hodnikih slišalo: »Juhuhu, doma bomo!« Zdaj, ko že imajo izkušnjo dela na daljavo, tega veselja ni več … Čeprav je morda res, da je kakšno dobro oceno lažje dobiti na daljavo, pa se je po drugi strani pokazalo, da šola še zdaleč ni samo izobraževalna ustanova, kajti tisto, kar se zgodi v medsebojnih odnosih med učenci ter med učitelji in učenci, ko so v neposrednem stiku, je v resnici neprecenljivo.« Kakšen zalogaj je obvladovanja tako velike šole, ki nudi učencem tudi veliko različnih možnosti? »Šola je vsako leto nov izziv, lansko in letošnje šolsko leto pa zaradi korone morda še večji. Sploh marca nismo bili pripravljeni na šolanje na daljavo. Dobesedno čez noč smo prešli na on-line šolanje. Res je bilo stresno. Po treh tednih smo vendarle našli neko pot. Zdaj smo bolj pripravljeni, pa kljub temu se še vedno iščemo. V vsakem primeru je bistveno, da delo ravnatelja opravljaš s srcem, ga imaš rad, vidiš, da lahko na tem delovnem mestu narediš kakšno dobro, pozitivno stvar, se veseliš napredka, razvoja in rasti učencev ter učiteljev. Skratka, moraš imeti rad »svoje« otroke, starše in učitelje. Če tega nimaš, je lahko pretežko. Ravnatelja ne potrebujejo samo takrat, ko gre vse dobro, še bolj ga potrebujejo, ko se kakšna stvar zakomplicira, ko je potrebno pokazati smer rešitve. Sicer pa to delo zahteva tudi veliko usklajevanja med šolo, starši, učitelji, med občino kot ustanoviteljico in ministrstvom. A najpomembnejši je odnos ravnatelja do učiteljev. Pravijo, da šola stoji in pade z učitelji. To drži. Ravnatelj jim daje podporo, Irena Kolar jih spodbuja, je z njimi, je prvi med enakimi. In pomemben je odnos s starši. Moram povedati, da sem na starše Osnovne šole Petrovče izredno ponosna, saj nam spoštljivo stojijo ob strani in nam zaupajo, čeprav imajo med seboj zelo različna mnenja o ukrepih v času epidemije.« Kaj je zdaj lažje ali pa težje, drugače kot pred 20 leti, ko ste prišli na OŠ Petrovče? »To bi težko rekla. Gotovo je bilo pred 20 leti manj vsega. Zahtevne generacije in zahtevni otroci so bili tudi takrat. Mogoče je nekoliko lažje, ko človek pridobi kilometrino, ko gre skozi neke izkušnje. Sčasoma pridobiš neko življenjsko modrost in postaviš prioritete, na podlagi katerih se lažje odločaš. In to je v tako zahtevnih časih, kot so zdaj, zelo pomembno. Ni prostora in časa za rutinsko delo, saj je vedno nekaj na novo. Zame predstavljajo novi izzivi zadovoljstvo, ker mi omogočajo, da veliko razmišljam, iščem drugačne poti in pridem do kakih dobrih, novih odločitev.« Ali pomaga, da ste po osnovni izobrazbi pedagoginja? »S takšno izobrazbo imaš neko širino v odnosu do učiteljev, staršev in otrok. Mogoče mi kdaj manjkajo izkušnje v razredu, saj bi morda drugače videla stvari, recimo tudi konkretno pri delu na daljavo, če bi imela izkušnje učitelja. Po drugi strani pa skušam ta primanjkljaj nadomestiti tako, da so moja vrata vedno odprta, da lahko učitelji prihajajo sproti s svojimi težavami, ki jih skupaj lažje rešimo. Tako sem ves čas v živem stiku z ljudmi, učitelji, učenci.« Je svetovalni del, vzgojni del šole zdaj morda še bolj pomemben kot včasih? »Drži. Do znanja lahko navsezadnje pridemo na različne načine. Lahko »poguglamo« in pridemo do neslutenega bogastva informacij na vsako temo. Ampak učitelj je tisti, ki približa vsebino predmeta. Marsikdaj ima otrok rad nek predmet, ker ima rad učitelja, ki svoje delo opravlja z ljubeznijo in predanostjo. To je nekaj, česar na daljavo nikakor ne moreš narediti. Prav tako je pomemben pogovor učitelja z učencem, ki ga poišče, ko pride do težave, dileme. Predvsem je pomembna vloga razrednika, pa tudi svetovalne službe in vseh drugih učiteljev. Mnogi otroci imajo možnost, da se pogovorijo doma s starši, sestro, bratom …, marsikdo pa te možnosti nima in v tem primeru je vloga šole res pomembna.« Opažate, da je stisk v času epidemije še več, da morda narašča tudi nasilje doma? »Mislim, da je odraščati nasploh kar precej težje, kot je bilo včasih. Tudi zato, ker je vpliv socialnih omrežij, posebej na mlade, tako močan. Če ti je nekoč kdo rekel grdo besedo, je to ostalo na osebni ravni odnosa, danes pa, ko neko stvar objaviš na socialnih omrežjih, jo lahko vidi tako rekoč ves svet v trenutku. Težko se je odločiti, kaj je prav in kaj ne, komu verjeti in komu ne. Otroci in mladi nimajo jasnega sporočila, kaj se sme in kaj ne. V medijih poslušajo in vidijo ljudi, ki so na vodilnih položajih, tiste, ki bi jim morali biti najbolj zgled, da grešijo. In sporočilo, da »lahko delam karkoli, samo da me ne ujamejo,« je čisto napačno. Premalo je vzgoje v smislu vrednot poštenja, solidarnosti, strpnosti. Otroci so v obdobju, ko imajo že itak največ težav sami s seboj, s svojo fizično samopodobo, odraščanjem, vrstniki (zaradi fizičnega, psihičnega ali spletnega nasilja), potem pa iz okolja in sveta odraslih dobivajo tako različna, zmedena sporočila. Tudi če odraščaš v relativno dobri družini, ki nima posebnih težav, je težko. Ob tem se otrok sooča z veliko željo po sprejetosti med vrstniki, identificira se z likom lepote … Tudi šola je po svoje zahtevna, želja po uspehu pa velika. Ja, odraščati v teh časih ni lahko. Če lahko otrokom šola odvzame vsaj kanček tega bremena, je to dobra popotnica za nadaljnje življenje. Tega pa na daljavo ni …« Najbrž zato, ker je tudi obšolskih dejavnosti manj? »Seveda. Otrok tako kot odrasli išče svojo potrditev na področjih, ki so mu blizu in kjer je lahko uspešen. Morda kdo ni tako uspešen pri predmetih v šoli, se pa zato najde v športu, kulturi, plesu, kjer koli … in se tam potrjuje. Kdor ne najde nikjer nobene potrditve, se lahko »dokazuje« tudi z negativo … Nekaj obšolskih dejavnosti smo skušali izpeljati tudi na daljavo. Tako se je recimo na daljavo javljala naša radijska ekipa, na daljavo smo imeli noč branja (no, pravzaprav dve uri) … Če je učitelj pripravljen, če vidi v tem nek izziv, se marsikaj da. Nikakor pa tega ne moremo enačiti z delom v neposrednem stiku.« Zdaj so počitnice, že teden pred tem so bili doma učenci od šestega razreda navzgor, kako kaže po počitnicah? »Predvidevam, da bomo proti koncu počitnic dobili informacije, kako bo naprej. Želimo si, da bi vsaj od sredine novembra spet imeli v šoli po doLInI ŠT. 10 I oktober 2020 vse otroke. Če bo potrebno, da bomo delali na daljavo več mesecev, pač bomo. Potem bo to šolsko leto še bolj posebno kot preteklo.« Kaj pa je tisto najboljše in najtežje pri vašem delu? »Gotovo je veliko več dobrega kot slabega. Neprecenljiv je občutek, ko pripelješ otroka od začetka do konca šolskega leta in vidiš njegov napredek, ki ga je ustvaril sam ob podpori celotnega kolektiva. To je še posebej dragoceno, ko gre za otroke z različnimi težavami (vedenjskimi, učnimi in drugimi). Povratna informacija, ki jo učitelj dobi od teh otrok, odtehta vse slabo, kar se kdaj zgodi. In zelo mi je lepo, ko učitelji stopimo skupaj in naredimo kaj dobrega, pa naj bo to za otroka s težavami ali za šolo. Zadovoljstvo čutimo, ko nam uspe kakšen dober projekt, ko izpeljemo odmevno prireditev, doživimo dobre odzive staršev, lokalne skupnosti, širšega okolja. To je največ vredno. Če ta poklic opravljaš rad, potem odmisliš slabe plati. In kaj je težkega? Tu in tam spoznanje, da na vse nimaš vpliva. Pa kdaj kakšno razočaranje, ko v nekaj vložiš veliko truda, pričakuješ določen odziv, ki ga potem ne dobiš. Takrat se moraš pogovoriti sam seboj in si reči, da te pač nič ne sme trajno vreči s tira.« Kakšni so danes mladi učitelji? »Moram reči, da nimam slabih izkušenj. Ko pridejo k meni, jih vprašam, če so se pripravljeni učiti, znova in znova, vsak dan, tudi po dvajsetih letih … In vprašam jih še, če imajo radi otroke. Če imajo to dvoje, potem bodo lahko naredil vse. Vsi mladi učitelji v naši šoli so zavzeti in odgovorni. Imajo tudi ogromno znanja in nas v tem prekašajo. A morda jim manjka veščin timskega dela, medpredmetnega povezovanja, predvsem pa »znajdenja« v razredu, obvladovanja skupine in vzgojnih momentov. Ampak na začetku smo bili vsi takšni. Izkušnje naredijo svoje. Res pa je, da so otroci danes večji izziv.« Kaj se vam zdi, da je največji izziv šole prihodnosti? »Izziv šole je vzgojiti razmišljujoče mlade ljudi, ki ne bodo slepo sledili »influencerjem«, ki bodo znali razmišljati s svojo glavo. Ljudi, ki bodo v svojih odločitvah modri, ki bodo videli, da ni vse črno ali belo, ki bodo znali izbirati med pridobljenimi informacijami. Mlade ljudi je potrebno prepričati, da se bodo nenehno izobraževali tudi kasneje, kajti bolj kot si izobražen, več informacij imaš, bolj si lahko kritičen, težje drugi manipulirajo s tabo. Drugi izziv pa je dati mladim še kaj drugega kot izobrazbo, privzgojiti jim vrednote, da bodo pošteni, iskreni, solidarni, strpni, odgovorni, samostojni. Bolje, da iz kakšnega učnega načrta kaj vržemo ven, kot da pozabimo na vrednote.« Česa sem bomo naučili iz epidemije? »Verjamem, da je v krizi potrebno čim hitreje reagirati, ne preveč iskati vzrokov in razlogov za pojav tega virusa, se spraševati, če ne gre morda za zaroto, dvomiti v odločitve vlade … Tako kot pričakujem, da bodo starši zaupali učiteljem in šoli, moramo vsi zaupati, da nas tisti, ki vedo več o virusu, bolezni in preventivni zaščiti, vodijo na pravi način. Mi pa moramo upoštevati predpise in imeti pri tem zdravo mero svobode. Če se bomo ukrepov držali, kot je treba, potem bomo morda čim prej izšli iz krize. Upam, da bomo tudi v šoli znali opustili balast in se osredotočiti na nove prioritete, med katerimi so na prvem mestu kakovostni medsebojni odnosi. Morda bomo tudi ugotovili, da pravzaprav dobro živimo. In seveda si želim, da bi bili šolski prostori spet polni zdravega otroškega živžava.« 7 Prepričan, da bomo iz te krize stopili kot zmagovalci Bina Plaznik Poveljnik civilne zaščite, prostovoljni gasilec in poklicni reševalec Rok Ušen iz Braslovč o pomoči občanom in svojem doživljanju epidemije Dosedanji poveljnik Civilne zaščite Slovenije Srečko Šestan je po drugi letošnji vladni razglasitvi epidemije bolezni covid-19 za vso državo 19. oktobra izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč. Za kratek pogovor smo prosili Roka Ušena, poveljnika Civilne zaščite Občine Braslovče, kjer so se med prvimi v Sloveniji spopadli z žariščem drugega vala epidemije. Rok Ušen pa ni le poveljnik tamkajšnje civilne zaščite, je tudi prostovoljni gasilec in po poklicu reševalec, zaposlen na Reševalni postaji Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Honorarno pa dežura tudi na Nujni medicinski pomoči v Žalcu. In je človek s srcem, pravi za pogovor v teh časih. Ponovno je v Sloveniji aktivirana civilna zaščita. Kakšne so vaše naloge za zajezitev epidemije? »Civilna zaščita Občine Braslovče skupaj z občino izvaja vrsto ukrepov, s katerimi želimo zajeziti širjenje koronavirusa oz. omiliti posledice epidemije. Vzpostavili smo brezplačno telefonsko številko 080 70 72, na katero se lahko občanke in občani obrnejo v primeru, da potrebujejo pomoč pri dostavi hrane ali zdravil zaradi izolacije na domu. Glede na ukrepe vlade smo zagotovili varstvo predšolskih otrok, katerih starši zaradi službenih obveznosti ne morejo zagotoviti varstva, socialno ogroženim družinam dostavljamo topel obrok, zagotavljamo ekipo, ki razkužuje prostore, v katerih se je nahajala okužena oseba, svetujemo podjetnikom in organizacijam, kako čim uspešneje izvajati preventivne ukrepe, ljudem v osebni stiski smo zagotovili psihološko pomoč …« Se ljudje veliko obračajo na vas? S kakšnimi težavami se ubadate v Braslovčah? »V Občini Braslovče smo se s t. i. drugim valom epidemije covid-19 srečali med prvimi v Sloveniji. Že prve dni po pričetku šolskega leta so se v osnovni šoli med zaposlenimi in učenci pojavile okužbe s koronavirusom. Takrat so se izvajale redne dezinfekcije prostorov, v katerih so se nahajale okužene osebe. Občina Braslovče je financirala testiranja zaposlenih, da so se oboleli kar se da hitro umaknili iz delovnega procesa. Na neki točki je bilo za pet dni potrebno organizirati šolsko prehrano, saj smo zaradi stika z okuženo osebo čez noč ostali brez osebja v šolski kuhinji … To obdobje je bilo burno, ampak smo ga uspešno prestali. »Bralkam in bralcem svetujem, da se veliko gibate na prostem. Izogibajte se zaprtih, slabo prezračenih prostorov, predvsem pa se držite osnovnih načel osebne higiene, torej si redno umivajte roke z milom in vročo vodo ter glede na trenutno situacijo in navodila NIJZ nosite zaščitne maske.« Razmere so se sorazmerno hitro umirile. Število okuženih v državi sicer zdaj vztrajno raste, ampak trenutno na področju Občine Braslovče ne beležimo večjih težav med prebivalci. Tako v tem trenutku ne iščejo pomoči, tu in tam kakšen posameznik ali podjetje zaprosi za usmeritve in nasvete.« Po poklicu ste reševalec nujne medicinske pomoči. Kakšen je vaš delavnik v teh časih, ko se poleg poškodovancev, obolelih, alkohola, drog ... srečujete še z epidemijo? »Poklic reševalca v trenutni situaciji predstavlja določene izzive. Praviloma sem razporejen na delo v t. i. ruskem turnusu, kar pomeni, da odidem v službo 14- ali 15-krat (na mesec, op. ur.), kjer preživim po 12 ur. Seveda se tudi v času koronavirusa dogajajo poškodbe in ljudje resno zbolijo ter potrebujejo posredovanje službe nujne medicinske pomoči. Glede na razširjenost virusa predstavlja vsak pacient in njegov svojec za nas potencialno nevarnost, da prenese okužbo na nas. Zaradi tega izvajamo intervencije bolj previdno, uporabljamo več zaščitne opreme, kar nam zagotavlja določeno varnost. Med posredovanji uporabljamo masko visoke kakovosti, vodoodbojna očala, plašč in rokavice, ki so primerni za delo v rizičnih situacijah. Vsa ta zaščitna oprema predstavlja zaposlenim določeno psihično, predvsem pa fizično breme. Glede na to, da sem zaposlen na Reševalni postaji Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, se vsakodnevno srečujem z bolniki, ki so okuženi z novim koronavirusom.« »Situacijo, v kateri smo se znašli, vsak dojema po svoje. Po naravi sem optimist in prepričan sem, da bomo iz te krize stopili kot zmagovalci.« Kako se osebno spopadate s to krizo? Kdo pa vas bodri? »Situacijo, v kateri smo se znašli, vsak dojema po svoje. Po naravi sem optimist in prepričan sem, da bomo iz te krize stopili kot zmagovalci. Dejstvo pa je, da predstavlja trenutna situacija veliko psihološko breme. Vsi smo krvavi pod kožo in prav je, da se odkrito pogovarjamo tudi o psihološkem delu epidemije. Najbolj me obremenjuje dejstvo, da ne vem, koliko časa bo vse skupaj še trajalo. V času, ko nisem vpet v službene obveznosti, gasilske ali obveznosti civilne zaščite, se poskušam sprostiti z aktivnostmi, ki me pomirjajo in veselijo. Na prvem mestu je to vsekakor preživljanje prostega časa z družino. Rad pomagam na domači kmetiji, skrbim za nasad aronije, se občasno ukvarjam s športom in še kaj bi se našlo.« Premorete veliko poguma in energije. Kako to, da ste takšen človekoljub in živite tako vznemirljivo življenje? Tega ni sposoben vsakdo. »Želja po pomoči sočloveku me spremlja že od mladih nog. Od leta 2002 sem gasilec in vznemirljivo življenje, ki ga živim kot nekdo, ki pomaga sočloveku, jemljem kot nekaj vsakdanjega. Enkrat letno, ko si privoščim z družino dopust, se večkrat zalotim, da mi nekaj manjka. Sicer pa so v vsakem poklicu in hobiju pozitivne in negativne plati. Ne glede na vse situacije, v katerih se kot reševalec znajdem, rad hodim v službo in verjamem, da bo tako še dolgo. Kot operativni član Prostovoljnega gasilskega društva Ločica ob Savinji in kot poveljnik Civilne zaščite Občine Braslovče sem prepričan, da smo in še Rok Ušen bomo s svojimi aktivnostmi naredili občankam in občanom veliko dobrega in da smo marsikomu olajšali stiske, v katerih so se znašli. To prepričanje me bodri in spodbuja, da vztrajam v časih in situacijah, ko prizori niso lepi in se moram soočati s stiskami ljudi.« Za bolj pozitivno naravnanost potrebujemo ljudje besede spodbude in ne širjenja strahu in panike. Kakšno je vaše sporočilo ljudem? »Bralkam in bralcem svetujem, da se veliko gibajo na prostem. Izogibajte se zaprtih, slabo prezračenih prostorov, predvsem pa se držite osnov- nih načel osebne higiene, torej si redno umivajte roke z milom in vročo vodo ter glede na trenutno situacijo in navodila NIJZ nosite zaščitne maske. V Občini Braslovče smo v zelo kratkem času doživeli hiter porast okužb. Posamezni oddelki v šolah, vrtcih in nekateri zaposleni so ostali doma v karanteni. Upoštevali so usmeritve in v relativno kratkem času se je situacija umirila. Prepričan sem, da se bo z upoštevanjem priporočil NIJZ in nekaj dobre volje situacija umirila tudi na državnem nivoju.« Zaupajte nam Automower® čez zimo! Paket vsebuje: 1. Jesenski prevzem 2. Zimski servis 3. Spomladansko dostavo Kontaktirajte nas za rezervacijo: 03 777 14 23 ali 051 665 566 | www.uniforest.si osREdnjE TEmE 8 ŠT. 10 I oktober 2020 Petkrat več testov kot spomladi L. K. Nebojša Tejić/STA Od spomladanskih 1300 zdaj dnevno na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ter v nacionalnem laboratoriju za okolje, zdravje in hrano, obdelajo tudi že več kot sedem tisoč vzorcev, 98 odstotkov jih obdelajo v 24 urah. Prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij in član svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, sicer pa po rodu iz Zabukovice v Občini Žalec, se v času korona epidemije večkrat pojavlja kot strokovni govorec. Na novinarski konferenci vlade minuli četrtek je spregovoril o načinu diagnosticiranja in obdelovanja testiranj covida-19. »Temeljimo na kakovostni, preverjeni diagnostiki in ne na idejah, ki dnevno vznikajo in bodo gotovo v nekem določenem času pripeljale do boljšega, bolj prijaznega testiranja. Vztrajati moramo na tem, da si vsak pacient zasluži diagnostiko, ki je kakovostna in primerna za njegovo stanje.« Dr. Petrovec je povedal, da podobni situaciji, kot je aktualna epidemija covid-19, nihče na inštitutu v svoji karieri še ni bil priča. Prav tako ne v nacionalnem laboratoriju za okolje, zdravje in hrano, ki skupaj z inštitutom vsak dan zagotavlja diagnostiko vsem, ki jo potrebujejo in predvsem pravočasno. V času od marca do zdaj so sicer prišli do nekaterih novih spoznanj, ob tem pa je dr. Petrovec dodal še: »Temeljimo na kakovostni, preverjeni diagnostiki in ne na idejah, ki dnevno vznikajo in bodo gotovo v nekem določenem času pripeljale do boljšega, bolj prijaznega testiranja. Vztrajati moramo na tem, da si vsak pacient zasluži diagnostiko, ki je kakovostna in primerna za njegovo stanje. Od spomladanskega vala se je spremenilo to, da smo skladno z načrtom, ki smo ga skupaj oblikovali z ministrstvom za zdravje, povečali število testov na to, kar je bilo mogoče predvideti: zimski čas in nove razmere, ki vključujejo tudi nove viruse. To zaobljubo smo skupaj s kolegi tudi izpolnili. Če smo spomladi poročali o 1300 maksimalno testiranih osebah, govorimo zdaj o številki 6000, a še vedno poslušamo, da vsi ne pridejo pravočasno do rezultata. Vsem zagotavljam, da laboratorij s skrajnimi napori vseh zaposlenih obdela 98 odstotkov vzorcev v roku 24 ur, več kot 80 odstotkov vzorcev je obdelanih šestih urah in manjšina vzorcev v dvanajstih, kajti ponoči ne moremo zagotoviti tako množične obdelavo kot čez dan.« Testirajo vzorce iz vse Slovenije, kar je tudi zahteven logistični podvig: »Logistika prenesenega vzorca iz Tolmina v Ljubljano pomeni, da je treba v to všteti tudi transport vzorca. Zagotavljati logistiko iz bolj oddaljenih lokacij ni enostavno, zato nekateri vzorci do nas potujejo kar šest ali 12 ur. /.../ Zato smo s kolegi iz nacionalnega laboratorija poskušali kar najbolj regionalno urediti dostopnost testiranja.« »Od začetka epidemije je bilo v Sloveniji opravljenih 312.398 testov in testiranih 234.000 prebivalcev (podatek na dan 22. 10. 2020), razlika med opravljenimi testi in testiranimi ljudmi je v tem, da so bili nekateri ljudje od marca testirani tudi po petkrat, desetkrat, ker tako zahteva njihova funkcija, položaj …« Obremenjeni sodelavci inštituta Glede na to, da se je število testiranj z dobrih tisoč povečalo na šest tisoč dnevno, je dr. Petrovec sprego- Omejitve, prepovedi, izjeme ... K. R. Zaradi preprečitve širjenja okužb s koronavirusom je vlada sprejela začasne ukrepe in omejitve zbiranja in gibanja ljudi. Kot je sporočila, s tem zagotavlja varnost državljanov in izboljšuje epidemiološko stanje v Sloveniji. Tako je omejila oziroma prepovedala zbiranje več kot šest ljudi na območju celotne države, začasno omejila prehajanje med statističnimi regijami ter gibanje ljudi med 21. in 6. uro. Prepovedala je tudi izvajanje številnih storitvenih dejavnosti. Na območju celotne Slovenije je prepovedano zbiranje več kot šest ljudi, prepovedane so prireditve, javni shodi, poroke in verski obredi. Zbiranje več kot šest ljudi je dovoljeno le za skupino oseb, ki so ožji družinski člani ali člani skupnega gospodinjstva. Pri tem je treba zagotoviti minimalno varnostno razdaljo v skladu z navodili NIJZ. Začasno je na območju celotne Slovenije prepovedano gibanje ljudi med 21. in 6. uro, razen v primerih, ko gre za: odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje; prihod in odhod na delo ter izvajanje nujnih delovnih nalog; dostop in nudenje storitev za nujne primere; opravljanje storitev dostave jedi, pijač, zdravil in osnovnih življenjskih potrebščin; potovanja oseb, ki so vstopile v Republiko Slovenijo z namenom tranzita v sosednjo državo ali do svojega prebivališča v Republiki Sloveniji. Prehajanje mej občin Prepovedano je tudi prehajanje med občinami, razen posameznikom za: prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog; opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti; odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje: varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov ali če gre za izvajanje staršev- ske skrbi in stikov z otrokom; dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev ter zdraviliškega zdravljenja; dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev; dostop do storitev za nujne primere; dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih in upravnih organov ter organov pregona; dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami; izvajanje vzdrževalnih del ali sezonskih opravil na zasebnem objektu ali zemljišču za člane istega gospodinjstva; potovanja oseb, ki so vstopile v Republiko Slovenijo z namenom tranzita čez ozemlje Republike Slovenije v sosednjo državo ali do svojega prebivališča v Republiki Sloveniji. Uveljavljanje izjem velja tudi za ožje družinske člane osebe (zakonec, zunajzakonski partner, partner iz sklenjene in nesklenjene partnerske zveze in razvezani zakonec in partner, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina; starši; zakonski in nezakonski otrok, posvojenec in otrok, ki je z odločbo pristojnega organa nameščen v družino z namenom posvojitve) in člane skupnega gospodinjstva, kadar potujejo skupaj. Pri prehajanju meja občin v primeru uveljavljanja ene izmed 11 izjem svetujejo, da imate pri sebi ustrezna dokazila (na primer zemljiškoknjižni izpisek za lastništvo nepremičnine, izjavo za obisk bolnega svojca, potni nalog za opravljanje gospodarske dejavnosti ipd.). Ob upoštevanju priporočil NIJZ je na prostem oziroma odprtih javnih krajih v občini prebivališča omogočeno tudi izvajanje športno-rekreacijskih dejavnosti individualnega značaja (npr. tek, kolesarjenje, golf, joga) ali izvajanje takšnih športno-rekreacijskih dejavnosti, pri katerih se ohranja varna razdalja do drugih posameznikov (npr. tenis, badminton, balinanje). Pri tem je pomembno upoštevati tudi druge ukrepe za zajezitev širjenja okužb (na primer obvezno uporabo maske), sporoča vlada. Dovoljeno je seveda gibanje pristojnih služb za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Za prebivanje v občini šteje stalno ali začasno prebivališče, pri čemer je lahko posameznik nastanjen samo na enem naslovu bivanja in se ne sme seliti med obema prebivališčema. Prehajanje meja občin zaradi vzdrževanja stikov med otroki in starši sodi med izjemo zaradi oskrbe ali nege družinskih članov. Ob prehajanju meja občin in izvajanju stikov mladoletnih otrok s starši je treba kot dokazilo pri sebi imeti sodno poravnavo ali sodno odločbo. Pri varstvu mladoletne osebe, ki potrebuje pomoč, naj ima oseba kot dokazilo izjavo staršev in kopije dokumentov teh otrok in staršev. Vlada je ponovno vzpostavila klicni center za informacije o novem koronavirusu, o ukrepih za zajezitev širjenja okužb ter odpravljanje posledic epidemije. Pokličete lahko od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro po telefonu 080 14 04. Za klice iz tujine je na voljo številka +386 1 478 7550. Samo en KLIK do nas Prof. dr. Miroslav Petrovec voril tudi o obremenitvi sodelavcev inštituta: »Verjetno se veliko ljudi ne zaveda, kakšne fizične in psihične obremenitve to prinaša. Iz prve roke lahko povem, da se je naš delovnik od 7. do 18. ure podaljšal od 6. ure zjutraj do polnoči. Ne poznamo več prave meje, odločamo se intiutivno. Vsi se zavedamo, da človek po 12 urah ne more več kakovostno delati. V našem inštitutu dela na potrjevanju izvidov 15 vodij laboratorijev. Začelo se je tako, da je v dveh izmenah delala po ena oseba, v tem trenutku v dveh izmenah dela kdorkoli, ki je razpoložljiv.« In še: »Tu ne obstaja nobena hierarhija, v naši ustanovi so zaposleni redni profesorji, katerih osnovna funkcija je poučevanje in raziskovanje. Od februarja se vsi brez izjeme ukvarjajo z diagnostiko – ne glede na uro. Njihova požrtvovalnost je neizmerna in presega vse človeške meje, ki so še varne za delo. Zato moja iskrena zahvala kolegom, ki vse to zmorejo in vsem, ki te teste izvajajo.« Od začetka epidemije je bilo v Sloveniji opravljenih 312.398 testov in testiranih 234.000 prebivalcev (podatek na dan 22. 10. 2020), razlika med opravljenimi testi in testiranimi ljudmi je v tem, da so bili nekateri ljudje od marca testirani tudi po petkrat, desetkrat, ker tako zahteva njihova funkcija, položaj, je povedal dr. Petrovec. Kar tretjino vzorcev jim v obdelavo pošlje vstopna točka na Metelkovi v Ljubljani, deset odstotkov Klinični center Ljubljana (ki je sicer največji partner inštituta v »nekoronskih« razmerah). »Šte- vilo vzorcev se dnevno spreminja in je odvisno od dnevnega izbruha virusa. Če na nekem oddelku bolnišnice zabeležimo izbruh, potem to pomeni, da bomo v naslednjih petih dneh po trikrat testirali vse osebje. To je nujno, če želimo zdravstvu zagotoviti zdravo osebje in varno obdelavo pacientov.« In kako poteka testiranje? »Začne se z odvzemom vzorca iz nosnega predela žrela, kamor vstopimo s tanko paličico in zagotovimo material za laboratorijsko obdelavo. Zakaj ravno nosni del žrela in ne denimo ustni del? Zato, ker je po vseh znanstvenih podatkih kužnina za obdelavo tam najboljša. Bris se vstavi v transportno gojišče in se prepelje v laboratorij, kjer ga je potrebno varno odpreti s popolno osebno zaščito. Potem opravimo test PCR ali dokazovanje genetskega materiala virusa. Iz rezultata potem razberemo, ali ima testirani človek signal, da je virus prisoten. Veliko vprašanj je bilo, ali prisotnost virusa pomeni nujno tudi bolezen. Seveda ne. Je pa velika verjetnost, da bo človek, ki je covid pozitiven, tudi zbolel. Dr. Petrovec je tudi povedal, da število testiranj v zadnjih dneh dramatično narašča in kategorično zanikal, da bi bile številke umetno povečane, kot se je v zadnjih dneh pojavilo mnenje nekaterih v javnosti. Glede hitrih testov pa, da so le 80-odstotno zanesljivi, kar pomeni, da se lahko ob testiranju desetih ljudi zgodi, da dveh covid pozitivnih test ne bo zaznal. Presegli prag 70-odstotne odzivnosti T. T. V minulem tednu so v 35 občinah celjske zdravstvene regije prejeli desetletno poročilo programa Svit, v katerem so za regijo in vsako občino posebej prikazani doseženi rezultati iz obdobja 2010–2019. V letu 2019 je uspelo preseči prag 70-odstotne odzivnosti petim občinam. Med 35 občinami znotraj regije so to: Gornji Grad (74,2 odstotka) Polzela (73 odstotkov), Tabor (72 odstotkov), Vransko (70 odstotkov) in Braslovče (70 odstotkov). Na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer so poročilo pripravili, želijo SLIKOPLESKARSTVO občine informirati o uspešnosti programa in lokalne skupnosti spodbuditi k novim aktivnostim za povečanje odzivnosti. Občine na Celjskem se med seboj v doseženih rezultatih precej razlikujejo, v povprečju pa se v program Svit v tej zdravstveni regiji vključi 64,7 odstotka vabljenih posameznikov. Dolgoročni cilj je najmanj 70-odstotna odzivnost vseh moških in žensk, vabljenih v program. Najvišjo odzivnost v zdravstveni regiji Celje je v letu 2019 dosegla Občina Gornji Grad (74,2 odstotka), najnižjo pa Bistrica ob Sotli (52 odstotkov). Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO www.facebook.com/ utripsavinjskedoline SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si osREdnjE TEmE ŠT. 10 I oktober 2020 Število okuženih skokovito navzgor K. R. 9 Rekli so D. N., B. P. V celjski bolnišnici sta bila minuli konec tedna zasedena že oba tako imenovana covid oddelka (poleg intenzivnega covid oddelka), uredili so dodatne postelje in odpovedali vse nenujne programe in posege. Po prvem valu okužb z novim koronavirusom sars-cov-2 v marcu, aprilu in maju smo preživeli razmeroma mirno poletje, ko smo smeli tudi preko državnih meja. S septembrom je število okužb spet začelo naraščati, oktobra pa je drugi val dobil rekordne razsežosti, zaradi česar je vlada z 19. oktobrom za 30 dni razglasila epidemijo in celo prepovedala gibanje na prostem med 21. in 6. uro. Obrazne zaščitne maske so obvezne tudi na prostem. V spodjesavinjskih občinah prav tako raste število okuženih. V spomladanskem valu okužb v spodnjesavinjskih občinah ni bilo velikih žarišč, a samo Občina Vransko takrat ni imela nobenega potrjeno okuženega prebivalca. Prvo okužbo so tu potrdili 3. septembra. Prejšnji mesec je bilo večje žarišče v Občini Braslovče, saj je bilo kmalu po začetku novega šolskega leta več okužb med zaposlenimi in učenci osnovne šole, nekaj razredov je bilo v karanteni, zaprta sta bila podružnična šola in vrtec v Trnavi. Razmeroma kmalu so uspeli zajeziti septembrsko širjenje okužb. Oktober z rekordi Oktober je prinesel rekordne številke okuženih in obolelih za covidom-19. Minuli petek (23. 10.) je bilo v Sloveniji opravljenih 7025 testov, pozitivnih je bilo 1961, v bolnišnicah je bilo 449 oseb, od tega na intenzivni negi 63, 19 bolnikov s covidom-19 je umrlo. Dan pozneje (24. 10.) je bilo od 5776 opravljenih testov 1675 pozitivnih, v bolnišnicah je bilo že 508 oseb, na intenzivni negi 71. Do tega dne je bilo skupno število umrlih 241. Število bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnicah, predstavlja velik problem za zdravstvo. V celjski bolnišnici sta bila minuli konec tedna poleg intenzivnega covid oddelka zasedena tudi oba tako imenovana covid oddelka, tako da so morali urediti doda- tne postelje, ob tem pa odpovedati vse nenujne programe in posege. In kakšne so številke v spodnjesavinjskih občinah? Pred zaključkom redakcije smo upoštevali številke, ki vključujejo rezultate testiranj v soboto (objavljeni pa so bili v nedeljo). V vseh občinah so bili ponovno aktivirani štabi civilne zaščite in objavljene kontaktne telefonske številke za vse, ki potrebujejo pomoč. Poslovanje občinskih uprav s strankami je razen posebej dogovorjenih obiskov omejeno na elektronsko in telefonsko komunikcijo. Občina Braslovče Minuli petek so med prebivalci braslovške občine (teh je 5639) potrdili eno okužbo, v soboto pa tri. Tedenski prirast je znašal 128,6 %. V zadnjih 21 dneh je bilo 28 potrjeno okuženih, vseh potrjeno okuženih do vključno sobote pa je bilo 70 (1,241 % vseh prebivalcev). Za starejše oziroma bolne občane in tiste, ki jim je bila odrejena karantena, pa nimajo svojcev, ki bi jim lahko pomagali pri dostavi živil in zdravil, je Občina Braslovče vzpostavila brezplačno telefonsko številko 080 70 72. Od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro je v primeru osebne stiske omogočena tudi psihološka pomoč na telefonski številki 051 668 416. Občina Polzela V polzelski občini, ki šteje 6258 prebivalcev, so v petek potrdili štiri primere okužb, v soboto pa pet. Tedenski prirast primerov je znašal 333,3 %. V 21 dneh je bilo potrjenih 34 okužb, vseh primerov do vključno sobote pa je bilo 46 (0,735 %). V polzelskem domu upokojencev zaenkrat nimajo težav z okužbami, so pa od nedelje spet zaprti za vse vrste obiskovalcev, tudi prinašanje priboljškov ni dovoljeno. Za stike s svojci omogočajo telefonske in videoklice. Cepljenje proti gripi K. R. V senci naraščanja okužb z novim koronavirusom se je prejšnji teden pričelo cepljenje proti sezonski gripi. Cepljenje je možno v območnih ambulantah NIJZ in pri izbranem osebnem zdravniku oziroma v zdravstvenih domovih, vendar se je potrebno v vsakem primeru na cepljenje naročiti. Letos je velik interes za cepljenje, cepljenje proti gripi pa je tudi v času covida-19 varno, pravijo v NIJZ. Cepljenje je brezplačno za vse tako imenovane rizične skupine, pri katerih je pričakovati težji potek bolezni oziroma zaplete, letos pa je brezplačno tudi za vse, ki so zdravstveno zavarovani. Občina Prebold V Občini Prebold (5103 prebivalcev) so bili na testu v petek pozitivni trije občani, v soboto pa pet. Tedenski prirast je znašal 500 %. V 21 dneh je bilo potrjenih 31 primerov, vseh pa je bilo do sobote 51 (0,999 %). Občina Tabor Občina Tabor ima 1669 prebivalcev, v petek je bil med njimi potrjen en nov primer okužbe, v soboto prav tako eden. Tedenski prirast je znašal 300 %. V zadnjih 21 dneh so imeli v taborski občini pet potrjenih okužb, vseh skupaj pa 19 (1,138 %). Občina Vransko V drugem valu se v Občini Vransko (2624 prebivalcev) niso uspeli izogniti okužbam. V petek sicer novega primera ni bilo, v soboto pa sta bila potrjena dva okužena. Tedenski prirast je znašal 114,3 %. V zadnjih 21 dneh je bilo 25 potrjenih primerov, vseh do sobote pa 33 (1,258 %). Na Vranskem jih še posebej skrbi, ker so se okužbe pojavile tudi v Zavodu sv. Rafaela oziroma v Našem domu. Zavod je namreč tudi koncesionar za pripravo dnevnih toplih obrokov za socialno šibke posameznike in družine. Ker so gostinski lokali zaprti, je občina objavila informacijo za občane, da je topli obrok mogoče naročiti v Zavodu sv. Rafaela Vransko (040 451 733) in v Osnovni šoli Vransko -Tabor (razen med počitnicami). Za dostavo toplih obrokov, živil in zdravil ter za psihosocialno pomoč lahko občani pokličejo župnijsko karitas Vransko (051 451 757) ali občinsko organizacijo Rdečega križa Vransko (031 521 726). Za vse, ki potrebujejo pomoč, so objavljene še tri telefonske številke: poveljnika civilne zaščite Vlada Reberška (031 348 330), župana Franca Sušnika (031 348 923) in direktorice občinske uprave Marije Jerman (031 865 760). Občina Žalec V Občini Žalec, ki ima 21.492 prebivalcev, so v petek potrdili deset primerov okužb, v soboto pa kar 26. Tedenski prirast je bil 3737,1 %. Število okuženih v 21 dneh je bilo 162, vseh pa 212 (0,986 %). V drugem valu so se z okužbami soočili tudi v Domu Nine Pokorn na Grmovju. V petek so bili potr- jeno okuženi štirje stanovalci in šest zaposlenih. Kot so sporočili iz zavoda, so se zaposleni okužili v domačem okolju, vsi stanovalci pa imajo blažje simptome in so bili premeščeni v tako imenovano rdečo cono doma. Štab civilne zaščite Občine Žalec je s Centrom za socialno delo Žalec ponovno vzpostavil dežurno telefonsko številko 03 713 12 50, ki je namenjena občanom v stiski oziroma starejšim občanom, ki nimajo svojcev oziroma drugih možnosti za dostavo nujnih življenjskih potrebščin. Na telefonsko številko 03 713 12 50 ali elektronski naslov gpcsd@ gov.si lahko pokličejo oziroma pišejo v času uradnih ur centra (ob ponedeljkih in sredah od 8. do 12. ter od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 12. ure). Šolarji na počitnicah, vrtci zaprti V tednu pred tako imenovanimi krompirjevimi počitnicami je pouk za učence od šestih do devetih razredov osnovnih šol in srednješolce že potekal na daljavo. Kako bo po počitnicah, od 2. novembra naprej, ministrstvo za šolstvo in šport še ni znalo povedati, odvisno je tudi od gibanja števila okuženih v tem tednu. Od 26. oktobra je vlada z odlokom zaprla tudi vse vrtce. Hkrati je pozvala župane, naj organizirajo varstvo za otroke, katerih starši nimajo druge možnosti varstva. Starši morajo k prošnji za varstvo priložiti potrdilo delodajalca oziroma drugo potrdilo, ki dokazuje, da ne morejo sami poskrbeti za varstvo otrok. Potrdilo mora biti priloženo za oba starša, razen če otrok živi samo z enim staršem. Nujno varstvo otrok v Občini Braslovče je organizirano v braslovški enoti vrtca, potrebo po varstvu pa so morali starši sporočiti na elektronski naslov sola_braslovce@braslovce.si. Ta teden je popolnoma zaprt Vrtec Polzela, saj se je tam pojavilo večje število okuženih. Nujno varstvo je organizirano v okviru občinskega štaba civilne zaščite, starši, ki ne morejo drugače poskrbeti za varstvo svojega otroka, pa lahko pokličejo na telefonsko številko 041 508 860. V Občini Žalec do 30. oktobra, ko velja odredba vlade o zaprtju vrtcev, v okviru JZ Vrtci Občine Žalec delujeta enoti Žalec II na Prežihovi 3 in Žalec III na Prežihovi 2. Poziv Občine Braslovče K. r. Občina Braslovče in njen štab civilne zaščite se pripravljata na morebitno poslabšanje epidemiološkega stanja v občini in v regiji. ROKOVNIKI & KOLEDARJI -5% V NOVEMBRU TEL.037038480, Rimska cesta 98,Šempeter pri Sparu Zato sta pozvala vse polnoletne občanke in občane, ki so pripravljeni pomagati in se izobražujejo oz. so brezposelni ter prihajajo iz strok: zdravstvena nega, medicina in predšolska vzgoja, da pišejo na elektronski naslov cz@braslovce.si ali pokličejo na kontaktno številko 080 70 72. Prav tako prosijo vse, ki bi bili pripravljeni pomagati kot prostovoljci z dostavo hrane, zdravil in drugih nujnih življenjskih dobrin, da se javijo na enega od objavljenih kontaktov. Simona Stanter, načelnica Upravne enote Žalec: »S položaja načelnice upravne enote seveda težko dajem kake velike obljube glede prihodnosti in kakovosti družbenega življenja. Kot vsak od nas pa se ne morem pretvarjati, da me epidemija covida-19 ne skrbi. To, da se nekateri upirajo zaščitnim ukrepom, omejitvam gibanja, nošenju mask ipd., na nek način razumem, poskušam razumeti. Iz preteklosti so se namreč ljudje naučili, da ima svoboda visoko ceno in je ne kaže kar tako žrtvovati. Toda pri omenjenih ukrepih morda ne gre za slepo podrejanje politiki in oblastnikom. Gre za temeljno vprašanje odgovornosti. Si v danih razmerah lahko dovolimo, da z zavračanjem obvezne zaščite ogrožamo sebe in druge? O tem virusu je namreč še vedno veliko neznank. Posledice za naše zdravje so lahko dolgoročne, v najslabšem primeru smrtonosne. S tega vidika pa se, kot državljanka in načelnica upravne enote, pridružujem prošnjam za spoštovanje odločitev pristojnih državnih organov in medicinske stroke. Hkrati pozivam k solidarnosti in strpnosti. S skupnimi močmi smo v Sloveniji premagali že marsikatero nadlogo.« Adi Vidmajer: »Kot večni optimist, ljubitelj narave, gora in športa moram priznati, da nisem pričakoval, da bo koronavirus tako prizadel ves svet. Slovenci smo ob vsaki krizi strnili moči in se znali zoperstaviti. Zatorej sem prepričan, da bomo uspeli ohraniti čim bolj mirno kri in življenjski pozitivizem, ki vodi k hitrejši rešitvi nastalih problemov. Prav je, da spoštujemo nasvete naših strokovnjakov. Bodimo telesno aktivni v naravi in ostanimo zdravi.« Emilija Črnila: »Čas koronavirusa je težak za vsakega od nas, saj vpliva na našo psiho in počutje. Starejši ta čas preživljamo lažje kot mladi, ki so zaposleni, hodijo v šolo, študirajo … in so tako bolj izpostavljeni okužbam. Naša sreča je, da živimo v prekrasnem preboldskem okolju, ki nam omogoča lepe sprehode po poljih in gozdovih. Dobre knjige, križanke, časopisi, televizija, vrtičkanje … lahko zapolnjujejo našo dušo, maske pa nas ščitijo tudi pred vetrom in mrazom.« 10 podjETnIŠTvo In TURIzEm ŠT. 10 I oktober 2020 Vrhunska lokostrelca po poti turizma D. Naraglav Zakonca Izgoršek je pred leti združilo lokostrelstvo, zdaj pa ju je prav to »usmerilo« na pot turizma. V Krajevni skupnosti Griže imajo od letos dalje na svojem območju kar tri turistične kmetije. Vse so na področju naselja Pongrac, ki se razprostira na širokem območju med Libojami in Preboldom. Poleg že dobro znanih turističnih kmetij Tratnik in Kotar se je v začetku oktobra na turistično pot podala tudi kmetija Izgoršek. Zakonca Andrejo in Marjana je pred leti združilo lokostrelstvo, v katerem sta bila zelo uspešna. Oba sta namreč večkratna državna prvaka, izjemne rezultate pa sta dosegala tudi v tujini. Andreja je bila celo evropska prvakinja, podprvakinja in tretja na svetovnem 3D prvenstvu v Italiji. Sčasoma je lokostrelstvo postalo inspiracija za njuno turistično kmetijo, ki ima seveda tudi lokostrelski poligon. Prav lokostrelstvo je bilo poleg drugih razlogov in naravnih danosti navdih, da sta se zakonca Izgoršek odločila za pot v turizem. Finančno je bil to zajeten zalogaj, ki bi ga težko zmogla, predvsem pa bi za ureditev kmetije in namestitvenih zmogljivosti potrebovala dosti več časa, če ne bi veliko dela opravila sama in pri tem uporabila ustvarjalni navdih, ki se prepleta med njima in daje čisto posebne rezultate. Pogled na domačijo Andreja in Marjan Izgoršek Domača ustvarjalnost in lokostrelski navdih Vsak del opreme na tri hektare veliki kmetiji, ki je do polovice prekrita z gozdom, je delo njunih rok in domiselnosti. Ta je skoraj neverjetna, unikatna, a hkrati nadvse domača, lepa in uporabna. Nekaj posebnega so mize v jedilnici in sobah, narejene iz odrezanih stebrov starega kozolca ali iz na deske narezanih poškodovanih debel hruške in češnje. V »poškodbe« so nasuti kamenčki, želod in še kak drug Del lokostrelskega poligona Unikatna miza AKTUALNE INFORMACIJE – NOVEMBER 2020 JAVNI RAZPISI V TEKU Slovenski podjetniški sklad Javni poziv COVID-19 za nakup zaščitne opreme, več informacij po e-pošti zascitna@podjetniskisklad.si in na spletni strani https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi, rok za oddajo vlog 31. 10. 2020 P7-2 2020 COVID MIKROKREDITI 2020, 2021, več informacij po e-pošti bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si in na spletni strani https:// podjetniskisklad.si/sl/razpisi, rok za oddajo vlog v letu 2020: 30. 10. in 6. 11. 2020 P4L 2020 - Spodbude za MSP za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu 4.0, več informacij po e-pošti bostjan.vidovic@podjetniskisklad. si in na spletni strani https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi, rok za oddajo vlog v letu 2020: 11. 11. 2020 Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad Javni poziv 82FS-PO20 – Finančne spodbude za nove naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije, več informacij na 01 241 48 20, po e-pošti ekosklad@ekosklad.si, rok za oddajo vlog do dodelitve vseh sredstev Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 6. javni razpis za podukrep 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2020, več informacij 01 580 77 92, e-pošta aktrp@gov.si, rok za oddajo vlog 15. 12. 2020 do 23.59 naravni material, vse skupaj pa je prekrito s posebno epoksi smolo, ki je zbrušena do sijaja stekla. V eno od miz je vkomponiran povsem nov lok s puščicami, ki so ga Marjanu podarili njegovi klubski tovariši iz Šenčurja pri Kranju, od koder je Marjan tudi prišel v Savinjsko dolino. V lokostrelskem stilu pa je tudi še marsikaj drugega, na primer lokostrelski poligon s progo, tarčami in umetnimi živalmi v naravni velikosti za 3D streljanje. Ob odprtju kmetije se je na progo poligona podalo več lokostrelcev Lokostrelskega kluba Žalec. Drugi obiskovalci, med njimi tudi podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb, pa so se pod vodstvom Marjana Izgor- ška, ki ima za sabo že 28 let lokostrelstva in 20 let trenerskega dela, preizkušali v streljanju v tarčo. Apartmaji, kamp in kulinarične dobrote Ob tem dogodku ni manjkalo dobrot, ki jih je pripravila izvrstna kuharica Andreja. Na voljo je bil tudi okusen domač kruh in ostali pekovski izdelki, pečeni v novi krušni peči, ki je sestavni del večnamenskega prostora v novem objektu, nad katerim sta dva apartmaja za goste. Trije apartmaji pa se nahajajo v prvotnem delu hiše. Za prenočevanje lokostrelcev in drugih gostov bo na razpolago tudi kamp. Kot je povedala Andreja, ki je poleg vsega tudi mojstrica ročnih del – sama je npr. sešila zavese na oknih in jih okrasila s svojimi čipkami – bo njihova kulinarična ponudba v veliki meri zajemala jedi iz krušne peči. Ob njej naj bi se odvijali tudi zimski tematski večeri (pogovori, igranje kart, ročna dela, petje …) Tu se bodo lahko odvijala razna strokovna usposabljanja, potopisna predavanja, praznovanja … Gostje bodo svoj čas lahko izpolnili z lokostrelstvom, vodenim pohodništvom in izposojo koles. To je vsekakor veliko možnosti za dopust in preživljanje prostega časa v prijetnem okolju z domiselno urejenim parkom, v katerem najdete tudi ribnik z več kot 250 ribami. Domnevno goljufali pri porabi evropskih sredstev L. K. Na več različnih lokacijah na območju Žalca je 20. oktobra potekala kriminalistična preiskava zaradi suma goljufije pri porabi evropskega denarja. Neuradno so kriminalisti pod drobnogled vzeli Razvojni center informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec, so poročali v več slovenskih medijih. Kot so sporočili s Policijske uprave Celje, so v preiskavi ugotovili, da je poslovodna oseba treh družb v obdobju od novembra leta 2012 do novembra leta 2015 prek sedmih izpolnjenih zahtevkov za vračilo stroškov sofinanciranja neupravičeno uveljavljala in pridobila evropska sredstva v vrednosti več kot 2,3 milijona evrov ter sredstva državnega proračuna v vrednosti več kot 400 tisoč evrov. S tem je eni izmed družb, ki jo je zastopala, pridobila veliko protipravno premoženjsko korist v skupni vrednosti 2,7 milijona evrov. Po neuradnih informacijah Televizije Slovenija so kriminalisti pod drobnogled vzeli Razvojni center informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec, v katerem ima delež tudi podjetje Mikropis, ki je v lasti žalskega podjetnika Janeza Uplaznika. podjETnIŠTvo In TURIzEm ŠT. 10 I oktober 2020 Zlato za najboljšo inovacijo T. Tavčar arhiv Kronoterm Podjetje Kronoterm iz Trnave v Občini Braslovče je prejelo zlato priznanje za najboljšo inovacijo v celjski regiji za leto 2020. Zlato priznanje za najboljšo inovacijo v celjski regiji so prejeli za inovativno toplotno črpalko Adapt, ki je zelo tiha in oblikovalsko ter tehnološko dovršena. S priznanjem, ki je še eno v vrsti številnih odlikovanj za to toplotno črpalko, je Kronoterm v družbi še nekaterih uspešnih podjetij v regiji dokazal, da so po inovacijah med najboljšimi. »Razvoj toplotne črpalke Adapt je terjal veliko truda, denarja, neprespanih noči in težkih odločitev. Priznanje, ki smo ga dobili, nam pomeni potrditev in daje zagon, da svoje delo opravljamo iz dneva v dan bolje. Na celotno razvojno ekipo sem izjemno ponosen in vsakemu posebej čestitam za res odlično opravljeno delo,« je ob prejemu priznanja povedal Franc Marovt, vodja razvoja v podjetju Kronoterm. Podelitev priznanj za najboljše inovacije celjske regije v letu 2020 je potekala na sedežu Regionalne gospodarske zbornice Celje (RGZC), v torek, 6. oktobra. Zlata, srebrna in bronasta priznanja je podjetjem podelil novi direktor RGZC Tomaž Benčina. RGZC podeljuje ta priznanja v celjski regiji že od leta 2001, predstavljajo pa najvišje priznanje inovativnim dosežkom regijskih podjetij. Priznanja so del vseslovenske promocije inovacij, v kateri sodelujejo regionalne in območne gospodarske zbornice. Najboljše inovacije na regionalnem nivoju se uvrstijo v finalni izbor nagrajevanja na nacionalni ravni, nagrajene inovacije na nacionalni ravni pa se nato promovirajo še v mednarodnem prostoru. Odličnost, kakovost in inovativnost toplotne črpalke ADAPT potrjujejo številne prejete nagrade, med drugim mednarodna oblikovalska nagrada Archiproducts Awards in nagrada Big SEE, ki se podeljuje v okviru festivala Mesec oblikovanja. Njena izjemna učinkovitost in inteligentno prilagajanje sta prispevala k preboju na prvo mesto v sezonski učinkovitosti v Evropi (po podatkih Bafa liste, ki so bili objavljeni junija 2019, primerjali pa so učinkovitost 1176 toplotnih črpalk). Podarili 2000 parov otroških nogavic T. Tavčar Polzela je 7. oktobra odprla novo trgovino v Ljubljani, šesto po vrsti v Sloveniji. Z njo legendarna blagovna znamka, ki že skoraj sto let kljubuje začasnosti, napoveduje novo renesanso. Trgovina Polzela na Tavčarjevi 6 bo v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana oktobra poklonila 2000 otroških nogavic otrokom iz socialno manj spodbudnih okolij. Do leta 2021 namerava Sirekar Hulgi, estonsko podjetje, ki je pred dvema letoma kupilo blagovno znamko Polzela, prenoviti še štiri trgovine v Sloveniji in eno v Zagrebu ter blagovno znamko tako približati ljudem v njihovih nakupovalnih mestih. Načrt naslednjega triletnega obdobja je razcvet blagovne znamke Polzela in širjenje njenega slovesa v vse balkanske države. Vodja prodaje Saša Toplišek pravi: »Na Polzeli se vsi veselimo nove- Saša Toplišek, vodja prodaje ga poglavja v Ljubljani, in novih, odgovornih spodbud lastnika. Najbolj pa nas razveseljuje možnost, da lahko s pet tisoč evri omogočimo toplo jesen nekaterim malčkom iz socialno šibkih okolij Ljubljane. Nogavičke bodo ob nakupu izbrali kupci, ki nas bodo obiskali v oktobru, ne glede na vrednost njihovega nakupa«. Novi solarni modul se uspešno prodaja T. T. Vodja razvoja Franc Marovt je ob prejemu priznanja povedal, da je nagrada namenjena celotni razvojni ekipi, hkrati pa, da je odlična potrditev dosedanjega dela in daje nov zagon za naprej. Inovativna toplotna črpalka je prilagodljiva v delovanju, vgradnji in videzu. Zasnovana je tako, da ostane nevidna in se čim bolj zlije z okolico. S toplotno črpalko Adapt so v podjetju Kronoterm nedvomno začrtali novo pot in prihodnost toplotnih SPLETNA TRGOVINA • • • • • 11 24 h dosegljivost. Hitro brskanje med »policami«. Varen nakup iz udobja vašega doma. Posebne ugodnosti. Nakupovalna košarica ni nikoli preveč polna! www.eshop-zagozen.si MATERIAL ZA VODOVOD IN KANALIZACIJO! črpalk. Inovativna toplotna črpalka je prilagodljiva v delovanju, vgradnji in videzu. Zasnovana je tako, da ostane nevidna in se čim bolj zlije z okolico. S pojavnostjo in hrupom ne vzbuja pozornosti, hkrati pa z izjemno učinkovitostjo (SCOP 5,2) zagotavlja uporabniku maksimalno udobje v smislu ogrevanja, hlajenja, nizke stopnje hrupa in nizkih stroškov obratovanja. Ena najtišjih toplotnih črpalk v Evropi delovanje popolnoma prilagodi potrebam objekta in uporabnika ter celo vremenskih razmeram. Podjetje BISOL Group iz Latkove vasi je v začetku leta 2020 na trg lansiralo solarne module BISOL Supreme, zdaj pa že poroča o veliki porasti prodaje po vsem svetu. Fotonapetostni modul, ki jamči lastnikom stoodstotno izhodno moč za 25 let delovanja, je bil v zadnjih treh mesecih prodan ducatom strank. Skupna prodana količina je presegla 50 MW. V Sloveniji je prodaja prekoračila 3 MW in v Bisolu pravijo, da je to izvrsten dosežek za enega najmanjših evropskih trgov. BISOL Group je prvo in do sedaj edino solarno podjetje na svetu, ki je razvilo solarni modul s stoodstotnim jamstvom izhodne moči za 25 let delovanja. Popoln FN modul, kot so ga označile nekatere stranke, je bil zasnovan in izdelan v Sloveniji. Na trgu je na voljo od začetka leta 2020 in je prepoznaven pod imenom BISOL Supreme™. Večino novih modulov prodajo po Evropi, njihova priljubljenost opazno narašča v državah Beneluksa, Franciji, Italiji, na Norveškem, v Litvi in na Irskem. Velike uspehe dosegajo tudi doma, v Sloveniji, kjer je bilo kljub majhnemu trgu prodanih že za več kot 3 MW teh naprednih izdelkov. Iz Skupine BISOL Group so sporočili, da bodo v prihodnosti vsi visokokakovostni solarni moduli sledili konceptu integriranja degradacije modula v deklarirano izhodno moč. Štipendijska shema D. N. V mesecu oktobru 2020 je Občina Tabor na pobudo Razvojne agencije Savinjske regije (RASR), kakor že vrsto let doslej, podpisala Pismo o nameri za vključitev v projekt Regijska štipendijska shema – Savinjska statistična regija 2020/2021.Občina Tabor je s Pismom o nameri izrazila interes za vključitev v projekt, preko katerega bo izvajala svojo šti- pendijsko politiko. Namen občine je sofinancirati eno štipendijo za dijake v višini 25 % ob upoštevanju kriterija, da sta delodajalec in štipendist iz Občine Tabor. Regijske štipendijske sheme (RŠS) so določene z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in z Zakonom o štipendiranju. Podrobnejše je izvajanje enotnih regijskih štipendijskih shem določeno v posebnem pravilniku, ki ga sprejmejo regionalne razvojne agencije. Sofinanciranje kadrovskih štipendij v okviru RŠS se izvaja v sodelovanju med skladom in subjekti razvoja na regionalni ravni (RRA) kot nosilci RŠS, in sicer tako, da sklad preko njih za kadrovsko štipendijo, ki jo podeljuje delodajalec, prispeva do 50 % kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače. S posameznim razpisom so zagotovljena sredstva za sofinanciranje štipendij od trenutnega šolskega/študijskega leta do konca izobraževanja na isti stopnji izobraževanja. Regijske štipendijske sheme delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. 12 podjETnIŠTvo In TURIzEm ŠT. 10 I oktober 2020 Med najboljšimi lešnikovo maslo iz Ločice T. Tavčar Med deset najprestižnejših gastronomskih in kulinaričnih spominkov v Evropi so uvrstili tudi lešnikovo maslo kmetije Košec iz Ločice ob Savinji. Z namenom podpore in mednarodne prepoznavnosti lokalnih proizvajalcev, ki izdelujejo unikatne kulinarične izdelke, povezane s kulinarično tradicijo regij, je mednarodna komisija za najboljše kulinarične in gastronomske spominke leta 2020 na prvem evropskem izboru v Kuopiu na Finskem izbrala deset najprestižnejših spominkov Evrope. Mednje so se uvrstili kar trije slovenski spominki, med njimi je tudi lešnikovo maslo kmetije Košec iz Ločice ob Savinji. Priložnost za udeležbo na vseevropskem tekmovanju so dobili izdelki, ki so bili izbrani na lokalni ravni med najboljše kulinarične in gastronomske spominke posameznih držav Evrope. Strokovno komisijo za izbor v Sloveniji so sestavljali: dr. Bojana Rogelj Škafar iz Slovenskega etnografskega muzeja, Darja Škufca Adlešič z Ministrstva za gospodarstvo in dr. Janez Bogataj, ambasador projekta Evropska gastronomska regija 2021 (ERG Slovenija). Na kmetiji Košec se ukvarjamo s pridelavo in predelavo lešnikov, vzrejo in predelavo prašičev ter zaokrožujemo ponudbo v trgovini na domačem dvorišču s pridelki in izdelki (mlevski izdelki, olja, med, mlečni izdelki,...) drugih kmetij Savinjske doline. V prihodnje bo pri nas mogoča degustacija dobrot, ki so plod našega znanja in dela ter po dogovoru tudi preostanka ponudbe. Poleg degustacij za najavljene družbe in vsakodnevnih nakupov bo pri nas možna tudi organizacija seminarjev, »team buildingov« ali pa druženj s prijatelji kar tako. Aljaž Košec z lešnikovim maslom Zmagovalni kulinarični spominki bodo prejeli uradni certifikat med- Pred zimo zaščitili spomenike D. N. Člani TD Šempeter v Savinjski dolini so pred dnevi v antičnem parku že tradicionalno zaščitili spomenike in druge artefakte v Rimski nekropoli s ponjavami in strešicami in jih tako zaščitili pred zimo. Poleg tega so ta dan tudi sadili nove sadike rož v cvetlične stolpe. Vse od svojega odkritja in ponovne postavitve spomenikov daljnega leta 1960, so edikule znotraj arheološkega parka izpostavljene in prepuščene vremenskim vplivom. Marmorni spomeniki so zaradi svoje molekularne in kemične zgradbe občutljivi na zmrzal, onesnaženost zraka in še posebej na kisel dež. Dosedanje individualno pokrivanje edikul s posebej narejenimi ponjavami zaradi pojava kondenza in zmrzali ni najbolj optimalno, prav tako pa onemogoča delovanje parka v jesenskih, zimskih in spomladanskih mesecih. Zaradi ohranjanja tako pomembnih spomenikov je nujno potrebna trajna zaščita, pravijo v turističnem društvu. Pred leti so upali, da bo projekt trajnostne zaščite Antičnega parka, ki je že narejen »meso postal«, a od tega je sedaj že precej let, zgodilo pa se ni še nič. Tako ostaja edina alternativa tovrstno vsakoletno pokrivanje. narodnega inštituta International Institute of Gastronomy, Culture, Arts and Tourism (IGCAT), predstavljeni bodo v posebnem odseku spletne strani IGCAT ter na njihovih socialnih omrežjih, kar jim bo prineslo mednarodno spletno prepoznavnost. Neisha za nov začetek B. Plaznik Na Gradu Komenda je ponovno na voljo gostinska in kulinarična ponudba, ki bo pomembno dopolnila turistično ponudbo kraja. V začetku oktobra so odprli gostinski lokal na gradu Komenda na Polzeli. Ob številnih okusnih presenečenjih so Polzelani na večer odprtja po dolgem času lahko uživali tudi v koncertu žive glasbe. Bistro in kavarno Pasijonka je Nena Kajtner iz Celja zasnovala skupaj s še dvema poslovnima partnerjema. To sta Uroš Kajtner in Ervin Podbregar, ki sta oba kuhinjska šefa z dolgoletnimi izkušnjami. Na večer odprtja so z degustacijami prikazali obiskovalcem, kakšna bo njihova ponudba, ki temelji na lokalni sveži hrani ter naravnih sladicah. Osvežili so notranjo opremo kavarne in bistroja ter zunanjost gradu okrasili z romantičnimi lučkami. V načrtu imajo organizacijo koncertov ter ob vikendih otroške urice s pravljicami, animacijami in igralnicami. Obiskovalci so ob odprtju v začetku oktobra lahko prisluhnili koncertu v živo. Nastopila je pevka Nei- Degustacija med koncertom Prostovoljci TD Šempeter med nameščanjem ponjav za zaščito spomenikov , tokrat z maskami na obrazu Maske je mogoče kupiti v TIC Žalec na Šlandrovem trgu v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Neisha z bendom sha z bendom. Komentirala je: »Smo v zelo zanimivem obdobju, ko se moramo prilagoditi novim časom, kajti starih ne bo več. S pozitivizmom gledam naprej. In delam tisto, v čemer sem edinstvena, ker mi to zagotavlja mesto pod soncem. Pridno vadim in učim. Kolikor nastopov je, pač je. Hvaležni smo za vsako priliko. Z bendom smo na Polzeli nastopili prvič in uživali. Tudi publika je bila zelo odzivna.« Maske je mogoče kupiti v Info: 710trgu 04 34, TIC Žalec na Šlandrovem 571 80 in 21 v Ekomuzeju hmeljarstva Vsem našim obiskovalcem želimo, daSlovenije. ostanejo zdravi. pivovarstva Info: 710 04 34, 571 80 21 Vsem našim obiskovalcem želimo, da ostanejo zdravi. Iz poLITIčnEgA ŽIvLjEnjA / po doLInI ŠT. 10 I oktober 2020 Pomoč za malega Bona D. Naraglav 13 Hrana ne sodi v smeti T. T. Bono pri osemnajstih mesecih še ne sedi in ne hodi, zaradi težav senzorne integracije pa zavrača tudi gosto hrano. V sodelovanju s Sprostilnim kotičkom in dobrosrčno Tjašo Potočnik ter njenim partnerjem Primožem Plohlom je na Območni organizaciji Rdečega križa stekla dobrodelna akcija za pomoč osemnajstmesečnemu Bonu Pančurju iz Latkove vasi, ki se že od rojstva s svojimi starši bori, da bi lahko postal zdrav otrok in živel življenje kot njegovi vrstniki. Bono v igri z avtomobilčkom Že pred rojstvom so mu diagnosticirali napako na srčku. Po zelo napornem porodu so ga takoj odpeljali na intenzivno nego, kjer so ugotovili, da ima na glavici cisto, ki je po porodu začela krvaveti, prav tako je ostala napaka na srčku, zaradi katere ni v nevarnosti. Ima pa zelo hude težave na področju senzorne integracije, zaradi česar je njegov vsakdan zelo težak tudi za mamo in očeta. Imel pa je tudi velik cavernom v spinalnem kanalu. Zaradi tega cavernoma so zdravniki menili, da ne bo mogel hoditi. Niso se vdali in pred dvema mesecema so ga kirurgi v Nemčiji uspešno odstranili in povedali, da so zanj še vse možnosti in poti odprte in da lahko ob rednih in strnjenih terapijah tudi ozdravi. Starša ga sedaj vsak dan vozita na terapijo v ljubljanskobolnico kot tudi na samoplačniške terapije, ki so žal zelo drage. Tudi doma potrebuje ogromno vaje, tudi po štiri ure na dan, za kar skrbi predvsem mama; ko lahko, pa tudi oče. Trudita se po najboljših močeh, da bi imel njun sinko srečno otroštvo in življenje. Bono sedaj še ne sedi in ne hodi, plazi se po tleh, zavrača pa tudi gosto hrano zaradi težav senzorne integracije (motnje zaznavanja dražljajev, prevajanja v možgane, uravnanja in usmerjanja gibanja in vedenja). Ker so računi tako veliki in pripomočki za izvedbo terapijzelo dragi, sta se starša za pomoč obrnila na Rdeči križ in preko socialnih omrežij tudi na druge, ki bi bili pripravljeni pomagati. K temu naj bi pripomoglo tudi 21 darilnih bonov, ki jih je v ta namen podarila Tjaša Potočnik. Bone je mogoče kupiti preko transakcijskega računa TRR: SI56 1010 0005 5598 261 (kodo namena: CHAR, namen: Pomoč Bono referenca/sklic: SI00 2020-2020; naziv: RKS – Žalec, Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec). Na ta račun pa lahko darujete za Bona tudi sicer, ne le preko nakupa bonov, ki omogočajo 7-krat masažo celega telesa za 33 evrov, 7-krat masažo hrbta za 22 evrov in 7-krat refleksno masažo stopal za 22 evrov. Chef Pavčnik s kuharsko ekipo Priznani chef Marko Pavčnik in Spar Slovenija sta ponovno združila moči v okviru akcije Hrana ne sodi v smeti. Tokrat v dobrodelnem kuharskem preizkusu, v katerem je chef kuhal z natanko 68 kilogrami sestavin. Prav toliko hrane v povprečju v enem letu zavrže vsak Slovenec. Nastalih 257 obrokov so razdelili med socialno ogrožene družine po Sloveniji, tudi v Žalcu. Eksperiment so pripravili z namenom, da pokažejo, kaj v praksi pomeni 68 kg hrane in koliko obrokov lahko pripravimo iz te težko predstavljive količine zavržene hrane. Nasta- lih 257 obrokov so v sodelovanju s Slovensko filantropijo in poslovnimi enotami razdelili med socialno ogrožene družine v Žalcu, Črnomlju, Metliki, Mariboru in Murski Soboti. Chef Pavčnik je s kuharsko ekipo pripravil testeninsko solato v mesni in vegetarijanski različici. V ekipi sta sodelovala tudi dijaka Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, saj je pomembno, da se zavedanje širi na mlajše generacije. Poleg tega pa je Spar Slovenija ogroženim družinam podaril še sto paketov hrane z daljšim rokom uporabe in ostala potrebna osnovna sredstva. MALI OGLASI ZA VSE po doLInI 14 ŠT. 10 I oktober 2020 Partizanska Čreta letos drugače Letos med pešci manj D. Naraglav Posebej so se spomnili prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorsko vojsko 26. oktobra 1941. smrtnih žrtev T. Tavčar Javna agencija za varnost prometa je med 5. in 18. oktobrom v sodelovanju z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izvajala preventivno akcijo za večjo varnost pešcev Bodi viden – bodi previden. V akcijo so se v Spodnji Savinjski dolini aktivno vključili tudi člani Zveze šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina. Namen akcije je bil opozoriti na varnost pešcev, ki so med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu, s poudarkom na varnosti otrok in starejših. Največ nesreč z udeležbo pešcev se zgodi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so dnevi krajši, vidljivost slabša, ceste pa zaradi vremenskih razmer spolzke. Zanimiv je podatek, da voznik pešca, oblečenega v temna oblačila, opazi na razdalji okoli 25 m. Če je oblečen v svetlejša oblačila, se ta razdalja poveča za dobrih deset metrov. Če ima pešec na sebi kresničko ali odsevni trak, pa ga bo voznik obsvetil in opazil že na razdalji več kot 130 m. Člani Zveze šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina so tako na različnih lokacijah mimoidoče opozarjali na pomembnost nošenja odsevnih predmetov ter pojasnjevali, kako pravilno prečkati prehod za pešce. Mimoidoči so akcijo podprli in z veseljem vzeli podarjene odsevne predmete ter obljubili, da jih bodo v bodoče tudi uporabljali. Tokratna slovesnost z omejenim številom udeležencev Prva oktobrska sobota je vsako leto že skoraj trideset let namenjena tradicionalnemu srečanju Savinjčanov z obeh strani Dobrovelj in od drugod, ki se zberejo na zgodovinski Čreti z namenom obujanja in ohranjanja vrednot narodnoosvobodilnega boja. Slovesnost organizirajo Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, območni odbor Društva izgnancev Slovenije, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline in žalski odbor veteranskega združenja Sever. Predsednik ZZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik je na svečanosti obudil spomin na zgodovinski dogodek, o katerem je v nadaljevanju spregovoril predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman. Posegel je tudi v poosamosvojitveni in sedanji čas, ko se omalovažuje partizanski boj in skuša rehabilitirati sodelavce okupatorja. Med drugim je izpostavil nedavno razveljavitev obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, na podlagi katere so ga zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem septembra 1946 usmrtili na Golovcu. Po njegovem mnenju je to očiten poskus spreminjanja in sprevračanja zgodovine. Tokratna slovesnost je zaradi covida-19 in omejitve števila udele- žencev minila brez običajnega kulturnega programa. Pred obeležje frontalne bitke, iz katere so partizani izšli brez izgub, so položili spominski venec in skupaj s častno stražo Slovenske vojske ter prapori vseh veteranskih organizacij izkazali čast in zahvalo pogumnim borcem Štajerskega partizanskega bataljona. Ti so v mrazu in snegu več ur kljubovali napadom sovražnika, nato pa se pred novim napadom v zavetju noči izvili iz sovražnikovega obroča ter se naslednji dan zbrali v okolici Griž, od koder so se podali na Brežiški pohod, katerega namen je bil preprečiti izseljevanje tamkajšnjega prebivalstva. Stanovalci doma ličkali koruzo T. T. Z akcije v Žalcu V letu 2020 (do 15. septembra 2020) beležimo najmanj prometnih nesreč z udeležbo pešcev v zadnjem šestletnem obdobju (2014–2020). Skupno so bili pešci udeleženi v 299 prometnih nesrečah, kar je 23 % manj kot v primerljivem obdobju 2019, ob čemer moramo upoštevati dejstvo, da je bil obseg prometa v času ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa bistveno zmanjšan. Umrlo je šest pešcev (podatki do vključno 18. septembra 2020), kar je 45 % manj kot v primerljivem obdobju 2019 (11 umrlih). Delež umrlih pešcev med vsemi umrlimi v prometnih nesrečah znaša letos 8,6 %, v enakem obdobju lani pa je znašal 14,7 %. Letos beležimo tudi skoraj četrtino (23 %) manj prometnih nesreč s telesno poškodbo pešcev. Skupaj je bilo takšnih nesreč 282, v enakem obdobju lani pa 366. Hudo telesno poškodovanih je bilo 53 pešcev (v enakem obdobju lani 63) oz. 16 % manj kot leto poprej, število lažje telesno poškodovanih pa se je zmanjšalo kar za četrtino, oz. skupaj 225 pešcev (lani 300). Ribiči tekmovali T. T. Na ribniku Presarje je Zveza športnih društev (ZŠD) Občine Polzela prvo oktobrsko nedeljo v okviru praznovanja občinskega praznika pripravila četrto ribiško tekmovanje v disciplini lov rib s plovcem za pokal Občine Polzela Prvo mesto je osvojil Zlatko Žurbej z 2,74 kg ulovljenih rib, drugo Bojan Lenart s 2,32 in tretje Marjan Uršič s 1,22 kg rib. Prvi trije so prejeli pokale in praktične nagrade, ki jih je po štiriurnem tekmovanju podelil predsednik ZŠD Občine Polzela Ivi Kapitler. Z veseljem so se tudi letos lotili ličkanja koruze. Tudi letos so se v Domu upokojencev Polzela odločili za ličkanje oz. kožuhanje koruze, za tradicionalni običaj, ki se ga starejši prav radi spominjajo. Kot je povedala delovna terapevtka Petra Kos, je druženje tokrat potekalo malce drugače kot prejšnja leta. Pri ličkanju zaradi korona ukrepov niso smeli pomagati člani društva Podeželska mladina Polzela, so pa vseeno pred dom pripeljali traktorsko prikolico, polno koruze. Ličkanja se je udeležilo več kot petdeset stanovalcev, mnogi so ta dan komaj dočakali. Prav vsi so zavihali rokave in pridne roke so hitele ličkati. Kot na vsakem pravem kožuhanju ni manjkalo starih ljudskih pesmi in glasbe. Tokrat je meh raztegnil stanovalec Ivan, ki s harmoniko razveseljuje stanovalce na vseh prireditvah v domu. Ko so delo opravili, so se še okrepčali in poveselili. Domske kuharice so spekle domačo orehovo potico, društvo podeželske mladine pa je v dar in zahvalo za opravljeno delo prispevalo dober domač jabolčnik. Prvi trije s pokali in ostali udeleženci tekmovanja po doLInI ŠT. 10 I oktober 2020 Šampionka na Triglavu D. N. Zlata judoistka svoje znanje zdaj predaja mladim. Lucija Polavder iz Griž je ena najuspešnejših slovenskih judoistk, kar dokazujejo številne medalje, tako bronasta s Poletnih olimpijskih iger v Pekingu kot bronasta s svetovnega prvenstva in še kopica odličij z evropskih prvenstev, na katerih je osvojila zlato, srebrno in pet bronastih medalj. Zdaj je po dolgih letih ponovno osvojila še najvišjo slovensko goro Triglav. Zdaj je skoraj 36-letna Lucija iz Griž predvsem mama, partnerka ter dobro leto in pol uslužbenka Pošte Slovenije, ki pa popkovine z judom še ni prerezala. Še vedno je zvesta klubu Sankaku, v katerem pomaga pri organizaciji tekem in poletnih vikend kam- Lucija Polavder z Urošem in družbo ob Aljaževem stolpu 15 Zabavni otroški dan – Hmeljkofest D. Naraglav pov. Še pred kratkim je na Lopati vodila sedem skupin otrok, zdaj pa zaradi deljenega delovnika in skrbi za družino tega časovno ne zmore več, tako da ima trenutno samo eno skupino otrok, in sicer v Rogaški Slatini. Tudi njej je letošnji korona čas prekrižal kakšne načrte, ji je pa uspelo po dolgih letih znova stopiti na vrh naše najvišje gore. Kot je povedala, je bila prvič na Triglavu kot osnovnošolka v času planinskega tabora, ki ga je na Gorenjskem organiziralo Planinsko društvo Zabukovica. Dolga leta si je želela ponovno stopiti na našega očaka, a je vedno zmanjkalo časa. Letos ji je skupaj s partnerjem Urošem in še nekaterimi to uspelo. Tako pri Aljaževem stolpu kot pozneje na Kredarici, kjer so prespali, ni manjkalo veselega druženja ob glasbi. Za to je v prvi vrsti poskrbel partner Uroš Točaj, izvrsten harmonikar, tudi dvakratni evropski prvak v igranju na diatonično harmoniko, in še dva glasbenika. Tako je bilo vnovično srečanje s Triglavom za Lucijo še lepše. Pravi, da bo naslednjič s seboj popeljala tudi svojega sinka Vala Luko, ki bo februarja star pet let. Otroke so zabavali Gospodična Mici s predstavo Voda je največje bogastvo, maskota Hmeljko in čarodej Jole Cole. Glavni ustvarjalci Hmeljkofesta: Gospodična Mici, Hmeljko in čarovnik Jole Cole Zaradi virusa brez praznovanja D. Naraglav Gospodična Mici se hoče umiti, a nima vode. Presenečenje za mamo Marijo Minulo sredo je pod oknom vranskega doma starejših zaigrala harmonika Mira Klinca, ki je s svojimi vižami počastil devetdesetletnico Marije Brglez. Praznovanje, ki so ga načrtovali za nedeljo, 25. oktobra, je zaradi ukrepov vlade in NIJZ padlo v vodo, zato sta svojo mamo Marijo Brglez pod oknom njene sobe v domu presenetila, ji izkazala ljubezen in spoštovanje ob visokem jubileju sinova Roman in Ivan Brglez z ženama, štirimi vnuki in sedmimi pravnuki. Tako so kljub omejitvam počastili njen jubilej v domu, kamor je prišla na lastno željo oktobra Marija Brglez lani. Pred tem je Marija živela v bloku v Žalcu, zadnjih šest mesecev pred odhodom v dom pa pri sinu Romanu. Obisk njenih domačih, čeprav z razdalje, je bil zanjo veliko presenečenje. Hkrati pa se ji je tako izpolnila želja, da bi na njenem jubilejnem praznovanju igral Miro Klinc. Tako je bilo tudi pred desetimi leti, ko je ob njegovih vižah veselo plesala. Plesati zdaj sicer ne more, jo pa še vedno zasrbijo noge ob dobri glasbi. Marijino življenje ni bilo lahko. Rodila se je v Pesjem pri Velenju, poročila se je in rodila sinova Romana in Ivana. Mož je kmalu odšel v Nemčijo, od koder se ni vrnil, zato je za sinova skrbela sama. Življenje se ji je znova nasmehnilo, ko je spoznala novega partnerja, ki je zelo ljubeče skrbel tudi za njena sinova. Skupaj sta bila 18 let, vse do njegove smrti. Marija je delala marsikje, da je lahko preživljala svoja sinova, zadnjih dvajset let v Keramični industriji Liboje, kjer je tudi dočakala upokojitev in zaživela brezskrbno življenje. Posebno vesela je bila uspešne poslovne poti svojih sinov, ki jo je vedno aktivno spremljala. Nazadnje je pred tremi leti prerezala slavnostni trak ob otvoritvi nove slaščičarne v Šempetru. Ljubitelji glasbe Robija Zupana skupaj D. N. Ansambel Robija Zupana Minuli mesec, ko še ni bilo tako strogih omejitev zaradi koronavirusa in je bilo možno organizirati kulturne in druge dogodke, je pod kozolcem Na jasi v Miklavžu pri Taboru potekalo tradicionalno srečanje Fan kluba ansambla Robija Zupana, ki je bilo številčno omejeno na 50 oseb. Udeleženci so bili ta večer deležni bogate kulinarične ponudbe, predvsem pa slovenske narodnozabavne glasbe, ki so jo ustvarili Slavko in Vilko Avsenik ter komponisti iz ansambla Robija Zupana. Svoj glasbeni delež je prispeval še ansambel Slovenski zvoki, ki je predstavil tudi svojo skladbo o skakalcu Timiju Zajcu. Dogodek je bil pravi balzam za kulturno sušo, ki jo kroji koronavirus. Prvo oktobrsko soboto popoldan so na žalski tržnici pri Fontani piv Zeleno zlato pripravili dveurni zabavni program za otroke z imenom Hmeljkofest. Ob pomanjkanju prireditev zaradi koronavirusa je bil dogodek v organizaciji ZKŠT Žalec še kako dobrodošel. V njem so uživali tako otroci kot njihovi starši. Otroke sta najprej z animacijami zabavala klovnesa Gospodična Mici in maskota Hmeljko, nato pa je sledila interaktivna otroška gledališka predstava z naslovom Voda je naše največje bogastvo, ki poudarja pomen dostopa do vode. Z animacijami in predstavo je otroke osvojila Bina Plaznik iz polzelskega kulturnega društva Dobra ideja, ki deluje od leta 2013. Bina Plaznik ima za sabo že vrsto različnih projektov, v katerih nastopa kot klovnesa Mici, zabavna in razigrana deklica, ki se naokrog najraje potika s kotalkami in raziskuje svet. Rada obišče otroke na njihovem rojstnodnevnem praznovanju, jih povabi v svojo družbo, da zaplešejo, se igrajo zabavne družabne igrice, priredijo piknik pojedino, se martinčkajo na sončku, »ustanovijo« mini glasbeni bend, pojejo pesmice, se poslikajo po obrazu in uživajo vsak trenutek danega dne. V predstavi, ki jo je premierno predstavila že sredi septembra na Pol- zeli, Gospodična Mici z animacijami navdušuje otroke in jim hkrati širi vedenje o vodi ter njenem pomenu za življenje ljudi, rastlin in živali. Danes se zdi samoumevno, da iz pipe priteče voda, kadarkoli si to zaželimo. Če se to ne zgodi takoj, smo že slabe volje, še zlasti, če bi vodo nujno rabili za kuhanje, umivanje ali kaj drugega. Gospodična Mici v predstavi na šaljiv način predstavi otrokom, kako pomembna je voda za življenje in tudi za rast »zelenega zlata« v Savinjski dolini. Predstavo je obogatil še Hmeljko s kolesom sreče, ki je otrokom prineslo lesene jojote. V uri druženja z Gospodično Mici in Hmeljkom so otroci lahko aktivno sodelovali, peli, plesali, hkrati pa z zanimanjem spremljali predstavo. V drugem delu Hmeljkofesta je nastopil čarodej David Tominc, ki že dvajset let nastopa pod umetniškim imenom Jole Cole in se ukvarja izključno z otroškimi čarovniškimi predstavami. Vsako leto jih izvede okrog 200 na raznovrstnih otroških zabavah in drugih dogodkih v vrtcih in šolah. Zelo rad je tudi v družbi dedka Mraza, Božička, Miklavža, skratka povsod, kjer so prisotni otroci. Tudi v Žalcu je postregel z vrsto čarovnij in otroke učil čarati. Nekateri so za kratek čas postali mali čarodeji oziroma pomočniki velikega Joleta Coleta. Pregledi vida vsak teden Celostna oskrba vida BReZ ČAKALNIH VRST, v skladu s smernicami za zaščito zdravja. Naročite se na: 03 700 06 30 ali 051 326 677 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 18. ure sob. od 8. do 12. ure Znižanje sončnih očal od 20 do 70 % Gotovinski popust 16 po doLInI ŠT. 10 I oktober 2020 Modna revija srčnih ustvarjalk D. Naraglav Zaradi korona razmer je modna revija potekala brez obiskovalcev, posnela jo je Savinjska televizija. Med predstavitvijo pletenih oblačil in dodatkov V Domu II. slovenskega tabora Žalec so v okviru projekta Večgeneracijski center Planet generacij UPI Žalec v četrtek, 8. oktobra, pripravili svojstveno modno revijo z naslovom Srčne ustvarjalke na poti do uspešne zgodbe Maje Štamol Droljc. Modna revija je bila posebno doživetje za vse, ki so v tem projektu sodelovali, še posebno za šivilje in amaterske kreatorke, ki so prvič javno predstavile svoja oblačila; pa tudi za manekenke in manekene, ki so prvič stopili na modno pisto. Posebna je bila tudi zaradi izvedbe, saj je zaradi korona razmer potekala brez obiskovalcev, posnela pa jo je Savinjska televizija, kar je omogočilo, da jo lahko vidi in ob njej uživa tudi širša javnost. Dosegljiva je tudi na spletni strani UPI – ljudske univerze Žalec, ki je dogodek organizirala. Kot je povedala vodja projekta Petra Kačičnik Škof, modna revija sporoča, da iz majhnih srčnih zgodb lahko zrastejo velike zgodbe, če jih vseskozi zalivamo z ljubeznijo ter Potem ko so v projektu Večgeneracijski center Planet generacij UPI Žalec prvo leto medse povabili Miho Kremlja, ki je predaval o digitalni zasvojenosti otrok in mladostnikov, je naslednje leto srca udeležencev razveseljeval priznani glasbenik Uroš Perić, lani je bil njihov gost Staš Žnidar, ki je predaval o neverjetnih zmogljivostih človeških možganov, letos pa so se s prikazom modne revije odločili za povsem drugačen pristop. Vodje ustvarjalnih skupin ob zaključku revije jim redno privoščimo veliko druženja, sodelovanja in medgeneracijskega povezovanja, ki ne pozna ne krajevnih ne občinskih meja. »Ena takih zgodb je zgodba Maje Štamol Droljc. Maja je navdih modne revije, je vzornica, mentorica, kreatorka in šivilja. Je prepoznavna slovenska modna oblikovalka, ki je z vztrajnostjo, trdim delom in poštenim odnosom do strank ter sodelavcev uresničila svoje mladostne sanje. Ženska, ki nosi njene kreacije, upira pogled v prihodnost, išče kakovost, unikatnost, sledi stilu oblikovalke in ceni ročno delo,« je poudarila Petra Kačičnik Škof in dodala: »Njeni začetki so povezani z UPI – ljudsko univerzo, na kateri se je udeležila nadaljevalnega tečaja šivanja in krojenja, sicer pa je obiskovala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Za ta dogodek in zaključek revije je pripravila ekskluzivno kreacijo. Sicer pa je današnja modna revija prizadevanje več kot sedemdesetih sodelujočih.« Kreacije, nastale pod vodstvom Galine Malovšek Štirje ustvarjalni sklopi kreacij Oblačila za prosti čas iz recikliranega jeansa in dodatkov Modno revijo so po pozdravnem nagovoru direktorice Franje Centrih odprle ustvarjalke z UPI – ljudske univerze Žalec z vodjo Petro Kačičnik Škof. Osnova za njihova oblačila so bile tube, sešite iz starih zaves. Iz teh tub so tik pred modno revijo pod spretnimi prsti ustvarjalk nastajala unikatna oblačila, skreirana po ustvarjalnem navdihu. Impresivne in nevsakdanje so bile tudi večplastne kreacije, ki so jih ustvarjale šivilje pod vodstvom Galine Malovšek. Skozi transformacijo iz ene kreacije v drugo so se na koncu pokazale čudovite obleke s poslikavami slovenskih krajev, vključno z našo savinjsko metropolo Žalcem. Posebne kreacije so nastale tudi pod vodstvom Klavdije Jelen v Medgeneracijskem centru Prebold. Pri ustvarjanju so se odločile za moška oblačila iz jeansa: »Naše kreacije predstavljajo delovna oblačila za igro in delo, lahko pa se nosijo tudi kjerkoli drugod, odvisno od izbire vsakega posameznika, njegovega značaja in razpoloženja. Jeans je uporaben na vseh področjih, iz njega so lahko torbice, zavese, pregrinjala, dodatki … Modele smo poiskale na OŠ Prebold, naredile kroje in se lotile dela. Uporabljale smo samo odvržena, strgana, popackana oblačila. Poleg jeansa smo kot dodatek uporabljale srajce, mikice, zadrge, gumbe, razne trakove, pokrovčke steklenic in podobno. Vsak model je nosil dve ali tri kreacije. Pomembno je, da so se otroci v teh oblačilih počutili dobro in posebno. Me pa smo želele pokazati, kaj vse se da narediti z malo domišljije. Kreacije so ustvarile: Bojana Rihter, Maja Vedenik in Tatjana Urankar.« V nadaljevanju revije so se po modni pisti sprehodile manekenke v kreacijah šivilj z UPI Žalec, ki so ustvarjale pod vodstvom Vesne Poročnik Leš. V preteklih mesecih so spretno sukale prste, saj so se najprej naučile šivati na roko, kasneje pa so pričele uporabljati tudi šivalni stroj. Sčasoma so izpod njihovih rok nastala prva oblačila. Za revijo so jih združile v hod športno elegantnih ženskih oblačil. Tudi v naslednjem hodu so manekenke predstavile kreacije ustvarjalk UPI Žalec, ki pa se ukvarjajo s kvačkanjem in so ustvarjale pod vodstvom Aleksandre Škoflek. Kvačkanim izdelkom so dodale jeans in nastali so oblike, nad katerimi so bile navdušene tudi same ustvarjalke. Nič manj zanimive niso bile pletene kreacije in dodatki, ki so nastali v Hiši sadežev družbe Žalec pod vodstvom Marjete Hudovernik. V predzadnjem hodu so se manekenke predstavile v malih črnih oble- Za zaključek še kreacija Maje Štamol Droljc kah, ki so jih pod vodstvom Vesne Poročnik Leš sešile šivilje UPI Žalec. Njihov sprehod po modni pisti so krasile Unicefove punčke iz cunj, ki so jih sešile šivilje iz Večgeneracijskega centra Planet generacij Velenje pod vodstvom Mojce Videmšek. Revija se je zaključila še s prikazom ekskluzivne kreacije Maje Štamol Droljc. InFoRmACIjE / nApovEdnIK ŠT. 10 I oktober 2020 OBVESTILO Zaradi nejasne situacije glede izvedbe prireditev in nenehnih sprememb priporočil, koledar dogodkov ni objavljen. Morebitne dogodke in spremembe spremljajte na spletnih straneh in v objavah občin, društev in organizacij v Spodnji Savinjski dolini. UNICEF-ove varne točke v času, ko smo doma Dragi otroci in mladi, ob ponovnem pričetku šolanja na daljavo so se spremenile tudi vaše dnevne rutine, kar lahko pri vas povzroči več negotovosti. V teh okoliščinah vam želimo sporočiti, da se lahko v primeru kakršne koli stiske, občutka žalosti ali zaskrbljenosti na nas obrnete po pomoč. Časi, v katerih živimo, lahko povečajo stiske tako otrok in mladih kot tudi odraslih, kar je povsem normalno in pričakovano. Pomembno pa je, da o težavah čim prej spregovorimo in poiščemo pomoč. Ta pomoč je lahko pogovor, podpora ali pa varen prostor, kamor se umaknemo. Želimo vas spodbuditi, da o stiskah spregovorite z odraslimi, ki jim zaupate, kadar pa to ni mogoče, se lahko oprete na mnoge organizacije, ki nudimo pomoč. Kontakte nekaterih smo zbrali tu: - Tom telefon – 116 111 – deluje vsak dan od 12. do 20. ure. Kadar koli lahko napišete tudi e-pošto na tom@zpms. si ali pošljete sporočilo v njihovo spletno klepetalnico https://www.e-tom.si/stopi-v-stik/. - SOS telefon – 080 11 55 – lahko pokličete v primeru kakršne koli oblike nasilja vsak dan od 12. do 22. ure https://drustvo-sos.si/. INFORMACIJEV ČASU EPIDEMIJE PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 OBČINA ŽALEC www.zalec.si allec a ec.si ec.si .ssi si Center za socialno delo Žalec: alec: ale c: c: 03 713 12 50 ali gpcsd.zalec@gov.si ec@ ec@ @gov @ @g gov v si v. Civilna zaščita: zir@zalec.si TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 OBČINA PREBOLD www.prebold.si Civilna zaščita 703 64 00 in 041 614 919 ali obcina@prebold.si ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY r ssii OBČINA TABOR www.obcina-tabor.si i fo ma inf a j Občinska uprava,, informacije: 0 03 705 70 80 ali info@obcina-tabor.si @ob bcin na-tabor -tab a or or. r si ČIN NA PO POLZEL OLZ LZE EL LA w LA www ww.pol ww w.p pol olzela ze a si OBČINA POLZELA www.polzela.si nska n sk uprava: up u prrav p ravva: va a: 03 03 703 70 7 03 33 32 2 00 00 Občinska zzaščita ščita a in n nu n ujjno ujno jno o va arst rstv rs ttvo vo o vo trrokk: Civilna zašč nujno varstvo otrok: 0 860 08 860 6 041 508 A VR V RANS ANSK SKO KO w ww ww w vra OBČINA VRANSKO www.vransko.si izzi e sk sku Topli obrok za riz rizične skupine: 040 451 733 Dostava toplih obrokov, zdravil za starejše in bolne: 051 451 757 ali 031 521 726 Civilna zaščita: 031 348 330 - Društvo za nenasilno komunikacijo – 031 770 120 – vam lahko pomaga v primeru nasilja vsak delovnik med 8. in 16. uro. PEDIKURA - medicinska ali estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim UREJANJE OKOLICE, obrezovanje grmovnic, košnjo trave in kombi prevoze. Info.: 070 831 851 PODIRANJE in OBŽAGOVANJE DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih – odvoz. Info.: 031 786 975 MOBILNA PRALNICA Globinsko čiščenje vozil in sedežnih garnitur, Damjan Perme, s. p. Info.: 031 682 344 MALI OGLASI ZA VSE Razpis za najemnika planinskega doma na Homu Planinsko društvo Zabukovica objavlja na podlagi sklepa upravnega odbora razpis za zbiranje nezavezujočih ponudb za najem planinskega doma na Homu (Dragov dom na Homu) od 1. 1. 2021 dalje. Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo na razpisu. Pogoji, ki jih mora ponudnik izpolnjevati, so: - predstavitev ponudnika v kratkem življenjepisu s poudarkom na izkušnjah s področja dela na planinskih postojankah oz. v gostinstvu; - izpolnjevanje pogojev na osnovi Zakona o gostinstvu in Pravilnika o upravljanju, poslovanju in opremi planinskih koč; - vizija upravljanja in razvoja planinske postojanke v prihodnosti. Nezavezujoče pisne prijave z vsemi zahtevanimi prilogami pošljite po pošti na naslov društva Planinsko društvo Zabukovica, Migojnice 6, 3302 GRIŽE v zaprti ovojnici s pripisom »Za razpisno komisijo« do vključno 7. 11. 2020. Ponudnike bomo o izidu razpisa obvestili predvidoma do 23. 11. 2020. Planinski dom na Homu si lahko ogledate v času obratovanja (ob sobotah in nedeljah) ali po dogovoru s predsednikom društva Srečkom Čulkom(031 344 333). Z izbranim ponudnikom bo društvo sklenilo najemno pogodbo za določen čas (za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja). Dodatne informacije na tel.: Srečko Čulk 031 344 333. - Legebitra – 01 430 51 44 – je društvo, na katerega se lahko obrnete vsak delovnik od 12. do 16. ure v primeru doživljanja stisk zaradi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete, lahko pa jim tudi pišete na svetovalnica@legebitra.si. - Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše – Ljubljana: 01 583 75 00; Koper: 05 62 62 810 ali 031 388 591; Maribor: 02 234 97 00. - Krizni centri za otroke in mladostnike: https://www. scsd.si/centri-za-socialno-delo/krizni-centri/ - Zaupni telefon Samarijan – 116 123 – lahko kličete v duševni stiski brezplačno in anonimno 24 ur na dan. - UNICEF Slovenija – 031 510 200 – je »telefonska« varna točka, ki deluje vsak dan od 9. do 17. ure. Tu dobite pomoč pri nadaljnjih korakih reševanja stiske. Še več informacij pa najdete na https://www.varnetocke.si/kdaj -jih-poiscemo. BREZPLAČNA OBJAVA MALI OGLASI NIJZ: www.nijz.si ZD Žalec: www.zd-zalec.si , psih. pomoč ZD Žalec: 051 668 416, psiholog@zd-zalec.si NMP: 112 OBČINA BRASLOVČE www.braslovce.si Brezplačna klicna številka 080 710 72 Varstvo otrok (vrtec, šola): sola_braslovce@braslovce.si 17 - Ves čas, tudi ponoči, ko ostale organizacije ne delujejo, lahko pokličete 113, v primeru poškodb pa 112. Želimo si, da vam iskanje pomoči ne bi predstavljalo dodatne stiske. Nikoli niste sami – tudi ko ste v težavah, je nekje oseba, ki vam želi pomagati. Vaša TRGOVINA enostavno pri vas doma 041 80 70 60 ZA VAŠ PIKNIK NA DOM - sveže postrvi - sveži file postrvi - sveža piščančja krila - krače - in vse kar se pripeljati da Vaša Oskrba d.o.o., Ul. XIV. divizije 12 Celje KULTURA 18 ŠT. 10 I oktober 2020 Gostili geomantijsko kolonijo Izrazi narave Darko Naraglav Kolonija pomeni nadgradnjo geopunkturnega kroga, ki jo je lani skupaj z dvajsetimi umetniki ustvaril Marko Pogačnik. Na domačiji Kočevarjevih v Šeščah, kjer je od lanskega oktobra postavljen geopunkturni krog Unescovega umetnika za mir akademskega kiparja Marka Pogačnika, so konec septembra pripravili šestdnevno umetniško geomantijsko kolonijo. Na njej je ustvarjalo šest umetnikov iz Slovenije, Avstrije in Nemčije. Maja Pogačnik, sestrična in učenka ustvarjalca geopunkturnih krogov Marka Pogačnika, ki živi na Dunaju, več časa pa preživlja tudi v Sloveniji, nam je ob obisku povedala: »Tovrstna likovna kolonija ni običajna, saj ima geomantijsko osnovo. Geomantija je veda, ki obravnava Zemljo kot živo, zavestno bitje in je neke vrste komunikacija z njo. Z zemljo se povezujemo, z njo delamo in ustvarjamo, uporabljamo naravne materiale, tako da ima ta kolonija drugačno ozadje. Udeleženci smo iz več dežel, in sicer iz Avstrije, Nemčije in Slovenije. Delamo v različnih medijih: v slikarstvu, kiparstvu, instalacijah. Prostor, kjer je tudi geopunkturni krog, je nadvse primeren za tovrstne projekte, saj odseva še močnejšo pozitivno energijo. Delujem v slovenski geomantijski skupini, v kateri načrtujemo različne projekte, kot je npr. ta kolonija. Povabila sta nas gospodarja domačije Peter Kočevar in njegova žena Ilona, ki sta zaslužna za postavitev geopunkturnega kroga. Z veseljem smo prišli, tu res uživamo in ustvarjamo, saj je že sama lokacija nekaj posebnega in navdihujočega, hkrati pa smo deležni izjemnega gostoljubja in srčnosti. Vidi se, da delata v turizmu.« »Tovrstna likovna kolonija ni običajna, saj ima geomantijsko osnovo. Geomantija je veda, ki obravnava Zemljo kot živo, zavestno bitje in je neke vrste komunikacija z njo.« v knjižnici D. Naraglav Krajina v različnih letnih časih izpod čopičev žalskih Alenko Vidergar, ki je na koloni- kov sodelujem s Slovenskim tolkal- likovnikov je tokrat na ogled v Preboldu. jo prišla iz Ljubljane, smo zmotili pri ustvarjanju z dletom. Povedala nam je: »Ustvarjam zveneče kamnite skulpture. V času te šestdnevne kolonije bom naredila nekaj zvenečih zvonov iz kamna, pripeljanega iz kamnoloma Lipica. Iz tega kamna, ki je zelo lep in poseben, so tudi kamnite skulpture geopunkturnega kroga. Zvonove deloma režem, deloma klešem in brusim, vse dokler nimajo primerne tonske kvalitete. Toni so odvisni od debeline, dolžine in še česa, v začetku pa predvsem od samega kamna. Če je kamen gluh, ostane gluh in neuporaben za ta namen. S temi zvončki, ki so že narejeni, smo včeraj potrkavali pri druženju ob ognju.« Še nekaj zanimivega smo izvedeli od nje: »Kot ustvarjalka teh zvonč- nim projektom. Njegovi člani so mi tudi odprli pot v zvočno kakovost kamna na tonski ravni. Ni dovolj, da kamen zveni, zveneti mora na točno določene tone. Za kamnite zvončke (kamnite kose) je sedaj napisana že tretja skladba. Zame je bilo zanimivo, da so to pravzaprav tonski zapisi, ki potem govorijo, kateri kos kamna se uporablja in kako, da lahko tolkalisti na njih igrajo.« »Zvonove deloma režem, deloma klešem in brusim, vse dokler niso primerne tonske kvalitete. Toni so odvisni od debeline, dolžine in še česa, v začetku pa predvsem od samega kamna. Če je kamen na začetku gluh, ostane gluh in neuporaben za ta namen.« Peter Kočevar Alenka Vidergar je izdelovala kamnite zvočne skulpture. Maja Pogačnik je likovno ustvarjala. Peter Kočevar, lastnik domačije z geopounkturnim krogom, ki ga je lani s kozmogrami na 14 postavljenih skalah ustvarila skupina umetnikov, je o letošnji koloniji povedal: »Ta kolonija je nadgradnja geopunkturnega kroga. Del njegovih ustvarjalcev smo povabili tudi letos. Tako na tem prostoru skozi slikarstvo, kiparstvo in instalacije dodajajo nove kamenčke v mozaik ustvarjalnosti pod Homom. Moram reči, da sem nadvse vesel in zadovoljen, da so se umetniki odzvali povabilu in da bo vse, kar bodo ustvarili, ostalo pri nas. Tako bo na ogled obiskovalcem geopunkturnega kroga, turistom in drugim, ki bodo prišli k nam.« Zanimalo nas je še, koliko obiskovalcev imajo: »Z obiskom smo zelo zadovoljni, saj sta naša primarna dejavnost turizem in namestitvena dejavnost. Zaradi geopunkturnega kroga pa zdaj prihajajo tudi dodatni gostje. Lani smo imeli v namestitvenih kapacitetah devetdeset odstotkov tujih gostov, letos pa je razmerje med tujimi in domačimi zaradi korone nekako uravnoteženo.« Razstava v preboldski knjižnici V tem jesenskem mesecu, ko se narava odene v pisane barve in daje navdih za ustvarjanje, je v preboldski knjižnici na ogled razstava z naslovom Izrazi narave, ki so jo postavili likovniki iz Likovne sekcije KUD Žalec. Žalski likovniki so se septembra predstavili v Savinovem likovnem salonu Žalec na tematski razstavi z naslovom Sobivanje, na kateri so prikazali urbano okolje Žalca in pomen dreves v njem. Nabor likovnih del na razstavi v preboldski knjižnici pa tematizira krajino v različnih letnih časih. Člani društva se predstavljajo z deli, ki so jim posebno pri srcu, hkrati pa zadostijo tudi vidiku napredka in kakovosti pri posameznikih. Dela so nastala v zadnjih nekaj letih. Njihov mentor akademski slikar Uroš Potočnik je ob tem povedal: »Ustvarjalni program, za katerega se odločimo, je kot lepilo, ki člane povezuje. Hkrati pa jim omogoča, čeprav gre za izjemno heterogeno skupino, jasen pogled v smer, v katero želijo skupaj. Program je zastavljen tako, da vedno rahlo iritira oz. vznemirja člane pri njihovem delu, a jim hkrati omogoča izmenjavo različnih mnenj in znanj. Vsebina, ki jo izberejo na začetku novega društvenega ciklusa, nikoli ni pisana na kožo vsem, omogoča pa nadgrajevanje, ohranjanje in poglabljanje likovnega znanja.« Prostori knjižnice so kot nalašč za tovrstne razstave, saj omogočajo povezovanje umetniških zvrsti, torej umetnosti pisanja in slikanja. 30 let Likovne kolonije prijateljstva T. T. Z razstave na Gradu Komenda na Polzeli Mali Savinjčani berejo T. T. Jeseni so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec začeli z osmo sezono branja predšolskih otrok Mali Savinjčani beremo 2020/2021. Projekt, ki ga enote žalske knjižnice izvajajo z vrtci Spodnje Savinjske doline, je namenjen otrokom, starim od štiri do šest let. Otroci bodo s starši lahko izbirali branje iz raznovrstnega seznama knjig, ki ga vsebuje najnovejši katalog. Naslovnice knjig in kratke vsebinske oznake jih bodo nagovorile k izbiri. Dovolj bo branja za bližino, za učenje jezika, za čustva, odzive in pogovor, k čemur v osnovi napeljuje projekt že od prve sezone branja naprej. Navodila so podobna kot vsa leta doslej, najdete jih na internetnih straneh žalske knjižnice (www.zal.sik.si), prav tako katalog z izborom knjig. V Likovni koloniji prijateljstva, ki jo organizira Likovna sekcija KUD Polzela, je letos ustvarjalo 57 likovnikov. Praznovanje 30-letnega neprekinjenega delovanja je potekalo v spremenjenih razmerah. Pretekla leta se je na Gori Oljki zbralo veliko število ljubiteljskih slikarjev, letošnji ukrepi o zaščiti pred epidemijo pa so omejili druženje na dvodnevni koloniji tako, da je velik del prijavljenih slikarjev ustvarjal doma. Udeležencem na Gori Oljki je bil v pomoč mentor in strokovni spremljevalec Tomaž Milač, slikar iz Celja, osmim učencem OŠ Polzela pa mentorica Urška Juhart. Udeleženci tokratne jubilejne koloni- je so največ del ustvarili v akrilu in olju. Za pomoč in nasvete, da je bila dvodnevna likovna kolonija izvedena v skladu s korona predpisi, so poskrbeli na JSKD Velenje, zahvaljujejo pa se tudi sponzorjem: Občini Polzela, JSKD Žalec, KUD Polzela in podjetju GaOk uokvirjanje, ki je s slikarskimi potrebščinami razveselilo pet udeležencev. Slike 49 slikarjev in osmih osnovnošolcev so razstavljene na gradu Komenda do 1. decembra. Likovniki KUD Polzela verjamejo, da po vsakem dežju posije sonce in bo mogoče krizo premagati z doslednim spoštovanjem predpisov. Doma se pripravljajo na naslednje projekte in delajo v prepričanju: »Slikam, torej sem!« KULTURA ŠT. 10 I oktober 2020 Anton Perko tudi v filmu D. Naraglav RTV Slovenija pripravlja o Antonu Perku dokumentarni film, ki ga je v začetku oktobra snemala tudi na Vranskem; v Pokrajinskem muzeju Celje pa so 1. oktobra odprli razstavo Anton Perko – slovenski slikar v službi cesarskega dvora. 19 Nastopili Maja Mirkac in Ana Dušica T. T. V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec so v nedeljo, 11. oktobra, pripravili prvi koncert iz jubilejnega, že desetega citrarskega koncertnega cikla, ki letos »nadomešča« citrarski abonma. Nastopili sta pevka Ana Dušica in citrarka Maja Mirkac s Koroške, ki skupaj muzicirata tri leta. Preden sta združili moči, sta bili glasbeno aktivni vsaka po svoje. Pevka Ana Dušič je bila članica ansamblov Veseli slavčki, Vižarji in Vrli muzikanti. Maja Mirkac pa je obiskovala nižjo glasbeno šolo klavirja in citer v Slo- venj Gradcu ter glasbeno gimnazijo v Velenju, kjer je bil njen glavni predmet glasbeni stavek. S citrami je bila članica Kvarteta Svit, sedaj pa kot vzgojiteljica glasbo prenaša na otroke v vrtcu. Izvedli sta program slovenskih ljudskih pesmi, narodnozabavnih viž in zimzelenih pesmi. Kljub korona varnostnim ukrepom je bilo vzdušje v avli prijetno in prireditev se je končala z željo, da bi se citrarski koncerti lahko nadaljevali po načrtovanem programu. Naslednji koncert bosta izvedli domačinki Neli in Karmen Zidar Kos predvidoma v nedeljo, 8. novembra, ob 17. uri. Prizor iz filma: ojstriška gospoda obišče Perkove v graščini Podgrad. Prizadevanje za obuditev spomina na slikarja Antona Perka, ki se je pričelo pred dvema letoma na pobudo pravnika Slavka Košenine z razstavo v vili Košenina na Vranskem ter nadaljevalo letos z izdajo knjige Anton Perko – mornar, dvorjan in slikar avtorjev dr. Petra Zimmermanna in dr. Sanje Žaja Vrbica, se nadaljuje in plemeniti. V Pokrajinskem muzeju Celje so 1. oktobra odprli razstavo Anton Perko – slovenski slikar v službi cesarskega dvora avtorice Gabrijele Kovačič. Na razstavi, ki bo na ogled do slovenskega kulturnega praznika, si je mogoče ogledati okoli štirideset likovnih del Antona Perka, hkrati pa spoznati njegovo vznemirljivo življenjsko zgodbo, ki je se je začela na Vranskem, nadaljevala na Dunaju in končala v Dubrovniku. Zdaj pa bo dobila svoje mesto tudi v dokumentarnem filmu, za katerega so nekaj scen posneli v graščini Podgrad na Vranskem, kjer se je Perko rodil in preživljal otroška ter mladostna leta. Film Vrnitev slikarja Antona Perka v rojstno deželo avtorice dr. Polone Med nastopom Maje Mirkac in Ane Dušica Umetni raj do konca novembra T. Tavčar Razstava Boštjana Drinovca je pripoved o človeku in njegovem sentimentalnem odnosu do narave, o sanjarijah in željah v kulturno uniformiranem, sterilnem in tehnološkem svetu. Kot prispodoba Antona Perka med slikanjem graščine Pivec si bomo lahko ogledali v zgodovinski dokumentarni oddaji Sledi na prvem programu Televizije Slovenija v začetku prihodnjega leta. Glasbo za film je napisal Tilen Slakan iz Tabora, izvedle pa so jo priznane glasbenice: Urška Križnik in sestri Alenka ter Lucija Bogataj z Vranskega. Pomemben delež k avtentičnosti časa v filmu so prispevali člani Turističnega društva Tabor, predvsem Hani Zamuda in njen mož Feliks, ki v filmu predstavljata lastnika graščine Ojstrica v nekem trenutku, ko se s kočijo pripeljeta na obisk k Perkovim, ki so posedovali graščine Podgrad, Stopnik in Ojstrica. Knjige lahko gredo med bralce K. R. Potem ko so knjižnice kar dolgo kljubovale ukrepom za preprečevanje širjenja okužb, so prejšnji teden morale zapreti vrata za obiskovalce. To pa ne pomeni, da bralci ne bodo mogli do knjig. tekst/ Kot so zapisali na spletni strani Medobčinske splošne knjižnice Žalec, je dovoljen osebni prevzem knjig na vhodu pred knjižnico, in sicer v običajnem času odprtosti njihovih enot. Želeno gradivo lahko bralci naročijo na več načinov: prek aplikacije Moja knjižnica, na elektronski naslov skzal@zal.sik.si in po telefonu 03 712 12 52 – knjižnica Žalec, 03 703 84 22 – knjižnica Braslovče, 03 703 32 04 – knjižnica Polzela, 03 705 35 40 – knjižnica Prebold, 03 703 20 92 – knjižnica Tabor in 03 703 12 80 – knjižnica Vransko). Ko bo gradivo pripravljeno, ga bodo bralci lahko prišli iskat. Knjižničarki oziroma knjižničarju bodo od daleč pokazali člansko izkaznico, nato pa prevzeli vrečko s svojim gradivom. Tudi vračila gradiv bodo potekala nemoteno. Pred vsakim vhodom bo zaboj, v katerega bodo bralci odložili gradivo, ki ga vračajo. Ko bodo gradivo odpisali, bodo bralca poklicali, če bodo ugotovili, da ni vrnil vsega gradiva, ali če je ob vračilu nastala zamudnina. Že izposojenega gradiva ne bodo avtomatsko podaljšali, saj ga lahko bralci pravočasno vrnejo ali podaljšajo prek telefona oz. spleta, kot so že zapisali na spletni strani Medobčinske splošne knjižnice Žalec in bralce povabili tudi v svojo e-knjižnico. Dokupili so veliko novih licenc. Do e-knjižnice lahko dostopajo člani knjižnice s člansko številko in geslom. Ima vaša kmetija, podjetje ... odprto trgovino, imate mogoče e-trgovino in naročanje ? Imate urejeno dostavo na dom? Bi želeli, da to izvedo tudi vaši kupci? Oglašujte s časopisom Utrip Savinjske doline Za vse informacije pišite na utrip@zkst-zalec.si ali nas pokličite na 031 623 117. Boštjan Drinovec ob odprtju svoje razstave V Savinovem likovnem salonu Žalec bo do 29. novembra odprta razstava akademskega kiparja Boštjana Drinovca Umetni raj. Boštjan Drinovec, rojen leta 1973, je akademski kipar in magister umetnosti. Leta 2008 je bil izvoljen v naziv docent in tako postal predavatelj kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je ustvarjalec Avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto in soavtor ureditve njegove javne podobe. Dejaven je na področju male plastike, galerijskih postavitev, kinetičnih in zvočnih instalacij ter skulptur in spomenikov v javnem prostoru. Ob odprtju je zbrane v imenu ZKŠT Žalec pozdravil Uroš Govek, o ume- tniku in njegovem delu pa je govorila kustosinja razstave mag. Alenka Domjan. »Zavedamo se, da današnjosti ne moremo spreminjati, lahko pa jo v jeziku umetnosti, tehnike in znanosti poduhovimo z etiko in estetiko. Boštjan Drinovec se tako, četudi na simbolni ravni, ozira k zanimivi likovni interpretaciji, s katero v gledalcu zbudi čutenje oddaljene, odmaknjene stvarnosti – narave.« V programu ob odprtju razstave je sodeloval rok kitarist Uroš Planinc. Razstava je del projekta Misel, vrojena v času, liniji in teksturi. Razstava bo na ogled predvidoma do 28. novembra, v delovnem času TIC Žalec (če le-ta ne bo zaprt zaradi ukrepov preprečevanja širjenja koronavirusa). 20 ŠpoRT ŠT. 10 I oktober 2020 Žalčani članski državni prvaki v karateju T. T. Luka in Miha peta na EP T. T. osebni arhiv L. M. arhiv KK Žalec Državna prvakinja v članski konkurenci tudi Žalčanka Kiti Smiljan iz KK Trbovlje in ekipa mlajših kadetinj iz KK Polzela Stefan Joksimović, Žan Keršič Ahlin, Aleks Klobasa in Jurij Plaskan, članski in zadnji trije tudi mlajši članski ekipni državni prvaki iz KK Žalec Na nedavnem ekipnem državnem prvenstvu v karateju, ki je potekalo v Ljutomeru, so tekmovalci KK Žalec znova dokazali, da spadajo med naj- boljše klube v Sloveniji. V skupnem seštevku so s petimi medaljami dosegli tretje mesto med 34 prijavljenimi klubi Slovenije. Z odličnimi borbami so si naslove državnih ekipnih prvakov v članski kategoriji priborili: Stefan Joksimović, Jurij Plaskan, Žan Keršič Ahlin in Aleks Klobasa, zadnji trije tudi v kategoriji mlajši člani. Med kadeti so postali državni ekipni prvaki: Žiga Suša, Maks Medved in Vid Zarić, drugo mesto pa so osvojile mladinke: Kaja Topolovec, Tjaša Kvas, Alenka Ugovšek in Taja Hraščanec. Mladinca Robi Mohenski in Maj Kolšek sta bila tretja. Državna prvakinja je postala tudi ekipa KK Trbovlje, katere članica je Žalčanka Kiti Smiljan s kolegicami v ekipi Uršo in Barbaro Haberl. Uspešni pa so bili tudi mladi tekmovalci KK Polzela. Prva je bila ekipa mlajših kadetinj v zasedbi: Aneja Jesenek Rojšek, Lara Kramberger in Tija Janžekovič. Drugo mesto so zasedli mlajši kadeti v športnih borbah: Aleksej Derča, Žiga Trbovšek in Nik Borovnik, tretje mesto pa mladinke v sestavi: Nuša Žerjav, Laura Bergant in Lara Salkič. Ravno tako je bila tretja ekipa deklic v kategoriji borbe: Julija Rožič, Zala Kramberger in Nejla Mašič. Luka Marovt in Miha Okorn s trenerjem Matevžem Berkom Luka Marovt je na evropskem prvenstvu v odbojki na mivki do 18 let v Turčiji nastopil odlično, saj je s svojim soigralcem Kamničanom Miho Okornom dosegel peto mesto. Luka in Miha sta v skupinskem delu igrala zelo zanesljivo in se s tremi zmagami kot prva v skupini uvrstila v šestnajstino finala, torej med najboljših osem ekip. V boju za polfinale pa sta se pomerila z drugo postavljeno rusko dvojico. Žal sta bila Rusa za odtenek boljša in se po tesni zmagi z 20 : 22 in 19 : 21 uvrstila v polfinale. Luka in Miha sta v končni razvrstitvi evropskega prvenstva skupaj še s tremi pari iz četrtfinala razvrščena na peto mesto. Samo Udrih trener na Vranskem T. T. V Žalcu dan s športniki invalidi T. Tavčar Evropski teden športa je prinesel druženje in tekmovanje s športniki invalidi. V dvorani I. OŠ Žalec so obiskovalcem v organizaciji Zveze za šport invalidov – Paralimpijskega komiteja Slovenije in nacionalnega koordinatorja evropskega tedna športa Olimpijskega komiteja Slovenije prikazali številne paralimpijske discipline, mladi člani športnih društev Občine Žalec pa so se s športniki invalidi tudi pomerili. V dvorani I. OŠ Žalec je potekalo druženje s športniki invalidi, ki so predstavili paraolimpijske discipline in se v njih pomerili z mladimi člani Atletskega kluba Žalec, ŠD Bodysolution, Namiznoteniškega kluba Žalec, OK SIP Šempeter in RK Zelene Doline Žalec. »Zbranim so prikazali veščine parakolesarstva z Gregorjem Habetom v osrednji vlogi, odbojko sede s člani slovenske reprezentance, paranamizni tenis z izjemno uspešnim Lukom Trtnikom, paraatletiko s paraatletom Tadejem Encijem, košarko na vozičkih in paralokostrelstvo,« so pojasnili na Olimpijskem komite- Samo Udrih z mladimi igralci Vranskega Tekmovalni duh je enako prisoten tudi v športu invalidov. ju Slovenije. Obiskovalci in udeleženci so se lahko pogovarjali z izkušenimi športniki invalidi in trenerji. Druženje je bilo zabavno in igrivo, s posameznimi tekmami v košarki na vozičkih in odbojki sede pa se je Uspehi invalidov MDI Žalec v dogodek prikradel tudi tekmovalni duh, ki je nepogrešljiv pri vseh aktivnih športnikih. Športniki in športnice olimpijskih disciplin so lahko v živo videli, kako šport poteka v paraolimpijskih okvirih. Košarkarsko društvo Vrani Vransko se je v novi sezoni kadrovsko okrepil na trenerski klopi. Vodenje moštva U15 je prevzel Samo Udrih, nekdanji slovenski košarkarski reprezentant, udeleženec svetovnega in dvakratni udeleženec evropskega košarkarskega prvenstva. Udrih je z Vrani sodeloval že v preteklih sezonah, ko je v Šempetru vodil svojo košarkarsko šolo. Zdaj se je to sodelovanje še okrepilo, saj se je na trenerski klopi prid- ružil Lucu in Žanu Ocvirku ter Bojanu Sušinu. »Vesel sem, da postajam del ekipe, ki je na Vranskem vzpostavila res kakovostno okolje za gradnjo mladih igralcev,« pravi Samo Udrih, ki je svoj trenerski krst doživel na eni prvih domačih tekem moštva U15. Na njej so mladi Vrani suvereno premagali ekipo Volkov iz Slovenj Gradca, zdaj pa bo z moštvom naskakoval prvo mesto v skupini ter napredovanje v 1. SKL ob koncu prvega dela ligaškega tekmovanja. Brez boja v šestnajstino finala Posamezniki in ekipe Medobčinskega društva invalidov Žalec so se uvrstili z območnih tekmovanj na državna prvenstva, ki jih organizira Paraolimpijski komite Slovenije. Uvrstili so se na državno prvenstvo v strelstvu z zračnim orožjem, kegljanju, športnem ribolovu, šahu posamezno, balinanju in pikadu. Na območnem tekmovanju invalidov v balinanju v Žalcu sta zmagali ženska in moška ekipa. Na državnem prvenstvu v balinanju v Postojni sta obe ekipi v konkurenci devetih moških 6 ženskih ekip dosegli odlično 3. mesto v državi. T. T. Prikaz košarke na invalidskih vozičkih Odbojkarice SIP Šempeter bodo igrale v šestnajstini finala evropskega pokala CEV, potem ko je finska ekipa Pölkky Kuusamo odpovedala nastop v drugem najmočnejšem klubskem tekmovanju pod okriljem krovne evropske odbojkarske zveze (CEV), so sporočili iz Odbojkarske zveze Slovenije. Šempetranke bi se morale s finsko ekipo pomeriti 11. novembra, povratni obračun na Finskem pa bi bil 25. novembra v Kuusamu. A s sedeža CEV so sporočili, da se je Kuusamo zaradi izbruha drugega vala novega koronavirusa nastopom v evropskih tekmovanjih odpovedal. Odbojkarski klub SIP Šempeter se je tako brez boja uvrstil med najboljših 16 ekip, ki se bodo v letošnji sezoni potegovale za eno od treh evropskih klubskih lovorik. Kdo bodo tekmice varovank Bena Božiča, za zdaj še ni znano, saj bodo morale Savinjčanke počakati na obračuna med srbskim Tentom iz Obrenovca in belgijsko ekipo Asterix Avo Beveren. ŠpoRT ŠT. 10 I oktober 2020 Timi Zajc znova poletni državni prvak D. Naraglav Po stopinjah Tima Zajca gre tudi Mai Zakelšek, ki je postal državni prvak v kategoriji do 14 let. zaveda, da ga do začetka svetovnega pokala, ki bo med 20. in 22. novembrom v Visli, čaka še dosti dela. V novo sezono svetovnega pokala starta Timi kot 14. v sezoni 2019/2020, a hkrati s srebrno medaljo v poletih, ki jo je uradno prejel šele prejšnji mesec v Planici, kjer je potekala poletna tekma pokala Cockta v mladinskih in članski kategoriji. Timi je v tej tekmi pristal na drugem mestu za Anžetom Laniškom. Sicer pa je v letošnji poletni sezoni nanizal same zmage, na koncu pa še postal državni prvak. ŠPORT NA KRATKO Članska ekipa RK Zelene doline Žalec je minulo soboto v 7. krogu 1. ADRL za ženske v gosteh premagala ekipo ŽRK Trgo ABC Izola z 22 : 28 (10 : 16) in zabeležila svojo peto zmago v šestih tekmah. V 5. krogu je sredi oktobra po odlični igri in borbenosti za las izgubila v gosteh z državnimi podprvakinjami ŽRK Mlinotest Ajdovščina s 25 : 24 (15 : 12). Tekma s Krimom iz 6. kroga ja bila prestavljena. Žalske rokometašice so trenutno na drugem mestu lestvice 1. ADRL, za Mlinotestom, ki ima tekmo manj. Tekmo manj pa ima tudi novomeška Krka, ki je na tretjem mestu lestvice. Ekipa OK SIP Šempeter je v 5. krogu 1. DOL za članice gostovala v Grosuplju in zmagala s 3 : 0. Članska ekipa SIP Šempeter pa je v 4. krogu 1. B DOL doma premagala ekipo Radencev s 3 : 0. V 8. krogu Medobčinske članske nogometne lige Golgeter je ekipa Žalca doma premagale ekipo Šoštanja z 1: 0, ekipa NK Savinjska Vransko pa je v Laškem igrala neodločeno z 0 : 0. 21 T. T. Hopsi s Polzele so v domači dvorani uprizorili največji preobrat v novi sezoni 1. SKL. Po zaostanku 21 točk so premagali izkušeno zasedbo Gorenjske gradbene družbe Šenčur s 84 : 79. V Pokalu Špar so doma premagali ekipo Brežic in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Letošnja državna šahovska liga je bila kljub vsem pomislekom in raznim omejitvam uspešno izvedena. Odigrana je bila v kratkem obdobju, in sicer od 2. do 11. oktobra, nastopilo je šest klubov. Prvo mesto je osvojila ekipa ŽŠK Maribor Poligram, ekipa ŠK Žalec pa je bila tretja, kar je velik uspeh. Slovenska teniška igralka Kaja Juvan je sporazumno končala sodelovanje s trenerjem Robertom Cokanom. Odločila sta se, da po skoraj 12 letih zaključita sodelovanje. Devetnajstletna igralka, ki je na 101. mestu svetovne lestvice, je še pojasnila, da bo naslednji teden začela priprave na novo sezono. Državna prvakinja v namiznem tenisu L. K. Timi po prejemu srebrne medalje za doseženo drugo mesto v svetovnem pokalu v poletih sezone 2019/2020, ki jo je zaradi koronavirusa prejel šele septembra v Planici. Smučarski skakalec Timi Zajc je v Kranju na plastični skakalnici v Bauhenku zanesljivo ubranil naslov poletnega državnega prvaka, enako tudi Ema Klinec. Tako sta potrdila, da sta tačas najboljša slovenska skakalca in hkrati med najboljšimi na svetu. V Kranju pod Šmarjetno goro je bil po prvi seriji s skokom, dolgim 108 metrov, najboljši Timi Zajc. Drugo mesto je zasedel predlanski prvak Rok Justin, tretji je bil Anže Lanišek. Med skakalkami je zanesljivo vodila Ema Klinec pred Uršo Bogataj, tretja je bila Jerneja Brecl. V finalni seriji je Zajc s 105 metri zanesljivo ubranil prednost in tudi naslov prvaka. Srebro je osvojil Justin, do brona pa je skočil Bor Pavlovčič, ki je s 110 metri ustvaril daljavo dneva. Četrti je bil Žiga Jelar, peti Lanišek in šesti Jan Bombek. Peter Prevc, ki je v minuli zimski sezoni zbral največ točk v svetovnem pokalu, je v Kranju zasedel šele osmo mesto. Državni podprvaki do 15 let Timi, ki v poskusnem skoku ni bil suveren, saj je skočil le 91,5 m, je svoj pravi obraz spet pokazal, ko je šlo zares. »Poskusni skok res ni bil dober, bil je še slabši od tistih, ki sem jih tu kazal v ponedeljek. A se zaradi njega nisem pretirano vznemirjal. Globoko v sebi sem pač vedel, da nisem tako slab, vendar nisem bil prepričan, da bom pravočasno našel rešitev,« je po tekmi za medije pojasnil novi-stari državni prvak, sicer član Smučarsko skakalnega kluba (SSK) Ljubno BTC, ki je v letošnjem poletju že večkrat prikazal najboljša skoka takrat, ko je bilo to najbolj pomembno. »Za tekmo sem se spet zbral, toda moja skoka še nista bila brezhibna. Bila sta solidna, imam pa še dosti rezerve. Če dobro pomislim, v tej sezoni še nisem skakal tako, da bi bil res zadovoljen. Tudi med zadnjimi pripravami v Oberstdorfu sem se še boril,« je priznal 20-letni Timi in dodal, da je lepo biti najboljši v Sloveniji, se pa Dvanajstleti Mai Zakelšek, državni prvak v več kategorijah Državni prvak tudi Mai Zakelšek Po stopinjah Tima Zajca gredo tudi njegovi nasledniki iz skakalnega društva Vizore, katerega član je bil Timi do 15. leta, njegov oče Boštjan in Stanislav Grm pa trenerja. Slednji s svojimi varovanci uspešno nadaljuje delo in iz leta v leto niza nove uspehe. Prav pred nedavnim, v soboto, 17. oktobra, ko je v Velenju na skakalnici K-55 potekalo državno prvenstvo za dečke in deklice do 14 in 15 let ter ekipno državno prvenstvo v kategoriji do 15 let, so se vnovič pokazali kot nadvse uspešen skakalni klub. Četrti naslov državnega prvaka v poletni sezoni 2020 si je, tokrat v višji kategoriji dečki do 14 let, priskakal Mai Zakelšek. Z odličnim 4. in 5. mestom pa sta uspeh dopolnila Tine Goršek in Jaka Krajšek, ki je tako kot Mai skakal v višji kategoriji. Vsi trije so Savinjčani iz Krajevne skupnosti Griže, ki že od nekdaj velja za kraj izjemnih športnikov v raznih športih (Lucija Polavder, Rok Drakšič, Mihael Žgank, Nastja Govejšek …) Poleg tega je ekipa SD Vizore v sestavi: Jaka Krajšek, Tine Goršek, Mai Zakelšek in Ožbej Vačovnik Kotnik osvojila drugo mesto in s tem naslov ekipnega državnega podprvaka v kategoriji dečki do 15 let. Iz SSK Ljubno, ki je aktualni klub Timija Zajca, pa uspešno pot trasira še en Savinjčan – Žak Mogelj iz Podgorja pri Letušu, ki je na nedavni tekmi za državne prvake do 18 in 20 let postal državni podprvak, prvak pa njegov klubski sotekmovalec Jan Bombek. arhiv NTK Luče Dvanajstletna Ana Leskošek iz Migojnic, sicer članica Namiznoteniškega kluba Savinja (NTK) iz Luč je na Državnem prvenstvu za mlajše kadete do 13 let in mlajše člane do 21 let za sezono 2019/2020 zasedla prvo mesto in postala državna prvakinja med kadetinjami. Po treh medaljah na letošnjem kadetskem prvenstvu med tri leta starejšimi tekmicami je Ana med leto starejšimi tekmicami osvojila tudi svoj prvi posamični državni naslov. Ana Leskošek Ta naslov ima še toliko večjo težo, ker je bil to hkrati tudi prvi posamični državni naslov v kratki zgodovini NTK Savinja. Ana je odlično nastopila tudi v konkurenci ženskih dvojic, kjer je skupaj s klubsko soigralko Majo Belaj osvojila tretje mesto v državi. Enak rezultat je s tretjim mestom v moški konkurenci dvojic uspel 12-letnemu Brinu Kunstlju iz Šešč pri Preboldu in 13-letnemu Mihi Faturju iz Griž. Za fanta je bila to prva skupna medalja na državnih prvenstvih, ki pa ob nadaljnjem predanem delu zagotovo ne bo zadnja. HoRosKop / pIsmA bRALCEv / mLAdI 22 UTRIPOV HOROSKOP OVEN Vaš vladar Mars se bo 14. v mesecu končno obrnil v direktno smer in tako naredil konec določenim zmešnjavam. Po daljšem časovnem obdobju boste začutili, da gredo vaši napori v pravo smer. Imeli boste bistveno več energije, zato se boste odločno lotevali vsega začrtanega. Na čustvenem področju se prav tako kažejo pozitivne usmeritve. Zagotovo vam bodo okoliščine pisane na kožo, še zlasti proti koncu meseca. BIK Vaša vladarica Venera bo v prvih treh tednih meseca potovala po znamenju tehtnice. To bo podvojilo njen vpliv, saj je Venera poleg bika naravna vladarica znamenja tehtnice. Partnerski in ostali medosebni odnosi se bodo v tem obdobju nadgradili. Če ste sami, pa lahko v drugi polovici meseca celo pričnete novo poglavje svojega življenja. DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. ŠKORPIJON Vaš vladar Merkur se 3. novembra obrne v direktno smer, kar vam bo pomagalo zaključiti določene zmešnjave. 10. v mesecu se vrne v znak škorpijona, zato boste pronicljivi, analitični in intuitivni, kar dobro izkoristite sebi v prid. Po daljšem času bo direkten tudi Mars, zato se bodo zadeve pričele odvijati resnično bolj gladko in hitreje. Zadnji dan v mesecu, ko v vašem znaku nastopi polna Luna, se bo dovršil tudi delni lunin mrk na osmi stopinji vašega znaka. Previdno! Vladavina škorpijona v prvih treh tednih, Merkurja od 10. in Venere od 21. dalje so več kot odlična podpora pri vašem delovanju v mesecu novembru. Spremljale vas bodo močne energije, upoštevajte pa tudi občutke. Delni mrk vaše vladarice Lune se bo zgodil prav zadnji dan v mesecu. Dnevi pred tem bodo bolj napeti, zato naj bo vaša budnost pri delovanju povečana. Sonce bo v prvih treh tednih potovalo še po znamenju škorpijona, nato prestopi v sorodno znamenje strelca, kar vam je skladno. Mars, ki 14. novembra končno nastopi direktno pot po vam skladnem znamenju, vas bo oborožil z močno energijo. Kos boste še tako zahtevnim fizičnim izzivom, kar maksimalno izkoristite sebi v prid. Zadnji dnevi meseca bodo minevali v prijetnem vzdušju, za katerega si boste želeli, da bi trajalo in trajalo. Mogoče ste zaradi vpliva retrogradnega Merkuja nekoliko izčrpani, zato je odlična novica, da bo od 4. novembra dalje ponovno direkten. Še zlasti dobro oporo vam bo dajal po 10., ko ponovno vstopi znamenje škorpijona, ter po mlaju, torej po 15. v mesecu, ko lahko pričnete celo novo poglavje na delovnem področju. Bolj previdni bodite v zadnjih dneh meseca pred polno Luno in njenim delnim mrkom, ki nastopi zadnji dan novembra. Vaša vladarica Venera bo do 21. novembra potovala po vašem znamenju, kar je odlična novica za vas. Spremljale vas bodo prijetne energije, obetajo se harmonija ter srečne okoliščine. Tudi vaše družabno življenje bo zaživelo, čeprav mogoče na drugačen način, kot ste bili vajeni doslej. Od sredine meseca dalje bodo vaša prizadevanja glede izboljšanja materialnega stanja uspešna. Velja se potruditi! PISMA BRALCEV Najdražja bližnjica v Ljubljano To niso domine, to je cesta, ki bo padla kot domine, tako na pleča davkoplačevalcev kot v Škalsko jezero, če se graditelji ne bodo ustrašili lastne lopate, ki ponovno, po Magni, koplje v prst, oz. tu v Velenju v črn pepel, na mestu, kjer bi z lopato lahko zasadili drevo za naše bodoče dni. Dejstva, kot npr., da javnost ni soočena s strokovnimi podlagami o posedkih na območju pridobivalnega prostora Rudnika Velenje (odgovorni na rudniku postrežejo z odgovorom, da to niso javno dostopni podatki) ali pa da DPN VE-SG nima pridobljenega v sklepu navedenega soglasja rudniškega sektorja, nas opozarjajo na nevarnost. Morda lahko izdelovalci DPN VE-SG priskočijo na pomoč civilni iniciativi Spodnje Savinjske doline (ZCISSD) in prebivalcem Šoštanja ter predajo omenjeno dokumentacijo. Tako bi ublažili strah in dvome ter ljudem razložili, koliko časa se bo smelo nasipati več milijonov kubikov na območje 3RO izkopanega materiala na »brano« med Velenjskim in Družmirskim jezerom, da pri tem ne bi prišlo do porušenja. Tega se žal nihče ne sprašuje. Tudi tega ne, kaj za Slovence in njihov denar, za vlado in graditelje DARS, d. d. pomeni zapis na strani 57 v sklepu dokumenta Novelacija prometnega modela podjetja PNZ, d. o. o. iz Ljubljane (april 2016). Piše namreč, da povezava HC Koroška–AC A1 takšna, kot jo nameravajo graditi, ni prometno upravičena. Res je, da perspektive naraščanja prometa do leta 2040 ne izpolnjujejo prometnih normativov za več kot sodobno dvopasovnico. Zakaj se na Dolenjskem za enako prometno obremenitev gradi dvopasovnica, na Koroškem pa štiripasovnica? Če štiripasovnica ni potrebna in je prometno neupravičena, potem tudi 3R0 ni in ne bo ekonomsko upravičena gradnja. To izjavljajo vodilni z DARS-a in Ministrstva za infrastrukturo. Dobili bomo več kilometrov avtocest na prebivalca, znatno pa se bodo povečali stroški vzdrževanja na F2-2 zaradi izredno zahtevnih konstrukcij: enajstih dvojnih viaduktov, dvonivojske ceste v 5-odstotnem klancu in treh dvocevnih tunelov. Dejstva, da ni strokovnih podlag o posedkih na pridobivalnem rudniškem območju, ni vpogleda v izračune o stabilnosti tal, ni soglasja rudniškega sektorja, ne vemo, ali Rudnik Velenje v svojih mnenjih soglaša s hitro cesto, kažejo, kot da na delu rudnika, kjer leži cesta, ni pričakovati večjih nestabilnosti. A istočasno so že ugotovljeni premiki tal od enega do tri milimetre na leto. S tem je lahko ogrožena varnost ljudi in tovora na trasi oziroma viaduktu preko rudnika. Naslednje javno pomembno in škodljivo dejstvo je, da se hitra cesta gradi na najboljši slovenski zemlji, čeprav je bilo izdano negativno mnenje kmetijskega sektorja h gradnji v Spodnji Savinjski dolini. Na vladi in v DARS-u vedo, da bo to najdražja cestna investicija v Sloveniji. Govorimo o več kot 45 milijonih evrov na kilometer. Do sedaj je bila najdražja AC A1 preko Trojan, in sicer 25 milijonov evrov. Ključno je vprašanje, kakšno in čigavo poslanstvo uresničuje ta investicija. Čemu in za koga se gradi še ena štiripasovna cestna povezava, če smo in bomo vsi ostali znotraj lastnih regij ter bivali in delali na lastnem domu? Ta hitra cesta tudi ne bo služila vsem Korošcem, saj območje Mislinje nima dostopa do nje. Štiripasovna cesta in številne obvoznice na območju Slovenj Gradca bodo vzele najboljšo obdelovalno zemljo. Cesta tudi na Velenjčane in njihovo zdravje ne bo blagodejno vplivala. Gradnja viadukta se namesto vkopu mimo Stare vasi in Škalskega jezera močno približa Velenjski plaži, že uveljavljeni zeleni oazi, ki je postala novo zatočišče za prebivalce Šoštanja, Velenja in okolice. Po besedah ministra Vrtovca bi v TEŠ 6 po gospodarski cesti z viaduktom na sosežig odpadkov vozili tovornjaki iz Avstrije prek Škalskega jezera. To da bo za slovensko prihodnost res velika stvar!? Po ministrovih besedah naj bi tako v Avstriji kot Sloveniji obstajale resne namere, da se državi na nivoju tranzitnega prometa povežeta. Študije, narejene v Avstriji, navajajo nasprotna dejstva – da cestnih povezav ne bo. S knjigo Velenje, mesto na vodi, bomo lažje dojeli, kam tone prva lopata v Gaberkah. Že zdaj, ko je tam potekala le predstava, se podlaga poseda za en do tri milimetre v letu 2020. Nekoč smo ali pa nismo verjeli v znanstveno-fantastične filme, a zdaj živimo v času korone. Upoštevati moramo, da smo ljudje s to epidemijo opozorjeni, naj delamo in živimo v skladu s tem, kar narava še zmore. Mateja Kričej, Parižlje Vabimo mlade avtorje (osnovnošolce, srednješolce in študente), da pošljete svoje razmišljanje, pesmico ali morda tudi fotografijo za objavo na strani Mladi in prve objave v Utripu Savinjske doline. Merkur, ki je zadolžen za delo, bo od 10. dalje direkten v škorpijonu, kar vam bo dalo pravi zagon, uspešni boste, še zlasti po mlaju, torej po 15. Sonce, ki bo v prvih treh tednih potovalo po vašem znamenju vse do 21. novembra, vas bo oborožilo z dobro vitalno energijo. Zato bosta počutje in razpoloženje bistveno boljša. Istega dne pričenja svojo pot po škorpijonu tudi Venera, kar vas bo vidno polepšalo in vam prineslo prijetne vibracije. STRELEC Z vstopom Merkurja v direktno smer po 4. novembru se bo vse pričelo odvijati hitreje in v pravo smer. Konec bo zastojev in zmešnjav. 21. v mesecu vstopi v vaše znamenje Sonce in pričenja se vladavina vašega znamenja, ki bo trajala mesec dni. Krivulja vaše vitalne energije, ki bo v prvih treh tednih nekoliko nižja, se bo pričela dvigovati. S tem se bo izboljšala kvaliteta vašega življenja, izkazuje se bistveno bolj aktivna družabnost. KOZOROG Jupiter ter Saturn sta vira zelo močnih energij, ki se po eni strani ujemajo, po drugi pa si nasprotujejo. Takšno bo tudi vaše počutje, enkrat boste polni notranje moči, drugič boste občutili upad. Vendar je sprememba prisotna, Merkur je ponovno direkten, prav tako tudi Mars, kar vam bo dalo elan in krila, ogromno boste naredili. Na zasebnem področju bo v prvem delu meseca romantično, v drugem pa strastno. VODNAR V prvi polovici meseca bodo aktivna dogajanja iz preteklosti, kasneje pa nastopi zelo ugoden čas za uvajanje novosti. Na delovnem področju se bo vse odvijalo veliko bolj gladko in čutili boste, da gredo vaša prizadevanja resnično v pravo smer. V prvih treh tednih, ko potuje Venera po sorodnem zračnem znamenju, vas spremljajo zelo pozitivni vplivi na čustvenem področju. Romantika bo v zraku, imeli boste več razlogov za zadovoljstvo. RIBI V prvih treh tednih potuje Sonce po vam sorodnem vodnem znaku, kar vam bo zelo prijalo. Z njegovim prehodom v strelca vstopi Venera v znak škorpijona, kar vam je skladno. Dela in obveznosti bo veliko, vendar boste uspešno našli dovolj časa tudi za prijetne plati življenja. Tudi Merkur vas odlično podpira od 10. v mesecu dalje. Malo bolj previdni bodite čisto ob koncu meseca, ko nastopi polna Luna z delnim luninim mrkom. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 10 I oktober 2020 Vaše objave posredujte na utrip@zkst-zalec.si. Prispevke za objavo bo izbrala odgovorna urednica. SPOMINI Mi, za nekatere nebodigatreba starejši, pa tudi kar nekaj let mlajši od nas, bomo do konca življenja imeli lepe spomine na otroška leta, na mladost, predvsem pa na leta, ko smo drgnili šolske klopi. Če si priznamo, je bilo včasih tudi kaj pelina vmes, na splošno pa nam je bilo, kot radi rečemo, z rožicami postlano. Brezskrbno otroštvo, igre in druženja pod milim nebom, prve ljubezni, pozabljena razočaranja … Albert Einstein je nekoč dejal, da je bila šola vedno najpomembnejši medij za prenašanje bogastva tradicije z generacije na generacijo. Od tu naprej si bom sposodila besedilo moje hčerke, ki ga je napisala za neko prireditev in se mi zdi pomembno, da njene misli delim za vami: »Danes to velja še toliko bolj kot včasih, ker je zaradi razvoja ekonomije pomen družine kot nosilca tradicije omejen. Nadaljevanje in zdravje človeške družbe sta torej še toliko bolj odvisna od šole. Vsaka generacija zapusti pristne, enkratne in neponovljive sledi svojega načina in dela. V njih odkrivamo, spoznavamo in vrednotimo zapuščino velike večine preteklih rodov, ki pomenijo neposredne korenine današnjih prebivalcev.« Če povzamem, nadaljevanje in zdravje sta odvisna od šole, zato se vprašam, kaj bodo generacije današnjih otrok odnesle v zrelo življenje. Omejena sta jim gibanje in šport, kar ima že zdaj pri nekaterih nepopravljive posledice, kot pravijo strokovnjaki. Res je kriv ta nebodigatreba zahrbten virus, a kljub temu bi morali imeti vsi otroci in mladostniki enake pogoje za rast, razvoj in dozorevanje. Zakaj eni lahko hodijo v vrtce in šole, drugim se to onemogoča? Nočem biti bolj papeška od papeža, sem pa mnenja, da bi morali poklicani zadeve temeljito preučiti in premisliti, ne pa po načelu: manj ko boste mislili, več boste imeli somišljenikov. Seveda nikakor ne mislim, da so nošenje mask, razkuževanje in umivanje rok ter primerna distanca nepotrebna dejanja, nikakor ne; je pa zato veliko bolj potrebno pravilno in vsaj malo bolj optimistično osveščanje vseh nas, mladih in starih, da se moramo pravil resno in strogo držati. Predvsem pa bi bilo boljše, da nas o resnosti in zajezitvi virusa poučujejo poklicani strokovnjaki, ne pa raznorazni govorci. V slogi je moč, zato verjamem, da smo Slovenke in Slovenci zmožni brez represije sprejeti in osvojiti pravila ter ukrepe, ki nas bodo pripeljali v lepšo, predvsem pa zdravo bodočnost. Ljudje moji, pamet v roke in maske čez nos ter usta, pa kljub tegobam, ki nas trenutno pestijo, veliko dobre volje in smeha, ki je, kot pravijo, pol zdravja. Ostanimo zdravi in srečno! Ola Mar mLAdI In pRvE objAvE ŠT. 10 I oktober 2020 Po skavtsko v Preboldu D. Naraglav Letos so za vodenje otrok in mladih usposobili več kot 270 skavtskih voditeljev prostovoljcev. 23 Na obisku pri Kekcu T. T. arhiv šole »Le zakaj bi čakali do maja ali junija na končno ekskurzijo, če se lahko na pot odpravimo že oktobra?« so se vprašali na OŠ Vransko - Tabor. Razredničarke drugih razredov OŠ Vransko - Tabor so se odločile, da obiščejo Kekčevo deželo v Kranjski Gori že v začetku šolskega leta. Toplo so se oblekli in primerno obuli, napolnili nahrbtnike z malico in se odpeljali proti Gorenjski. Med vožnjo so prepevali pesmi o Kekcu, občudovali visoke gore, slapove, smučišča, pašnike, reke in se dogovarjali, kako bodo odgnali strašnega Bedanca. Po malici pri jezeru Jasna so se z Bedanc Busom odpeljali po skrivni poti v Kekčevo deželo. Že takoj na začetku so iz Bedančevega doma rešili Mojco, nato so s skovikanjem odgnali Bedanca, prijazni Brincelj pa jim je pokazal svojo hiško in dovolil, da se spustijo po toboganu. Pridružil se jim je še navihani Kekec in jih skozi rov popeljal do svoje hiše, kjer so učenci izvedeli za skrivnost, ki je učiteljice še danes ne poznajo. Na koncu so se sprehodili še skozi Pehtin laboratorij in si ogledali njeno zbirko čajev ter zdravil. Skuhala jim je čaj in postregla piškote. Na koncu so veselo zapeli in Kekčevi deželi ter »življenju v starih časih« pomahali v slovo. Izlet so zaključili z ogledom snežnega tunela za tek na smučeh v Planici, vzponom na največjo letalnico na svetu (vendar ne čisto do vrha) in sladkarijami iz otroških nahrbtnikov. Udeleženci med sveto mašo in petjem v naravi V Aninem domu v Preboldu je konec minulega meseca potekalo usposabljanje Skavtska vzgoja, katere organizator je Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS). »Usposabljanje Skavtska vzgoja je osnovno usposabljanje skavtov, ki delujejo v ZSKSS kot voditelji in jim zagotavlja kompetence, potrebne za kvalitetno vzgojo otrok in mladostnikov v skladu s skavtsko vzgojo. Udeleženci se zavedajo svoje vloge skavtskih voditeljev, kot so določene v temeljnih listinah skavtske organizacije. Prav tako pa je usposabljanje namenjeno povezovanju udeležencev v skupnost, kar jih dodatno motivira za nadaljnje aktivno prostovoljno delo tako v organizaciji kot družbi,« je povedal poverjenik za voditelje Luka Mehle. Voditeljica skupine bobrov Urša Šega pa je dodala: »Za udeležence je izkušnja usposabljanja več kot samo izkušnja izobraževanja. Tukaj dobijo priložnost spoznati skavtske voditelje iz cele Slovenije in na lastni koži občutiti, da skavtski duh sega izven meja njihovega lokalnega okolja. Dobijo priložnost za izmenjavo izkušenj in dobrih praks, skozi druženje in nova prijateljstva pa tudi ogromno motivacije za prostovoljno delo, ki ga bodo opravljali. Zelo pomembno je, da v udeležencih usposabljanja poleg teoretičnega znanja vzbudimo tudi občutek pripadnosti ZSKSS, zato skušamo v času, ki ga preživi- Med usposabljanjem ob Aninem domu Slovenska skavtska organizacija (Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov) je prostovoljna nacionalna mladinska organizacija, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladih. Temelji na načelih, ki jih je v začetku 20. stoletja napisal Robert Baden - Powell, ustanovitelj skavtskega gibanja. ZSKSS je bilo ustanovljeno leta 1990 na temeljih predvojnega slovenskega skavtstva. Šteje več kot 5300 aktivnih članov. Razdeljeni so v štiri starostne skupine (večinoma so stari od šest do trideset let), vodi jih okoli 820 voditeljev prostovoljcev. Osnovni namen vzgoje v ZSKSS je prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju otrok in mladih, da bi postali trdne osebnosti, odgovorni državljani ter člani krajevnih, narodnih in mednarodnih skupnosti. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajajo s pomočjo skavtske metode, ki je v svetu priznana kot ena najučinkovitejših neformalnih vzgojnih metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo. Vsako leto izvedejo nad tristo večdnevnih zimovanj in poletnih taborov ter drugih dejavnosti, ki so dopolnilo šolskemu izobraževanju predvsem na področju aktivnega državljanstva, osebnostnega razvoja, okoljske vzgoje, medgeneracijskega sodelovanja, pridobivanja veščin za samostojno življenje idr. Letno izvedejo tudi 12 daljših usposabljanj za mladinske voditelje in prostovoljce ter več raznovrstnih projektov. Imajo status društva v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja, status nacionalne mladinske organizacije in so člani svetovne skavtske organizacije WAGGGS (World Association of Girl Guides and Girl Scouts). mo skupaj, spodbuditi nastanek povezane skupnosti.« Skavti so v času koronavirusa prepoznali še večjo potrebo po druženju in skupnemu preživljanju prostega časa. Letos so z upoštevanjem smernic NIJZ izvedli usposabljanja, na katerih so več kot 270 skavtskih voditeljev prostovoljcev usposobili za vodenje otrok in mladih. Skavti s svojim znanjem, delom in predanostjo bogatijo družbo in ustvarjajo priložnosti, v katerih lahko otroci in mladi razvijajo svoje talente. Pri Kekcu doma Spoznaj?! Varuj! Ohrani. Tea Jagodič, Vrtec Šempeter V vrtcu Šempeter smo se v tem šolskem letu pridružili projektu Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine 2020 na temo Spoznaj? Varuj! Ohrani. Našim najmlajšim smo želeli preko različnih dejavnosti predstaviti kulturno dediščino in jih seznaniti z njo. Zavedamo se, da jo bomo le tako zavarovali in ohranili za zanamce. V okviru projekta Raziskujem in se igram ob reki in potoku smo z večkratnimi ogledi spoznali reko Savinjo in potok Strugo ter živali in rastline, ki živijo oz. rastejo ob teh vodah. S spoznavanjem načina, kako so prali perilo nekoč in kako ga peremo danes, smo se učili o pomenu vode za življenje. Spoznavali smo, kaj se je dogajalo na reki v preteklosti in kaj počnemo danes. Na reki so včasih stali mlini, zdaj se po njej vozimo s kanuji, od nekdaj pa se v Savinji kopamo. V projektu smo sodelovali vsi oddelki našega vrtca. Povezali smo se z Ribogojnico Žalec, kar je gotovo prispevalo k trajnosti znanja naših otrok. V luči današnjih razmer smo tudi zaključno prireditev izvedli malo drugače. Reko Savinjo in potok Strugo smo si »pričarali« kar v igralnici. Polagali smo kamenje na podlage iz naravnih materialov. Iz lubja, furnirja in lesenih palčk smo izdelovali ladjice, igrali smo se z jesenskim listjem in vejicami. V »reki Savinji« smo lovili ribe. Otroci so se zelo vživeli v vlogo ribičev. Ribe smo pobarvali, jih šteli in primerjali med sabo. Bilo je zelo prijetno in poučno. Seznanili smo se s številnimi zanimivimi stvarmi iz preteklosti. Skozi igro smo otroke popeljali po poteh, ki so jih prehodili naši predniki. Menimo, da smo se vsi veliko naučili, predvsem pa pridobili spoštljiv odnos do naše preteklosti, ki jo bomo ohranjali in prenašali na bodoče rodove. PRVE BJAVE EVROPSKI DAN JEZIKOV V današnjih časih je vse bolj pomembno, kako se sporazumevamo med sabo. Pri tem nam zelo pomaga poznavanje tujih jezikov. S tem namenom se v šoli že leta učimo angleščino, nekateri tudi nemščino in hrvaščino. Vsem je znano, da se tujega jezika najhitreje in najbolj učinkovito naučiš, če ga uporabljaš v vsakdanjem življenju (gledanje filmov, novic …), še bolje pa je, če imaš možnost obiskati državo, v kateri ta jezik govorijo. Da bi se še dodatno izurili v razumevanju in govorjenju angleščine, je konec septembra - ob evropskem dnevu jezikov OŠ Petrovče obiskal Nizozemec, naravni govorec angleškega jezika. Podrobno nam je predstavil svojo rojstno državo, njene značilnosti, znamenitosti in še marsikaj drugega. Povedal je tudi, da zelo uživa v raziskovanju ter ogledovanju lepot Slovenije. Po končani predstavitvi pa smo mu lahko zastavili še nekaj vprašanj (v angleščini, seveda). Matic Nareks, 9. b OŠ Petrovče 24 sAvInjsKE zgodbE ŠT. 10 I oktober 2020 Zakonca Kocić – ustvarjalni duet D. Naraglav Vsestranska zakonca sta dolini hmelja »podarila« savinjsko čipko. V Šempetru živita zakonca Helena in Hranislav (Hrane) Kocić, ki sta »mati in oče« savinjske čipke. Sta zakonski duet, kakršnih ni veliko, sta partnerja, ki se dopolnjujeta in nadgrajujeta v ustvarjanju in vsakdanjem delu. V samozaložbi sta zakonca izdala obsežno knjigo Savinjska čipka, ki je poleg besedilnega dela opremljena s številnimi fotografijami njunih izdelkov, raznih dokumentov in izpostavljenih razstav, poleg tega pa še z risbami čipk ter lepimi mislimi, aforizmi in pregovori, napisanimi s posebno pisavo – kaligrafijo, ki je eden od mnogih ustvarjalnih konjičkov ljubiteljskega slikarja Hraneta Kocića. Knjigo, ki je izšla v nakladi nekaj deset izvodov, sta podarila ljudem, ki so ju moralno podpirali pri njunem ustvarjanju. S Hranetom smo se pogovarjali o njuni ustvarjalnosti, ljubezni do narave, hortikulture, kulinarike in vrtnarjenja. V njunem vrtu stojita dva rastlinjaka. Iz vrta sva vstopila v letno kuhinjo, kjer pripravljata pridelke za ozimnico ali celoletno uporabo. Letos sta z raznimi vrstami zelenjavnih, sadnih in drugih dobrot napolnila okrog 1500 kozarcev, ki bodo na voljo šestim družinam. Svoje kulinarično veselje in zavzetost sta pred tremi leti izrazila v knjigi Dobrote iz naše kuhinje, ki je priročnik z nasveti, navodili in recepti. Čipke kot poseben izziv Helena in Hrane Kocič v družbi Tanje Oblak, velike poznavalke in mojstrice klekljane čipke Helena naprstnikov za šivanje, stanovanje pa je opremljeno še s številnimi likovnimi in kiparskimi eksponati, ki pričajo, da je Hrane res vsestranski umetnik. »Z ljubiteljskim slikarstvom se ukvarjam že več kot štirideset let. Upodabljam v različnih tehnikah, kot so: pirografija, olje na platno, akvarel, tempera, grafika in drugo. Izobraževal sem se pri znanih slovenskih slikarjih, kot sta mag. Željko Opačak in Veljko Toman. Slikam v realističnem in impresionističnem slogu. Pred 15 leti sem začel tudi kipariti, in sicer iz bele gline. Kiparim v renesančnem in baročnem slogu ter v slogu arhaike, grške in rimske antike. Moji vzorniki so: Augustinčić, Meštrović, Roksandić, Michelangelo, Bernini, Rodin ter grški in rimski etruščanski kiparji,« je razložil svoje slikarsko in kiparsko strast Hrane Kocić. Njuna dnev- Na čipkah prevladujejo asimetrične linije z različnimi motivi. Po eni strani gre za splošne motive, kot so: rože, ptiči, metulji in slovenski motivi, po drugi strani za savinjsko čipko s povsem specifičnimi motivi, kot so: Rimska nekropola, hmelj in drugi zakladi Savinjske doline. Zaradi svojstvene motivike je savinjska čipka vsekakor edinstvena. »Z izdelavo savinjske čipke sva pričela leta 2001, prvo razstavo smo pripravili v Hmeljarskem domu Šempeter«, pove Hrane, nato pa pojasni, kako se je »rodila« savinjska čipka. »Helena je imela čipke rada že od zgodnje mladosti. Mama jo je naučila kvačkanja, šivanja in pletenja. Najprej je pletla zase, nato za hčerke, ob tem pa si je želela, da bi se naučila tudi klekljanja. Spoznala je »žalsko Idrijčanko« Savino Naraks, ki jo je naučila te umetnosti, za kar sva ji nadvse hvaležna. Resno se je lotila klekljanja na »idrijske papirce« (načrte). Bula za klekljanje je bila prebodena z bucikami, kleklji so ropotali, jaz pa nisem mogel več mirno počivati ali spati na kavču. Lepega dne se mi je porodila ideja, da bi stiliziral posebno čipko, ki bi se razlikovala od dru- njunih samostojnih ali skupinskih razstavah v Šempetru, Žalcu, Celju, Preboldu, Velenju, Radencih, Pliberku … Poleg samostojnih razstav sta imela tudi več kot dvajset rednih letnih razstav s krožkom Deteljica, ki deluje pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Žalec. Sta nepogrešljiva člana tega krožka, Helena pa je bila vrsto let njegov vodja. Nostalgični Žalec v objemu hmelja »Lepega dne se mi je porodila ideja, da bi stiliziral posebno čipko, ki bi se razlikovala od drugih. Tako se je rodila savinjska čipka, ki jo je soproga sprejela z velikim veseljem. Začetek je bil težak, a vaja dela mojstra in tako sem z veliko zagnanostjo začel risati načrte. V skoraj dvajsetih letih sem narisal več sto risb, ustvarjam pa še vedno nove motive. Stanovanje kot galerija umetnosti Bivalni prostori njunega doma so prava galerija njune ustvarjalnosti, ki dopolnjuje pohištvo, krasi stene, zavese, mize …, pravzaprav vsak kotiček stanovanja in izkazuje zbirateljsko strast obeh zakoncev. Hrane ima na primer lepo zbirko mineralov, Hrane s knjigo Savinjska čipka Njun dom je prava galerija ustvarjalnosti. na soba je opremljena s klekljarskimi izdelki in drugimi eksponati njune ustvarjalnosti, katere vrhunec je nedvomno savinjska čipka. Ta je rezultat skupnega dela. Hrane pripravlja motive, Helena pa čipko izdeluje. Pretežno v baročnem in realističnem slogu izdelana savinjska čipka je unikatna in v Sloveniji tudi uradno registrirana ter zaščitena. Sicer pa Helena izdeluje tudi briško, irsko, paško in idrijsko čipko. gih. Tako je nastala savinjska čipka, ki jo je soproga sprejela z velikim veseljem. Začetek je bil težak, a vaja dela mojstra in z veliko zagnanostjo sem začel risati načrte. V skoraj dvajsetih letih sem narisal več sto risb, ustvarjam pa še vedno nove motive. Med njimi so tudi portreti v tehniki abstraktnega vezenja (šivanja), ki jih na podlagi mojih risb Helena kleklja.« Te unikatne izdelke so lahko številni Savinjčani in drugi videli na Brezplačna dostava do 1km! Naročila T.03 7038480 Helloween popusti Rad-a rišeš? Sodeluj v nagradnem natečaju na FB strani. Vsaka razstava je bila nekaj posebnega, drugačnega, vendar po Hranetovem mnenju med vsemi najbolj izstopa razstava Nostalgični Žalec v objemu hmelja. Razstavni eksponati so bili unikatni, posvečeni 50-letnici mesta Žalec. »Leta 2014 je potekala obnova starega mestnega jedra, ulice so bile prenovljene, fasade osvežene, mesto je postalo lepše. To naju je navdihnilo, da sva razstavo posvetlila metropoli Savinjske doline in središču slovenskega hmeljarstva. Razstavila sva deset unikatnih slik Žalca v pirografski tehniki, štirideset unikatnih klekljanih čipk na temo hmelja in dvajset unikatnih prtov s hmeljsko tematiko,« se spominja Hrane in doda, da sta z ženo doslej ustvarjene čipke glede na tematiko razdelila v več skupin: slovenske rože v naravi, metulji na Slovenskem, unikatne čipke hmelja v klekljani in kvačkani tehniki, briška čipka, zgodovinska čipka, zavese z motivi, ki nam jih podarja narava, heraldični grbi Žalca in savinjskih občin, čipke v povezavi z modo, portreti v klekljani in vezeni tehniki ter pletenje in vezenine. S ponosom tudi pove, da imata poleg svojih čipk ohranjene tudi čipke babic in prababic, ki so stare od 100 do 150 let. »V najini zgodovinski zakladnici hraniva čipke babice Marije Lapan in njene mame Helene. Čipke so izdelane v tehniki rišeljeja, kvačkanja in vezenja, hraniva in ohranjava pa tudi njeno zakonsko posteljnino, spodnje perilo in stenske motive. Na vsaki čipki je tudi njen monogram, « še pove 78-letni Hrane. Helena in Hrane sta po poklicu ekonomista, spoznala sta se v nekdanjem Ferralitu, kamor je Hrane prihajal poslovno iz Srbije. Iskra je preskočila in ju združila v zakon. Imata dve hčeri, ki sta si že ustvarili svoje družine, tako da jima življenje zdaj lepšajo tudi vnuki in vnukinje. Ko sta zaključila svojo poklicno pot (Helena v celjski Kovinotehni, Hrane pa v Cinkarni) sta se z veliko vnemo lotila vsega, za kar v odgovornih službah ni bilo dovolj časa, in na široko odprla vrata svoji ustvarjalnosti. sAvInjsKE zgodbE ŠT. 10 I oktober 2020 25 »Seksapil in ženstvenost pogosto povezujejo z zlobo. To ni najbolj pozitivno sporočilo, se vam ne zdi?« Lucija Kolar arhiv Špas teater Igralka Tina Gorenjak je po rodu iz Petrovč in živi v Celju. Trenutno je profesionalno povezana s Špas teatrom iz Mengša. Nasploh pa navdušuje vso Slovenijo, denimo v plesnem šovu Zvezde plešejo, trenutno pa v televizijski seriji Najini mostovi in še kje. Je simpatična, duhovita, temperamentna igralka in plesalka, iskriva sogovornica in, brez slabe vesti in dlake ne jeziku lahko rečemo, seksi ženska, ki ji bližina petdesetih let nikakor ni vzela šarma in energije. Nasprotno, njene pestre življenjske izkušnje, najbolj pa osebno srečanje z diagnozo rak, se zdi, so jo naredile še privlačnejšo, močnejšo in bolj modro. Tina Gorenjak bi morala 22. oktobra v Domu II. slovenskega tabora Žalec odigrati predpremiero komedije Večno samska, ki je bila odpovedana zaradi korona razmer, in kot v svoji maniri pravi Tina, so jo za nedoločen čas dali »v zmrzovalnik«. Večno samska ni prva kulturna prireditev, ki ji je korona pokazala zobe. Kako globoko je korona epidemija posegla v vaše delo, v delo kulturnikov? »Najprej moram povedati, da je bila moja želja predstavo najprej odigrati prav Žalcu, saj je publika, ki zahaja v to čudovito dvorano, vedno naravnost navdihujoča. Epidemija je popolnoma ohromila delo v gledališču. Ko je še bilo možno delo pod posebnimi pogoji, smo se v Špas teatru z vsemi močmi trudili, seveda ob upoštevanju vseh zdravstvenih in varnostnih navodil, prinašati smeh in zabavo našim gledalcem. Zdaj smo žal vsi na čakanju, v pripravljenosti na boljše čase.« Kaj nasploh menite o tej omejeni svobodi, kaj so po vašem mnenju najbolj negativni in kaj morda vendarle pozitivni učinki te epidemije? »O ukrepih se mnenja tako zelo krešejo, da ne želim dodatno prilivati »olja na ogenj«. Ker nimam vpliva na to, kar se dogaja, poskušam odreagirati predvsem čim bolj mirno, čeprav smo igralci ostali popolnoma brez dela. A gotovo ne bo za vedno tako. Zdi se mi pomembno, da kljub res težki situaciji pazimo na svoje zdravje in odnose z bližnjimi. Pa z zdravjem ne mislim samo na korono, pač pa na naše mentalno in duševno zdravje. V takšnih časih sta sočutje in pozornost do soljudi še toliko bolj pomembna. Vsekakor je čudno leto in čeprav nam vsak dan postreže s kakšnimi neprijetnimi novicami, je treba ohraniti mirno glavo. Kadar reagiramo iz strahu ali nervoze, ni nikoli dobro. To leto me ves čas spremlja dobro znana misel: Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim in modrost, da razlikujem med obojim.« »Spopad z boleznijo mi je prinesel veliko pozitivnega. Predvsem boljši odnos do sebe.« Ravno humorja, ki ga prinaša vaše najnovejše delo, si v teh »zamorjenih« časih res želimo. Lotili pa ste se teme, ki za mnoge ni tako zabavna. »O samskosti se predvsem premalo govori. Sploh na takšen način, kakor sem se tega lotila v predstavi Večno samska. Meni je humor vedno dal moč, da sem zmogla na najboljši možen način prebroditi hude preizkušnje. Po dolgih letih samskosti in kar nekaj obdobjih globoke žalosti sem se odločila, da svojo travmo zapakiram v humor. Pri nastanku besedila je sodelovala izjemna komičarka Tanja Kocman, ki mi je pomagala izbrskati iskrivost in dodala marsikatero šalo ter zgodbo, ki nasmeji do solz. Dandanes je veliko samskih ljudi, ki so zaradi tega potrti. A predstava nikakor ni namenjena samo samskim. Menim, da se bo v njej lahko prepoznal vsak. Vsak od nas je kdaj bil samski. Žal se tudi veliko ljudi v vezi počuti osamljene. Upam si trditi, da bodo v predstavi uživali tudi tisti v srečnih zvezah, saj bodo dobili »spodbudno dozo« pozitivnega in zabavnega pogleda na svoje razmerje.« Je v predstavi tudi kaj avtobiografskega? »Večina stvari. Neposredno in odkrito govorim o svojih izkušnjah in vseh možnih »oslarijah«, ki sem jih počela v iskanju pravega partnerja. To, da nisem oseba, ki sedi doma in čaka, da ji bo princ potrkal na vrata, je menda jasno. Želim si, da predstava podari veselje osamljenim srcem in morda tudi kakšno idejo o tem, kako in kam v iskanju »boljše polovice«. Vsem ostalim pa – veliko smeha na moj račun. Skoraj me je malo sram priznati, ampak prijatelji pravijo: Tina to je noro in reees smešno, kaj vse si ti počela! Pa saj nihče ne bo verjel, da je vse to res. Ampak je!« Trenutno je aktualna vaša Karmen v Najinih mostovih. Zdi se, da vam liki spletkarskih seksi žensk odgovarjajo, čeprav niso ravno pozitivni. Kaj pravite o tem? »Ja, včasih se prav začudim, kako to, da so mi kar nekajkrat v televizijskih nadaljevankah dodelili vloge »zapeljivih zlobnic«. Prav tako se sprašujem, zakaj se v naših televizijskih serijah 'seksapil' in ženstvenost pogosto povezujeta z zlobo. To ni najbolj pozitivno sporočilo, se vam ne zdi? Toda igralcu je izziv sprejeti različne vloge, takšne, ki so popolnoma nasprotne od tebe, še toliko večji. Vesela sem, da sem v gledališču odigrala cel spekter likov. Eden ljubših v televizijskih serijah je lik Suzane v Dragih sosedih. Poleg tega, da je ženstvena, je tudi humorna, nerodna in ljubeča.« »To leto me ves čas spremlja dobro znana misel: Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim in modrost, da razlikujem med obojim.« Če smo malce provokativni: Kdo je v resnici Tina, bolj Muca Maca, bolj Karmen, ali neka čisto druga oseba, ki jo javnost manj pozna? »Karmen je lik, ki je najdlje od mojih osebnih karakteristik in prepričanj. Verjamem, da bi vam ljudje, ki me poznajo, to potrdili. Predvsem sem ljubeča, dobronamerna in dobrovoljna. To osrečuje tudi mene. Ne bi mogla živeti sama s sabo, če bi bila slabonamerna, spletkarska in zlobna. Včasih me dobedobe sedno zaboli, ko med igranjem začutim doživljanje sveta teh likov. Seveda pa je to moj poklic in v tem raziskovanju uživam. Muca Maca je bila le ena izmed vlog. Ker pa je bila to moja avtorska predstava, je v njej tudi delček mene same. V resnici sem v tej predstavi govorila o številnih vlogah, ki jih ima ženska v družbi, v javnosti pa je odzvanjala predvsem tista bolj »škandalozna«. Ne po moji izbiri.« Kako je potekalo snemanje Najinih mostov? »Čudovito. Čeprav Karmen ni moj najljubši lik, sem izredno vesela, da sem bila del tega snemanja. Celotna ekipa je fantastična. Velikokrat sem bila v studiu že ob 5.20 zjutraj in vedno se je dan, kljub rani uri, začel z dobro voljo. Zelo hvaležna sem za to priložnost in izkušnjo ter za vse nove, čudovite ljudi, ki sem jih spoznala pri projektu.« Kakšen je po vašem idealen moški? Kaj vas privlači pri moških, kaj pri ljudeh na splošno? »Inteligenten, duhovit, razgledan, artikuliran, gentlemanski, takšen, ki zna pokazati zanimanje za različne stvari. Tak, ki ga življenje navdihuje. Če pa me sprašujete, kakšen moški pritegne mojo »romantično pozornost«, potem bi zgoraj naštetemu dodala še željo, da ga jaz dejansko zanimam. Na splošno cenim iskrene, ljubeče in sočutne ljudi. Takšni so vsi moji bližnji prijatelji in prijateljice. Zelo pomembno se mi zdi tudi zaupanje, zavedanje, da lahko računamo drug na drugega in se sprejemamo v celoti, z našimi napakami in posebnostmi vred, in ja, da se skupaj res veliko smejemo.« V rožnatem oktobru se posebej spominjamo raka dojke in mnogih pogumnih žena, ki se spopadajo z njim. Pred dobrimi šestimi leti je to doseglo tudi vas. Kako ste se počutili, ko ste izvedeli za diagnozo in kako ste se spopadli z njo? »Seveda je bil to silen šok. Grozljivo je, ko izveš za diagnozo. Vendar sem se odločila, da je to trenutek, ko moram vzeti vajeti v svoje roke. Raziskati vse možnosti zdravljenja in predvsem pri sebi narediti odločne spremembe. Rak je prišel v moje življenje v času, ko se mi je vse sesuvalo, ko se mi je zdelo, da mi življenje polzi med prsti in ne morem ničesar narediti, da bi to preprečila. Zdaj vem, da to ni res. Nekatere stvari nam mogoče ne uspejo in se sesujejo, vendar vedno pridejo nove. Spopad z boleznijo mi je prinesel veliko pozitivnega. Predvsem boljši odnos do sebe. Stopila sem na pot odkrivanja načinov, ki so močno izboljšali moje zdravje in vitalnost. Eden od njih je transcenden transcendentalna meditacija, ki se je verjetno druga drugače nikoli ne bi naučila.« Zelo pogumno in iskreno ste zgod zgodbo javno delili v oddaji Zvezde plešejo. Kako to, da ste se odločili za to pote potezo? »O bolezni do takrat nisem govori govorila nikomur, zanjo so vedeli le najnaj bližji. V času zdravljenja sem še posebej pazila, da to ne bi prišlo v javnost, saj sem potrebovala vso energijo zase in svoj fokus, usmerjen ozdrasamo v ozdra vitev. Nisem želela, da bi se komu smilila, da bi me Arnej Ivkovič in Tina Gorenjak bosta skupaj nastopila v predstavi Večno samska Tina Gorenjak ljudje gledali na odru in se spraševali, ali sem imela kemoterapijo ali ne. Ko pa se je moja pot do ozdravitve tako pozitivno končala, se mi je vedno večkrat zgodilo, da so me prijatelji prosili, če lahko svoje izkušnje delim s kom, ki je zbolel. V petih letih sem to naredila kaj nekajkrat. In ker so bile moje izkušnje v pomoč ali vsaj olajšanje drugim, sem se odločila povedati svojo zgodbo na glas.« Plesna epizoda v zelo gledani oddaji Zvezde plešejo vam je, kot je bilo videti, pisana na kožo. Povezanost s plesom itak sega globoko v mladost. Kaj vam je prinesla ta oddaja? »Veselje. Veliko veselja. Novo znanje in nova lepa poznanstva. In ogromno, ogromno treninga. Vendar imam rada izzive. Rada se učim in preizkušam svoje zmogljivosti. Tako je tudi v komediji Večno samska. Ker je ples v dvoje najlepša slika odnosa med partnerjema, boste v predstavi videli tudi čudovite plesne točke. K sodelovanju sem povabila Arneja Ivkoviča, ki je izjemen plesalec in izvrsten koreograf z občutkom za teater. Ne samo to, poleg plesnega talenta ima tudi igralskega in izjemen smisel za humor. Arnej je prava pika na i tej predstavi.« Izvirate iz Petrovč, iz Spodnje Savinjske doline, česa se najprej spomnite, ko slišite za rojstni kraj? »V Petrovčah živita moja starša, tako da sem velikokrat tam. To bo vedno moj dom.« So kakšni spomini na otroštvo in mladost – obiskovali ste OŠ Petrovče in Prvo gimnazijo v Celju – posebej vplivali na vašo kasnejšo življenjsko pot? »Že v osnovni šoli in kasneje v srednji sem plesala izrazni ples in ves čas za različne šolske prireditve pripravljala nastope. Najbolj se spomnim, kako smo imele v osnovni šoli punce plesno skupino z imenom Bravo in smo pripravljale plesne točke. Če nismo mogle vaditi v šoli, smo prišle k nam domov in prestavile vse pohištvo v dnevni sobi, da smo lahko plesale. No, tega se prav dobro spomnita tudi moja starša (smeh). Zelo sem hvaležna, da sem v obeh šolah naletela na razumevanje za mojo ustvarjal- nost, kar je gotovo močno vplivalo na mojo nadaljnjo umetniško pot.« Mnogi vam zavidajo vaš stas in vašo prezenco. Kaj počnete, da tako dobro izgledate ne glede na preizkušnje, s katerimi ste se že srečali? »Nič kaj dosti, živim aktivno, večkrat kot dvigalo izberem stopnice, sprostijo me sprehodi v naravi. Če sem v stresu in imam samo petnajst, dvajset minut časa, se prav prisilim k temu, da hitro hodim in zraven zavestno diham. To mi zelo pomaga. Kadar delam kakšen projekt, povezan z gibanjem, pa se tega resno lotim. Srečo imam, ker je že moj poklic takšen, da veliko migam (smeh). Za svežino in mladostni videz obraza pa prisegam na teenlifting, ki je popolnoma neinvaziven tretma za krepitev obraznih mišic. To je v bistvu fitnes za obraz. Na tretmaje ne hodim pogosto, saj nimam časa, a vseeno deluje. Predvsem pa ne kompliciram preveč in sem zadovoljna s tem, kakršna sem.« Mnogi o vas govorijo kot o fatalni ženski? Kaj si mislite o tem? »Jaz se s to oznako resnično ne znam poistovetiti. Če je to, da sem v prvi vrsti najraje mama, da rada kuham, da sem že mnogo let samska, da kosim travo in »kidam« sneg, da sem »zašraufala« večino omar v svojem stanovanju in priklopila pralni stroj, fatalno, potem ja (smeh).« Kakšni so vaši cilji in vaš pogled v prihodnost? »Glede na trenutno situacijo si ne postavljam preveč ciljev. To leto nas med drugim uči, da se moramo z vsakim dnem spoprijeti sproti. Da moramo nujno videti tudi lepe stvari, ustvarjati lepe trenutke, imeti dobre odnose z bližnjimi, ker nas drugače lahko vse skupaj vrže v obup. Mene je tega pred leti naučila bolezen, ki je prišla čez noč. Takrat sem še toliko bolj videla, da ni nič samoumevno, da se ti lahko življenje v katerem koli trenutku obrne na glavo in da se moramo vsak dan spomniti lepega v našem življenju in biti za to hvaležni. Mene to zavedanje izredno osrečuje in pomirja. Seveda pa si strašansko želim, da bi se čim prej videli v Žalcu in se skupaj nasmejali ter zabavali ob predstavi Večno samska.« 26 nAŠA dEdIŠčInA ŠT. 10 I oktober 2020 Oder krstil Hlapec Jernej Lucija Kolar Nova dvorana doma je pokala po šivih, ko so v njej gostovali člani mariborskega opernega ansambla z Verdijevo Traviato. Potem ko so 14. septembra 1985 namenu predali novo zgradbo Doma II. slovenskega tabora, o čemer smo pisali v septembrski številki Utripa Savinjske doline, je oder takoj zaživel, nove prostore pa je dobila tudi žalska knjižnica. Novi kulturni ustanovi je posebno pesem posvetila tudi pesnica Meta Rainer, ki med drugim pravi: »Med belo zidovje prijazno nas vabi! Savinjčan naj nikdar tega ne pozabi!« Kako simbolično zvenijo te besede v času, ko so vrata doma zaprta zaradi korona epidemije. Vsi si želimo, da bi dom čim prej spet vabil med svoje zidove kot pred 35 leti, ko je odprl vrata. »Ni slučaj, da so na odrske deske v novem kulturnem domu prvi stopili igralci dramske sekcije žalske Svobode, saj ima prav ta dejavnost najdaljšo in najbogatejšo preteklost. Namreč že leta 1885 je bila v Žalcu uprizorjena prva slovenska gledališka predstava. Tokrat pa se je v spretni režiji Bogomira Verasa, ki je napravil tudi adaptacijo Cankarjevega Hlapca Jerneja, uspešno predstavil domači ansambel, sodelovali pa so tudi igralci amaterskega gledališča Vrba. Svoje je k uspešni premieri prispeval tudi Jože Pristov, slovenski dramski igralec v vlogi Hlapca Jerneja. Sicer pa so nastopili: Roman Kozovinc, Hinko Čuvan, Jože Meh, Sandi Jeki, Brane Cimerman, Nikola Živkovič, Jožica Ocvirk, Majda Piki, Darja Tavčar, Anica Maček, Marjana Topolovec in otroci,« so septembra 1985 v Savinjskem občanu pod naslovom Hlapec Jernej na novih odrskih deskah pospremili krst novega odra. Zadnji dan taborskih kulturnih dni v Žalcu pa so na odru novega kulturnega doma celo uprizorili Verdijevo opero Traviata v izvedbi mariborskega opernega ansambla, ki je privabila preko 500 obiskovalcev. »Za vse, ki so si želeli ogledati opero, v dvorani novega kulturnega doma žal ni bilo prostora. To pa je tudi dokaz, da je za operne predstave veliko zanimanje, kar si obiskovalci žele tudi v prihodnje. V vlogi Flore Berovcix je nastopila tudi Nika Vipotnik, naše gore list,« so zapisali v Savinjskem občanu septembra tistega leta v članku z naslovom Za Traviato največ zanimanja. vidiš, da le ni bilo treba. Lej, štalca je zdaj tu: pod tem našim novim kulturnim krovom boš kraljevala, temu našemu novemu kulturnemu ognjišču boš dajala vsakdanjega goriva in netiva in gorkote. Vabila boš k sebi, nazdravljala nam in nas krepila. Navadili se te bomo še vse drugačne kot doslej. Taka – vsem na očeh, nas boš pač še bolj opominjala na svojo podhranjenost, na svojo nadušnost. Kar daj! Preživela si svojih sedem suhih let, v tej suši si našla dovolj moči, saj si nagosto razpredla korenine po naši občini. Zdaj je čas, da poženeš kvišku! Le opominjaj nas, a nam tudi zaupaj: ta Žalčan, ki je danes vsem krajevnim sapam in vesoljnim vetrovom navkljub kot za stavo zgradil tale dom, tole knjižnico, si je sposoben jutri priskrbeti tako knjižnično dejavnost, da se bo svetilo navzven in da bo grelo navznoter. Zanesi se ti na nas, Žalčane, draga naša, občinska matična!« so takrat povzeli v Savinjskem občanu. Fani Robič je v imenu kulturne skupnosti izročila vodji knjižnice Anici Lesjak priložnostno darilo za njeno prizadevno delo. Traviata je napolnila novo dvorano do zadnjega kotička, Savinjski občan, september 1985, str. 7 Hlapec Jernej na novih odrskih deskah, Savinjski občan, september 1985, str. 6 »Na odprtju novih prostorov Občinske matične knjižnice so se zbrali številni ljubitelji knjige in gostje, med njimi Jože Humer, podsekretar Republiškega komiteja za kulturo, ki je zbranim ob tej svečani priložnosti dejal: »Draga naša občinska matična! No vidiš, da le nismo taki! Saj si imela dostikrat prav, ko si nam potihem očitala, kako se malo brigamo tako za svojo knjižničarsko štalco kot za kravco. Saj res ni bilo prav, da smo te namesto v štalco bolj v kokošnjak privezali. In preslabo smo te hranili, tudi to je res. Le z delom pljuč smo ti dali dihati, tudi to je presneto res. In kot da se vsega tega skrivaj sramujemo, se še za mleko, ki si ga vendarle imela, nismo dovolj brigali. Kadar je naneslo, da bi te morali primerjati z drugimi občinskimi knjižnicami, smo kar rajši preč pogledali. In pred tvojim vzdevkom »matična« smo si ušesa zatiskali, saj nam je zvenel bolj v porog kot v sporočilo. A če si zaradi tega obupavala nad nami, Žalčani, zdaj Pesem Mete Rainer, Savinjski občan, september 1985, str. 6 Grad Komenda Polzela ATELJE Q GRAJSKE POROKE • VAŠI DOGODKI NA GRADU • KONFERENČNA DVORANA • VODENI OGLEDI 03/703 32 28 KRIŽAnKA / po doLInI ŠT. 10 I oktober 2020 27 NAROCILA AROCILA Š Č Nagradna križanka BRGLEZ Pokrovitelj križanke v oktobru je podjetje BRGLEZ, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 16. 11. 2020. Rešitev križanke iz septembrske številke: ZA-ZDRAVO-IN-LEPŠE-TELO. Nagrajenci: 1. Silva Pavlinc, Loke 1, Tabor; 2. Hedvika Krivec, Velika Pirešica 27 b, Žalec; 3. Branka Perger, Griže 69, Griže. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani Kozmetični salon Ariana, Aleksandra Naraglav, s. p., Prebold. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Ko je glasba ljubezen L. K. B. P., arhiv glasbenikov Na USB ključku bo predstavljena avtorska glasba Savinjskih glasbenikov Iz polzelskega Društva Dobra ideja za konec oktobra napovedujejo izid tretje glasbene kompilacije, ki se letos imenuje Savinjska ima svojo muziko (SISM) 2020. Na njej se z avtorsko glasbo predstavljajo glasbeniki Savinjske doline. V preteklih dveh letih je bil nabor izvajalcev omejen na polzelsko občino, letos pa so ga razširili na celotno savinjsko regijo. Ideja o izidu kompilacije se je porodila članu omenjenega društva Juriju Žoharju, ki je po srcu in duši glasbenik in se že več kot dvajset let ukvarja z glasbo kot avtor in producent. »Namen glasbenega projekta je podpora glasbeni kulturi v Savinjski dolini ter predvsem posameznikom, ki ustvarjajo avtorsko glasbo, ter njihovemu razvoju,« je povedal idejni vodja, ki nastopa še v vlogi producenta in mastering Noxire inženirja. Doda še: »V dvajsetih letih ukvarjanja z glasbo na področju ustvarjanja, izvajanja in produkcije sem spoznal, da imamo v domačem okolju veliko ustvarjalcev, ki delajo res dobro 'muziko', a je nekako ne znajo ali ne zmorejo dovolj uspešno predstaviti širši javnosti. S to kompilacijo imajo to priložnost. Njihove pesmi se po preteklih izkušnjah vrtijo tudi na najboljših radijskih postajah v Sloveniji.« Pri projektu mu pomaga Sabina Plaznik, predsednica Društva Dobra ideja. Vesela sta, da so projekt zelo dobro sprejeli tako lokalne skupnosti oz. občine kot številni podjetniki donatorji. Letos pri glasbenem projektu sodeluje kar 19 glasbenikov oz. skupin: Aleš Romih, BO!, Codogast, David, Dead Crew, Dry Fish, Earth Shock, Gasos Band, Hailenstein, Interceptor, Jan Potrč, Juriš, Krajcarji, Newem, Noxire, Pony Expres, Renovatio, Social Distance in Uroš Planinc Group. Kot je povedal Jurij Žohar, sicer tudi basist in avtor glasbe pri skupini BO!, ki ustvarja tudi pod imenom Juriš, bo glasbeni izdelek letos žanrsko pestro obarvan in s pomenljivimi besedili: »Od družbeno kritičnih do romantičnih in duhovnih, ki ponujajo poslušalcu navdih za ustvarjanje, dvig razpoloženja, samorefleksijo in razmislek o dogajanju v naši družbi. Do danes so z nove kompilacije izšli trije 'singli', ki se že vrtijo na radijskih postajah.« Kako komentirajo projekt in udeležbo na kompilaciji glasbeniki? Klaviaturist Matej Zagoričnik iz Podloga, bobnar Marko Rak – Raki iz Gotovelj, basist Gorazd Lajlar – Gozi s Polzele, kitarist Rok Črepinšek iz Štor in vokalist Miha Lokovšek iz Celja so člani skupine Social Distance. So še bolj sveža zasedba. Vokalist Lokovšek je med drugim povedal: »V času, ko človek svojih glasbeno umetniških frustracij nikakor ne more predstaviti drugemu občinstvu kot ženi in otrokom iz istega gospodinjstva, je kompilacija kot je SISM 2020 še kako dobrodošla! Naše vodilo pri skupnem ustvarjanju pravi, da smo »vsi drugačni, pa vendar vsi enakopravni!« Vsakega od nas je prinesel drugačen veter, vse pa nas žene želja po ustvarjanju, ki je marsikdaj raznolika, največkrat pa rezultat kompromisov povsem različnih glasbenih idej – kar združimo v sozvočje kaosa, v katerem se ob koncu vedno najdemo. Če nikakor ne gre drugače, se pri pivu ali dveh ob zaključku vsi strinjamo Jurij Žohar in Jan Potrč ob snemanju studiju. s posnetim. Vsega v življenju ne moremo diktirati, kar se je še posebej izkazalo v tem letu, lahko pa se prepustimo taktu glasbe, ki nam je blizu ... To je lahko klasika, rock, pop ali elektronika, ki narekuje bitje srca in vzdigne še zadnjo »nepokretno« kocino na roki. Glasba, ki ni samo izraz trenutnega občutka izvajalca, temveč tudi razpoloženje poslušalca; glasba, ki vstopi skozi slušalke, napredni in sofisticirani hi-fi ali otroški radio v svet in s svojimi najbližjimi ali s samim sabo omogoča pobeg od vsakdanjih skrbi, realnosti in nemoči. Če se v istem taktu najde z nekaj somišljeniki, sebi enakimi nadebudneži, pa je to koncert, prežet z nasmehom do ušes ter hvaležnostjo do glasbenika, ki z veseljem projicira glasbeno znanje in se napaja s pozitivnim odzivom poslušalca. To je kultura.« Vokalist, basist Marcel V., kitarist Filip J. ter bobnar Drago U. so člani zasedbe Noxire iz Prebolda. Po njihovih besedah jim sodelovanje na SISM 2020 pomeni dobro promocijo avtorske glasbe za novejše in starejše glasbene skupine. Njihovo glavno vodilo in navdih pri ustvarjanju avtorske glasbe je predstavitev avtorske inspiracije in ideje, ki jo vsak avtor po svoje izrazi v glasbi. Prodorni mladi glasbenik Jan Potrč iz Ločice še pove: »V glasbo je potrebno ves čas vlagati, da se sploh lahko kvalitetno promoviraš s končnimi izdelki. Ves čas gradim na razpoznavnosti in iščem svoj prostor na glasbeni sceni. Vsekakor mi je v veliko veselje, da se lahko predstavim tudi na kompilaciji, kjer smo združeni glasbeniki naše ožje savinjske regije. Ne želim biti lažno skromen – talent in strast do glasbe sta tisto, iz česar vre navdih in neustavljiva želja po glasbenem izražanju. To je res svojevrstna in strastna ljubezen. Lahko navržem poetično, dostikrat napisano, da “brez ljubezni mi živeti ni“. Pri meni je ta ljubezen glasba. Glasba je lahko sporočilo, tako z besedilom kot tudi instrumentalom. Lahko je spodbuda, lahko je čista zabava, lahko je vera, lahko je objem in rama za tolažbo, lahko je vse in še več, kar v danem trenutku človek čuti, ko se na nek način emotivno zlije v glasbo in z njo.« Glasbeno kompilacijo je moč dobiti na Facebook strani Društva Dobra ideja. ŽIvImo z nARAvo 28 ŠT. 10 I oktober 2020 Bo jabolk dovolj? T. Tavčar Letino krojili suha zima, spomladanska pozeba in mokro poletje. Vlado Korber v enem izmed nasadov jabolk Obiranje jabolk pri Brodar - Goriškovih v Grižah Letošnja bera sadja je odvisna tudi od vremenskih razmer, ki so jih med letom narekovale pozeba v enem in suša v drugem delu leta. Kako so te razmere vplivale na pridelek jabolk, so povedali v Sadjarstvu Mirosan in na kmetiji Aleša Brodarja - Goriška v Grižah. Direktor Sadjarstva Mirosan Vlado Korber je povedal: »Kljub letošnji pozebi pričakujemo soliden pridelek. Večdnevno obdobje s temperaturami pod ničlo v času cvetenja ni povzročilo prevelike škode. Najbolj prizadeti vrsti sta idared in naša ekološka jabolka antares. Ostale sorte so utrpele manjše izpade. Sicer pa je bilo letošnje leto ugodno za rast in razvoj plodov. Ocenjujemo, da bomo obrali okoli 4.500 ton jabolk, od katerih bo zaradi poškodb, ki jih je povzročil mraz, okoli 1.300 ton končalo v predelavi za sok, oziroma jih bomo posušili v hčerinskem podjetju Mirovita. Trenutno obiramo sorte idared in granny smith, sledita pa še braeburn in kiku. Obiralci so pretežno domačini, le delno jim pomagajo delavci iz Romunije.« Kot je še povedal direktor, verjamejo, da bo prodaja potekala normalno, saj ne v Sloveniji ne v ostalih evropskih državah jablane letos niso rodile preobilno. Aleš Brodar - Gorišek iz Griž pa je o letini dejal: »Imamo devet hektarjev intenzivnih nasadov jabolk. V letošnjem težkem pridelovalnem letu zaradi suhe zime, večdnevnih spomladanskih temperatur pod ničlo in mokrega poletja bomo pridelali po kakovosti in količini od 20 do 30 odstotkov manj jabolk kot v normalnih oz. povprečnih letih. Letošnji pridelek je močno odvisen od mikrolokacije in sorte. Tako je v niže ležečih nasadih več poškodb zaradi mraza kot v tistih, ki ležijo na višjih lokacijah. Odvisno pa je tudi od sorte jabolk. Gala in zlati delišes bolje preneseta nizke temperature kot idared ali jonagold. Prodaja je trenutno nekoliko slabša, ker je sadje povsod dobro obrodilo in tako imajo ljudje zaenkrat dovolj domačih zalog. Pričakujemo, da se bo prodaja povečala po novem letu oz. spomladi, zato bomo večino jabolk zdaj skladiščili in jih prodali potem, ko bo povpraševanje večje.« Nikolaja bogato obrodila T. Tavčar Nabrali so 80 grozdov, kar je rekordno število, in skupaj z grozdjem trte Arnovčanka naprešali več kot 35 litrov sladkega mošta. Iz modre kavčine je nastal sladek mošt. Člani Društva savinjskih vinogradnikov s skrbnikom trte Jožetom Sopotnikom na čelu so v sredo, 7. oktobra, že štirinajstič trgali grozdje trte Nikolaje, potomke najstarejše trte z mariborskega Lenta, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu. Tudi letos je trta bogato obrodila. Obrali so 80 lepo dozorelih grozdov, kar je največ doslej. Tokrat je trgatev potekala v okoliščinah, ki jih narekuje korona kriza. Na začetku je trgače pozdravil župan Občine Žalec Janko Kos in pohvalil skrbnika ter člane Društva savinjskih vinogradnikov, ki vzorno skrbijo za trto in visoko kakovost vin v Savinjski dolini. Prisotne sta pozdravila tudi savinjska vinska kraljica Suzana Čakš in predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, ki je povedal, da je to najbrž zadnja letošnja trgatev v Savinjski dolini, ker so zaradi zgodnje letine grozdje že potrgali. Za modro kavčino pa je ravno pravi čas, saj je pozna sorta. Prav tako je prisotne pozdravil Iztok Uranjek, predsednik PGD Arja vas, in k skupni beri prispeval okoli deset kilogramov grozdja trte Arnovčanka, ki raste pred poslopjem njihovega gasilskega doma. Nekaj grozdja je dodal tudi vinogradnik Jože Bosner iz Gotovelj. Nato je z žalske trte prvi grozd odtrgala vinska kraljica Suzana Čakš, za njo župan Janko Kos pa predsednik društva Silvo Marič ter skrbnik trte Jože Sopotnik. Naprešali so malo več kot 35 litrov zelo sladkega mošta, ki ga bo občina porabila za protokolarne namene. Med trgatvijo so ljudski godci iz Andraža zaigrali nekaj vinskih napitnic, program pa je vodil Jože Sopotnik. Prva trgatev na Žovneku T. Tavčar 30 sladkih grozdov T. T. Na Gradu Komenda so v petek, 9. oktobra, opravili trgatev sorte modra kavčina, potomke najstarejše trte na svetu. Trta raste ob gradu od leta 2017. Grozdje je bilo letos sladko, izmerjena je bila sladkorna stopnja 17 Oe. Prav tako so trgatev potomke stare trte, ki raste pri župnijski cerkvi, opravili v Andražu nad Polzelo, kjer so jo posa- dili leta 2009. Skrbnik obeh trt je Rudi Cevzar iz Andraža nad Polzelo. Trgatvi sta zaradi omejitev druženja letos potekali v skromnejši zasedbi. Nekaj sladkih grozdov so lahko poskusili tudi obiskovalci gradu. Najboljši hitri komposter ZA VAŠ KOMPOSTNIK KOMP POSTNIK Vaš kompost V škom Va mpost s smrdi? st smrd r i? rd AKC IJA Imate organskih Imat ate at te veliko v likoorg ve r anskih rg odpadkov? odpadkov o? ov -10% Obiščite spletno trgovino www.meko.si Rudi Cevzar, skrbnik stare trte, ki je prvi odtrgal grozd na Gradu Komenda. Udeleženci prve trgatve Oktober je čas spravila pridelkov in vinskih trgatev. Vsako nedeljo se aktivni člani Kulturno zgodovinskega društva Žovnek srečajo na gradu pod vodstvom dolgoletnega predsednika Francija Kralja in opravijo redne ter predvidene delovne aktivnosti pri obnovi gradu. Nedelja, 4. oktobra, je bila še posebej delovna, slovesna in vesela. Dočakali so namreč prvo trgatev modre kavčine – potomke najstarejše trte na svetu. Trta modra kavčina z mariborskega Lenta, ki je bila posajena pred dvema letoma, je letos prvič obrodila. Posebno čast odrezati njen prvi grozd je imel Rudi Sedovšek, aktivni član društva in častni občan Občine Braslovče, v nadaljevanju so se mu pridružili tudi ostali. Pred dvema letoma posajena trta je zaznamovala okroglo obletnico delovanja društva in obnove gradu. Skrbnik trte je Milan Šoštarič, vinogradnik in vinar, ki je tudi priskrbel dragoceno sadiko. Kot je povedal, je trta rodila šest grozdov, tako da vina letos še ne bo. Ko pa bodo v prihodnjih trgatvah iz grozdja iztisnili tudi vino, ga bodo poimenovali grajsko vino. Člani društva so sklenili, da bo trgatev odslej poseben in svečan dogodek. ŠT. 10 I oktober 2020 InFoRmACIjE Vgradnja geosonde [Najbolj varčen sistem ogrevanja] Gre za pametno in trajno naložbo za brezskrbno ogrevanje vašega doma. Sistem je preverjeno najbolj varčen na trgu in deluje optimalno tudi na objektih s slabšo izolacijo in na objektih večjih kvadratur. Je neodvisen od zunanjih vremenskih razmer, delovanje je tiho, ni zunanje enote. Stroški ogrevanja se tudi pri slabše izolirani hiši lahko znižajo kar do 80 %. Investicija je podprta s subvencijo EKO SKLADA. Koristite lahko tudi ugoden EKO KREDIT. Rešitev je namenjena lastnikom novogradenj ali obstoječih objektov, ki želijo zanesljivo in ugodno ogrevanje. Sistem je primeren za ogrevanje s talnim ogrevanjem ali z radiatorji. Kako poteka vgradnja? Primer izvedbe in sanacije na stanovanjski hiši v Žalcu - vgradnja za namen zamenjave starega ogrevalnega sistema na olje. Celoten postopek od ogleda do vgradnje je trajal 20 dni. Samo vrtino z vgradnjo geosonde in dovoda smo izvedli že v štirih dneh, nato so sledili še montaža geotermalne toplotne črpalke v kotlovnici ter priklop na ogrevalni sistem in zagon. Slednje je bilo zaključeno v dveh do treh dneh. Vgradnja je torej hitra in brez večjih gradbenih posegov. Zemeljski poseg izvedemo na le nekaj m2. Naročnik je predhodno porabil 1.600 l olja za ogrevanje svoje hiše (letni strošek okrog 1.300 €), z vgrajenim geotermalnim sistemom pa bo za ogrevanje potrošil le okrog 350 € letno. Poskrbimo za celostno storitev na ključ. Imamo več kot 25 let delovnih izkušenj. Uredimo in pripravimo kompletno dokumentacijo in speljemo celoten postopek za pridobitev dovoljenj ter pomagamo pri oddaji vloge za pridobitev nepovratnih sredstev. Za vas smo pripravili več paketnih rešitev za ogrevanje z geosondo. Pišite nam na info@vtinepalir.si ali pokličite na 031 383 668. Preverite še več argumentov in si oglejte video: »Postopek izvedbe« 3 TOP prednosti 1. Ogreva in hladi z najnižjim stroški. 2. Deluje 24 ur vsak dan, neodvisno od vremena. 3. Ne zahteva vzdrževanja. Več: www.vrtine-palir.si 29 KRonIKA / po doLInI 30 ŠT. 10 I oktober 2020 Letos manj na grobove D. N. Letošnji dan spomina na mrtve ne bo takšen, kot smo ga bili vajeni doslej. Koronavirus in ponovno razglašena epidemija bosta botrovala manjšemu obisku grobov. Po tradiciji smo se v tem času množično odpravljali na grobove, prižigali svečke, prinašali rože in se spominjali pokojnih sorodnikov, prijateljev in znancev. Vsak je k življenju prispeval svoj del, se zdel nepogrešljiv član neke družine, lokalne skupnosti, naroda, države … Med vojno so za svobodo nekateri dali tudi svoja življenja. V spomin nanje so potekale številne spominske slovesnosti. Letos vsega tega ne bo ali pa bomo le simbolično prižgali sveče in položili spominske vence. Za takšno obliko so se odločile vse tri veteranske organizacije, ki delujejo v Savinjski dolini in so že v petek, 23. oktobra, pri spomeniku na Šlandrovem trgu v Žalcu opravile to simbolično spominsko dejanje. GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 V SPOMIN NUŠA BOŽIČEK V imenu treh veteranskih organizacij so se padlim v NOB poklonili že 23. oktobra v Žalcu. Rebalans potrdili na dopisni seji T. Tavčar Občinski svet Občine Vransko je oktobra ponovno odločal na dopisni seji. Ker so se epidemiološke razmere na območju Občine Vransko ravno v dneh po 13. oktobru, ko je bila sklicana 12. redna seja, močno poslabšale, jo je župan Franc Sušnik v petek, 16. oktobra, preklical, in sklical 8. dopisno sejo. Svetniki so na njej potrdili rebalans proračuna Občine Vransko za leto 2020 in po prvi obravnavi dali v 30-dnevno javno obravnavo Odlok o proračunu Občine Vransko za leto 2021. Rebalans proračuna Občine Vransko za leto 2020 je bil pripravljen na osno- Šlandrov trg 42, Žalec vi devetmesečne realizacije proračuna občine, upoštevajoč predvidene projekte in investicijske programe do 31. decembra 2020. Odhodki v rebalansu proračuna Občine Vransko za leto 2020 znašajo 2.995.236 evrov, kar je za 156.531 evrov več kot v sprejetem proračunu. Razlog povečanja je v prenesenih zapadlih obveznostih iz leta 2019 in nepredvidenih stroških v času pomladnega dela epidemije. Prihodki z rebalansom znašajo 3.077.213 evrov, kar je 152.156 evrov več(?) od sprejetega proračuna, predvsem iz naslova kapitalskih in nedavčnih prihodkov. Odlok o proračunu Občine Vransko za leto 2021 naj bi imel 3.255.701 evrov prihodkov in 3.168.006 evrov odhodkov, od tega največ 936.616 za nakup in gradnjo osnovnih sredstev. Odlok o proračunu je v 30-dnevni javni obravnavi. V sklepnem delu seje je občinski svet potrdil oz. sprejel pogoje in merila za izbiro in vrednotenje kulturnih, športnih in socialnovarstvenih programov ter programov in projektov drugih društev, ki bodo na podlagi izvedenih javnih razpisov sofinancirani iz občinskega proračuna v prihodnjem letu. Plašenje kormoranov za ohranjanje rib V Preboldu 52 krvodajalcev Območno združenje Rdečega križa Žalec, Krajevna organizacija RK Prebold in Transfuzijski center Celje so v četrtek, 22. oktobra, v preboldskem gasilskem domu organizirali letošnjo šesto krvodajalsko akcijo. Kljub pričakovani manjši udeležbi se je akcije udeležilo 52 krvodajalcev (lani ob tem času 66), kar je po oceni organizatorjev dobra udeležba. Akcijo so izvedli z upoštevanjem vseh zaščitnih ukrepov, prvič pa so kri darovali tudi novi krvodajalci. Naslednja krvodajalska akcija bo v Hotelu Žalec 5. novembra od 7. do 12. ure. Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu ... Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. (S. Makarovič) V SPOMIN B. Plaznik Prebivalci Polzele se že mesec dni sprašujejo, kaj pomenijo streli, ki jih je slišati vsako jutro v okolici bivše tovarne Garant. Šempetrski ribiči pravijo, da gre za načrtovano aktivnost, saj so zaradi »izjemnega plenilskega pritiska kormoranov« ogrožene avtohtone ribje vrste v Savinji. Boštjan Zagožen, predsednik Ribiške družine Šempeter, pojasni: »Ribiška družina Šempeter je koncesionar šempetrskega ribiškega okoliša, ki med drugim zajema ribiško upravljanje z evropskimi direktivami in Naturo 2000 zaščitene reke Savinje med Letušem in Petrovčami. Zaradi izjemnega plenilskega pritiska kormoranov na avtohtone ribje vrste, predvsem na podusta in lipana ter posredno sulca, je Agencija Republike Slovenije za okolje na podlagi leta 2017 sprejetega vladnega programa izdala dovoljenje za vznemirjanje in odstrel ptičje vrste kormoran, med drugimi tudi za celotno območje Savinje od Logarske doline do Petrovč. Ribiške družine Šempeter, Mozirje in Ljubno predvsem v jesensko-zimskih mesecih in po potrebi (glede na pritisk kormoranov) usklajeno izvajamo plašenje s plašilnimi sredstvi, odstrel pa redkeje in v mejah omejitve števila osebkov. Letos opažamo izjemno povečanje števila kormoranov (jate štejejo tudi do 150 osebkov), ki vsako jutro prihajajo iz smeri Celja in plenijo v reki Savinji.« Draga Nuša, besedice NE nisi poznala, je pa ta kot prva šla skozi naše misli in kot izraz bolečine, nejevere in krika ostala neizgovorjena, ko smo izvedeli za tvoje mnogo prezgodnje slovo … Tvoj vsakdanji, navidezno neurejen, red različnih materialov v kabinetu in učilnici je pričal o tvoji ustvarjalnosti, zamislih … Brez tvojih idej, navdiha, navdušenja … ne bi bilo številnih priznanj in nagrad, ki so jih tvoji učenci dosegali na številnih natečajih ter tekmovanjih doma in po svetu. Brez tvoje ustvarjalne žilice ne bi bilo številnih nepozabnih scen na šolskih in drugih prireditvah … Brez tvoje pomoči in usmerjanja ne bi bilo učencev, ki si jih prav z lastnim in iskrenim pristopom navdušila, da so nadaljevali šolanje na likovnih oz. umetniških programih … Brez tvojih zlatih rok, podpore in usmeritev ne bi bilo izdelkov iz gline in slanega testa, ki so jih mladi umetniki ustvarili in smo jih kot šola podarili posebnim gostom, ki so nas ob različnih priložnostih obiskali. Gotovo kot izvirni izdelki in spomin še zdaj krasijo njihove zidove, vitrine, police … Draga naša, hudo nam je za nas, ampak skoraj še bolj nam je hudo za vse tiste druge ljudi, ki te niso poznali. Res smo lahko srečni, da smo te imeli, da si bila vsa ta leta z nami in bogatila naš »službeni« vsakdan. Draga naša, hudo nam je brez tebe, iskreno čutimo s tvojimi najdražjimi, a smo hvaležni in srečni, da smo te imeli, da si bila vsa ta leta z nami in bogatila naš »službeni« vsakdan. Kolektiv Osnovne šole Petrovče Minilo je leto, odkar je za vedno odšel dragi sin in brat TOMAŽ GREŠAK (20. 1. 1968 –19. 10. 2019) Rezervacije in informacije za oglaševanje na utrip@zkst-zalec.si ali na matej.sitar@zkst-zalec.si. Drsališče v Žalcu bo v skladu s ukrepi in priporočili NIJZ predvidoma obratovalo od 5. decembra 2020 do 10. januarja 2021 (1 mesec). Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se ga spominjate. Njegovi najdražji Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin nate. V SPOMIN 6. novembra bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila žena, ljuba mama, babica in sestra ŠTEFKA KODRIČ (1948 –2019) MALI OGLASI ZA VSE Zelo te pogrešamo in hvaležni smo za vse, kar si storila za nas in za dni, ki smo jih preživeli s teboj. Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njeni KRonIKA ŠT. 10 I oktober 2020 31 Med nami ljubljen bil si iz vsega srca, ljubljen bodi tudi tam, kjer zdaj je tvoj dom. POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA V SPOMIN 10. oktobra 2020 je minilo petnajst let, odkar nas je zapustil dragi in najdražji MILORAD MILADIĆ ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan iz Žalca ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče in dedi ANTON ŽAGAČ iz Kasaz 87 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede. Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu, pogrebni službi Morana, pevcem, govorniku in ostalim, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Žalujoča hči Biserka z družino ZAHVALA Tudi meč svoj tok izje in razum duha utrudi; in utrudi se srce in življenje tudi. (Byron) ob izgubi mame, stare mame in prababice KATARINE FRECE po domače KARLOVE KATI iz Liboj (4. 6. 1929–19. 9. 2020) V SPOMIN JOŽEFU PUNCERJU (12. 3. 1952–19. 9. 2020) Ljubi mož, ate, ate Joža, tast, brat, stric, svak … Neizmerna je bolečina, ne moremo doumeti, da smo te izgubili za vedno. Kako se bomo naučili živeti brez tebe? Iskrena hvala vse sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vaše molitve, izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za spoštljivo slovo v domači cerkvi sv. Neže v Libojah. Hvala pogrebni službi Morana in JKP Žalec, Štefanu Frecetu ml. za čutno prebran govor in pevkam skupine MJAV za čudovito petje. Hvala vsem in vsakomur, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: sinova Štefan in Vinko z družinama ter hčerka Milena z družino ZAHVALA MARIJA KOKOVNIK, roj. VEBER iz Ojstriške vasi (6. 1. 1936–3. 8. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Žalujoči vsi njeni Vsi tvoji Hvala vsem, ki se ga spominjate. In sta zletela gor proti nebu in potonila v teman ocean. Odtlej je eno sonce več na nebu in eno sonce na zemlji manj. (T. Pavček) ZAHVALA ZAHVALA Mnogo prezgodaj je prestopil prag med življenjem in smrtjo DARKO KAJBA Reška cesta 16, Prebold (18. 8. 1966–20. 9. 2020) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob stran in nam kakorkoli pomagali. Še posebej se zahvaljujemo SIP Šempeter, mehanski delavnici SIP Šempeter, sindikatu SKEI, ZD Žalec, Lekarni Žalec, patronažni službi, ZP Petrovče, Lekarni Petrovče, Šolskemu centru Celje – oddelku 2 B4 Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, sošolcem, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust V 69. letu starosti nas je zapustil srčni mož, oči, dedi in brat IVAN - IVČ DERČA Odhajam z vetrom, a ne v praznino. V SPOMIN Za vedno nas je zapustil spoštovani stric in svak iz Kaple 14 (27. 4. 1952–5. 10. 2020) VILJEM - VILI MASTNAK Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem in sorodnikom, gasilkam in gasilcem PGD Kapla - Pondor, Gasilski zvezi Žalec in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali. Ujet v naša srca z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini. Od njega smo se poslovili v sredo, 30. 9. 2020, na pokopališču v Šempetru v najožjem družinskem krogu. Z nami bo ostal v mislih. iz Šempetra, ob Rimski nekropoli 13 (10. 2. 1940–25. 9. 2020) Žalujoči vsi njegovi Žena Milena, sin Mitja z družino in hčerka Staša Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do četrtka, 16. novembra 2020, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da tebe več med nami ni. V SPOMIN 28. oktobra mineva 13 let žalosti in praznine brez naše drage mame, babice, prababice, tete in tašče ŠTEFKE CIZEJ, roj. CILENŠEK iz Migojnic (23. 12. 1912–28. 10. 2007) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Lidija Koceli; oblikovanje: Lea Gorenšek s. p., priprava in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in srede od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. 32 ŠT. 10 I oktober 2020 Trump na največji buči Podedovala po dediju Bina Plaznik T. Tavčar Ernest Obermayer je ob letošnjem prazniku Občine Polzela prejel naziv častni občan za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge pri vzpostavitvi lastne muzejske zbirke traktorjev. Doma ima kar 20 traktorjev, ki jih je več let zbiral in obnavljal. Vse svoje življenje ga opazuje 24-letna vnukinja Živa Temlin, ki je po njem očitno podedovala nekaj spretnosti. Živa Temlin je o dediju povedala: »Občudujem ga, ker je premogel toliko ljubezni do traktorjev, da mu je uspelo narediti takšno zbirko.« Na vprašanje, kateri je njegov najljubši traktor, gospod Obermayer zelo tež- ko najde odgovor, saj ima vsak svoje mesto v njegovem srcu. »Kot otrok se te vrednosti nisem zavedala. Kot odrasla pa vem, da je to, kar drugi vidijo kot kup železja, zame neprecenljivo. Dedi mi zaupa vožnjo z njegovimi traktorji. Vsakič, ko katerega peljem, me opozori, naj vozim počasi, saj se lahko traktor ob hitrem manevru prevrne. Rada vozim traktor. Pogosto je treba doma kaj odpeljati v gozd, pa priklopim prikolico in odpeljem. Zame so vedno govorili, da sem bolj praktičen tip človeka. Že od nekdaj zelo rada preverim tekočine v avtu in podobno. Očitno sem nekaj spretnosti zares podedovala po dediju.« Pogled na mini bučijado Veronika Randl, ki sicer živi v Šempetru, je pri svojih starših na Bregu pri Polzeli v soboto, 10. oktobra, pripravila mini bučijado. Starša sta posadila nekaj semen in zraslo je več primerkov buč, ki jih je Veronika pripravila za ogled. Na največji buči, težki več kot dvesto kilogramov, je upodobila ameriškega predsednika Trumpa, na ogled pa je postavila še nekaj manjših buč. Vsaka je dobila zanimivo podobo, ki jo je izrezljala Veronika. Vsekakor je s svojim delom požela občudovanje. Obisk bučijade je bil omejen zaradi vseh novih ukrepov, povezanih s koronavirusom, vendar je bilo kljub temu zabavno. Sorodniki in sosedje so preživeli lep skupen večer. Pozdrav jeseni bolj simboličen D. N. Tale zeleni lepotec iz zbirke gospoda Obermayerja je model Steyr 180, letnik 1953. Žalske nogometašice dobrodelno L. K. arhiv ŽNK Žalec V Ženskem nogometnem klubu Žalec, ki deluje od lanskega leta, so se odločili, da bodo v sodelovanju z dobrodelno organizacijo Anina zvezdica zbirali potrošni material za družine v stiski. Z akcijo zbiranja so začeli 12. oktobra, trajala pa bo do 30. novembra. Zbirni mesti, kamor lahko posamezniki ali skupine oddajo različen potrošni material, sta Sparovi trgovini v Šempetru in Žalcu. Material lahko oddate na označena mesta ali pa pokličete na 068 134 479. In kaj lahko prispevate? Vse za nego dojenčkov (pleničke, kreme, šampone, stekleničke, dude), vse za ustvarjanje in igro (barvice, svinčnike, zvezke, čopiče, barve, igre …), izdelke za higieno in čiščenje, hrano s podaljšanim rokom trajanja (testenine, olje, konzerve, omake, paštete …) in prigrizke (suho sadje, čokolado, bonbone, piškote … ) V trgovini Premium pet v žalskem Mercator centru pa bodo zbirali tudi pripomočke in hrano za živali. Otroci med peko jabolk V nedeljo, 27. septembra je Turistično društvo Šempeter pripravilo tradicionalno prireditev Pozdrav jeseni pri jami Pekel, ki pa je bila letos zaradi koronavirusa okrnjena in bolj simbolična v smislu ohranjanja tradicije. Prireditev, s katero so obeležili tudi svetovni dan turizma, je obiskalo le manjše število otrok s starši in ostalimi spremljevalci. Udeleženci so se lahko vključevali v razne zabavne igre, kot je zbijanje »peklenščka, si pekli jabolka kot nekoč pastirci in se sprehodili skozi jamo s svojimi svetilkami, kar je bilo za marsikoga posebno doživetje podzemnega sveta. Odpravili pa so se tudi na poučni sprehod po obnovljeni Gozdni in geološki učni poti in tako preživeli lepo nedeljsko dopoldne v naravi, ki je v tem jesenskem času še posebno barvita. OBVESTILO UREDNIŠTVA Zaradi ukrepov v zvezi z omejevanjem okužbe s koronavirusom smo na uredništvu časopisa, zaradi zaščite obiskovalcev in zaposlenih do nadaljnjega dosegljivi na: 031 623 117 in preko e-pošte utrip@zkst-zalec.si . To velja tudi za sprejem zahval in v spominov ob smrti ter za druge plačljive in ne plačljive objave ter obvestila. Informacije in obvestila lahko spremljate tudi na www.zkst-zalec.si/utrip ali na FB Utrip Savinjske doline. Dobrodelne nogometašice so aktivne tudi izven nogometnega igrišča.