Poštnina platana v gotaM h Ctna Din I- Sioutiishl dom Sta. 229 V £}ubl|ani* o stalo, 7. oKtobca I93S leto t. Branilci oblegane trdnjave se kolejo med seboj Strašno prelivanje krvi v Bilbau Pariz, 7. okt. Nacionalistične čete so na fronti pri Bilbao prišle v naposredno bližino mesta. Taktika, ki jo nacionalisti uporabljajo, je v tem, da se jim ne mudi in čakajo, kdaj jim cilj pade sam v roke. Zaradi tega načina so dobili San Sebastjan skoraj brez boja, podobno ravnajo zdaj pri ob-krožanju Bilbao. Vse prebivalstvo se zaveda, da je padec mesta neizbežen in samo čakajo, kdaj bodo bele čete vkorakale vanj. Kakor v San Sebastianu, tako je tudi v Bilbau zavladala nervoznost, ki je dobila duška v spopadih med branilci samimi, izbruhnila so ostra nasprotja med anarhisti in socialisti ter je včeraj prišlo do strašnega prelivanja krvi v mestu. Nekaj tisoč žensk in otrok je priredilo manifesta-cijski sprevod in zahtevalo, naj se Bilbao brez boja preda nacionalistom. Rdeči miličniki so dobili nalog, da sprevod raz-ženo in so nastopili z vso okrutnostjo. Na sprevod so začeli streljati s strojnicami in metati na ženske granate. Zavladala je silna panika in so bile ulice, po katerih je šel sprevod, dobesedno pokrite s trupli pobitih žensk. V mestu vlada zaradi tega strahovit nered in je treba pričakovati novih spopadov med mestnimi branilci. Vlada v Burgosu dela Burgos, 7. okt. Včeraj je bilo objavljeno, da je general Davila imenovan za predsednika tehnič- ne junte. Za zunanjega ministra vlade v Burgosu je postavljen Serat, bivši španski poslanik na Du-naju. Nikola Franco, starejši brat glavnega poveljnika generala Franca, je imenovan za glavnega tajnika, glavnega jx>veljnika in začasnega državnega poglavarja. Tenerifa, 7. okt. Tukajšnji radio objavlja, da bo general Franco osebno začel napad na Madrid brž ko se vpostavi zveza med četami generala Franca in generala Molle. Obenem objavlja radio, da so nacionalisti na fronti pri Toledu sestrelili štiri vladna letala. Posadke 60 mrtve. Nacionalisti so na jugu zavzeli Pozas Limos v pokrajini Granade. Do manjših spopadov je prišlo okoli Čampo Elore, kjer so bile vladne čete potisnjene nazaj. Odbit je bil napad vladnih čet na odseku pri Bargasu proti Toledu. Vladne čete so pustile na bojišču okoli 100 mrtvih. La Corugna, 6. oktobra. Tukajšnja radiopo-staja objavlja, da je bil ujet radiogram iz Bilbaa, ki pravi, da tamkajšnja radioposfaja ne more več oddajati, ker je osebje zapustilo postajo. Ta vest dokazuje, da je položaj v Bilbau brezupen. Tukajšnji radio objavlja, da je bil poveljnik nacionalističnih čet obveščen, da so nacionalisti v Galicija dobili ojačenja. Ojačenja so sestavljena iz motoriziranih oddelkov in s četami tujske legije iz Maroka. Vesti iz Madrida Madrid, 7. oktobra. AA. Vojno ministrstvo pravi v svojem poročilu, da so bili na severnem in severozapadnem biskajskem bojišču samo brezpomembni boji. Na aragonskem bojišču je vladno letalstvo bombardiralo uporniške oddelke v Lesni in Carleti. Na južnem bojišču je nastopilo samo letalstvo in topništvo. Vladna letala so bombardirala posamezne kraje v pokrajini Cordobe in Granade. Na bojišču Sierre Guadarami je bilo samo sem in tja nekoliko streljanja iz pušk. Uporniki so nadaljevali z napadi v odseku Val-j>eral. Vladne čete so napravile protinapad in prisilile nasprotnika k umiku. Uporniki so imeli precejšnje zgube. Na odseku bojišča pri Moquedi in Bargas Oliasu v pokrajini Toledo samo brezpomembno streljanje s puškami. Sevilja, 7. okt. Tukaj se širijo vesti, da so miličniki v Malagi odvedli s seboj na fronto več sto deklet iz najboljših malaških družin, * Po poročilu iz Alicanta je tamošnjc ljudsko sodišče obsodilo na smrt dva prvaka španske falange, ker sta sodelovala pri uporu. *■ Hude posledice za našo lesno trgovino Razvrednotenje lire in naše gospodarstvo Ljubljana, 7. oktobra. Odmevi razvrednotenja italijanskega denarja za 41 odstotkov so, kar je razumljivo, najbolj močni v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji. Zaradi nedavnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo so bili slovenski lesni izvozniki potolaženi, saj je kazalo, da bodo vsaj nekoliko lahko krili izgube, ki so jih zadale na-Seriiu 'gospodarstvu sankcije. Zaradi razvrednotenja lire pa je naše gospodarstvo dobilo težak udarec, ker bo pri starih terjatvah v lirah zaradi razvrednotenja izgubilo 40 do 50 miiljonov dinarjev. , y zvezi z razvrednotenjem so se vršila v Ljubljani in drugod v državi različna gospodarska pogajanja. Omeniti je treba zlasti sestanek Izvoznega društva v Belgradu, katerega se je udeležilo okrog 50 delegatov. Na tem sestanku so glede razvrednotenja lire sprejeli naslednja dva sklepa: 1. da se naprosi kr. vlada, da izda odlok, s katerim bi se ustavilo izvrševanje pogodb glede prodaje blaga v vse države, ki so razvrednotile svoje valute po 27. septembru letos; 2.’ da se blago, ki je bilo odposlano v Švico in Francijo ter njene kolonije pred 26. septembrom letos, enako pa tudi v druge države od dneva. ko je nastopilo pri njih razvrednotenje valute, plača po tečaju pred devalvacijo. Drugo zborovanje pa je bilo včeraj na Su-šaku. Sklicala ga je Zveza industrijcev in je v sporazumu s podobnimi društvi v državi sklenila naslednje: 1. Razvrednotenje denarja, ki je nastopilo in prizadelo že sklenjene pogodbe, se smatra kot višja sila. 2. Vsako odpošiljanje blaga, ki je bilo prodano pred 27. septembrom letos v katerikoli razvrednoteni valuti, se bo v skupnem interesu začasno ustavilo. 3. člani zveze, ki morajo izvršiti takšne pogodbe, se pozivajo, da predložijo zadevnim kupcem spremenjene pogodbe, pri čemer naj upoštevajo razvrednotenje valute v sorazmerju s stanjem jdgoslovanske devize, kar se pravi z drugimi besedami, da morajo cene zvišati za višino razvrednotenja. V primeru, če bi kupci na tako izpre-menjene pogodbe ne pristali, se imajo iste razveljaviti. Rim, 8. oktobra. AA. (Stefani) Fašistični narodni zavod za zunanjo trgovino je sklenil takoj razveljaviti vsa dovoljenja za uvoz blaga na temelju zasebne konpenzacije, razen v tehle primerih: « 1. če gre za kupčije na temelju recipročnosti z državami, ki so podpisale z Italijo klirinški dogovor, ki odreja sistem privatnih kompenzacij, in 2. če gre za izmenjavo blaga z državami, katerih trgovinski položaj jo tak, da se ta trgovina more vršiti le z zasebno kompenzacijo. Te države so Anglija, Bolivija, Čile, Kostarika, Ekvador, Konduras, Iran, Mozambik, Nikaragua, Paraguaj. Nemška Zimska pomoč n H Velik mednarodni uspeh Jugoslavije v Ženevi Sklepi ZN proti mednarodnem terorizmu Ženeva, 7. oktobra. AA Na današnji seji prve komisije ZN se je končala razprava o zatiranju mednarodnega terorizma. Komisija je sprejela tole resolucijo: Skupščina Zveze narodov jemlje na znanje 'drugi načrt odbora strokovnjakov za mednarodno zatiranje terorizma in poročila, ki mu je pride-Ijen. Ugotavlja važnost konvencije o preprečevanju terorizma za ohranitev miru. Ker pa so odgovori vlad na načrt, ki ga je sestavil odbor, in pa razprava v prvi komisiji pokazali, da obstoje za posamezne vlade nejasnosti, ki jih je treba odstraniti, izraža mnenje, naj nameravani sporazum, opirajoč se na dolžnost držav, da ne posegajo v politično življenje drugih, obsega v glavnem tole: 1. Vsaka država naj prepove na svojem ozemlju vsako pripravo in izvršitev terorističnih atentatov zoper življenje in prostost oseb, ki sodelujejo pri izvajanju javne oblasti in služb; 2. med državami naj se ustvari sodelovanje za preprečevanje terorističnih zločinov, zlasti pa da se olajša naglo odkrivanje priprav na njihovem ozemlju za teroristična dejanja in prepreči njihova izvršitev; 3. poskrbeti je treba za kaznovanje atentatov teroristične oblike v pravem smislu besede, ki so mednarodnega značaja glede na kraj njihovih priprav in izvedb ali pa zaradi državljanstva njihovih udeležencev in žrtev. Skupščina Zveze narodov ugotavlja, da so nekatere vlade izpodbijale primernost ustanovitve mednarodnega kazenskega sodišča, da P« 60_iazno6ti. Mi dobro vemo, kako se Kancler je nato govoril o sovjetski republiki, ivoluciji v Mtinchenu, o svojem času in o ostalih komunističnih revolucijah, ki so od 1919 do 1932 leta je bila boljševiška >a je bila premagana, se pretresale Nemčijo. Tega leta je bila boljševiška nevarnost na višku, da pa je bila premagana, se moramo zahvaliti samo delu narodnega socializma in ne filozofom, raznim profesorjem zgodovine ali pa nemškemu gospodarstvu. Govoreč o marksizmu je Hitler rekel, da marksizem izpodriva eno pozicijo za drugo demokracijo, ki jo v glavnem vodijo mednarodni Zidi, ki prikrivajo ta razvoj, ali pa ga nočejo videti. Nemški narod je na podlagi narodnega socializma in ra podlagi vere v ideale lahko imun proti Moskvi. Moskva lahko danes svobodno pošilja svoje 6mešne fraze v Memčijo, toda ne bo se ji posrečilo, da bi zapeljala naš narod. Kancler je zaključil svoj govor z upanjem, da bo ves nemški narod v kolonah korakal, ena za drugo in pomagal zimski pomoči. Češka krona razvrednotena Praga 7. okt. AA. CTK. Ministrski svet je sprejel zakonski načrt o devalvaciji krone, ki bo takoj predložen parlamentu. Vsebina čistega zlata za krono je odrejena na minimum od 31.21 miligr. Torej bo devalvacija znašala med 10.6% do 15.98%. V zvezi z devalvacijo od februarja 1934 bo devalvacija znašala najmanj 25.5%, največ 29.99%. Zakonski načrt daje vladi pooblastilo, da lahko določa v predvidenih mejah točno vsebino zlata češkoslovaške krone v zvezi z razvojem mednarodnega denarnega položaja. Višek vrednosti in rezerv zlata češkoslovaške Narodne banke bo uporabljen zato, da. 6e vzdrži tečaj krone v mejah, ki so določene z gornjim zakonom. Ministrski svet je tudi sprejel odredbe, obsežene v dekretu, ki naj preprečijo nedovoljeno povišanje cen. Nova švicarska armada Bern, 7. okt. Se preden je švicarski zvezni svet sprejel uredbo o novi razvrstitvi čet, jo vojni minister dal novinarjem izjavo, v kateri poudarja, da je treba čim bolj izpopolniti čete, ki morajo braniti državno mejo. Zato bodo ustanovljeni stalni obmejni oddelki. Nekateri teh bodo ustanovljeni še letos, drugi pa prihodnje leto. Vsa meja bo razdeljena v posamezne divizijske oblasti. — Obmejne čete bodo popolnoma samostojne enote in jih bo mogoče posebej mobilizirati. Največjo, strogo pripravljenost bodo dosegle tako zvane lahke brigade, ki bodo razpolagale tudi s konjenico. Število teh brigad se poveča od 6 na 9. Pri-deljene jim bodo tudi tri gorske brigade kot samostojne enote. Nova je tudi razdelitev domobranstva s prvim in drugim pozivom. Glede organizacijo vojnih sil, je vojni mini- ster izjavil, da bodo zaenkrat ustanovili tri armadne zbore. Za vojaško letalstvo velja začasna organizacija. Vojaško letalstvo bo dobilo svojega posebnega šefa s popolnoma samostojnimi nalogami. Na kraju pravi vojni minister, da se je nakup vojnega materijala iz tujine zaradi devalvacije podražil in da bo treba zaradi tega povečali kredite. Madrid, 7. okt. AA. Havas: Vojno ministrstvo objavlja: Na aragonski fronti so vladne čete zavzele jx> kratki borbi letališče pri Huesci. Na odseku pri Bujarolu v pokrajini Saragose so vladne čete ustavile ofenzivo upornikov, ki so se morali umakniti. Na fronti pri Gudarami je vladno topništvo uničilo dva uporniška topa. Ob zori je močan oddelek upornikov poskušal napasti naše postojanke pri Santa Cruz v okolici Toleda. Sovražnik je bil odbit. Vesti od 7. oktobra Nobenih posledic zaradi padca lire ne bo v italijanski trgovini z Avstrijo in Madjarsko, kakor je sjioročil na Dunaj in v Budimpešto ministrski predsednik Mussolini. Italija bo brez sprememb vzdrževala trgovske zveze s tema državama. Novo letalsko pogodbo o zvezi med Varšavo in Atenami so včeraj podpisali v Atenah. Škof je blagoslovil brezposelne delavce, 200 po številu, v angleškem pristanišču Yaru, ko so odhajali v London, da v imenu 14.700 tovarišev izroče vladi prošnjo, naj da njihovim ladjedelnicam dela jk) programu o oboroževanju. Zakon o ureditvi vojske je včeraj soglasno sprejel švicarski zvezni svet, ne da bi vladni načrt kaj spremenili. Madjarska vlada je odstopila zaradi smrti pokojnega generala Gombosa. Do nove vlade bo vodila j>osle še sedanja. Boje se, zlasti v Italiji, da se bo jk) G8mb5sevi smrti madjarska zunanja politika spremenila. Sporazum o novem mostu na Donavi med Romunijo in Jugoslavijo bo te dni jiodpisal romunski prometni minister. Vse shode in zborovanja je prepovedala francoska vlada, kar je vzbudilo veliko jKjzornost v Franciji. Narodno socialističnih delaveev ne bo v svoje vrste sprejemala glavna zveza švedskega delavstva jx) svojem včerajšnjem sklepu. Sabotaža v Rusiji se jx) državnih tovarnah' v južnih pokrajinah vrši še naprej. Prav tako tudi na kavkaških Kolhozih. Novo finsko vlado je včeraj sestavil Kalic. Vlada ima večino ministrov iz vrst finske poljedelske stranke. Grahamove avtomobilske tovarne v Stockholmu so včeraj zgorele. Skoda znaša več milijonov švedskih kron. Nova nemška križarka »Scharnhorst« vzbuja skrbi Francozom, ki so jx) svojem mišljenju v za-stanku s jxunorskim oboroževanjem z ozirom na Nemčijo. Tega so krive zadnje stavke v Franciji. Konec abesinskega odpora proti Italijanom sjjoroča apgleški konzul, ki se je vrnil iz Gorelja v Egipt. Ras Imru, ki je zadnji vodil odpor proti okupaciji, je pobegnil v Sudan. Obletnico katalonskega upora proti Špancem so obhajali včeraj v Barceloni. Kakor je znano, so Katalonci 6. oktobra 1934 oklicali samostojno republiko. Za naseljevanje Judov v Palestini je včeraj v Ženevi govoril poljski delegat Komarnicki, češ, da je ta zadeva za Poljsko življenjskega pomena. Italijanske borze so začele danes spet poslovati. Prvi poskus za zbližanje z MZ bodo države Rimskega sporazuma naredile po pisanju francoskega časopisja na svojem sestanku 8. novembra na Dunaju. Italija je trdno odločena, da izvede gospodarsko zbližanje z MZ kljub nasprotovanju Madjarake. Mednarodno društvo za ZN je imelo pod predsedstvom belgijskega senatorja Rollina sejo v Ženevi. Seja je sklenila, da je treba delati najbolj za vjK)stavitev notranjega miru v Španiji. Stranko angleških fašistov bo prepovedala londonska vlada zaradi nedeljskih nemirov proti Judom in levičarjem. Romunija je opravila s Titulcsrom, ker bo za jmslanika v London imenovan Vasil Stoica. Računali so, da bo v London' prišel Titulescu in tako vendarle še ostal v romunski zunanji politiki. Radek je v zaporu zblaznel, tako poročajo včerajšnji poljski listi. Radek je bil glavni urednik uradnega sovjetskega lista «Izvestija». V Moskvi so ustrelili pred nekaj dnevi tudi I. Domb-skega, bivšega poljskega socialističnega voditelja. 2000 km dolgo cesto v Libiji bo začela gradita italijanska kolonijalna uprava. Cesta bo vezala libijsko obalo z egiptovsko mejo. Voditelja francoskih »Ognjenih križev«, polkovnika dela Rocquea, bo dala francoska vlada aretirati zaradi spopadov s komunisti v nedeljo. Svetovni anarhistični kongres se bo še ta mesec vršil v Parizu. Razpravljal bo o nadaljnem delu v Španiji. Švici grozi nevarnost od Nemčije, je na seji zveznega sveta v Bernu včeraj govoril socialistični poslanec Meckel. Ruski kmetje ne marajo traktorjev, zaradi česar na Kolhozih še zdaj niso mogli pospraviti žetve. Cene svinjam na dunajskem sejmu rastejo. Vse blago gre v promet. Ojačenje rusko-francoskega pakia hoče doseči boljševiška vlada s tem, da sc izpopolnijo določbe o vojaški in gospodarski pomoči. Češkoslovaško krono so na včerajšnji seji vlade in parlamenta tudi sklenili razvrednotiti. Ta odločitev je važna, zlasti z ozirom na našo trgovino s CSR. Krona bo razvrednotena za 10 do 16 odstotkov. Sirija je slavila svojo osvoboditev prvi štiri dni v oktobru, ker je dobila delno samostojnost in sc rešila francoskega mandatarnega gospodstva. Združitev Palestine in Transjordanije baje na tihem pripravljajo Angleži, da bi imeli tako lažje stališče pri ustvarjanju vojaške baze v Palestini. Princ Ksaver Burbonski, brat bivše avstrijske cesarice Cite, bo najbrž proglašen za kandidatu na španski prestol. Kokain - jedilna soda Poučna zgodba iz tihotapskega podzemlja Po hudi slani katastrofalni snežni viharji Maribor, 6. oktobra. Tihotapstvo si po navadi predstavljamo zgolj kot prenos kontrabantarskega blaga čez mejo skrivaj, da ne prideta tihotapec in biago v roke me-jačev. V resnici pa je to samo del tihotapske procedure, ki se pa očituje Se na najrazličnejše druge načine. Tihotapstvo obstoja tudi še v razprodaji vtihotapljenega blaga, preliva se v najrazličnejših oblikah skozi vsakdanje življenje, prav zelo pogosto se uveljavlja zlasti v raznih zločinskih in prevarantskih podvigih. Nebroj je že bilo zločinov in prestopkov, s katerimi so se naša oblastva ba-vila, pa se je tekom preiskave ugotovilo, da imajo svoj izvor v tihotapstvu. Kokain - sredstvo najpogostejših prevar V tihotapskem življenju je beseda »kokain« nekak magičen pojem, s katerim^ so za vsakega preprostega tihotapca zvezane možnosti nezaslišanega zaslužka. V resnici pa je med tihotapci silno redko število tistih, ki bi sploh lahko prišli do kokaina, in še manj seveda onih, ki bi z njim kdaj trgovali. Pač pa je znatno število onih, ki so skušali s >kokainom«, ki pa je bil v resnici nedolžna jedilna soda ali kakšna slična tvarina, ogoljufati razne naivne ljudi ter se jim je dostikrat ’ namera tudi posrečila. Mnogo sličnih primerov je mariborska policija že preiskovala, veliko ljudi se je že pokorilo zaradi tega za zamreženimi okni in znani so v Mariboru nekateri obrtniki, gostilničarji itd., ki so se s takim poslom bavili. Dasi je bilo že veliko ljudi oškodovanih s temi goljufijami, pa se še vedno najdejo žrtve, ki nasedajo zvito nastavljenim limanicam. Tak primer raziskuje ravno sedaj zopet mariborska policija. „ltalijan" kupuje kokain V mariborski okolici — na Kozjaku^ — živi majhen obrtnik, katerega so sleparji z lažnim kokainom vzeli na muho. Pred kakimi tremi tedni je prišel k njemu neznan človek ter dejal, da prihaja iz Italije in bi rad kupil večjo količino kokaina. Obrtnik, ki živi na meji, da bi mu morda to blago lahko preskrbel. Obetal mu je bajne zaslužke, ki bi se dali doseči. Obrtnik se za zapeljivo ponudbo ni dosti zmenil, ker dosedaj ni imel pojma o kokainu. Ko pa je čez nekaj dni prispel k njemu neki viničar ter mu med pogovorom omenil, da ve za ljudi, ki prodajajo kokain ter da bi se dalo na ta način nekaj zaslužiti, se je obrtnik zopet spomnil skrivnostnega Italijana in njegovih ponudb. Polakomnil se je zaslužka ter se dogovoril z viničarjem, naj ga spravi v zvezo z ljudmi, ki kokain prodajajo. Viničar ga je peljal k nekemu čevljarskemu mojstru v Košakih, ki je obljubil, da ga bo spravil v zvezo s prodajalci. Res sta se naslednjo nedeljo odpravila v mesto in M. je vodil obrtnika do nekega K. v Pristaniški ulici, ki pa zopet ni imel kokaina, pač pa je dejal, da pozna nekega mesarskega mojstra F., ki ga ima večje količine. K. je potem res oskrbel, da je prišlo do sestanka med obrtnikom in omenjenim ,mesarskim mojstrom. Sestali so se nekajkrat pri električni uri na Glavnem trgu in sicer vedno v nočnih urah. F. je dejal, da lahko dobavi obrtniku 'vsak teden 5 kg kokaina. Najprej je dejal, da stane kg 25.000 Din, potem pa je znižal ceno na 20.000 Din. Ker obrtnik slučajno tiste dni ni mogel dobiti svojega denarja, jo dobil posojilo, pa ne celih 20.000 Din, ki jih je prosil, marveč na svojo srečo samo 5000 Din. Slednjič so dogovori tako daleč dozoreli, da je prišlo do kupčije. Za četrt kg „kokama" -5 jurjev V kamniškem drevoredu so se sestali kupec, K. in F. Slednji je prinesel s seboj cel kilogram praška, ko pa je videl, da ima obrtnik le 5000 Din, je bil nejevoljen, češ da ga lahko proda vsega skupaj kakor cuker in se mu ne splača trgovati z manjšimi količinami. Slednjič se je udal prošnjam kupca ter mu prepustil četrt kilograma in spravil 5 jurjev. K., ki je bil pri kupčiji navzoč, je še dejal, da je blago prvovrstno, najmanj 96%, da ga je sam preskusil in da ima značilen grenki okus po kokainu. Obrtnik je ves vesel spravil zavojček, saj je računal, da bo imel samo pri tej količini 2000 Din dobička. Naslednjega dne pa ga je le radovednost pripravila, da je še sam pokusil kokain. Ni pa čutil nobenega učinka in okus ni bil prav nič grenek. »Strokovnjak" za kokain Ves v strahu, da je padel v roke goljufom, se je podal k znanemu strokovnjaku v tihotapskih zadevah, ki stanuje v Magdalenskein predmestju. Omenjenega gospoda imajo na policiji že nekaj let na sumu, da se na veliko bavi s tihotapstvom, s katerim mora prav lepo zaslužiti, ker imenitno živi, dasi nima nobenega vidnega posla. Ta je res pregledal kokain ter kar na prvi pogled ugotovil, da blago ni pristno. Dejal je, da bo to jedilna soda ter je sam nasvetoval oškodovanemu obrtniku, naj svoje dobavitelje prijavi na policiji. — Obrtnik je ubogal in prišel danes dopoldne na policijski komisarijat, kjer je pripovedoval zgodbo o svojih 5 jurjih, ki jih je dal za jedilno sodo. Policija je zaslišala takoj osumljenega K., dočlm pravega dobavitelja še niso mogli dobiti; ugotovilo pa se je, da se je predstavljal z izmišljenim imenom. K. je bil kar mehak, ko so ga zasliševali ter je izjavil, da je pripravljen povrniti škodo obrtniku, vendar v mesečnih obrokih po 200 dinarjev. Stotisoči za nekaj kg sode Še eno zanimivost je odkrila policijska preiskava. Jedilna soda, ki jo je sleparska družba prodala obrtniku kot kokain, je bilo pod tem nazivom že nekajkrat prodana. Izvira še iz znanih afer, ki so se dogajale pred nekaj leti z lažnim kokainom v Mariboru. Nekaj kilogramov te sode so prevarjeni ljudje prinesli policiji, velike količine pa so ostale skrite, ker se oškodovanci iz strahu pred kaznijo niso upali javiti. Pač pa so nekateri brezvestneži ta »kokain« prodajali naprej, pravilno računajoč na slabo vest in molčeč-. nost prevarjenih žrtev in tako je bilo tekom zadnjih let izdanih za nekaj kilogramov ene in iste jedilne sode gotovo že nekaj stotisoč dinarjev. — Sedaj je drobec te usodne tvarine našel novega kupca, ki pa je imel toliko poguma, da je vse skupaj prijavil policiji. Upati je, da se bo slednjič čedna družba znašla na varnem in da se goljufije v bodoče ne bodo več ponavljale. Maribor Krščanska ženska zveza Ima v nedeljo, dne 11. t. m. ob 6 zjutraj v cerkvi Matere Milosti sveto mašo s skupnim sv. obhajilom. Hišni posestniki, ki še niso vrnili nabiralnih pol za prispevke odboru za proslavitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra I. v Mariboru se pozivajo, da te pole čimprej vrnejo. Krajevni odbor Združenja invalidov ▼ Mariboru izreka najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so omogočili prireditev dobrodelne invalidske tombole, ki se je vršila minulo nedeljo, Zlasti se zahvaljujejo trgovcem, obrtnikom in podjetnikom za darovane dobitke, .... Na svetovno razstavo v Pariz, 1)0 priredil prihodnjo pomlad mariborski »Putnik« 14 dnevni izlet z avtokari. Celokupni stroški bodo znašali 4500 din. Da se omogoči udeležba tudi manj imovitim, se lahko to vsota vplača vnaprej v mesečnih obrokih, ki jih začne »Putnik< takoj sprejemati. Vsa tozadevna pojasnila se dobe pri »Put-niku« v Mariboru ter pri njegovih podružnicah. Mariborsko gledališče Sreda, 7. oktobra: Zaprto. Četrtek, 8. oktobra ob 20: »Zorka«. Red B. Petek, 9. oktobra: Zaprto. Sobota, 10. oktobra ob 20: »Prva legija«. Premiera. Bloki. Prva ponovitev uspele veseloigre »Zorka« bo ta četrtek, 8. t. m. za red B. Pri tej predstavi nastopi v ulogi primarija Maha novi član Josip Borko. Ljubljanska opera gostuje prihodnji torek s Puccinijevo znano opero »Madame Butterflye«. — Ker bo gostovanje gotovo spet tako dobro obiskano, kot preteklo sezono »Seviljski brivec«, priporočamo čim prejšnjo nabavo vstopnic. Drama iz jezuitskega življenja »Prva legija« doživi svojo mariborsko jfremiero to soboto. To izredno močno ter etično mnogo vredno delo ameriškega pisatelja Laveryja je z največjim uspehom obšlo že nešteto evropskih _ ter ameriških svetovnih odrov. Režira novi režiser Peter Ma-lec, ki se bo tudi predstavil prvič v veliki vlogi. Igra rektorja jezuitskega kolegija. Razen rektorja sta še najinarkantnejši pojavi tega dela, ves jezuitskemu redu udani, od notranjih borb prevzeti pater Ahern (Nakrst) ter cinični brezverec dr. Peter Morell (Gorinšek). Močno orisane pa so tudi vse ostale vloge,, ki jih igrajo Grom, Košuta, Košič, Verdonik, Blaž, Kovič P. in Borko. Diskretno skrivališče za saharin Maribor, 6. oktobra. Pa naj še poreče kdo, da policijski stražniki niso prebrisani! Še celo za proporcije človeškega telesa imajo bistro oko in na mah presodijo, kaj je naravno, kaj pa umetno. Prepričevalen dokaz o tem je doživela na lastni koži d"ies mlada Terezija pohorskih vrhov, ki jo je prineslo v Maribor po kupčijskih opravkih. Na Glavnem trgu je vzbudila brhka Terezinka pozornost stražnika, ker je bil njen gornji del života nekam preobilen. Prevelika bujnost je bila stražniku skrajno sumljiva ter je povabil dekleta na stražnico. Bleda in strahoma je šla i njim ter po kratkem času prišla iz stražnice čisto spremenjena. V nekaj minutah je nad pasom kar splahnela, kakor da jo je prijela jetika. Na Ljubljana, 7. oktobra. Nedeljska huda slona je po nasadih in vrtovih pokončala lepo jesensko cvetje, dalije, ciniie, salvije in druge rože. Na mnogih krajih so bile rože, kakor da bi jih zlobna roka požgala. Za dnevi slane je sprva nastopilo deževje, a kmalu so zaplesali snežni viharji po širni Sloveniji. Vsakdo je trepelajoč zrl, kako se še z listjem obdamo drevje šibi pod težo mokrega, zato težkega snegu. Včeraj je močno snežilo. Ponoči je za nekaj časa prenehalo, a danes sneži droban, prav tako moker sneg. Po vseh krajih je napravil ta sneg ogromno škodo. Drevje na pol razklano Povsod' v Ljubljani, po javnih nasadih m zasebnih vrtovih sc je danes človeku odpirala grozna slika. Ponekod je bilo tako, kakor da bi besnel pravi onkan, ki podira drevje. Na mnogih krajih so bila listnata drevesa, debela do 80 cm, čez polovico preklana. Drugod pa je lepa in močna stebla sneg priklonil prav do tal. Vitke kp.nadske topole, ki so zelo odporne proti hudim vremenskim nezgodo m, so se priklanjale kair do tal. Njih deblo je vzdržalo težo snega, ki je topolom polomil le vrline veje. Veliko škodo imajo sadovnjaki. Jablane niso mogle vzdržati silne teže in so sc razčesnile. Prav na sadovnjakih po vidonosnih krajih, tako okoli Dobrimi, Sostrega, Sv. Lenarta, dalje okoli Kamnika in po Gorenjskem bodo utrpeli veliki.n: sko škodo. Pa tudi štajerski in dolenjski kraji niso bili prizanešeni. Lahko že danes računamo, da nam je ta oktoberski sneg prinesel milijonsko škodo Po drevoredih v Tivoliju, Zvezdi in drugod je opažati pravo pustošenje. Mnogi kostanji so bili polomljeni in na tleh leže sedaj debele veje. Tam na vojaškem strelišču je sneg na pol razčesnil star, debel kostanj. Strelišče spredaj je popolnoma zakrito s kostanjevimi vejami. Po Golovcu in na Gradu, kakor tudi v rožniiških gozdovih je prav tako razdejanje. Na obronkih Golovca ob Dolenjski cesti so veliki kompleksi listnatega drevja silno pokončani. Drevje se .je razklano priklonilo do tal. Vse še zasneženo prikazuje pravo sliko razdejenja. Lepa slika je tam ob dolenjski čuvajnici, kjer so drevesa močno poškodovana. Na Gradu je ista slika. Močno so trpeli plemenih kostanji, ki so na Golovcu letos izredno dobro obrodili. Cela drevesa so čez sredo razklana. Telefonske zveze poškodovane Sneg je mogel napraviti toliko šikode predvsem radi tega, ker je izredno moker in zato težak, poleg tega pa je po drevju še mnogo listja in je imel sneg zato dovolj podlage, da se je mogel na drevju zadržati. Posledice težkega in mokrega snega se vidijo tudi na telefonski mreži. Na vsezgodaj smo že videli delavstvo, ki je popravljalo pretrgane telefonske in električne žice. Najhujše čutijo vso neprijetnost oktoberskega snega seveda pešci. Na cesti se je namreč stvo-rila taka plundra, kekor jo imamo le redkokdaj. In ta brozga bo ostala vsaj par dni, dokler se sneg ne stopi in voda ne odcedi. Najlmjšo škodo pa čutijo brez dvoma podeželani, zlasti vinogradniki, ki jim je sneg strl še zadnje upe. Najprej so se pojavile po vinogradih razne bolezni potem je pritisnil mraz in je radi tega letina kazala že sama na sebi slabo. Sedaj Pa je padel še sneg in uiegne uničiti še to, kar je ostailo. Uboge lastavice K tej zgodnozhnski turobni sliki pa so prišle še uboge lastavice, ki so se na svojem poletu v afriške kraje zakasnile, a jih je vremenska katastrofa presenetila še v naših, s snegom pobeljenih kraiih. Tam na Galjevici in tudi drugod po Darju so davi lastavice milobno čivkajoč poleta-vale in si iskale primernega zatišja pred snegom in mrazom. No Galjevici so jih davi našteli kakih 20. Nekaieri sploh niso mogli verjeti, da hi bile te ljubke ptice — res lastavice. Velik sneg po Notranjskem Hudi snežni viharji so divjali po Notranjskem, osobito v javor niških in snežniških gozdovih. Pravi zameti so se pojavili v okolici Čabra in v Gorskem Kotaru sploh. Tam je padlo že do pol metra snega in je bil avtomobilski, zlasti avtobusni promet na progi Kočcvje-čabar zelo oviran. Drugod proti Delnicam so bile prav take težave. Železniški promet je drugače 5e povsem normalen in vlaki prihajajo v Ljubljano redno. Celjske novice stražnici so namreč razjasnili skrivnostno bujnost: za bluzo je imela nič manj kot 25 zavojev saharina v znatni vrednosti. Tihotapci s Kozjaka so jo poslali v Maribor, da spravi te dragocene zaklade v roke njihovega odjemalca. Terezinka si je zbrala za saharin diskretno skrivališče, ker ga je pa preveč naenkrat zatlačila v bluzo, ji je bilo to v pogubo. Čaka jo .sedaj poleg zaplenjenega saharina še zapor in denarna kazen. Aljehin se naseli v Sloveniji Maribor, 6. oktobra. Že na svoji zadnji turneji po Jugoslaviji je povedal bivši svetovni šahovski mojster dr. Aljehin, da mu naša država tako ugaja, da si bo pri nas kupil posestvo ter preživel na njem del leta. Takrat je nameraval kupiti večje zemljišče nekje v Južni Srbiji v bližini Skoplia. Sedaj pa je sporočil našemu velemojstru Vasji Pircu v Maribor, da 6e bo kmalu stalno preselil v našo državo. Najbrže pa se ne bo naselil v Južni Srbiji, ampak v Sloveniji. V Franciji ima dr. Aljehin veliko graščinsko posestvo, katerega bo prodal ter si kupil pri nas nekaj podobnega. Obdržal pa bo še naprej francosko državljanstvo ter se bo na velikih svetovnih turnirjih boril tudi v bodoče za francoske barve. Smrt rudarja v drči Maribor, 6. oktobra. Nesrečna drvarska smrt je zadela v Janževem vrhu nad Ribnico na Pohorju 43-letnega družinskega očeta Jurija Jamnika. Lupil je v Podlesni-kovem gozdu smrekove hlode ter jih 6puščal po riži v dolino. Zvečer pa ga po končanem delu ni bilo domov. Čakali so ga s strahom vso noč, zjutraj pa se je njegov sin odpravil v gozd. Našel je očeta v jarku, kamor vodi drča, že mrtvega. Pri odrivanju hloda jx> drči mu je zdrsnilo ter je padel pred hlod, ki ga je potegnil po strmini. Debla so mu zdrobila glavo ter je bil na mestu mrtev. Jamnik je zapustil ženo in 6 majhnih otrok v starosti od 1 do 14 let. Madžarski rokoborci v Mariboru Maribor, 6. oktobra. Agilni SSK Maraton pripravlja Mariborčanom redek sjx>rtni užitek. Prihodnje dni pride v našo državo madžarska državna reprezentanca rokoborcev, ki bo dvakrat nastopila v Zagrebu, in sicer proti reprezentanci naše države in proti izbranemu moštvu Zagreba. Maratonci 60 pa pridobili Madžare tudi za nastop v Mariboru. Vrši lse bo v soboto, dne 16. t. m., najbrže v veliki unionski dvorani. Proti Madžarom bodo Maratonci sestavili moštvo iz najboljših rokoborcev iz Maribora in Ruš. Ker veljajo Madžari za najboljše rokoborce v Evropi, bo to srečanje gotovo velika športna atrakcija, zlasti še, ker je v Mariboru veliko zanimanje za rokoborbeni šport. Naročajte in širite „Slovenski dom1/' Huda avtomobilska nesreča. V nedeljo zvečer je pri gostilni Rotolcn v Rogatcu povozil neki avtomobil 43-letnega Conča Vincenca iz Cerovca pri Sv. Juriju ob juž. žel. čonču je pri karam-bolu počila lobanja, zlomil si ie pa tudi več reber in se poškodoval po obeh rokah. Težko ranjenega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Surov napad na župnika. V ponedeljek sta na Dolu pri Hrastniku napadla dva neznanca tamkajšnjega župnika. Eden izmed napadalcev je imel v rokah nož. Župniku je priskočil na pomoč 30-letni mesar Štravs lože z Dola pri Hrastniku. Štravs je vzel v roke neko palico in začel udrihati po tistem napadalcu, ki jc imel v rokah nož. Med mahanjem se je p« Štravsu zlomila palica, nakar ga je omenjeni moški zabodel z nožem v tevo nogo, ga močno poškodoval, nato pa s svojim tovarišem neznano kam izginil. Skrb mestne občine celjske za reveže. Mestka občina celjska podpira skupaj 284 oseb oziroma družin, iz ubožnega sklada prejema podporo 250 podpirancev, ki prejmejo mesečno 15.405 dinarjev podpore, iz meščansko-oskrbovalnega sklada pa dobiva 34 podpirancev mesečno 11.900 dinarjev. V mestnem zavetišču v Medlogu sc nahajajo sedaj 14 žensk in 3 moški. Sc tekom tega Trboveljski slavčki v Belgradu Belgrad, 6. oktobra, m. Trboveljski slavčki, ki 60 včeraj zjutraj jx>d vodstvom gosp. Šuligoja zopet prišli na obisk k belgrajskim Slovencem, so nocoj zojiet priredili koncert slovenskih narodnih pesmi v dvorani Kolarčeve ljudske univerze, ki je naivečja in najlepša koncertna dvorana v Belgradu sploh. Na koncert so 6e belgrajski Slovenci jx>dali v tako velikem številu kakor malokdaj doslej. Koncertu je prisostvovala tudi gospa Avgusta Stojadi-novič, soproga predsednika vlade, s svojo materjo, dalje so mu prisostvovali minister dr. Krek, generalni tajnik JRZ Franc Smodej, veliko število slovenskih častnikov belgrajske garnizije e sanitetnim generalom dr. Kobalom in generalštabnim polkovnikom Vauhikom na čelu, članstvo obeh tukajšnjih slovenskih društev, tako Prosvetnega s predsednikom dr. Bizjakom in jxxlpredsednikom Cvarom na čelu kakor tudi Društva Slovencev z dr. Zorcem na čelu, vsi gojenci gimnazije kralja Aleksandra na Dedinju, ki jih je na koncert pripeljal njihov profesor gosp. Cvetko Humar, in še mnogo drugih. Dalje so bili navzoči tudi številni inšpektorji prosvetnega ministrstva. Koncert se je pričel točno ob napovedani uri, ob pol 9. Ko so trboveljski slavčki pričeli prihajati na oder, jih je navzoče občinstvo pozdravljalo z navdušenim in dolgotrajnim ploskanjem, ki se je še stopnjevalo, ko je stopil na oder vodja trboveljskih slavčkov gosp. Šuligoj. Ko se je navdušenje malo poleglo in se je dvorana pogreznila v globok molk, so trboveljski slavčki j^ričeli izvajati svoj program ter v prvi jx>zdrav belgrajskim Slovencem zapeli venček slovenskih mladinskih narodnih pesmi. Veliko navdušenje, s katerim je navzoče občinstvo pozdravilo mladi izvežbani pevski zbor, ki je tako lepo podal ler>oto slovenske narodne in umetne pesmi, se dolgo ni moglo poleči. Z istim navdušenjem je sledilo občinstvo ostalim pevskim točkam. Zlasti se je dopadla občinstvu Gerbičeva »Jezusu pušeljček«, ki so jo mladi slavčki jx>dali kot globoko občuteno molitev. Po vinskih goricah zapadel sneg Sv. Ana v Slov. gor., 6. okt. Naši stari in zanesljivi vremenski preroki so za letos prerokovali zgodnjo zimo. In se tudi niso zmotili. Pred nekaj dnevi je zapadel po vseh gorah in manjših hribih, ki se vidijo od Slovenskih goric, sneg To je bilo nekako potrdilo, da je bilo napovedovanje zime precej točno. Zato so kmetje tudi pohiteli z delom na polju in so pridelke pospravili rajši kar malo prej, kakor da bi jih pozneje morali kopati izpod snega. Tudi ajdo in jiroso so v redu rešili in lahko rečemo, da je bil to najboljši letošnji pridelek sploh. Bo res kar držal pregovor: »Če vse »tali«, pa ajda dž.« Malo dru- tedna pa bodo oddani v zavetišče še vsi najpotrebnejši reveži iz dosedanje mestne ubožnice na Slomškovem trgu in nekaj takih, ki živijo v mestu. Prostora je v mestnem zavetišču za 46 oseb in sicer za 35 žensk in 14 moških. Poleg tega so na razpolago tudi 4 bolniške postelje. Občina vzdržuje tudi nekaj revežev v hiralnicah v Vrbju (3), v Muretincih (41, v Vojniku 12 in v Dobrepoljah (1). Teh revežev ne bo sprejela zarodi starosti v mestno zavetišče. Poleg tega skrbi mestna občina za 2 otroka, ki se nahajata v banovinskem decK-m domu v Ljubljani, pri raznih zasebnikihJn družinah pa vzdržuje občina 10 otrok. Upatiie, da se bo z novim mestnim zavetiščem OTecej omejilo beračenje po mestu. V kratkem bo tudi blagoslovitev novega mestnega zavetišča. Večjo težavo ima mestna občina s svojimi brezposelnimi. Kakor smo že večkrat poročali, je občina ustavila v glavnem vsa svoja dela, ko'- se je začelo z regulacijo Savinje. Toda brezposelni delavci, ki so pristojni v Celje, praviijo, da ne zmorejo pretežkega dela na Savinji in mora podjetje delati večinoma z močmi, ki jih je dobilo iz dmgih krajev. Pač pa zaposluje občina nekaj takih, v mestu pristojnih brezposelnih delavcev, Id so stari nad 60 let, pri gradnji vodovoda na hribu sv. Jožefa in pni regulaciji Ložnice. gačna pa je slika po naših vinogradih. Res je, da je trgatev po veliki večini že končana, vendar pa je ostalo le še nekaj grozdja na trti, kajti ni še bilo dovolj zrelo in ga je bilo le še škoda potrgati. Sedaj pa je tudi zanj že prejx>zno, kajiti sneg nam ni prizanesel niti po dolinah. Res, prava zima je tu. Vendar pa je še kar dobro, da nas je toliko ča6a počakala. Na Sv. Planini zasvetila električna luči Trbovlje, 5. oktobra. Vsem turistom znana krasna izletna točka se ie v enem letu tako modernizirala, da nam 6veti že na tem 000 m visokem hribčku električna luč. Ravno pred enim letom smo otvorili lep hotel pod imenom »Anac. Obletnico smo včeraj obhajali. — Zvečer je bil hotel razsvetljen kot v kakem mestu. Krasno je bilo tudi videti v cerkvenem oltarju nešteto malih žarnic, ki razsvetljujejo žar Marije in Deteta v naročju.. Veliko zaslugo imata pri temu g. Pooivavšek Gvido, kot lastnik hotela in požrtvovalni sedanji g. župnik, ki sta bila za ta kraj neumorna delavca. Za izletnike, romarje in domačine je kras Svete Planine gotovo prijeten, ki se na svežem zraku odpočijejo. Veliko je pa ta kraj pridobil tudi na zaslužku tujskopromet-nega gospodarstva. V hotelu je preskrbljeno za prenočišča, kakor tudi s primerno ir poceni hrano. Lej>o priliko bodo imeli letos smučarji, saj je znano, da je v Medvednici, ki je tik Planine izvrsten smuk. Pogreli in okrepčali pa se bodo lahko v hotelu, pa tudi na toplem naspali. Pogreb Hermana Wendela Pariz, 7. oktobra. V ponedeljek popoldne so Pokopali v Parizu na pokopališču Perc Lachaisc bivšega člena nemškega parlamenta Hermanna Wendela, ki je preminul v 52. letu na raku. Pokojni H Wendel, ki se je rodil v Metzu, je jugoslovanski javnosti znan iz svetovne vojne, ko je pred vsem nemškim ljudstvom z velikim pogumom branil stališče Srbije. Po vojni se je stalno zanimal za Jugoslavijo in Jugoslovane. Napisal je o njih več knjig. Pokojni Wendel ie bil član nemškega parlamenta od 1912. do 1918. leta, urejeval jc razne socialistične liste v Nemčiji, večinoma v Frankfurtu, novinarskega poklica pa se je lotil v Leipzigu pri listu »Leipziger Volkszeitung« pod vodstvom Roze Luremburgove. Wendel jc pripadal zmernemu krilu nemške socialistične stranke. Wendel je po svetovni vojni ustanovil s pokojnim dr. Koesterjem v Frankfurtu iugoslovan« sko-nemško ligo. V Pariz se je preselil marca 1933 1. Dopisoval je liberalnemu listu »Strassbur-ger Neueste Nachrichten« in »Prager Presse«. Javljal pa se je tudi v jugoslovanskem časopisju. Posebno lepo je v svojih knjigah pisal o Slovencih. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 7. oktobra: Justina. Jutri, četrtek, 8. oktobra: Brigita. * Nočno službo imajo lokarno: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr- Trnkoezy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. • Kraljevska banska uprava, prosvetni oddelek, obvešča ravnateljstva in upraviteljstva vseh šol, da v smislu ravnokar došlega ministrskega razpisa P. Br. 41.14!) * dne ti. oktobra opravijo vse gole spominsko slavnost 9. oktobra, na dan druge obletnice smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Postopati je, kakor je bilo lani odrejeno (cerkvena slovesnost iu komemoracija v šoli). Po spominski slavnosti je dan pouka prost. • Galopne in kasaške dirke priredi Kolo jahačev in vozačev dne 11. oktobra na vojaškem vežbališču Fužine pri Ljubljani. Začetek ob 14. uri. Občni zbor Filharmonične družbe bo v soboto dne 17. t. m. ob 20 v mali Filharmonični dvorani po običajnem dnevnem redu. Članstvo opozarjamo na ta občni zbor, ki bo v novi mali koncertni dvorani. Izredno zanimiv koncert bo v ponedeljek, dne 12. t. m. v novi mali Filharmonični dvorani. Prvič bomo slišali v Ljubljani skladbe za klavecin in godalni orkester. Na klavecin bo igral virtuoz Artur Gerlin, orkestralni part pa je prevzel komorni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice in drž. konservatorija. Kot gost-dirigent nastopi ta večer Bolgar Bojan Ikonomov. Predprodaja vstopnic bo v knjigarni 'Glasbene Matice. Klub železničarjev JRZ Ljubljana sklicuje v petek, 9ne 9. t. m. ob 16 v hotelu Metropol v Ljubljani širšo sejo klubovega odbora in zaupnikov. Vabijo se vsi odborniki in zaupniki iz Ljubljane in zunanjih klubov, da se seje udeleže. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda 7. oktobra: »Florentinski slamnik«. — Premierski abonma. Četrtek, 8. oktobra: »Tudi Lela bo nosila klobuk«. Red 'Četrtek. Petek, 9. oktobra ob 15: »Prva legija. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Izven. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 7. oktobra: »Matija Gubec.« Red Sreda. Četrtek, 8. oktobra: »Madame Butterfly.« Gostuje tenorist Anton Drmota. Izven. Cene od 36 dinanev navzdol. Petek, 9. oktobra: Zaprto. Premiera Labicheve komedije »Florentinski slant-režiji inž. arh. Bojana Stupice, se bo vršila v danes (v sredo). Vsebinsko predstavlja lov za fjS5rehtinskim slamnikom z najrazličnejšimi komičnimi zapletljaji. V komedijo je vnešenih nekaj ori- finalnih jx>p>evk, ki jih je komponiral gosp. Vinko ušteršič. Drugo gostovanje tenorista g. A. Drmote bo v četrtek, 8. oktobra v Puccinijevi operi »Madame Butterilv«. Mladi, simpatični gost bo pel partijo Pinkertona. Naslovno vlogo bo pela ga. Gjungje-nac, ki šteje to partijo med svoje najdognanejše kreacije Dirigent: Niko Štritof. Prihodnja premiera, ki jo pripravlja opera, bo Verdijev »Ples v maskah« v režiji prof. Šesta, jrod muzikalnim vodstvom dirigenta Nelfata. V glavnih partijah bodo nastopili gg. Oljdekop>ova. Kogejeva, Župevčeva, Gostič, Janko, Kolacio, Petrovčič in Zupan. Devetkrat mojster, develkra t revež Ljubljana, 7. oktobra. Nekje v bližini Ljubljane £ivi (državni) uradnik, ki ima poleg lepe omenjene službe še nekaj «stranskih> dohodkov. O b r t o m a n. pr. dela zidarsko po vsej veliki vasi: popravlja štedilnike, slika sobe, ometava hiše, popravlja kljuke in ključavnice, ure, kolesa, vozičke; poleg tega pa še marsikatero noč dela mizarsko: stole, mize, omare itd., dasi so njegovi sosedje po širnem svetu priznani najboljši mizarji. Srečaš ga popoldne, ko jo maha v zelenem predpasniku in z lopatico v roki | končavat zadnja zidarska dela na novi hiši. Iz žepa mu gleda meter, klešče, libela, kladivo, v desni roki nese pa še poln jerbas najrazličnejšega orodja. Stanuje v večnadstropni hiši, vrh katere ima v podstrešni sobici zanimivo delavnico; tu razbija, sestavlja, zbija in zabija mnogokrat v pozno noč, da sostanovalci prosijo iniru. Neki gospod ima šop računov, ki mu jih je izdal opisani šušmar. Ko je toliko brezposelnih strokovnjakov v vseh poklicih, ne bi bilo treba še temu kanonu opravljati vseh mogočih obrti. — Pregovor pravi: »Kdor je devetih umetnosti mojster, je devetih rev gospodar.« — Da se nebi temu kanonu tako zgodilo! Kadar,Jutro1 ni ii! v mirano.. Ljubljana, 7. oktobra »Jutro« danes čisto svojevrstno piše o nedeljskem zborovanju v Trgovskem domu, o katerem smo mi zaj>isali, da je bilo podobno gromu in streli, ker so razni bolj in manj znani govorniki hoteli čez noč podreti vse to, kar se je z njihovo pomočjo prej enkrat gradilo >,Tutro« sedaj oči-vidno ne ve, ali je bila ta reč zborovanje gospodarstvenikov ali politični shod ali pa oboje. Tak vtis namreč človek dobi, ko prečila naslov »Jutro-vemu «današnjemu članku »Zborovanje gospodarstvenikov in politični shod«. Mi se tej »Jutrovi« zmedenosti nič ne čudi- j mo. Spušča se namreč v debato o stvareh, katerih ni poučeno. Iz >Jutrovega« današnjega članka se namreč da ugotoviti, da »Jutro« sploh ne ( ve, kdo vse je na zborovanju prav za prav go- i voril, kdo čital in kdo poslušal. Ce pa hoče kdo , komu dajati lekcije, potem mora doticm — to i namo bo tudi »Jutro« najbrž priznalo o stvari j sam biti dobro informiran. Toda »Jutru« sedaj, v dobi splošne devalvacije JNSarskih strankarskih akcij, najbrž ni mnogo do dobre in točne informacije o takih shodih; reševati mora vse hujše stvari in se za ljubljanske shode pač ne more zanimati. — Naj se torej le naprej briga za svoje akcije, ker sedaj je padel sneg in lahko povrh akcije še zmrznejo, ko na politični borzi itak ne uotirajo več ... Stanje po ljubljanskih srednjih šolah Ljubljana, 5. oktobra. Skoro bo mesec dni, kar sc je po naših sred-| njih šolah pričel reden pouk. Zanimivo bi torej bilo vedeti, v koliko je ta pouk res »reden«, normalen, brez različnih motenj. Takoj v začetku je treba povedati, da je bilo pred kratkim objavljenih le nekaj profesorskih premestitev, več se jih še pričakuje. Tudi še ni bilo nikakih novih postavitev. Glavno delo torej, ki dela šoli morda največ pre-; glavic in povzroča mnogo motenj, ki je bilo včasih opravljeno v času velikega odmora, todelo še zdaj ni za nami. Premestitve, ki so bile v časopisih objavljene, v veliki večini primerov še niso izvršene — zaradi zamotanega dela razreševanja ter potovanja iz kraja v kraj. Ostale premestitve bodo baje »vsak čas«, tudi nove namestitve čakajo le še nesrečnega podpisa. Redukcija - pouka Oglejmo si stanje dijaštva in učnih moči na naših ljubljanskih srednjih šolah. Na 1. državni rentni gimnaziji (Vegova) imaio vpisanih okrog 1200 učencev. Manjka jim 15 suplentov ali 10 profesorjev, ter je pouk reduciran za 180 tedenskih ur (torej šolsko leto brez učnih url), med temi jih pri-! manikuje največ za pouk slovenščine (slovenski ' itak znamo, kaj ne?!) II. državna realna (na Poljanah) je imela lani 33 oddelkov, letos pa le 32, ker se je 6 ženskih oddelkov odcepilo za samostojno novo žensko realno gimnazijo na učiteljišču. Iz zavoda je prestavljenih 9' učnih moča, a je prišlo že 5 novih, 3 so šc obljubljeni. Rabijo predvsem za matematiko in germanista. Na našem največjem zavodu se je toTej stanje pod vodstvom g. ravnatelja Remca znormalizirato. Učnih moči je dovolj, pouk ni reduciran, razredi niso prenapolnjeni. Tretja državna realna (za Bežigradom) še sicer ni pričela pouka, ker novo poslopje še ni pripravljeno (otvoritev in blagoslovitev bo predvidoma 18. oktobra), a moremo stanje presojati po vpisanih učencih. Zavod bo imel 27 — 28 oddelkov, tako da je že sedaj premalo učilnic in bodo prvi razredi imeli najbrž popoldanski pouk. Učnih moči je že lansko leto primanjkovalo, nekaj jih je odšlo, nekaj prišlo, nekaj pa jih bo še gotovo premalo. Na klasični gimnaziji (Tomanova ulica) rabijo še 4 moči: 2 za matematiko, 1 klasika in 1 romanista. Pouik ni reduciran, ker imajo ostali profesorji in suplenti nadure. Na Mestni ženski realni (Licej), ki ima razrede le od 3. naprej, ker se postopoma ukinja, ne primanjkuje učnih moči in tore) ni pouk zmanjšan. Profesorji, predvsem mlajši, morajo (vsako leto nekaj) postopoma prositi za državno službo Nova državna ženska realna gimnazija ima letos v svojem prvem šolskem letu samo prva dva razreda: oba po 3 oddelke. Učne moči so zaenkrat vse ženske. Profesorski zbor, ki ima za sedaj potrebne moči, se bo z vsakim letom zvečal. Normalne so tudi razmere na Privatni nižji ženski realni gimnaziji pri uršulinkah. Več čč. sester je že diplomiralo na naši univerzi pedagoško skupino, tako, da bodo sčasoma mogle same prevzeti ves pouk. , Svojevrstne, tako rekoč obratne razmere pa so na naši državna učiteljski šoli: učnih moči je preveč in čakajo dodelitve na druge zavode. Stanje je za šolo ugodno zato, ker ima vsega okrog 100 učencev (moških in ženskih). Tudi razredi so majhni in imajo okrog 30 učencev. Razredi so samo štirje: prvi, dirugi in peti letnik, ki ima dva oddelka. Tretjega in četrtega letnika sploh mi, ker takrat niso vpisovali v prvi letnik. Takšno je torej stanje pri nas. Da j»i diplomiranih dovolj, ne bo nihče trdil. Tudi stvar z reduciranimi ni še v redu. Beležimo to, da javnost izve, ker učenci staršem tega ne vedo obrazložiti. Oni povedo le, da sc manj učijo — in se tega vesele. Bog ve, kakšne bodo posledice teh prosvetnih razmer pri nas! Zopet vaino vprašanje: Kje naj bo visoka šola za telesno vzgojo Neka posebna smola spremlja pri nas razvoj ustanovitve visoke šole za telesno vzgojo. Vsi so prepričani, da nam je neka šola za izobrazbo športnih in telovadnih učiteljev potrebna, toda do ustanovitve ne more priti. Kot prvi, so vprašanje visoke šole za telesno vzgojo sprožili v Ljubljani in so v glavnem dokazali, da bi Ljubljana imela dovolj pogojev, t. j. primernih telovadnih igrišč, dvoran za praktične vaje, zimski in letni bazen za plavalni šport in drugih naprav, ki so potrebne za telesno vzgojo. Lansko leto je postala ustanovitev zopet aktualna, javilo se je že čez 100 dijakov, toda za otvoritev šole ni bilo zakonske podlage. Sola prepuščena privatni Iniciativi? Nedavno so prinesli belgrajski listi vest, da se misli prepustiti ustanovitev šole za telesno vzgojo privatni inicijativi. Tu se zlasti zagrebški oficijelni športni krogi zavzemajo za to, da bi dobili šolo v svoje roke. Mi smo načelno proti temu, da bi prišla šola v privatne roke, kajti v tem primeru nimamo noben«* garancije za regularen razvoj in napredek visoke šole. Svoječasno, ko so bili izgledi, da bo visoko šolo ustanovilo ministrstvo za telesno vzgojo, smo se že sprijaznili s tem, da bi bil sedež šole v Bclgradu. Sedaj pa. ko se potegujejo za šolo zagrebški športni krogi, ko se misli celo na ustanovitev^ privatne šole za vzgojo telovadnih in športnih učiteljev, se nam zdi po-trebiio. da pokažemo na vidike, ki govorijo za to, da bi se visoka šola za telesno vzgojo ustanovila v Ljubljani. Ako bo šola prepuščena privatni inicijativi, tedaj nastane vprašanje kdo jo bo vzdrževal? — Poznavajoč ekonomske prilike v našem športu, moramo z gotovostjo pričakovati, da bo šola navezana izključno na državne podpore. Saj ne premorejo posamezne privatne športne organizacije niti toliko, da bi redno plačevale svoja igrišča, trenerje itd. Znane so nam tudi težave, ki jih imajo posamezne organizacije in celo J00, kadar je treba zbrati sredstva za potovanje na inozemske tekme ali na olimpijado. Kje bi naj torej črpale privatne organizacije sredstva za vzdrževanje šole? Šolnina? Dijaštvo komaj plačuje šolnine na univerzah! Povsem jasno je, da bi bila bodoča visoka šola finančno popolnoma odvisna od države in zato naj bi bila državna! Privatna inici-jativa, ki ni bila sposobno dvigniti moralni nivo našega športa, tudi ne daje garancije, niti nade, da bi usmerila šolo tako, kot bi bilo v interesu našega šolstva in šjiorta potrebno. Dosedanji načrti so bili nezreli O potrebi visoke šole nikdo ne dvomi, ugotoviti pa je treba, da bi bilo za naše skromne športne razmere preuranjeno, ako bi hoteli ustanoviti zavod, kakršen je na pr. nemška visoka šola za telesno vzgojo v Berlinu. Za to nimamo niti predavateljev, niti finančnih sredstev in za 10 ali 20 let niti j>otrebe! Kje bi neki dobili diplomirani športni učitelji službe? V srednjih šolah? V srednjih šolah je le toliko praznih mest, da bi jih vse absolventi prvega letnika zasedli. Kakšna bi torej naj bila naša šola za telesno vzgojo? Kakor v drugih državah, tako naj bi se vpeljal šf>ort kot samostojen predmet tudi na našo univerzo. Za enkrat bi bilo dovolj, če bi se poverila izobrazba profesorjev telesne vzgoje le eni univerzi. Dijakom filozofske fakultete, ki imajo posebno veselje do telovadbe in šjiorta, naj bi se omogočil študij telesne vzgoje kot glavnega predmeta, ali eventuelno za prva leta kot stranskega (»B« ali »C<) predmeta. Kakor je v Avstriji, češkoslovaški ali na primer Nemčiji 'možno spajati študij telesne vzgoje z drugimi predmeti, tako naj bi se isto omogočilo tudi pri nas. S tem bi dobili nov tip profesorjev, ki bi poučevali na pi prirodopis in telesno vzgojo\ali matematiko in telesno vzgojo in slično. Katera fakulteta naj bi vpeMa^a študij telesne vzgose? Konkretno naj bi se to vprašanje glasilo: ali se naj poveri študij telesne vzgoje belgrajski, zagrebški ali ljubljanski filozofski fakulteti? — Bel-gradu, Zagrebu ali Ljubljani? Pogoj za športni študij je. da se nahaja v mestu anatomski inštitut, dalje prostori za lahko atletiko in igre, dvorana za telovadbo, letni in zimski bazen za plavanje, tereni za smučanje in slično. Ako s tega vidika motrimo ljubljanske, za- grebške in belgrajske razmere ugotovimo, da manjkajo Zagrebu primerni prostori za plavanje, Belgradu pa zlasti snežne in terenske prilike za zimski šport. Zelo važno pa je tudi dejstvo, da so razdalje med posameznimi športnimi napravami v Zagrebu in Belgradu zelo velike, med tem ko so naprave v Ljubljani vse blizu: kopališča in telovadne dvorane so v centru mesta, do stadiona je le 15 minut, smuški tereni za začetniške tečaje pa so naravnost pri rokah (Golovec itd.). Tudi v razvoju jugoslovanskega športnega pokreta se nam zdi, da zavzema Ljubljana položaj, ki prvenstveno zasluži, da dobi takozvano visoko šolo za telesno vzgojo. Velike telesnovzgoj-ne naprave kakor stadion, kopališče Ilirije, Tabor... vse to je zgradila privatna inicijativa! — Organizacija našega planinstva in turistike je na višini, ki je vzgledna za vso državo! Če motrimo športne rezultate, moramo priznati veliko sposobnost in požrtvovalnost naših smučarjev, plavačev in lahkoatletov! Ne želimo hvaliti naših športnih voditeljev in tekmovalcev, vendar se nam zdi potrebno ugotoviti, da so bili vsi tekmovalci za zimsko olimpijado v Garmisch Partenkirchenu Slovenci, da si ljubljanska kluba Primorje in Ilirija leto za letom osvajata državno prvenstvo v cross-countriju, da je Primorje dolgoletni prvak na državnem lahkoatletskem prvenstvu moštev, da je Ilirija najboljši plavalni klub v državi itd. Ob lej priliki moramo naglasiti tudi kvaliteto slovenskih tekmovalcev. Kadarkoli je šla jugoslovanska tekmovalna vrsta (sokolska ali pa bivša orlovska) v inozemstvo na tekmovanje, vselej so jo sestavljali z 00 odstotno večino Slovenci. Ako sta torej slovenska telovadba in slovenski šport dala razmeroma tako dobre rezultate, tedaj se nam zdi tudi verjetno, da bo visoka šola za telesno vzgojo na ljubljanskih tleh najbolje uspevala. — Brezposelni ali delamrzneži? Sv. Ana v Slov. gor., 6. okt. Čez poletje jih kar skoraj ni bilo videti. Sedaj pa prihajajo brezposelni skoraj naravnost v trumah. Drug za drugim trkajo na vrata in prosijo — nekateri res iz jratrebe — za pomoč. Zima jih je prignala bližje k hišam. Kmet res..ne more vsakemu vsega dati, kar si jx>želi. Preveč jih je. Nekateri so celo kar malo nasilni, in če ne dobe — najrajši imaio denar, ki ga tudi kmet sam nima dosti — s kletvami in grožnjami zapirajo vrata za seboj. Kmetje imaio tudi še sedaj dosti dela in bi radi sprejeli tudi kakega brezjx)seliiega, da bi pomagal. Plačati ga seveda ne more s kakšnim velikim denarjem, vendar pa bi vsak, ki bi hotel pomagati, lahko živel prav tako, kakor kmet sam. Ce pa mu kmet jx>nudi delo, se ti brezjx)selni kar nič ne pomišljajo z odgovorom: »Za nizko plačo ne bomo delali, se rajši sprehajamo.« Tako pravijo seveda le delamrzneži. Poletje je šlo in za take delamrzneže tudi prijetna senca jx>d drevesi ob jx>lju, kjer je od jutra do večera garal naš pridni kmet. Revežem vsak rad pomaga in v resnici jim kmetje tudi največ pomagajo. Treba pa ne bi bilo. da bi ta pomoč bila, kakor v j>osmeh pridnemu delu, ki so se ga nekateri le preveč že odvadili. Tudi oblasti bi morale spregovoriti pravo besedo, da ne bi vse nadlegovalo le tistega, ki najmanj more dati v pomoč drugih, čeprav so dostikrat ti res potrebni. Zopet smrtna nesreča na kamniški progi Kamnik, 6. oktobra Lepa nedelja ie zvabila mlade športnike-no-gometaše iz Dravelj, da se pomerijo s svojimi sovrstniki v Mengšu. Po končani nogometni tekmi so se razšli in iskali razvedrila v Mengšu. Med nijiimi ie bil neki Podobnik Engelbert iz Dravelj pri Ljubljani, ki je šel tudi malo pred odhodom vlaka na kratek obisk k znancem v bližani postaje Jarše-Mcngeš. Vlak, ki odhaja iz Kamnika ob 9 zvečer, se je že pomikal iz Homca proti laršam, tako da je moral Podobnik dobro teči, da dobi vlak še na postaji. Ko je pridrvel na postajo, sc je vlak že pomikal s precejšnjo hitrostjo — ta pa je hotel skočiti na vlak, pri čemer je zadobil hud udarec na desno sence, da je nezavesten obležal ob progi in kmalu umrl. Nesrečneža so po dogodku prepeljali v mrtvašnico na Homec. Od tu in tam Razprava proti krivcem krvoprelitja v Kere- stincu se je v ponedeljek pričela j>red velikim senatom v Zagrebu. Glavni obtoženci so štirje, ki so obtoženi zaradi zločinstva proti javni varnosti, ostalih 25 pa prestopka zoper javni mir in red. Med branilci se imenuje tudi dr. Vladko Maček, ki se pa osebno zaradi bolezni še ni pojavil pred sodiščem in se bo, čim bo ozdravel. Obtožnica obsega skoro 100 strani. Včeraj so bili zaslišani prvi štirje obtoženci, za katere trdi državni tožilec, da so voditelji in organizatorji pokolja. Zaslišani so vsi štirje zanikali svojo krivdo. Morilec poslanca Berkljačiča Pejnovič pa je bi! včeraj pred sodiščem v Ogulkiu obsojen na dosmrtno robijo. Nova družba, ki se je vselila v )NS, še vedno ni mogla prepričati ostalih, da misli iskreno in da je svojega »Pofa« zdemokratizirala po načelih Petra Zivikoviča. Nezadovoljni stari )NS-arji godrnjajo, posebno pa senatorji. Zanimivo bi bilo vedeti, kako je JNS spravila v svoj »demokratski« program batinaški *pof«. Zagrebška policija se je odtočila, da bo zre-gutirala promet na 'agiebških ulicah, da s tem prepreči premnoge nesreče. Uredila bo avtomobilsko postaja, nekatere ceste pa bodo odtegnjene avtomobilskemu prometu. Sprva bodo policaji nekaj časa ljudi opozarjali na nove odredbe, potem pa bodo vsak prestopek strogo kaznovali. V obrambi proti plinskim napadom se bo uril tudi Zagreb. 14., 17., 19. in 20. t. m. bodo »napadali« sovražni avijoni posamezne dele mesta. Zagrebška zdravniška zbornica je začela pred dnevi obravnavati predlog, naj bi vsako noč nekaj zdravnikov imelo svojo službo, da more biti ustreženo vsem tistim, ki so sredi noči nenadno potrebni hitre zdravniške pomoči. Prepogosto se je zgodilo, da v stiski ni bilo moči najti zdravnika ponoči doma. Po osnutku bi imeli nekateri zdravniki službo od devetih zvečer do sedme ure zjutraj. Včeraj se je pričela v zagrebškem nadškofijskem dvorcu škofovska konferenca pod predsedstvom dr. Ante Bauerja. V Zagrebu so odprli veliko mednarodno fotografsko razstavo ob veliki udeležbi mojstrov iz vseh delov sveta. Avtorji iz 28 držav so razstavili 395 slik. Slovenec tenorist Josip Rijavec bo ponovno odpotoval v Rusijo in pel na dvanaislih koncertih. Dalmatinski vinogradniki se močno pritožujejo nad slabo trgatvijo, baje že dolgo let niso nabrali tako malo grozdja kakor letos, je pa letošnje grozdje odlične kakovosti. Sodišče v Subotici je obsodilo na desel let ječe kmeta kolonista Božo Marjanoviča, ker je svojega prijatelja zaklal v trenutku, ko je ta napival na domači slavi svojemu gostitelju. Včeraj so se prvaki srbskega dela združene opozicije sestali na stanovanju Ljube Davidoviča. Prišla sta joca Jovanovič in Miša Trifunovič. Razpravljali so o splošnem političnem položaju in o občinskih volitvah, ki se bodo vrstile v ostalih banovinah. Na naših žitnih tržiščih se je prodajalčev jJb-lastila rezerviranost. Cene so čvrste, vsi pa čakajo, da se bodo cene dvignile in se zato spuščajo v še večje kupčije. Pred nekaj dnevi je blizu Zagreba skočil v vodo neki neznanec. Njegovega trupla Sava še ni naplavila in zato niso mogli ugotoviti imena samomorilca. Policiji pa je povedal neki hišni j>o-sestnik, da se opis samomorilca strinja s pedobo njegovega najemnika, ki je nekaj dni igral karte in baje vse svoje denarje zaigral. Zaradi tega je šel prostovoljno v smn. Razvrednotenje italijanske lire je vznemirilo zlasti Dalmatince, ki bodo zgubili ne samo del svojih terjatev, temveč ne bodo odslej mogli več uvažati svojega blaga v Italijo. Obenem so se znižale cene v italijanskih letoviščih in kopališčih, kar bo škodilo našemu tujskemu prometu. Občinska uprava v Banjaluki je letošnje leto Erihranila 940.000 Din v svojem proračunu. Pre-kek bo uporabila za javna dela in druge potrebe mesta. Kdaj bomo kaj takega čuli še o kaki drugi večji občini. Pri Bjelovaru je bila aretirana velika družba, ki je imela več kakor 50 velikih vlomov na vesti. Nad jx>1 leta so kradli, ne da bi pustili za seboj izdajalske sledi. Tolpi je načeloval mojster te vrste Begovič, med njimi pa je bila tudi neka ženska. Pred nekaj dnevi je bilo v Karlovcu vlomljeno v neko banko in je tat odnesel skoraj 90.000 Din. Policija nikakor ni mogla priti na sled vlomilcu, da se ni našel ključavničar, ki je za nekega bogatega fiosestnika naredil ključ jio odtisih v milu. Ko je bral o vlomu v časopisih, se je sjx>nmil na to in šel javit policiji. Res je policija jiotem našla pri f>osestniku Bogdanoviču milo z odtisi, kmalu pa tudi še 72.000 Din v bari^ovcih. Da bi pa zabrisal sled za seboj in odvrnil vsak sum, je ugledni vlomilec dal razglasiti pred dnevi v časopisih, da razpisujeta on in njegov tovariš, ki sta bila oba odbornika te banke, za izsleditev vlomilca 5000 Din. V kmetijskem ministrstvu v Belgradu je začela z delom posebna komisija iz vseh ministrstev go-sf>odarskega značaja, da izdela pravilnik k uredbi v razdolžilvi kmetov do 1. novembra. Belgrad je imel svojevrstnega rekorderja. Bil je revni kmet Borivoje Miličevič, ki si je znal fjomagali na ta način, da je dajal svojo kri za transfuzije. 35 krat so mu jo vzeli bilo je je 22 kilogramov. Zaslužil pa je 17.000 Din. Narava pa je terjala svoje in Borivoju je zaradi j>revelikega odvzemanja krvi začela roka umirati. Danes je mož spet revež kakor je bil, in tnora postajati po cesti in prositi za miloščino. »Čudovito naključje, da se tukaj srečava,« pravi prva muha. — »I)a, da, svet je majhen!« pristavi druga. la frankom tudi poljski zlot? Čim so v jnvtnosu prodrli načrti francoske vlade za raz vrednoteni e franka, so službeni krogi poljske vlade takoj hiteli zatrjevati, da jih ia dogodek prav nič ne preseneča. V polslužbeni izjavi, ki jo je razširila službena agencija, pravi med drugim, da razvrednotenje franka ne more imeti ruka-kega vpliva na tehnični položaj poljske narodne banke, ker je obtok poljskega papirnatega denarja v celoti krit z zlatom. Tudi ni imela poljska narodna banka V1 blagajni nobene večje množine francoskih frankov. Gospodarsko življenje Poljske ni bilo nikdar posebno navezano na francoski frank, kakor je bil n. pr. amerikanski dolar ali pa funt ter sc zaradi tega ne sme pričakovati, da bi razvrednotenje franka porušilo tudi poljski zlot. Poljski finančniki so dalje izjavili, da razvrednotenje franka prav tako ne bo imelo večjega vpliva na formiranje finančnih in valutnih razmer v Poljski, ker je s kontrolo deviz, ki ki je uvedla Poljska letos spomladi, prepovedan beg zlata in s tem onemogočeno zmanjšanje zlatega kritja. Na ta način nadzorovano razpolaganje z devizami, s katerimi je šlo vzporedno tudi pomiritev domačega denarnega trga kakor tudi ravnotežje državnega proračuna, so trdni temelji zlota in razpršijo vsak dvom v njegovo vrednost. Razna mnenja Kljub tem pomirljivim izjavam, ki prihajajo iz krogov blizu vlade, se vendar v Varšavi dnevno na merodajnih mestih obravnava vprašanje razvrednotenja zlota. Zelo se zanimajo finančni krogi za stališče, ki ga bo poljska vlada zavzela takrat, ko ji bodo države, ki so svoj denar razvrednotile, predlagale, nai iim tudi ona sledi. V takem primeru bi se morala Poljska odločiti, da pristopi k mednarodnemu načrtnemu denarnemu sporazumu ali pa ostati pri rcgulativnem deviznem gospodarstvu. Če Poljska pristane na novi valutni sporazum, ki ga predlagajo Anglija, USA in Francija, potem seveda odpadejo vse omejitve v svobodnem trgovanju z devizami. Ni pa dvoma, da bi sc morebitno ukinjenje regulativnega deviznega gospodarstva najprej opazilo na nihanju vrednosti zlota, kar bi bilo za Poljsko prav težka preizkušnja. Zaradi tega so varšavski gospodarski krogi prepričani, da bi Poljska morala takoj razvrednotiti zlot; čim bi pristopila k mednarodnemu valutnemu sporazumu. Razvrednoteni zlot bi potem pač odgovarjal sedanji finančni in gospodarski konjunkturi. Med poljskimi finančniki je zelo veliko pristašev razvrednotenja zlota za 20 do 25 odstotkov. Posebno silijo v to lastniki težke industrije, ker mislijo, da bi s tem poživili konjunkturo, povečali izvoz in razširili obratovanje. Na drugi strani pa ic tudi dosti nasprotnikov dosedanje deflacijske politike, ki vidijo v sorazmerni devalvaciji zlota najbolj uspešno sredstvo proti kvarnim posledicam deflacije. Vendar ne smemo pričakovati odločitve poljske vlade v tem pogledu že v nekaj dneh. Prav gotovo pa ne prej, dokler bi zakonodajna telesa o tej stvari ne razpravljala. Redna zase- danja poljskega parlamenta sc pričenjajo šele v novembru. Da bi se pa parlament sestal na izredno zasedanje, pa še ni znano. Zakon o polnomočjih, ki dajejo predsedniku republike v času, ko parlament ne zaseda, pravico izdajati odloke z močjo zakona, izključujejo izrečno predsedniku pravico, da bi spreminjal valutni sistem. Padec franka - zmanjšanje dolga S tem v zvezi se najbolj pogosto govori, bo li nova pariteta franka veljala tudi za francoske terjatve v tujih državah, ali z drugimi besedami, če bo Poljska svoje dolgove v Franciji mogla sedaj plačevati z razvrednotenim frankom. V tem primeru bi Poljska dejansko zaslužila kakor je zaslužila svoj čas ob razvrednotenju dolarja. Poljski državni dolg v Franciji znaša sedaj 2 milijardi 300 milijonov frankov, kar je dalo pred razvrednotenjem 800 milijonov zlotov. Ta dolg bi se z novo pariteto zmanjšal za 240 do 270 milijonov zlotov. Dolg poljskih zasebnih bank v Franciji je znašal koncem leta 1935 75 milijonov zlotov, ter bi se sedaj zmanjšal za kakih 20 milijonov zlotov. Približno enak dolg imajo v Franciji poljski indusarijaloi in bi tako tudi ti zaslužili z razvrednotenjem franka 20 milijonov zlotov. Skupaj bi potemtakem Poljaki zaradi razvrednotenja franka zaslužili okrog 300 milijonov zlotov. PosoMIo za oboroževanje ni ogroženo Drugo zelo važno vprašanje za Poljsko pa je vpliv razvrednotenja franka nad bodoče poljsko-francoske dogovore o posojilu, ki jih je nedavno načel ob svojem obisku v Parizu general Rydz-SmjglY. Službeni krogi pravijo, da so se ta pogajanja za sedaj prekinila in da so zaradi tega odpovedali svoje obiske v Francii tudi predstavniki poljskega finančnega ministrstva, ki so imeli nalogo doseči izplačilo posojila kot drugi del francoskega posojila za zgraditev železnice Katovice—Gdinja. Prekinitev teh razgovorov je seveda zelo vznemirila poljske gospodarske kroge, ki so se začeli bati, da bi teko težko pričakovano posojilo nenadoma padlo v vodo. Toda izjava oblasti je razbila to bojazen, češ da so se razgovori med Poljsko in Francijo prekinili le iz tehničnih razlogov in zaradi priprav francoske vlade za devalvacijo franka. Ko se bodo nove denarne odredbe francoske vlade pokazale v dejanskem življenju kot učinkovite, se bodo pogajanja s Poljsko pospešila in bodo poljski ; finančniki že koncem tega meseca odšli v Pariz. Ta vest je v varšavskih političnih in gospodarskih krogih okrepila prepričanje, da težave, v katere je zaradi razvrednotenja franka zašla Francija, ne bodo preprečile posojila, ki se že tako dolgo obljublja in ga Poljaki željno pričakujejo. Najnovejša 700-tonska angleška podmornica » Sunfish«, ki so jo spustili v Chamthamu v morje. Prvi ženski policisti na Kitajskem. Poljska sadi sama tobak Poljski državni monopol na tobak se danes krije že s 50 odstotki z lastnim pridelkom. Takoj po vojni je bilo na Poljskem zelo malo tobačnih posevkov, ker caristična Rusija iz razumljivih razlogov ni polagala nobene važnosti, da se vprav na tem delu njene države zasadi v večjih množinah tobak. Z velikimi napori pa so Poljaki delali tudi v tej smeri in so se kmalu pokazali sadovi smotrenega dela. Produkcija je začela naglo rasti. Danes je na Poljskem preko 30 tisoč tobačnih plantaž. Skupna vrednost tobaka, ki ga Poljska vsako leto pridela, sc ceni na 10 milijonov poljskih zlotov. V zadnjih letih so poljske oblasti dovolile, da se povsod začno saditi nove vrste tobaka. Med drugimi se poskuša zasajati tobak sledečih vrst: KentuekY, Virginija in Hercegovina, od orijentalskih vrst pa tobak iz Trapecunta. Petrolej - glavno bogastvo Rusije Rusija je neobičajno bogata na petroleju. 2e neštevilna petrolejska polja, ki so jih odkrili letos, dokazujejo to. V Aserbejdžamu, središču ruske petrolejske industrije, so odkrili letos razsezna petrolejska polja, največja pa v aljaškem okrožju, ki je prav blizu tega središča in v območju močno razvite železniške mreže. Prav blizu je tudi morje. 7. uspehi so bila kronana vrtanja v okolišu Kizu-Teoe CUrek petroleja, ki je na tem poliu privrel no dan, je dni v 24 urah 8000 ton petroleja. Se večjo pomembnost pa dobiva to novo odkritje ob dejstvu, da je ta petrolej neverjetno dobre kakovosti in se zraven tega nahaja prav nizko. Na ta način bo črpanje na tem odseku mnogo cenejše in lažje. S podobnimi rezultati so se končala poskusna vrtanja v okraju Grozni). Tam so zvrtali vrelec, ki bo sam dajal preko 40% produkcije, ki so jo premogli dosedanji vrelci v vsej tamošnii okolici. Tudi v Tverskih gorah uspehi niso izostali. Novi vrelci kažejo, da so tam v zemeljskih plasteh ogromna ležišča, ki bodo še mnogo let preskrbovala rusko industrijo, obenem pa dala Rusiji možnost, da se na svetovnem trgu uveljavlja z večjimi množinami in začne resno ogrožati amerikan-ski monopol na tem poprišču. V Dagestanu je glavni petrolejski rajon južno od Mahač-Kala, kjer so aprila letos naleteli na ležišča in je en sam izvirek dal na 24 ur 600 ton petroleja. L. 1935 so bila odkrita mnoga ležišča, petrolejska polja, v majkovskem okraju, v neposredni bližini Kutaisa, kjer pa je povrh tega še teren naokoli tako ugoden, kakor nalašč za nove rafinerije in črpalke. Prav zaradi tega nameravajo tod osnovati osrednjo petrolejsko bazo. V srednjeazijskih republikah, kjer pred letom in pol niso mogli spraviti na dan več kakor 50 do 60 tisoč ton petroleja letno, so navrtali toliko novih vrelcev in odkrili toliko novih ležišč da bodo produkcijo dvignili na milijon ton letno. Med to množico no- vih vrelcev pa je toliko izredno močnih, da daje na primer vrelec pri lič-Kizilu v enem dnevu nad 10 tisoč ton, zraven pa je drug vrelec, iz katerega privre dnevno 3000 ton nafte. Geologi pa so prepričani, da bodo odkrili v Ferganski ravnini se mnoga bogata ležišča. Na vzhodu evropskega dela Rusije se v Bas-kiriji prav tako gradi nova petrolejska baza, Samo Išimbajevo daje dnevno 3000 ton nafte. Zagotavljajo pa, da se bo produkcija v tem kraju naslednje leto kar podvojila. Razen tega je bilo maja letos v bližini Sizranja, neposredno ob Volgi in dalje v Ukrajini blizu mesta Romna, odkritih veliko število novih ležišč. Lov jr številkah na Češkoslovaškem Po statističnih podatkih ustrele vsako leto na lovu v Češkoslovaški 1,600.000 zajcev, 52.000 srn, 6.700 jelenov, 2,400.000 divjih golobov, 440.000 fazanov, 39.000 divjih rac, 21.000 golobov, 15.200 lisic, 2700 kun itd. Medvedi se še nahajajo v Češkoslovaški in to v Podkarpatski Rusiji, kjer jih je ostalo še kakih 150 komadov. Lov na medveda je prepovedan, samo v izjemnih slučajih oblasti dovoljuje lov na medvede. Dovoljenje dobijo navadno tujci, ki morajo plačati za vsakega medveda težke denarje. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda, 7. oktobra. 12 Naža pesem, naža pl s s ha (ploSfie). — 12.45 Vreme, poročila. — 13 Ca«, spored, obvestila. — 13.15 Vse mogoče, kar kdo hoče (ploščo po žeLjah). — 14 Vreme, borza. — 18 Mladinska ura; Raavoj prometa Ln prometnih sredstev v Egiptu od najstarojših ča.sov do uočih dni (gosp. dr. Valter Bo-iiinec). — 18.20 Lutke iz gomoljev (gosp. prof. Niko Kuret). — 18-18 0 dednem pravu (Bidovec .Valentin, sodnik). — 19 Ca*, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19 30 Nacionalna ura: Antologiju novejše srbske lirike (Kodrič iz Belgrada). — 19.50 livod v opero. — 20 Prenos R. Savlnove opere »Matija Gubec« iz Narodnega gleduišča v Ljubljani v I. odmoru: Glasbeno predavanje (gosp. V. Ukmar), v II. odmoru: Ca«, vreme, poročila, spored. Drugi programi Sreda, 7. oktobra. Bclgrad 19.30 Plesne plošče. — 20.15 Koncert »Trboveljskega slavčka«. — 21.50 Lahka glasba. — Belarad 11.: 20 Cari Jadrana (Musirhč). — Zagreb: 20.30 Prenos iz Ljubljane. — Dunaj: 19.35 Simfonični koncert. — 32.20 Plošče. — 22.40 Josef Schmidt poje. — 23.25 Jazz. — BudimpeSta: 20.20 Koncertni orkester — 22.15 Klavir. — 23 Ciganska glasba. — Trst— Milan: 17.15 Komorna glasba. — 30.40 Trgatev. — 21.05 Vojaška godba. — 22.20 Plesna glasba. — Rim—Bari: 17.15 Pestra glasba. — 20.40 Trgatev. — 21.15 Orkestralni koncert. — 25t Plesna glasba. — Praga: 20.15 Radijski orkester. — 21 Gledališki večer. — 22.15 Esperantska igra. — Varšava: 19.20 Lahka glasba. — 21 Chopinove skladbe. — 21.30 Orkestralni koncert — Vsa Nemčija: 30.15 Ura mlado generacije. — Berlin20.43 Radijski orkoster. — Vratislava—Frankfurt: — 20.45 Dittersova komična opera »Hioronymus Knieker«. — Lipsko: 20.45 Orkestralni koncert. — Koln: 20.45 Stori plesi. — 8ALDA-KONTE 6TRACE - JOURNALE , gOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. == sl i s NUDI PO IZREDNO UGODNIH OBNAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 6 IL NADSTROPJE 69 Zeleni pekel Pri teni je s silo obrnil svojega mezga in mu zabodel ostroge v boke. Bee Mason mu je sledil in odjezdili smo nazaj v vrsti, ki je bila dolga komaj kakih dvajset metrov. Še preden smo prevalili petdeset korakov, smo za seboj zaslišali zamolklo šumenje. Ko smo se obrnili, smo videli, kako se je jastreb za jastrebom spuščal iz vej na tla. Pospešili smo svoje korake. Na zunaj smo bili mirna, majhna družba, ki je dirjala po sledovih lastnih kopit nazaj. Vsakdo od nas je nosil krinko, da bi skrival svoje občutke. Le ko sem se naglo obrnil in pogledat nazaj, sem zapazil v Urrievih očeh napeti izraz, ki mi je dokazoval, da nisem jaz sam razburjen. Cutil\ je, da sem uganil njegove misli, in takoj mu je obraz zasijal. »To je nekaj drugega, kakor da bi čepeli v uradu,« se je bahal, »kako ti je kaj pri srcu.« »Dvajset funtov bi plačal, če bi mogel sprožiti svojo puško na kakega Indijanca. Tista dva vola me kar preganjata.« »Meni je prav tako,« je odvrnil. »Truplo kakega človeka bi me ne bilo tako pretreslo in presunilo.« Kmalu smo zapazili, da naš najhujši sovražnik niso divjaki, marveč sonce, ki je že zdavnaj prelezlo najvišjo točko na nebu. Zdaj se je polagoma spuščalo proti obzorju. Po nalih računih nas je še osemnajst kilometrov ločilo od varnega pristanišča. Toda samo še dve uri dnevne svetlobe smo imeli na razpolago, potem se je bilo treba bati strahot, ki bi jih lahko prinesel nočni indijanski napad. Povprečno bi morali pre-korakati dve milji na uro, to je dvakrat toliko, kakor pa smo ponavadi naredili. Čeprav bi bilo kaj lahko, da bi mezge hujše priganjali in pospešili njihov korak, smo za vsako ceno hoteli ohraniti videz, da ne bežimo. Vedeli smo, da bi pri najmanjšem znamenju strahu Indijanci padli na nas, kakor «se na kozarec medu. Naš položaj je bil tak, da je zahteval, naj hodimo odmirjeno in dostojanstveno. »Halo!« je vzkliknil Tigrovec čez kratek čas, »fantje so nas zasledovali.« V mehkem pesku smo videli osem parov golih sledov, ki so kazali v Santa Cruz. Natančno smo lahko dognali, kje so Indijanci zavohali, da se vračamo, se ustavili in se obrnili. Domnevali smo, da morajo biti samo i malo pred nami. Zdaj pa zdaj smo pogledali čez ramo ih videli za debli gruče rjavih teles, ki so skakala sem in tja. Toda Indijanci so bili preveč prebrisani, da bi nam nudili zanesljiv cilj. Tako smo spet prišli do Vigvama. Ce je na nas kaj učinkovalo mrko in usodno po vseh teh grozovitih odkritjih, potem je to bila ta čudna stavba. Ovinek na poti nam je prinesel novo dogodivščino. Komaj smo krenili okrog ozkega ogla, ko je Tigrovec potegnil svojo puško k rami in že je po Zelenem peklu zagrmel pok njegovega orožja. Kaj je bil prej, nisem mogel videti. Toda, ko me je grmenje prisililo, da sem pogledal, sem videl, da leži kakih 150 metrov pred nami na stezi temno telo. Tisti padli človek je držal eno nogo z rokami in se javkaje valjal z ene strani na drugo. Nenadno je vsa pot zamrgolela od ljudi. Hitro so dvignili svojega tovariša. Še preden je Tigrovec mogel znova napolniti svojo puško, so bili že spet skriti v gozdu. Nikdar v svojem življenju še nisem videl tako naglega gibanja. Različna sumljiva znamenja so nam pričala, da se premikamo v gibljivi pasti. Pred nami so se vlekle stopinje v nepretrgani vrsti. Za nami smo zdaj pa zdaj bežno zagledali svoje sovražnike. Na obeh straneh smo kar naprej slišali lahno šumenje. Dobro poznam, kakšna nevarnost so znamenja v ravni pokrajini. Že kot otrok sem o počitnicah zmeraj živel v gozdu. Posebno veselje mi je bilo, če sem mogel iz ptičjih glasov in iz glasov drugih živali uganiti kroniko gozdnih goščav. ' * Kmalu sem lahko razločil, če samec veverice zmerja svojo ženo, ali psuje lisjaka, če se je zajec ujel v zanko ali če ga drži pod- lasica. Nekega večera se rrii je zdelo, da ima krik napihnjenega fazana čisto poseben zvok. V svoje veliko zadoščenje sem kmalu odkril v bližini divjega lovca. Zato mi zdaj ni bilo prav nič težko zasledovati vse gibe našega nevarnega sovražnika. Na gozdu je kakor breme ležalo ozračje razburjenja in nemira. Zdelo se nam je, da se je nad džunglo spustil težak oblak. To je bilo prav tako ozračje, kakor ga poznam v evropejskem gozdu, če se v bližini potika lisjak. Na vršičku drevesa, na naši desnici, je vpila in zmerjala papiga. Iz gozda na levi je planila majhna rjava srnica ter se pognala v grmovje na drugi strani. Ker je pa tudi tukaj našla gozd zaseden, je zdrvela v divjem begu po rumeni stezi. Veje'so pokale. Pridušeni glasovi so mrmrali s stisnjenim grlom. Ti šumi so skozi in skozi korakali z nami. Nekje je divji petelin zvonko zapel, kakor da vabi samico, toda zvenelo je malce preveč robato. Vedel sem takoj, da prihaja ta glas iz človeškega grla. Velika jata jastrebov je brezupno plavala nad našimi‘glavami. Zanimivo je občutje, če človek ve. da je v tuji deželi obkoljen. Ta občutek nikakor ni nerazveseljiv. Vsa prevleka kulture odpade s človeka, da pozabi na njo, kakor da je nikdar ni poznal. Pretresa ga lahen divji drget. Duh živi v silovitem razburjenju ki zahteva odločnega junaškega boja na življenje in smrt. oi »neki Hnm« izhaia vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Dredništvo: Kopitarjeva nlica 6/IIL Telefon 2994 ln 29% Uprava: Kopitarjeva A »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Jose Košiček.