- •	w l.pfJ.JJ«.



Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki

12e first Slovenic Daily- In
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays*

Stev. 73.
Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Yobe, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 18T9.
NEW YORK, 28. marca, 1904,
Leto XI.
Pet zamorcev Ilnčali.
Jetnike na cesti po-streljali.
Položaj t A rk a as asu.
Tekom jednega tedna so beli usmrtili devet zamorcev.
Little Rock, Ark., 27. marca. Beli prebivalci v pokrajini St. Charles, Arkansas County, pričeli so s zagrizenim bojem proti zamorcem. Dne 25. t. m. zvečer so linčarji oprostili pet ujetih zamorcev, ktere je spremljal šerif in so jih na mestu ustrelili. Boj med zamorci in belimi se je pričel pred tednom dni in od takrat so že usmrtili 9 zamorcev.
Po vsem countyju vlada anarhija. Beli so sklenili z umori in uboji zamorsko prebivalstvo ostrašiti. Nemiri so na3tali radi tega, ker se je v mino-iem tednu beli, imenom Searcy, prepiral z dvema zamorcema, iz kterima ^e je slučajno sešel v neki prodajalni v St. Charles. Pri tem je jeden zamorcev udaril z kolom belega po glavi tako, da se je onesvestil. Ko je tku.-al šerif zamorca aretirati, jih je tudi dobil par po glavi.
Na to so se zamorci zbrali in so izjavili, da se od belih ne puste aretirati. Istočasno so se tudi beli meščani zi.-rali in odšli proti zamorcem. Na polu so srečali tri zamorce, kteri jim niso hoteli povedati, kje so njihovi tovariši. Radi tega so jih beli na mestu ustrelili.
Hrvat ustrelil policaj*.
Detroit, Mich., 27. marca. Hrvat Josip Urbanovič, je predvčeranjem v pijanosti pretepaval svojo soprogu. Ko ga je hotel policaj Clarence R. Cummings radi lega aretirati, ga je ustrelil. Vsled podivjanega moža, je Urbanovičeva bežala. Ko jo je policaj spremil nazaj in ko je hotel lopova aretirati, je Urbanovič pričel streljati in je dvakrat pogodil policaja. kteri je takoj obležal mrtev na mestu.
Ukradena deklica seje vrnila.
Syracuse, N. Y., 26. marca. Pred 10 leti zginola je Luiza Bilbigova iz hiše svoje matere v Long Island City, lakrat je bila stara osem let. Danes so jo pa našli policaji. Mati je mislila, da jej je kedo hčerko vkradel, toda prijatelji njenega očeta so jo izročili v neki zavod, na kar jo je vzel za svojo neki zdravnik, v čegar rodbini je dosedaj živela. Nedavno se je pa dekleta polastila nepopisna želja videti zopet svojo mater, radi česar jej je pisala. Na ta način so jo končno zopet našli. Danes dopoludne dospela je semkaj njena sestra, ktera jo bode povedla seboj v Long Island City.
Boj z roparji.
Chicago, 111., 27. marca. Trije roparji so napadli nočnega čuvaja Herman Nagelja od Union Traction Co. čuvaj se je pa obupno branil in je jednega roparjev smrtno ranil, dočim je tudi on težko ranjen. Roparji so preteč mu z revolverji zahtevali od njega ključ Pisarne. Pri tem je čuvaj streljal in pogodil jednega napadalcev. Ostala dva sta všla.
i
Čin blaznega.
Egg Harbor City, N. J., 26. marca. \ hipnej blaznosti skušal je včeraj zjutraj Rudolf Siegel, sin pokojnega generala Fran Siegela, usmrtiti gospo Henry Uriahovo. Napadel jo je z dolgim nožem, jo ranil na stran in na tilnik, na kar je zbežal v gozd, katerega je zažgal, najbrže za to, da bi tudi sebe usmrtil. K sreči so ga zasledovali policaji in ga pravočasno vjeli ter odvedli v umobolnico.
Jedno Sieglovo dete je neznano kam zginolo, tako, da se jo bati, da je on dete umoril in truplo skril. Siegel je prišel semkaj pred večimi leti.
Frank Sakserjeva pilars* ▼ CR«**-landu. O., se nahaja ▼ kili štor. 1T78 St. Clair St. Poiilju ^tiirv staro domovino, prodajaj« m brodili listki in prsjsm za dnevnik "Glas Naroda* in t» VM
Japonci zopet poraženi.
Skušali zopet zapreti vhod v port
arthursko luko.
Rasi so jim razstrelili vse v to svrho namenjene parnike.
Tse možtvo uimrteno. — Japonci zgabili dve torpedovki. — General Karepatkin dospel v Mukden. — Vladivostok ko brodovje je vjelo japonsko križarko. — Japonci v Koreji. — Baltiško in Sredozemsko
brodovje odpljnje v juliju na Iztok.
Petrograd, 28. marca. V temi, predno je izišel včeraj zjutraj mesec, poskusil je japonski admiral Togo ponovno zapreti vhod v portarthur-sko luko in tako onemogočiti izhod ruskemu vojnemu brodovju. Toda admiral Togo se je ponovno blamiral. Ko se je zdanilo, olpljulo je rusko vojno brodovje iz luke, da bi se z Japonci bojevalo, toda japonsko brodovje je urno bežalo, ne da bi se hotelo bojevati.
Japonci so dovedli seboj 4 parnike, ktere so nameravali v vhodu v luko potopiti. Parniki so bili oboroženi z topovi. O tem poroča admiral Maka-rov caru:
"Pokorno javlajm, da je sovražnik danes (27. marca) zjutraj ob 2. uri skušal v drugič zapreti vhod v port-arthursko luko. V to svrho so Japonci poslali štiri velike trgovske parnike, ktere je spremljalo šest torpe-dolovk, proti vhodu.
"Sovražno brodovje smo takoj ugledali, na kar so pričeli naši iz baterij in sovražnih parnikov "Bor" in "Od-vazin", streljati.
''Ker se je pa bilo bati, da bi parniki kljub temu dospeli do vhoda, napadel je poročnik Kriničkij, poveljnik torpedolovke "Silnij", sovražnika in je razdejal sprednji japonski parnik z pomočjo torpeda. Parnik se je okre-nil na desno; njemu sta sledila dva druga parnika, tako, da so vsi trije vozili v pesek in blato. Četrti parnik se je potopil na desnem krilu sovražnih ladij. Na to se je torpedo-lovka "Silnij" bojevala z šestimi tor-pedovkami, kterih dve je potopila in ostale zapodila v beg. Mašinist Svjo-rov in 6 mornarjev je bilo usmrtenih, poveljnik in 12 mornarjev je ranjenih.
'"Pri dnevnem svitu pojavile so se sovražne vojne ladije in križarke, katerim nasproti sem odpljul z mojim brodovjem.
Luka je popolnoma prosta."
Nadalje brzojavlja general Maka-rov caru:
"Pokorno javljam, da sem se z brodovjem vrnil v luko, ker je sovražnik bežaL
"Torpedolovka "Silnij", ktera je vsled poškodovanja obtičala v pesku, je zopet v redu in je pripljula v luko.
"Na japonskih parnikih so našli z električnimi baterijami zvezane bombe. Žice sta porezala poročnik Kt~ droto in praporščak Pilsovdskij.
Parniki. ktere smo razdejali so. bili se novi. Vsaki posamezni je nosil po 2000 ton. Oboroženi so bili z malimi topovi."
General Smirnov brzojavlja:
"Port Arthur, 27. marca. Možtvo japonskih parnikov je utonilo, le jeden čoln mornarjev iz jeznega parnika je odpljul. Japonski parniki so obtičali na dnu pri Majačnaja Go-voda."
Petrograd, 28. marca. Japonci so najbrže skušali zapreti portarthur-sko luko, da bi se potem njihovo vojaštvo neovirano izkrcalo v zalivu Liaotung. Ker se jim pa to ni posrečilo, so se tudi njihovi načrti izjalovili.	•
Petrograd, 28. marca. Podadmi-ral MakaTov je dne 26. t. m. rekog-nosciral otočje Elliot. Tamkaj je ujel japonsko topničarko, ktera je vodila seboj kitajsko džunko, v kterej so bili kitajski vojaki.
Tientsin, 28. marca. Rusi so včeraj opcludne proglasili v Newchwangu vojno stanje.
General Kuropatkin ostane v Mukdenu. Aktivni vojskovodja bode general Danilov.
Petrograd, 26. marca. Posebni odsek ministerstva inostranih del je pod predsedstvom profesorja de Martena pričel izdelovati določbe, kako naj se postopa z vojnimi jetniki. Odbor bode napravil določbe kolikor mogoče dobre in se bodo nanašale na one, ktere so bile v veljavi za časa rusko-turške vojne. Določbe se dele v štiri glavne točke in sicer:
1.	Določbe, po kterih je postopati z jetniki v pokrajinah vojnih operacij.
2.	Način, po kterem bodo pošiljali jetnike v zbirališča in od tu ^ evropsko Rusijo.
J. Stanovanje jetnikov.
4. Hrana jetnikov. Vjeti Japonci bodo dobivali isto jed kakor ruski vojaki. Častniki, kteri bodo zastavili svojo častno besedo, bodo smeli stanovati v zasebnih stanovanjah. Generalni štab bode sestavil natančni imenik jetnikov in onih, kteri bodo kot jetniki umrli.
Tokio, 26. marca. V poalanskej zbornici je včeraj govoril mornarični minister Yamamoto, kteri se je admiralu Togo in mornarjem zahvalil za njihovo bojevanje (poraze) pred Port Arthurjem.
Minister je tudi izjavil, da upa, da bode vojna kmalo končana.
L i ao-Yang, Mandžur, 27. marca. General MišČenko je dobil poročilo, da so Japonci prenehali napredovati na svojej bojnej črti Ping-Yang— An ju. V Anju je sedaj 3000 japonskih vojakov; 1000 nadaljnih vojakov je v Pakchiengu.
Japonci najbrže nameravajo obiti rusko krilo, radi česar pričakujejo sedaj koncentracijo ruske vojske.
Kozaška patrulja je dne 24. t. m. pri Pakchiengu našla oddelek japonskih vojakov, na ktere so Rusi streljali. Ko so se kozaki vračali, so srečali drugo japonsko patruljo, na kte-ro so tudi streljali in usmrtili jednega častnika in jednega vojaka. Rusi niso imeli zgube.
Tokio, 26. marca. Iz Koreje se brzojavlja, da je blizo Antunga vse polno Rusov. Tamkaj so zgradili sedem utrdb in sedaj grade še šest novih.
PetrogTad, 26. marca. Poveljnik vladivostoške posadke, general Voro-njee, je izdal, kakor znano, prokla-macijo vojnega stanja. Ta proklama-cija je dospela sedaj v Petrograd. General Voronjec je iztiral iz mesta tudi vse Kitajce in Korejce.
Osobe, ktere razširjajo neresnične vesti, bode sodilo vojno sodišče. Pleni tev je strogo zabranjena in se kaznuje s smrtjo. Ista kazen velja tudi za Čunčuze ali kitajske roparje.
Petrograd, 26. marca. Carevo poročilo podkralju Aleksijevu, s kterim mu car naznanja imenovanje generala Kuropatkina vrhovnim poveljnikom ruske vojske na iztoku in Makarova poveljnikom mornarico, naznanja tudi ruske cilje.
Poročilo se glasi:
"Z ozirom na važnost sedanje vojne, ktere namen je za vedno utrditi rusko prvenstvo ob obalah Tihega oceana, in z ozirom na dejstvo, da bodete morali Vi kot moj namestn Vaš stan premestiti bolj v središ» n. pr. v Harbin ali kako drugo Vam poljubno mesto, smatram umestnim, pridati Vam v pomoč generala Kuropatkina, kteri bode vodil vojsko na kopnem z pravico vojskovodje, in admirala Makarova, kteri bode vodil brodovje z pravico poveljnika bro-dovja.
"Jaz sem prepričan, da bodete s pomočjo teh neodvisnih in odgovor-
_______
nih glavnih poveljnikov v stanu te^ žavno in zgodovinsko nalogo, lahko izvršili."
Moskva, 26. marca. Javno mnenje misli, da so Američani radi tega Rusom sovražni, ker vpljivajo nanje spisi Tolstega in Maksim Gorkija, ktera pišeta uprav grozno o ruskih razmerav.
Petrograd, 26. marca. Ruske oblasti so odredile vse potrebno, da bodo vojaki dobivali poštne pošiljat ve brezplačno na vojno polje.
Petrograd, 27. marca. Iz Vladivo-stoka se brzojavlja iz najverodestoj-nejših virov, da je tamošnje rusko prodovje pod poveljništvom kapitana Reitzensteina dospelo v vladivosto -šiko luko. Rusko brodovje je dovedlo seboj veliko japonsko križarko, ktero so Rusi vjeli na prostem morju. Prebivalstvo mesta Vladivostok je zmagovalcem priredilo sijajen in navdušen sprejem. Uradoma vest še ni potrjena.
Kje je bilo vladivostoško brodovje tekom zadnjih 14 dni ni nihče vedel, izimši v ministerstvu vojne mornarice. Splošno &e je mislilo, da se je združilo z portarthurskiru brodovjem. Vjetje japonske križarke dokazuje, da rusko brodovje ne miiuje. Osvojena japonska križarka je najbrže jedna tistih, ktero so Japonci osta-vili blizo Vladivostoka potem, ko so mesto brezvspešno bombardirali. Namen te križarke je bil opazovati vladivostoško brodovje.
Petrograd, 27. marca. Vrhovni poveljnik ruske vojske na iztoku, general Kuropatkin, dospel je v Harbin. Splošno se trdi, da ne bode skušal vdomačiti se v Koreji, temveč da bo pred vsem skušal japonsko napredovanje po možnosti ovirati. Še le ob reki Yalu bodo našli Japonci večjo rusko -vojsko . Večinoma čet mora iti sedaj v Ncwchwang, kar znači, da se Rusi tamkaj pripravljajo na velike in vroče boje.
Kasnejše poročilo javlja, da je general Kuropatkin dospel včeraj zvečer v Mukden, kjer je glavni stan ruske vojske. V Harbinu se je mudil le toliko časa, da je inšpiciral tamošnje čete. Kuropatkin ima sedaj na razpolago približno 400,000 mož.
Atene, Grška, 27. marca. Samostani na gori Atos, ponudili 30 vladi polk, v kterem bodo služili sami redovniki. Oni se bodo bojevali proti Japoncem iz istih uzrokov, kakor so se borili njihovi predniki proti Turkom.
Petrograd, 27. marca. Iz Port Ar-thura se poroča, da sta vojni ladiji ifRetvizan" in "Palada" popravljeni, dočim "Carevič" za vojno še ni povsem sposoben. Glavna naloga admirala Makarova je sedaj, da vzdržuje svoje brodovje do poletja v redu. Na to dobi iz Baltiškeg-a morja pomoč. V juniju ali juliju odpljuje od tamkaj šest velikih vojnih ladij in dve fcri-žarki riajpreje v Sredozemsko morje, kjer se bode združilo z brodovjem admirala Virenija, na kar odpljuje v Port Arthur, kamor pride v avgustu ali septembru. Kakor hitro pride brodovje pred Port Arthur, potem je osoda Japonske zapečatena. Vsi ru-id vojni načrti so izgotovljeni, tako, da so v zvezi z gibanjem brodovja, katero mora zvezo Japoncev z domovino razdejati. Še le potem bode general Kuropatkin izvršil glavni in zadnji udarec na Japonce, kteri bodo morali sklenitev miru podpisati tako, kakor bodo Rusi hoteli.
Washingtonske novosti.
Washington, 26. marca.
Včeraj jeobiskala delegacija ameriških baptističnih in presbiterijanskib misijonarjev, kakor tudi zastopniki organizacije Disciples of Christ, državnega tajnika Haya in predsednika Roosevelta, da se pritožijo proti gro-zovitostim belgijskih uradnikov v državi Congo. Pritoževalci so prinesli seboj fotografične slike iz Afrike, na kterih je videti otroke z odsekanimi rokami in nogami, ktere grozovitosti so izvršili državni uradniki nad nedolžnimi otroci domačinov. To so uradniki storili le radi tega, ker sta-riši teh otrok niso nabrali dovoljno količino gumija. Pritoževalci trdijo, da je vsled krutosti belgijskih uradnikov delovanje ameriških misijonarjev popolnoma nemogoče, kajti domačini ostavljajo misijonske pokrajine in pošiljajo več svojih otrok v misijonske šole. Roosevelt je obljubil, da bode pritožbe pozorljivo proučil in za zamorce posredoval na dostojnem mestu.
+ + +
Mlade gospodične iz teritorija Oklaho ma, bi rade priredilo neko slavnost pod pokroviteljstvom predsedniki .ve hčerke, g-ospodične Alice Roosev>iltove. Slavnost se bode vršila dnu 5. septembra v svetovnej razstavi v St. Louisu. Imenovanega dne bode obhajal teritorij Oklahoma svoj šestnajsti rojstni dan. Slavnost bode vodilo 16 gospodičen iz Oklahome. Gospodična Alice Rooseveltova bode pri tem predsednica, dočim je krasna Oklahomčanka, gospodična Richard-sonova prinesla predsedniku Roosevelt u povabilo k slavnosti. Predsednik jo je zelo prijazno sprejel, toda zajedno je dejal, da njegova hči ne bode sprejela povabila.
Yojno ladijo "Maine" ne bodo dvignili.
Havana, Cuba, 26. marca. Cuban-ska vlada ni sprejela predloga Geo. Richardsona iz Chicago, kteri je hotel staro, v špansko-ameriškej vojni razstreljeno ameriško vojno ladijo "Maine" dvigniti. Oubanska vlada v to radi tega ni dovolila, ker Richardson ni hotel za delo jamčiti, niti podpisati tozadevne pogodbe. Dne 5. marca je cubanska vlada dala Riehardsu še 20 dni časa na razpolago za sklenitev pogodbe. Teh dvajset dni je pa včeraj mi nolo, ne da bi Richardson podpisal pogodbo.
Zima na zapadu.
Bismarck, N. D., 26. marca. Tukaj razsaja tak blizzard, da tacega v letošnjej zimi še ni bilo. Na ulicah leži šest čevljev snega.
Grand Forks, N. Dak.. 26. marca. V North Dakoti, Montani in Canadi razsaja še vedno snežni vihar. V Cul-bertsonu, Mont., je že zapadlo 5 do 10 čevljev visoko snega,
št raj k radi znižanja plače.
Canton, O., 26. marca. Delavci tukajšnje Carnahan Tin Plate Co., ka-cih 400 po številu, so včeraj z delom prenehali, ker jim je tvrdka skušala znižati plače za 20%. Kasneje so delavci sklenili, da bodo do 2. aprila nadalje delali. Zastopniki tvrdke trdijo, da morajo delavcem plačo znižati, ker so v to radi vspešnega tekmovanja prisiljeni.
Mesarji štrajkajo.
Chicago, 111., 26. marca. Več sto mesarjev, kteri delajo v Union Sto.ck-yardih, pričelo je štrajkati, ker so posestniki odslovili več unijskih delavcev in ker jim za delo "preko ure" premalo plačajo.
Polovico delavcev odslovili.
Scranton,. Pa., 26. marca. American Locomotive Co., je odslovila polovico svojih tukajšnjih delavcev. Razne risarje in nektere uradnike so premestili v tovarne v Schenectady. Tudi se zatrjuje, da bodo v vseh družbenih tovarnah znižali število delavcev.
"Oba
rnmm
Naš zastopnik v Chicagi jy Mr. MAX BAJEC, 617 South Center Ave., Chicago, HL Mr. Bajec jc pooblaščen nabirati nove naročnike za 'Kila« Naroda" in pobirati naročnino od starih naročnikov ter nabijati oglasila sa Ust . .___
Newyorska kronika.
Macedonska junta t New Yorkn.
Včeraj so newyorski Jugoslovani ustanovili organizacijo "Macedonska junta v New Yorku", ktere namen in delovanje je ono isto, kakor londonske macedonske junte. Glavni stan najnovejše slovanske organizacije v New Yorku je v hiši št. 239, istočna 18. ulica. Predsednikom je bil jedno-glasno izvoljen Mr. Konitantin Štefanov. Junta je izdala tudi prokla-macijo, z ktero naznanja ameriškemu ljud stvu svoje delovanja in namen (osvoboditev Maeedonije iz turškega robstva). Bilo srečno!
Yelik požar v New Yorkn.
Minolo soboto opoludne gledalo je na tisoče in tisoče ljudi požar, kteri je na dolenjem Broadwayu, Manhattan, razdejal poslopja št. 59, 61 in 63. Na lice mesta so dospeli vsi gasilski stroji, kar jih je južno od -42. ulice. Zgoreli so uradi velikih ekspres-nih družb (Adams, American-European, Morris in Wells Fargo). Goreča poslopja je obkolilo 450 policajev. V uradih je bilo nad $1,000,000 denarja v zlatu in papirju, toda denar so srečno odnesli na varno. V kleti Adams Express Co., je bilo $6.000,000 v zlatu, kteri denar =0 pa pustili v
blagajnah. Denar ni poškodovan.
Goreti je pričelo v kupu koveegov v skladišču Morris Express Co. Kler-ki, kteri so delali v gorenjih nadstropjih so se morali rešiti skozi okna. kajti na hodnikih instopnicah je bil tako gost dim, da je bila rešitev po tej poti nemogoča.
Dva možka zgorela.
Pompton, N. J., 26 marca. Neka lokomotiva, ktera je po Erie želcznici vozila pesek v Pompton Junction, se je z praznimi vozovi vračala v Jersey City. Pri tem se je blizu pestaje Pequanmock kabuza prevrnila in vžgala. V malem vozu so bili zaprti štirje možje. Strojevodju in kurilcu se je posrečilo dva rešiti, dočim sta ostala dva zgorela.
Bolnica zgorela.
V Escanabi, Mich., je gorelo v ta-mošnjej bolnici. Šestdeset bolnikov, med njimi tudi več tacih, ki imajo vročinsko bolezen, se je nahajalo v bolnici. Bolniki so morali goreče poslopje ostaviti po lestvah. Oni, kteri imajo vročinsko bolezen, bodo najbrže umrli vsled prehlajenja. Ogenj so v jednej uri pogasili.
Tornado v Arkansasn.
Fort Smith, Ark., 26. marca. V okolici Spring Hilla je napravil tornado veliko škodo. Vihar je porušil vse hiše in izruval velika drevesa. VeČ osob je bilo nevarno ranjenih, vendar pa ni bil nihče usmrten.
Ne kopajte se.
Nedavno se je poročalo, da ie nek dobro znan zdravnik priporočal ljudstvu, naj se ne koplje, toda njegovo teorijo so vsi zavrgli. "Čisti duh v čistem telesu", glasi se geslo ameriškega ljudstva. Truplo se pa ohrani čisto, ako se kopljejo tudi notranji organi in sicer z Trinerjevim ameriškim eliksirjem grenkega vina, ktero je jedini umestni kričistilec in zdravilo za želodec. Zdravilo je napravljeno iz čistega trtinega vina in izbranih zelišč, brez narkotičnih zmesi in strupov. Vino popravi človeško telo, ne da bi škodovalo organom, kterim da potrebno moč, da zamorejo izvrševati svoje dolžnosti. Želodec sprejema potem vsa jedila, organi delujejo harmonično in preustrojijo vso zdravo tvarino jedil v zdravje in pomnože kri. Taka kri je pa pravo življenje. Ne kupujte nikoli "kričištilce". kteri Vam pokvarijo želodec. Trinerjevo ameriško grenko vino odstrani vedno temeljito vsako zapreko. V vseh lekarnah in pri Jos. Triner, 799 South Ashland Ave., Chicago. I1L Pilsen Station.
TIKET
ZA PAROBKOD ali ŽELEZNICU je najbolj« kupiti pri FKANK sa KSERJU oc Greenwich Str., New York. Na kolodyor te pride iskati sprem' na parnik; preskrbi CENO in snažno BIVALIŠČE. Vse prednosti so dobiti pri njem. Zc.ro naj se vsak Slovenec in Slovenka na njega obrne. Brzojavne k :daj in na kteri kolodvor pridete v New York, ali ga pa pokličite na ulofon 3795 Cortlaadt ia piHa Slovenko govorite.


-1 1	11 iiimuiiiii iiiiiiiip i m ji mmm	wwwuw^

•c
Glas Naroda".
ZMAG06LAV VALJAVEC.
Čehi, dr. Koerber in Nemci.
VEAKX 8AJC8KE. Qrconwiok N«w York Ghr.
U kte velja list u Ameriko to
.18—.
" « " pol Leta .. . ■ * « iatrt leta . . 1.TI ¥ Etpodo paiiljamo list skupno dre ItenlkL
Naroda" iahaja vsaki daa ii-Tscmii nedelj in praznikov.
'glas naroda" (My*iM of tka Paopia")
every day, exeept Sunday amd
Holidays. Subscription yearly it.
Advertisement* ok
£a oslase da 10 rrstio ee plača
Dopisi kres podpisa In ooekaosti ■s no natisnejo.
Denar naj ee klacovoU poslali po Money Order.
Pri spremembi kraja narednikov protisae, da se nam tudi prtoinie bi pakMe nasnani. da kitreje najdemo
Dopisom U pdUliatram naredite
"GLAS NARODA",
Mt Green wiok S U Nov York. OKj — Telefon t7»l Cortlandt. —
Panamski prekop.
Kakor se iz Washingtona poroča, nastalo jeza prenos posestnega prava ozemlja panamskega prekopa od pre kopove družbe na ime Zjedinjenih dr žav toliko potezkoo, da je sedaj vlada sklenila dva svojih najboljših pravnikov poslati v Paris, da tamkaj dože-neta, je-li tamošnja prekopovu družba opravičena razpolagati s preko-povim premoženjem.
Kdor je tozadevne obravnave kongresu pozorno zasledoval, se sedanjemu početju vlade ne bode čudil V kongresu so namreč pristaši pre kopa, kteri bi vodil preko Nicarague senatorji Spooner. Lodge in drugi potrdili vprašanje o juridičneni pravu imenovane prekopove družbe. To se je zgodilo po nasvetu senatorja Morgana.
Sedaj se je pa dognalo, da je imel v tem vprašanju senator Morgan prav, dočim vlada ni ravnala pravil no. Tudi se je dognalo, da je mnogo Francozov, kteri hočejo to ugodno priliko izrabiti in si prilastiti del neizmernega bogastva Zjedinjenih držav.
Pred vsem so se oglasili upniki in de1 ličarji stare panamske družbe kteri zahtevajo, da se njihove koristi tudi vpoštevajo. Nadalje trdijo delni čarji nove prekopove družbe, da slednja ne more prodati svojih pravic brez izrecnega dovoljenja vsakega po-jedinega delničarja, kar znači z drugimi besedami, da bodo morale Zje-dinjene države razun kupnine v znesku $40,000,000, ktc-ro svoto zahteva družba za svoje ozemlje, dati še vsa kemu delničarju nekoliko odškodnine, ako hočejo postati postavnopravni lastnik ozemlja za bodoči prekop.
Naj že bodo te vrste francoske zahteve osnovane in pravične ali ne, vsekako bode minolo še mnogo časa predno bode tozadevno vprašanje rešeno. Razun tega je pa tudi rfcpubli ka Colombia vložila p.i francoskih sodiščih tožbo, s ktero namerava preprečiti prodajo dotičnego prekopove-ga ozemlja.
Naša vlada stori sedaj najbolje ako določi Francozom gotovi čas, do kterega morajo Francoz je svoje po sestno pravo odstopiti vladi Zjedinjenih držav.
Ako pa Francozje tega nečejo sto riti, potem jim zamore naša vlads imenovano ozemlje prepustiti in kraj tega graditi prekop.
Celo poljski listi, ki se v zadnje čase ne vedejo nasproti Čehom posebno — po slovanski, obsojajo pismo dr. Koerberja, s kterim je ta poslednji odklonil zahtevano sklicanje deželnega zbora v namen zasnove pomožne akcije za one kraje, ki trpe bedo vsled elementarnih katastrof lanskega leta. Celo poljski listi obsojajo poskuse Koerberjeve, da bi bedo ljudstva izkoriščal kakor presijsko sredstvo. Uporabljanje takega sredstva da je — edčno in politično — obsojanja vredno istotako kakor obstrukfija sama.
Češka večina deželnega odbora češkega je že dala odgovor dr. Koerber-ju na rečeno njegovo pismo. Ona jire-pušča c. kr. vladi vso odgovornost za pogubne posledice, ki navstanejo za deželo in nje prebivalstvo vsled tega, da ni bil deželni zbor sklican na ustavno delovanje. Odgovor večine leželnega odbora opozarja na nedoslednost c. kr. vlade, ki odklanja sklicanje deželnega zbora, ker njega delavnost ni zagotovljena, a sklicuje državni zbor, čeprav nima ni najmanje garancije za njega delavnost. Dalje pravi odgovor, da hoče deželni odbor strogo po zakonu in z jednako pravičnostjo do obeh plemen poskušati vse možno, da pride v deželnem zboru češkem do normalnih odnošajev. Ne more pa zamolčati, da m a c. kr. vlada s svojim odgovorom ni olehčala te naloge, ampak mu jo je otežila.
Tu je toraj toli važna korporacija, kakoršna je deželni odbor češki, po novila težko očitanje na adreso dra. Koerberja, da je on tisti element, ki ne dopušča do pomirjenja in konsoli-d i ran j a razmc-r.
Debata v deželnem odboru je bila zelo poučna še na drugo stran: pokazala je vnovič, kako tesno je sporaz-umljenje med Nemci in drom. Koer-berjem. Nemški govornik dr. Eppin-ger se je toplo zavzel za ministerske-predsednika in je z vnemo branil tega poslednjega odgovor dr žel nem u odboru. Vsa argumentacija je bila izposojena iz Koerberjeve zaloge m zato tudi zgrešena in neveljavna. Tudi
dr. Eppinger je povdarjal, da bi bilo nezmiselno sklicevati deželni zbor, ko rii-pričakovat i. da bi isti deloval vspe-šno. To je rekel isti dr. Eppinger, ki je med njimi, ki zahtevajo, naj se skliče državni zbor, dasi vedo prav dobro, da ni pričakovati, da bi isti deloval vspe.šno!! Seveda je povdarjal dr. Eppinger, da ni smeti primerjati sklicanje državnega s sklicanjem deželnega zbora, ker sklicati državni zbor da je vlada dolžna, da da istemu priliko, da se izreče, da-le odobruje ali ne odobruje, kar je med tem časom odredila na podlagi §-a 14.
Prav. Ali vlada je tudi dolžna, da no dela ovir tam, kjer nima pravice. Dokler meša in spletkari v stvareh, ki se tičejo razmerja med njo in strankami, in če se tudi kako maščuje nad tistimi strankami, ki jej nečejo biti na uslugo — naj že bode! Ali namena, radi kterega se zahteva sklicanje deželnega zbora češkega, ni smeti tirati v razmerju vlade do strank, ampak je isti stvar razmerja države do prebivalstva !! Država je dolžna pomagati svojim bednim državljanom, brez ozira na momentan-ne politične razmere in morebitne — vladine zadrege. Dr. Koerber nima pravice postavljati korist svoje vlade med državo in državljane ter dolžnost njegova je bila v tem slučaju, da skliče deželni zbor češki.
"Ed."
Položaj v Avstriji.
Vse razpravljanje ozirom na jioli-ični položaj v Avstriji se vrti okolo .-prašanja: ali bodo Cehi obstruirali
OPOMIN.
Podpisani opozorujem vse dolžnike, kteri mi dolgujejo na hrani, ali gotovem denarju, da mi to poravnajo do koncem meseca maja. drugače jih'
Kranjsko slovensko katoliško

tudi predlogo o novincih, ali pa iz- bodem navedel s polnim imenom. — ločijo glede te predlogo ono skrajno Frank Sever. P. O. Box 900, Ely, parlamentarno sredstvo? Starceeška \ijT1I1	((31-3)
glasila so večinoma za to, da bi pred- _______
logo o kontingentu novincev Čehi	Ft nTVIA I A l/l B
pripustili v razpravo. Ti listi se boje, Sv^V' PU&OH ROJAKI! da bi se položaj čeških poslancev zelo x ' . .	. . .
poslabšal pred krono, ne da bi se ni-' x.Cast mi £ naznaniti slavnemu ob-, i i■. i	,	, . • cmstvu v Chicagi. 111., kakor tudi
malo zborjial v parlamentu. Poljski ,,	, v , ,
i. . j ... , ... J Slovencem po Zied. državah, da sem usti seveda obsojajo oostrukcno, ven- ^ -i	•
,	, . ... ...	' otvonl novo urejeni
dar so nekteri njih toliko resnico- _	f
ljubni, da priznavajo, da ni dr. Koer-( SfllOOfl DIl ,,TriglŽiVU .
bor prav ničesar storil v to, da bi če-	- „ „ „ .	,
- ,	, -- , , ,	,	617 So. Center Ave., blizu iq.
skun poslancem olajšal odnehanje od	, . . x. . * , * y
, v - - ^r-	• , • i	Ulice, kjer točim pristno uležano
obstrukcije. Mi pa pravimo, da je dr. ATLA£„ ivo> izFyrstni whiskey
Koerber mnogokaj storil v nasprot-
vina in dišeče cigare, so nem smislu. Njegovi pi:,mi agrarcem pri meni na razpoiago. Nadalje je
in češkemu deželnemu odboru, s kte-	vsakemu v zabavo na razpolago do-
rima je odklonil sklicanje deželnega	bro urejeno keglišče in igralna
zbora, sti bili kakor proračunjeni v	miza (pool table), to, da razburiti tudi najmirnejo ov-\ Ker si hočem pridobiti naklonje-
čico v češki javnosti. "Patrijotično"	nost rojakov, gledal bodem v prve j
zveni res, če se kdo zgraža nad pre-	vrsti za točno in solidno postrežbo,
precanjem "državnih potreb"; ali če	Vsak potujoči Slovenec dobrodošel!
oni, ki se zgraža, postopa tako. da iz-	Končno priporočam ožjim rojakom,
zivlje tako preprečanje. potem je nje-	da me blagovolijo večkrat počastiti
govo vedenje licemerstvo najhuje	5 svojim obiskom ! vrste. In mi bi mei^ili, da so potrebe
vsakega naroda tudi eminence in	617 So. Center A V., MiZ0 19.'uL.
resnične državne potrebe, ker narodi	rirm i oa ititatato
so tisti, ki sestavljajo državo in jo	A™^01«-
j „ . •	• ' ,	•	Telepboaer «or*ii
s-zdrzujejo s svojo muko in svojo.
krvjo. Dokler v Avstriji ne prodre to j spoznanje, da državni potrebi bo po-magano najbolj s tem, da bo ustreženo gospodarskim in kulturelnim po- \ trebam posamičnih narodov,;dot!ej ni misliti na trajno zboljšanje notranjega položenja v naši državi. Pravica je podlaga državam! Tako nekako se tflasi napis iui cesarskem dvoru na Dunaju. Vrata državnega zbora se že odpirajo. Predno začne dr. Koerber s svojimi novimi poskusi, da razpne jadra parlamentarne ladije, da bi enkrat ta ladija svobodna zaplovila po gladini vodovja, naj si ogleda oni napis na cesarskem dvoru na Dunaju, naj se vglobi v njega smisel, naj iz-pregovori enkrat "inea culpa", in naj zasnuje nove poskuse po nauki, da le jednaka pravica in jednuka svoboda za vse more biti v podlago vsem drŽavam!
joip. drnštto
svete Barliare
Mohor Mladič^
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 t PennsylYantft.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zaxar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pa. L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucinelt star., P. O. Box 591, Forest City, P a. Anton Oven, P. O. Pox 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. * Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Porast City, Pa.
John Telban, P. O. Box 60?,
Društveno glasilo je "Glas Xarodan.
— Visoka starost. V občini Sv. Martin na Ogrskem je umrla te dni 130 let stara kmetica ilurezu Bercsak. Rojena je bila L 1774 in trikrat poročena. Najmlajši unuk je star 50 let.
— 17,000 kron — poneveri). Samuel Kadriel, uradnik pri trgovski in transportni družbi v Budimpešti, je vzdignil v neki tamkajšnji hranilnici na ime svoje tvrdke 17/XX) kron ter nato pobegnil.
— Iz šolske naloge. Neki učenec je rešil nalogo "popis gorovja" sledeče: "Gora je pokrajina, ki je nasprotje z dolino. Gora se navadno nahaja v višje ležečih zemeljskih točkah; ista obstoji iz noge (podnožje) in glave, ki pa ni glava, temveč vrh; kar je med obema, to je pobočje, kjer vise oblaki. Nogo ima gora samo eno. tudi ne more po njej iti, ker je spodaj priraščena. To si je treba zapomniti. Ako je vrh gore širok, zgradijo na njem hoteL Potem koraka mnogo ljudi gor, pogosto »o visoke skale zrasle iz gore, potem padejo z njih in so mrtvi. Imenujejo jih turisti, toda vsi tega ne znajo storiti, jaz tudi ne. So pa tudi turisti, ki ne padejo s skal, taki gredo potem večkrat gor. Nekatere gore so zgoraj bele, to je zato, ker so stare. Gore se dado tudi z zrakom meriti. Tega se je treba naučiti."
— RaiLc male novice. —
Linčanje na Ogrskem. Blizu Velikega Varadina so sumili kmetje 70letnega postopača Felteldyja, da je na mnogih krajih zanetil požar. Kmetje so moža iztrgali orožnikom ter ga s palicami ubili.— Nemška pieteta. Nemški pesnik Kleist je pokopan v Wan-see-u, na zemljišču princa Friderika Leopolda. Princ je sklenil grob odstraniti, da si tam sezida vilo. —Ameriški dvoboj med realci. Petošolec čr-noviške realke, Jakob Sinnreich se je ustrelil, ker je imel zaradi neke 13let-ne deklice s fevojim soueencem ameriški dvoboj. — Nesreča na morju. Pri Bremenu se je potopil parnik "Bogde' z vsemi potniki in moštvom.
SKCŠEN KMETOVALEC
srednje starosti išče delo na kaki dobri farmi ali sploh domačiji v slovenski ali nemški družini. Sposoben je
Evropejce in droge vesti.
Batum, Transkavkaz, 27. marca. — Po noči so napadli roparji vilo kneza Harjatinskega. Knezovi vslužbenci so streljali na napadalce, kteri so bežali, ranjen ni bil nihče.
Rim, 27. marca. Beneškim patriarhom je imenovan Cavallari, kot naslednikom bivšega patriarha in se-; danjega papeža Sarta. Imenovanje je potrdil tudi kralj Viktor Emanuel.
Port Louis, Mauritius, 27. marca. Dne 22. marca razsajal je na otoku Reunion vihar, kteri je napravil ogromno škodo; 24 osob je bilo usmr- ; tenih in na tisoče jih je ostalo brez domovja. Vihar je razdejal hiše in brzojavne naprave. (Reunion spada k Maska renskem otočju v Indijskem oceanu, južno od Afrike.)
Praga, 28. marca. Knez Josip Col-loredo Mansfield, se. je ločil od svoje soproge. Slednja je zelo lepa in knez se je poročil z njo, ker mu je dejala,! da je potomka francoskih plemičev. Zakonska sreča je bila pa le kratka, kajti knez je pronašel, da ga je sploh goljufala z ozirom na svoje prednike in da je preje živela a la demimonde.
Rim, 28. marca, Tukajšnje časo-' pisje objavlja razgovor neeega poročevalca z francoskim ministerskim ministerskim predsednikom Combe-som, kteri je izjavil, da poinenja obisk predsednika Loubeta v Rimu "obisk prijateljstva v imenu Francije pri prijatelju v imenu Italije, kterih de-, žel medsebojno razmerje je sedaj tako iskreno, kakor nikdar popreje." Combes je tudi pristavil, da Loubet sploh nikoli ni mislil, da bi papeža obiskal.
Adelaide, Avstralija. 28. marca. Sv. Elija Dowie je v svojej tukajšnjej propovedi razžalil kralja Edwarda, radi česar mu je vlada prepovedala vporabo javnih poslopij. Zupan je pisal Dowieju pismo, v kterem ga je na-zval "sramoto" svojega ljudstva.
Rojaki laročajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK
"GLAS NARODA",
kteri donaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobeuje tudi slike. * * *
Velja xa. vse leto * . $3.00 " pol leta . . 1.50 " 3 mesece . 75 ct.


=DCL
Frank Sakser^
109 Greenwich Street, New York, N. Y.
USTANOVLJENO LETA 1893.
USTANOVLJENO LETA 1893.

0
DENARJE
XE DRUGAČE kot s pomočjo dobrih slovenskih bratov se mi je molt'
'goče podati v staro domovino; zaradi bolezni ne morem delati in zato tudi nimam potrebnih denar-» jev. Milodari naj se blagovolijo poslati: Aloy&ius Gorene^, P. O Box 19. Wenona. Tli., ali Frank Sakser. 109 Greenwich St., New York, ali "Amerikanski Slovenec", 1023 W. Centre St., Joliet, 111. (4-4v2d)
Sil lil
MARTEN GRICAR, doma iz Vrha fara Št. Rupert, okraj Krško nd Dolenjskem. Za njegov naslov W rad
vsakega kmetijskeffa dela; zna tudi1 zvedel: John Borštnar, 1058 St. Clair nekoliko angleBri. L. Stare, P. O.' Street, Cleveland, Ohio. Box 19, Wenona, El-	(30-3) (26-29-3)
pošiljam ntij^eneje in ntijHitreje v sfaro domovino. IVlilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt..


Sedaj pošljem lOO kron za $20.50
in IS centov
PAR0BR0DNE LISTKE
požtarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali S~»00. t
prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
- mi javi, p<> kterej železnici in kedaj pride v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kalin obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect -three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem #
FRANK SAKSER,
loq greenwich st.,	new york, in. v.
ffdP Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat'prevara.
Telefon: 3795 Cortlandt
Telefon: 3795 Cortlandt




Jttffoslovanska
1.
Oblasti zasledujejo tembolj zločinca, a dosedaj zaman.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. S©d©4 v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI;
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽlSNIK, P. O. Box 138, Federal Pa L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn.
IT. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Brmddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOE ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku ir nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Gavža, P O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Druitvsn« glasilo je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
Izpred porotnega sodi-
-a v Ljubljani. Frančiški Rebernik doma i7. Velesovega, je služila pri tukajšnjem j»ekovskem mojstru Josipu Podržaju vsega skupaj okolu 6 let. Imeli so jo radi ter je vživala popolno zaupanje svojih službodajalcev. Gospodinja ji je tudi semintja kaj kupila, kakor obleko, robco itd. v znak ^voje zadovoljnosti. Obdolženka pa je vse to -da bo poplačala; jemala je v prodajalni 111 i/. gospodarjeve sobe de-n~r, kterega je imel v škatljicah hra-nji-nc-^a v omari svoje npalue sobe. I kradeni denar je naložila v mestni hranilnici, a tam je 1(MX> K dvignila in naložila na posebno knjižico 11<KJ K. kt» ro je dala nekemu znancu v shriimi>". Kakor sama priznava, ho-tcla -t- je /. vzetim denarjem odpeljati k -.voji sestri v Ameriko. Podržaju se j»* sumljivo zdelo, da je njegov obrt vzlic njegovi pridnosti in varčnosti vedno nazadoval. Dne 7. svečana t. 1. preštela -ta z ženo ntrženi denar, ki ga je bilo K. Ko sta ga pa če/, nekaj časa zopet preštela, manjkalo je 40 K. Pi»držaj je vso zadevo ovadil mestnemu detektivu Toplikarju, ki mu j<- nasvetoval, da naj Frančiški Reberšek odpove službo. In res je pri iz-topu iz službe mestna policija nu-■^la pri obtoženki dvoje hranilnih knjižic in nekaj denarja v gotovini; na drugi knjižici jp bilo naloženih 400 K. Obdolženka priznava tatvino in se zagovarja, da jo je le priložnost k trrnu .:apeljala. Porotno sodišče jo je obsodilo na 15 mesecev težke, z 1 postom na mesec poostrene ječe. — Zaradi hudodelstva uboja je bil tožen France Sedušek, posestnika sin iz Kamnika. Zvečer 16. svečana t. 1. je prišlo več fantov pod Strehovčevo hišo k Tujnici, da napravijo domači hčeri, ktere god je bil drugi dan, pod-oknico. Gospodar je na to fante v hiši pogostil. Okolu polnoči sune nekdo od zunaj skozi okno in zadene sosedovo hči Jožefo Dralko v hrbet. Navzoči fantje so planili iz hiše, da bi storilca prijeli, a ta je izginil brez sledu. Pretrgano zabavljanje se je nadaljevalo, le France Sedušak se je s tremi fanti odstranil ter šel storilca zasledovat. Tc četvorica se je skrila in čakala, če bi se storilec zopet bližal hiši. Po stezi, ki drži čez Strehov« Čev vrt, prišla sta fanta Andrej No-graček in Vladimir Vrhovnik in se glasno med seboj razgovarjala: iz pogovora so skriti fantje čuli besede: "Zdaj smo jim dala en bart; nocoj sva že veliko naredila." Iz tega pogovora so ti sklepali, da sta ta dva šipo ubiia, kar pa ni bilo res. Sedušek je udaril Nograška z neko trdo rečjo — baje je bila na palici privezana svinčena krogla po glavi tako, da je precej padel in na to je Sedušek se enkrat na tleh ležečega udaril, Vrhovni-ka pa je Slanovec France pognal v beg. Andrej Nograček je imel še vendar toliko moči, da je še sam prišel domu in se ulegel spat. Drugo jutro je zgubil zavest in še tisti dopoldan umrl. Andrej Nograček je imel na desni strani kost udrto kar je pro-vzročilo otrpnenje možganov, -Sedušek je bil hudodelstva uboja krivim spoznan in na 4 leta težke z jednim postom in trdim ležiščem na mesec poostrene ječe obsojen.
Izpred porotnega sodi-
.š č a v Novom mestu. Stamcar Franc iz Cučne vasi pri Mokronogu, hlapec pri Majcenu, je Jožefu Nahtigalu vzel denarno listnico, ko je padla na tla, in si na ta nepošten način prisvojil 120 K. Pokoril se bode 3 mesece v Mokronogu. — Martin France je bil obsojen na 7 dni zapora, ker jo je brez dovoljenja popihal v Ameriko. Nazaj prišedši se je takoj zglaail ob-lastvu in vsled tega dobil najnižjo kazen. — Ivan Duci, ki radi revščine ni prišel k obravnavi, doma iz Gotenice,
i sterpel se je bil radi "fedrov" s stro-j jarskim pomočnikom Iruherom. Uda-I ril ga je tako močno, da je Iruher le j žal 2 meseca bolan. Poškodovanec je ; slaboumen in «rluh. Ker je županstvo Duciju dalo dobro spričevalo, bil je radi težke telesne poškodbe obsojen samo na dva meseca ječe. — Kerin Frančiška, še nekaznovana, je zarub-ljeno vino prodala. Odtigala je pe čate. Priča Jožef Obed je zapečatil po nalogu c. kr. sodnije vse sode tožene. Vino je bilo dobro, cena bi bila do 18 krajcarjev liter. Priča Karol Ridel, koji je Frančiški Kerin posodil denar pravi, da ga je tožena nalagala; on ni vedel da je toliko dolžna kot je vse njem posestvo vredno. Ob sojena je bila na tri tedne zapora. — Zaljubljen je bil mizar Ivan Smolič in sel klicat dekleta. Ko se pa Frančiška Kotar le ni hotela oglasiti, vrgel je najprvo kepe skozi okno. potem pa vzel kolec v roke in razbil okno. Franca Kotar potrdi, da je svojemu Janezu dovolila priti vasvat, a ne pozno v noč. Okno oa je imela zaprto. HmoliČ je že enkrat nrej tiho skrit le-^al po noči pod posteljo. Ana Kotar, -estra prve, izpove, da Je Ivau trkal lia okno. skušal je odpreti in rekel: "Bo kaj ali ne?" Na to mu je Franca odgovorila: 'Da, da, en kozarec vode.' Xa to je odprla okno in ga polila, liadi javne posilnosti je bil na podlagi § 86 k. z. na tri mesece težke ječe obsojen. — Anton Peče iz Ravnega dola je šel v Ameriko, ne da bi zadostil vojaškim predpisom. Izgovarja se na siromašcino; ker pa se domu nriŠedsi ni oglasil pravočasno, ga je sodišče obsodilo na 10 dni zapora. — Peter Meierle je kradel v gozdih svojih dveh sosedov, čeprav ima premoženja blizu .30,000 kron. Kaznovan je bil že opetovano radi tatvine. Miha Sterk in njegova žena povesta, da je čez mejo posekal pet smrek. Jožef i-terk iz Dolenje vasi pri Podgradu t-f ve, da so bile v šumi njegove žene posekane tri lepe hoje. Posekala sta jih Meierlova delavca. Toženi se izgovarja na to, da je bila kupčija veljavna za več let. Priča Lavrenčič Jure, star 82 let, trdi, da je prodal pred 18 leti bukov les, jelk pa ni prodal. Marjeta Meierle potrdi, da so bila stirj bekova drevesa posekana. Jurij Stau-der pove, da je v imenu toženega kupoval pred 16 leti les. Izjavi tudi, da ie mogoče, da so bila lansko leto posekana drevesa zaznamovana. Jednako je izpovedal Ivanetič Mihael. P"ter -Jonke, kteremu so bila posekan^ tri bukova drevesa, prinese zemli'"l:o-knjižni načrt pokazat. Iz tega j.* bilo razvideti, da je vsaka pomota izključena. Kradel pa je Meierle tudi Mat-ku Jonketu. Posekal je 7 češenj sekala sta jih Ivan Semič in njegov sin. Vedela pa nista, da to drevje ni toženega. Zaslišan je bil Pavel Bare iz Podgrada, ki izpove, da so bili mejniki točno postavljeni. Peter Meierle pa je 26. novembra posekal Marku Meierle jedno hojo. Ker je bi: Peter Meierle že radi tatvine, razžaljenja časti, tepeža, javne posilnosti it i. kaznovan, in ker mu je županstvo da'o jfiko slabo spričevalo, ga je 3o<Iisce obsodilo na 7 mesecev strogera zapora.
Mariborsko porotno sodišče. 4<Jletni posestnik Štefan Dukarič iz Hrvatske, ki je oropal dne 16. januarja t. 1. blizu Ptuja posestnika Jos. Mlakarja za 109 K. je dobil 8 let ječe. — 34letni kočar Martin Rečnik iz Karčovine pri Ptuju je dne 4. decembra 1. 1. ustrelil svojo pastorko Ano Pihler, svojo ženo pa nevarno obstre-lil. Obsojen je bil v 12!etno ječo.

poljski narod v Prusiji. Izjemo delajo le neki "vsepoljski" (če tudi ne pravi poljski) elementi. Organ vse-poljske stranke v Lvovu je izrekal nado. da se protirusko gibanje pokaže ^ tudi izven mej Avstrije. Ali to "pa-I trijotsko" zaletavanje ni znak pravega razpoloženja poljskega naroda, njegove velike večine. "Za mejami Rusije — tako zaključuje '"Rus" — štirideset milijonov bratskih src bije vročim strastnim trepetom, kakor bi-jejo tudi naša."
V pouk.
Rasa« koroške novice. —
Delo ustavilo je dne 1. marca večji del rudarjev v rudokopih grofa Hen-kla pl. Donersmark v Rablju. Mir * ni motil. Jeden delavec od Žile se je vrnil domov. Število stavkujoč*h jt nad 200. — Utopljenka. Dne 1. muren so v Glini našli truplo neznane 5."» <ln <i0 let stare ženske, ki je bržkone sama šla v vodo. — LTmrl je dne 6. ma'-ca v Celovcu upokojeni magistratni ravnatelj Jernej Bratuš, star 80 le". Bil je rodom Slovenec, — Tovarna za celulozo pri sv. Magdaleni ped Poljakom bo ta mesec vendar pričela z de lom. Tovarna je znana po veliki prav di. ki se je pred kratkim vršila zorvr njene ustanovitelje. Sedaj je tovoi_ v zvezi z drugo jednako tovarno v Haleiuu.
Nesreča v Boh. Bistrici. N.. Gorici pod Nomenom razstreljujeio kamenje za železnice. Ker se nabasano streljivo ni hotelo razstreliti sta skušala dva delavca z rokami iztrebiti streljivo. Pri tej priliki pa se streljivo vname in poči z neznansko močjo, da se je strel slišal daleč na-okolu. ter oba delavca poškodoval. Jednemu, Črnogorcu, je odtrgalo dva prsta na roki, drugemu, Italijanu, je šinil smodnik v oči, da je malo upanja, da si ohrani vid. Oba so takoj odpeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano.
It o p in javno n a s i 1 s t v o na Črnučah. Vdovela posestniea Marija Oblak iz Črnuč odpovedala je lansko leto službo svojemu hlapcu Francetu Sevcrju iz Črnuč. Sevec se pa za odpoved ni brigal in posili ostal pri hiši. Dne 5. marca zahteval je Sever od svoje gospodinje denarja, kte-rega mu ona ni hotela dati. Seve.* se je razjezil in napadel Oblakovo v kuhi nji. jo podrl na tla, pokleknil ji na prsi in vzel s silo iz krilnega žepa 1 goldinar. Ker je Sever Oblakovi pr" tej priliki tudi pretil, da bode najprvo njo "fental", potem pa še senega sebe, si ni upal Oblakova doma pati. Sever je bil pri Oblakovi skozi 14 let; ves ta čas je bil surov, posebno zadnjem času. Nekoč lanskega leta e v nekem prepiru napadel svoio go-poflinjo in jo udaril z neko kostjo po ustih, kjer se Oblakovi še dane s po-' zna sled rane. V teku zadnipir" ie Oblak iz same hudobije razb"«l nad 20 skled. Oblakova je bila sedaj pri-! norana Severja naznaniti orožnikom.' ker ni bila pred njim več var:ia i*i' .?a ni mogla spraviti r»d hiše. Orožniki so našli pri Severju ukradeni goldinar. Severja so oddali sodni ji v Ljubljani.
— 7 01 e t n i P o 1 j a k C. Zaremba izročen Rusiji od strani Italije. ! Kormina se poroča, da so odpeljali iz -•talije do ruske meje ruskega podanika Cirila Zaremba pl. Kalinova, in sicer s posredovanjem laškega poslaništva na Dunaju sporazumno z ruskim ministerstvom. Ciril Zaremba je star 70 let, je bil bogataš, baje milijonar- ki pa je zgubil svoje premoženje ob zadnji revoluciji Poljakov; premoženje mu je baje konfiseirala država. Grof Zaremba pripoveduje, da ima prestati v Rusiji 10 let kazni v trdnjavi ter da je bil dve leti v norišnici S. Felice v Vicenci. Čudno, da ga je Italija po dolgem času njegovega bivanja tamkaj ^c-daj izročila Ru-
KJE JE I
JOŽEF MEGLIC, doma iz ljubljanske okolice. V Ameriki je že nad 17 let in nekdaj bival v Brooklynu, N ew York. Doma je ostavil žf-no in sedmero otrok. Njegova žena bi rada zvedela, ali je živ ali mrtev. Naslov naj se blagovoli naznaniti: Johana Meglič, Dolenjska cesta št. 5, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, ali "Glasu Naroda". (26-29-3).
ROJAKI. POZOR 1 Rojake v naši okolici opozorujem na necega Hrvata, ki ima dolge roke. Prišel je sem v Madison Mine za delo vprašati in je pri meni prenočeval, drugo jutro jo je pa popihal. Odnesel mi je $60 gotovega denarja, tri zlate prstane, avstrijske, vredne $10, jeden s plavim kamnom, drugi z rumenim ter sta vrezani Črki "A. S." Ta tiček je sredne postave, star kacih 30 let, rudečega lica in ima črne brke. Za ime pa ne vemo. Kdor ga zasači in izroči policiji, dobi $15 nagrade. Moj naslov je:
LOUIS KLUN, Box 58, Darracb, Pa. (24—30 3)
Telefon št. 59.
GEORGE L. BROZICH,
Nesreča. Na cesti pred "Staro pošto'' v Kranju se je zgodila nesreča. Solarček, ki je šel v šolo, je zabredel na veliki cesti v blato in v njem vto-nil. Žalostno je bilo gledati, kako je vlekel svoje nožice iz blata, v kterem so mu ostali najpreje čevlji in ktero se je potem pogreznil čez glavo. Z bregov so ljudje gledali nesrečo, toda nihče si ni upal skočiti ponesrečencu na pomoč.
Strašno praznoverje. Na pokopališču v Stinjanu pri Ptuju je nekdo izkopal grob lJ/2 leto stare Luce Bertetič ter ji odrezal levo roko Med prebivalstvom je namreč razširjeno praznoverje, da se s tako ročico pri sebi napravi tat nevidnega.
Pri gostilničarki Mariji Heidwitzer v Podzemlju so dobili ne-' kaj ponarejenega nikelnovega denarja iostilničarka ni vedela, kdo ji ga je dal. V ondotni okolici je sploh prišlo nekaj taeega. denarja med ljudi.
— Sedanja vojna in Slcvan-stvo. Petrograjski 'Rus" izvaja, da je Rusija v zadnjih petindvajsetih letih napravila velikanski korak do svoje plemenske samosvesti. Že po prvih glasovih o spopadu, ki preti Rusiji, so prihajale od vseh strani veeti, o močnem gibanju slovenskega čutstvo-vanja na bližnjem Vztoku. V Bolgarski, kjer davi sedaj grozni stambulov-ski režim in kjer niso zadovoljni z rusko miroljubnostjo v turških stvareh so se hkratu vrgli z elementarno silo v rusko naročje. Po cerkvah vse Bolgarske pošilja narod molitve k Bogu, da podeli zmago ruskemu orožju. Razdraženi macedonski agitatorji, ki so obsipali Rusijo z najhujimi očitanji, se hkratu odrekajo veri v "odrešenje iz Evrope" in izpovedujejo občni narodni simbol vere z Rusijo, osvobojevalko in ujedinjevalko Slovanov, in pošiljajo blagoslov ruskemu orožju v imenu slovanske vzajemnosti, v imenu "kolektivne jedinstvene slovanske d\iše'\ Iz najnesrečneje, od krvi zalite Macedonije in Stare Srbije prihajajo preko Sredca in Bel-grada poročila o elementarnem poletu narodnega čuta, ki se izliva s čuti ruskega naroda. V Srbiji pozabljajo vsi, brez razlike stranke, named-sebojna neprijateljstva in medsebojne račune ter vsi hitijo na rusko poslaništvo, da je obsipljejo z izrazi čut-stvovanja. Istotako se godi na Črni gori. A tudi iz Avstro-Ogrske prihajajo poročila o razpoloženju Slovanov. Izlasti med Cehi vse izjavlja simpatije do Rusije. Češki parlame-tarni klub je doposlal brzojavko grofu Lamsdorfu. Čehi molijo "Vse-višnjega. da podeli Rusiji zmago nad vsemi neprijatelji, na blagor člove-čanstva, na sreeo vsega Slovanstva". Iste molitve pošiljajo drugi slovanski narodi v Avstro-Ogrski. In če je verjeti dopisnikom iz Poznanja, Toruna in gornje Šlezije, moli istotako tudi
slovsnski notar,
Ely, Minnesota,
se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Voflmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. D
Kreta nje parnikov.
V How York oo feapdUi
Pennsylvania 25. marca iz Hamburga
z 2717 pot. St. Louis 26. marca iz Southamptona
z 704 pot. Laurentian 26. marca iz Glasgowa z
47 potniki. Moltke 27. marca iz Hamburga. Etruria 27. marca iz Liverpoola z 704 potniki.
Boapoti kuj M
Finland is Antwarpena.
La Gascogne iz Havre. Columbia iz Glasgowa. Potsdam iz Rotterdama. Palatia iz Genove.
Odpljall bata
Statendam 29. marca v Rotterdam. Kaiser Wilhelm der Grosse 29. marca
▼ Bremen. Majestic oO. marca v Liverpool. La Gascogne 30. marva v Havre. Moltke 31. marca v Hamburg. Lawrentian 31. marca v Glasgow. Princes Irene 2. aprila v Genovo. St. Louis 2. aprila v Southampton. . Finland 2. aprila t Antwerpen. Pennsylvania 2. aprila ▼ Hamburg. Etruria 2. aprila v Liverpool. Columbia 2. aprila v London. Palatia 4. aprila v Genovo. Pottsdam 5. aprila v Rotterdam. Oceanic 6. aprila v LiverpooL Deutschland 7. aprila v Hamburg. La Tourraine 7. aprila v Havre. Princess in Alice 7. aprila v Bremen. L'Aquitaine 9. aprila v Havre. Patricia 9. aprila v Hamburg. Vaderland 9. aprila v An twerp en. Lucania 9. aprila v Liverpool. Koenig Albert 9. aprila v Genovo.
Kdor rojakov namerava odpotovati v staro domovino, naj se preje obrne na podpisanega, kteri mu vse potrebno naznani in svetuje in to glede potovanja po kopnem in morju. Pri meni bode pošteno Dostrežen in si prihranil marsikak dolar.
Vsakemu potniku odpočijem brezplačno gumb v slovenskih ba-vah z mojim naslovom, pošljem svojega človeka po njega na kolodvor, ako mi navede čas in železnico po kterej pride. Ako se ne ve potnik kam obrniti, naj na postaji gre na telefon in pokliče številko 3795 Cortland in govori slovenski z nami ter se vse domeni.
Vsak potnik naj si pripne moj poslani gumb, da ga a a š človek laglje spozna.
Ne pojdite drugam nego na številko 109 Greenwich St., ker mnogo je naviliančev, ki vas drugam tirajo in odero. Pazite, da ste res pri meni in ne dajte novcev preje iz rok, dokler niste prepričani, kie da ste. Sedaj, ko je čas potovanja, mrgoli lovcev na ljudi na postajali in i potujoče odvlečejo v slabe in drage hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk.
FRANK SAKSER,
109 Greenwich St.. New York.
1778 St. Clair St., Cleveland. O.
POZOR ROJAEX
Pisarna podpisanih javnih notarjev v Clevelandu, O., nahaja so r hiii štev. 1778 St Clair St., tam, kjer so nahaja tudi pisarna g. F r a n k - a S a k s e r , kjer se dobo paro-brodni listki, se pošilja denar na vse kraje sveta in se menjava in kupuje vsakovrstni denar.
V pisarni napravljajo se kakor dosedaj pooblastila, pobotnice, dolžna pisma, cesijoni, testamenti, kupne menjalne, čezdajalne, darilne pogodbe, intabulacije, prepisi, iztrja^anja, dolgov in dedščin (erbšin), potni listi za ameriške državljane, prošnjo za oproščenje orožnih vaj, kontrolnih shodov in prošnje za novačenje (assentirunge). Kdor potrebuje tolmača, kak svet ali pojasnilo ▼ vsakovrstnih zadevah, naj se zaupno obrne na nas, v vojaških zadevah tudi rojaki iz druzih držav, kjer ni javnega slovenskega notarja.
Ukrenemo v slučaju, da kterega vaših sorodnikov ali znancev naselbinska oblast v New Yorku ali drugem pristanišču neopravičeno pri -drži, da ne more naprej do vas, vse potrebno, da se ga spusti. V vseh ta-cih zadevah obrnite se na notarsko pisarno:
A. Kline & F r. R u s s , 177S St. Clair St., Cleveland, Ohio.
BENZIGER BROTHERS.
NEW YORK, N. Y.,
36-38 BARCLAY STREET.
CINCINNATI, OHIO,
343 MAIN STREET.
CHICAGO, ILL.,
2! I-213 MADISON AVE.
POZORj SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA!
Izdelovalci bandea rov, društvenih zastav, znakov in
po naroČilih.
Vsako naroČilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke.
Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander.
Vedno v zaiogi ZLATI \a SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom.
Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša.
Podpisana priporočam Slovencem in Hrvatom svoj
%
IOS Greenwich St., New York,
V kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey; prodajam dobre smodk^in imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobd stanovanje in hrano proti nizki cem.
Za obilen poset se priporoča
Frida von Kroge,
109 Greenwich Street, JSe\v York.
J"aco*b
89 E. Madison Street,	Chicago, 111.
Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Si7e Screw B navijak.
iST —'
Cena uram:	S 'xiflSFIFl '
Nikel ura........$0.00	^ ™™
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrne "ira................
z dvema pokrovima $13.00	siS&S^- '' '
Ako ielite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-
field" jamčene 20 let:	/gftpr
16 Size 7 kamnov $15.00
16 " 15 " $18.00 im-MD&BFŽwqspamiBMai 18 " 7 " $14.00 S^PffiPG)^^ 18 " 15 " $17.00 1 6 Size ura za da-u?	Wr ^S^^yPT"^*** 1
* kamnov........$14.00 ,
Opomba: Vse ure sn najboljše	■a)fcing*
delo Elgin in Waltham ter jamiene glede kakovosti.	^
Za obilc naročbe se ori.DoroČarn.
» L
Jacob Sionicli,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
Hallo, rojaki I
Slovencem naznanjam, da sem kupil
^ SiiLOOlT
od gospoda J. Stublerja
v Duluth, Ittinn,y 217 W, Superior St*
Točil bodern vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lnnch.
Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.^ Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postreženi.
Si spoštovanjem	(31jl)
Josip Scliaraboo.

Xj±erte3s£.
Stari Džuldaš in njega sin Namet
Povest is življenja t srednje-azij&t-ekih pustinjah od N. N. Karazin-a.
(Bdi«.)
Mi smo postali žalostni; neko ji, na njo pogledujoč, kar na glas jokajo, a drugi se jedva vzdržujejo in se obračajo proč.... Od gospodov častnikov neko j i kriče: "Dajte jej čaja 1" nekoji ^Pošljite jo k doktorju!" Polkovnik reče meni: Vprezi takoj priprežnega in goni v skladišče k možu, naznanjat mu. A tu, golobčki moji, zgodi se nekaj drugega, še bolj čudnega! Iz Čolna prileze starček, pade na koleni in leze tako, ne vstajaje, naravnost k polkovnika Ko naši to zagledajo, priskočita takoj dva s puškami, no polkovnik ju je odgnal. Pošljite, dejal je, po tolmača! No čemu bede tolmač, ko jo je on sam jel rezati po rusko po našem To in to, rekel je, stord sem, Kristusovo vero sem zata-
1 i IT8??' ^ nedolžno sem prelival vse življenje, bežal sem od voja-
f.?VV* agovoril vam je strašno veliko I Lasje so se jeli ježi ti. duša str-u 111 govori vam on, bratci moji brez vseh ovinkov, ne tako, kakor bi a« znal, kaj govori, ampak vse po vrati, vse zaporedoma in sam plaka sam ke«a se v duhu. Še le, ko je opomnil o grofu Perovskem in 0 ata-manovem namestniku Stirovu, mu-hnol je polkovnik z roko in se na-smehnol, a poprej je gledal s strašno jezo na stareeka.
, Nasmehnol se je polkovnik in rekel-' "Nu, navedel si dovolj starega no, pozabil si, da imamo Rusi pregovor ki pravi: "Kdor se starega spominja, temu oko ven." Ravno tako je rekel. Potem je ukazal njemu vstati." a on ne vstane, ne ubog«. Polkovnik mu je razsodil precej potem: Kar si se ti, dejal je, pregrešil proti carju belemu, to ti odpustim Jaz r njego vem imenu po danej mi oblasti; kar proti ljudem, preživi ti tukaj svoje življenje in poravnaj z dobrimi deli; a kar proti svetei veri, proti Bogu.
odvedo naj te k očetu Spiridionu____
Tu pa sem jaz semkaj podirjal in kolkovnik, posadi vsi ženo k sebi v ta-rantas, sedel je in pognal v trdnjavo.
"To je on razsodil doro, prav do bro", dejal je važno podčastnik s sve tinjami. "Sedaj pa, fantje, le poberite vreče in zaprite skladišče. Sedaj pač Naumu Ivanovieu ne bode več do izvajanja moke; sedaj se bodo razveseljeval vsaj kake tri dni."
"Gotovo se bode razveseljeval," potrdil mu je osepičen vojak. "On je od gorja več kot pol leta samo pil, potem ee je strezoval in se vrgel v molitev no in sedaj bode jel zopet živeti ve-■elo"
"Rea, kaka radost pride včasih člo veku, kako srečo pošilja komu Gospodi"
"Sedaj pa ga le pojdimo pit, sedaj ga lahko. Če ga sedaj pri tem slučaju ne bomo, ne bodemo ga nikoli.. In to se tudi pri tako važnej dogodbi spodobi."
In četa pešcev, pobravši vreče in spravivži skladišče v red, povlekla se je korakom po prašnej, globokotirnej cesti proti kraju, kjer se je videla skupina topolov in košatih jagnjetov in se je v tankej, zobčastej črti raz tezala stena Petro-Aleksandrovsk trdnjave.
14.
Glej, stari Džuldaš že sedmi dan kleči pred cerkvenimi durmi. Nihči ga ne moti, še celo straže menjavajo ee po tihem, oziraje se s česčenjem ne spokornika.
Oče Spiridion mu je naložil sedemdnevno očitno pokoro, no sedaj mu jc že samemu žal, da je tako dolg čas določil. Pravil je polkovniku: "Šesto desetletje živim", dejal je, "četrto sem duhovnik, a takega poučnega primera še nisem videl.. Vse svoje življenje hoče on Kristusu in Bogu posvetiti... To je dejanje, ne samo prazne besede... Presunljivo I"
Bil je neki major iz pribaltijskega okraja, strašen pijanec, in še ta, ko je šel memo cerkve, postal je, pogledal in dejal:
"No, jaz menim, da je dovolj... Poslušaj starček, poslušaj... dovolj je!"
No starček ni poslušal majorja, ne ubogal njegovega: "dovolj je", — on kleči, kakor bi ne bil s tega sveta, ter se goreče priklanja k prašnim, od solnca razgretim crkvenim stopnicam, in suhi njegovi ustni šepečete neprestano besede kesanja.
Vzdrami se jedva, ko mu sam oče Spiridion ostro in resno ukaže vstati, iti z njim in použiti čašico čaja s ko-sčakom kruha. Stari Džuldaš použije podarjeni mu grizljaj in se zopet vrne na svoje mesto. Tamkaj prebije tudi noči; tu in tam malo zadremlje, no, tudi v spanju, v dremoti, šepečete in se gibljete njegovi moleči ustni.
Na zadnje prišel je zaželeni sedmi dan; bilo je ravno v nedeljo. Zvečer po večerni c ali izpovedal je Se enkrat oče Spiridion spokornika, ir *eobr-jap« d«jal krotko:	_
"A jutri, šimen, dopustim te k svetemu obhajilu. Poprej pa pojdi še v kopelj. Tja te popelje moj Karp in te napravi potem v čedno obleko."
Vsi prebivalci Petrovo-Aleksan-drovska zbrali so se ta dan v cerk\ . da bi videli, kako bode Simen sprejel sveto obhajilo. Sam polkovnik se je napravil v paradno uniformo z re-dovi in gospodje častniki tudi po njegovem vzgledu.
Pobožno, veličastno Izvršil se je sveti obred.
In čudno! Videli so vsi___Jaz sam
bi ne veroval, če bi ne bil videl s svojimi lastnimi očmi. To strašno, od bolezni izrito, spačeno lice, s sivimi razmršenimi lasmi, z rezko razločujo-čimi se čeljustmi — to lice odvržen-ca, lice s pečatom prokletstva — zdelo se je vsem veličastno in še celo, naj reče kdo, kar hoče, obrazno lepo.
"Duh prosvetljenja vesti, razuma in miru duševnega bil je odtisnen na njem", pojasnil je oče Spiridion za slavnostnim zajutrekom pri samem načelniku oblasti.
A drugi dan izginol je bivši stari Džuldaš, sedanji Simen.ro prejšnjem iz Petro-Aleksandrovske trdnjave.
Pogrešili so ga pozno, še le proti noči, sicer bi ga bili morda poiskali.
Izginil je, kakor bi se bil v zemljo pogreznol.
15.
Starček koraka po bregu reke Amu proti njenemu toku po debelo nanose-nem pesku.
Čoln svoj je pustil na svojem mestu, saj ga ne more vleči s seboj navzgor po tečenju, ko še sam s težavo prestavlja nogi.
Pot, ki sta jo naredila v enem dnevu, ko sta pljula semkaj, premaga sedaj z božjo pomočjo v treh dneh. No zadovoljen je s tem, samo Bog daj kreposti v nogah, moči in sile duševne. —
Nogi, dasiravno stari, ste k hoji po pesku privajeni, a te druge sile tudi ne primanjkuje, nasprotno, ona 3e vedno pomnožuje in pemnožuje.
Šimen je že mislil, da ne bode več videl sina Mameta, a sedaj se je obr-nolo vse drugače, obrnoic se je tako lepo, nepričakovano in mu novo misel probudilo v ^lavi.
Sedaj se hočem vrnoti takoj na otok, pregovoriti in preprositi sina, da pojde z menoj. Povem mu vse, kaj sva sedaj postala, da sva ruska, in semkaj pripeljem mladeniča. .. Moja pesem je izpeta — jaz nisem ničej. jaz sem sedaj samo božji, a on naj posluži carju belemu, veri in resnici. Sprejel bode krščansko vero, delo za očeta poplačal... Zakaj bi ne šel,
zakaj bi se ustavljal___ Povem mu
tudi, kar se tiče Katarine___ Pore
čem mu, da mi je sama ukazala iti po njega, da je sama obljubila preskrbeti mu mlado, lepo ženico... Da tako mu porečem... Pa saj je tudi on, moj Mamet, krepek mladenič, lep, da mu ga ni para. Bode se takoj privadil, za vsako delo bode krepak. Ne z nevoljo, z radostjo bode rti vzelo dekle—. Ah, daj samo, Gospod, doživeti še to — meni sivemu starcu.
(Dalje prihodnjih)
i »I
■" tfisM A^u.iiS^nfe,:'■■Sis^:^ ■■
Kdor še nema
KOLEDAR
za 1. 1004,
naj hitro seže po njem; v zalogi imamo le se kakih 100 iztisov. Velja le 25 centov s poštnino vred.
ii
SABI
telefon kadar dogpei na kako postajo v New York in ne ves kako priti k Fr. Sxxserjtj. Pokliči številko >795 Cortland in govori slovensko.
CcmpagniB Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba
tv
huvveuiipsmnjhpui 19 ®
i^jjl^ 1 miimM'yaiiiHiiyifi 'itiiayii '"ffi;"''^'. .-^(i . hinil..jj^ l . .
Potujočim rojakom.
Na razna vprašanja glede voznih cen franooskih parnikov naznanjamo, da prodajam«* tikete po
tako niszkeo ceni. kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Yorku. Vožna s železnico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je taks urejena, da nimajo potniki nikakega zedržka.
PARNIKI, kteri v kratkem od-
pljujejo v HAVRE, so sledeči:
Ekspresni parnik L'AQUITAINE odpljuje dne 9. aprila ob 10. uri dopo-ludne ter sprejme samo potnike 3.
razreda.
Poštni parnik LA GASCOGNE odpljuje dne 30. aprila ob 10. uri do-polune ter sprejema samo potnike 3. in II. razreda.
Nad 30 let se je obnašal >r. RICHTERJEV
SVSTOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd.
In razne renmatične neprilike.
SAflO; 25cL In 5Oct. v vseh lekarnah —~	ali pri
F. Ai Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
Telephone 24S6—79 St.
Dr. Josip Vilimek,
Ml B. 72d St.,
Naw Y«rk.
OrAiairat o4 S. do 9. ure dop., od 1. do 2. vre pop., od 7. do 8. are zvečer.
OovoH slovanski |

Opexarjamo toraj tm one SLOVENCE in HRVATE v mestu Oleve-Landu, Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati v staro domovino, da ne zamude prilike ter se pravočasno oglasijo v nalej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. O., in ene is druzih krajev Zjedinjenih držav, da nam naananijo natančen prihed v New York, da nam tako omogoči j s pravočafeno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prišedii v New York, so ne eni de te z naiim vslužboncom na postaji, pokličite nas po telefonu: 3795 Cortlandt. tor nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš vslužfcenee po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kerče*ov iz rok, da nimate nepo-trebmih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam za pomoč, toda prepozno I
FRANK SAKSER. 109 Greenwich St.. New York. N. Y.
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 eerat številko:
Anton Bobek. poslovodja podružnice Frank 8 a k • e r. 1778 St. Clair St.. Cleveland. Ohio. Chas. Derganc, 215 N. Con
rrees St.. Kenosha. Wis. John Sustarsič, 1208 N. Cen
tre St., Joliot, 111. Frank Gabrenja. (19 Power Su Johnstown. Pa. Ake želi kdo rojakov list prodajati, •aj m oclari xrri aoravTilžtv*
Slovensko podporno družtvo Srca Jezusovega v Clevelandu, 0.
Predsednik: John Saje, 38 Diemer Street.
Podpredsednik: Anton Ogrinc, 1791
St. Clair St. L tajnik: John Pekolj, 78 Dana St II. tajnik: Štefan Brodnik. 133 East
Madison Ave. Blagajnik: Lovrenc Petkovšek, 1S5V2
East Madison Ave. Maršal: Alojzij Godic. Odborniki: Josep Černič, Frank Zni daršič, Anton Smole, Josip Božič Podpisatelj pohotnih bokvic: John Jalctvec.
Zastavonoša: Jernej Krašovec; porn apača: Josip Godec in John Kolar.
Društvo ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Jaittes Hali, 1716 St. Clair St.
Društveni zdravnik je dr. E. N Smoot, 1696 WilLson Avenue.
Naslov za pisma je: John Pekolj 78 Dana St., Cleveland, Ohio. (3xt 17 3)
$ Štefan G. Rovnianek,
I
i
Edina
318 3rd Ave., Pittsburgh, Pa.
slovenska firma naj. (•) boljših vrst vina ^janja. po najnižjih cenah; po-sebna naša specijaliteta so: domači Ji' drožnik in sUvovJca. kakor tudi ame-^ riško grenko vino.
Zastopnik za Pennsylvanijo Je g- M. F. Schlander ter ga vsem za A) obila naročila najtopleje pripo-[V) čamo.
Štefan G. Rjovnianek.
M — -
ES5" Gosp. M. F. Schlander je tudi zastopnik "Glasa Naroda".
JOHfi KRAGKER
1199 St. Clair St.. (levelaud, 0
■^mmmmm
,-e^JT /S^l ^ S - -"©k
'S&isk?.■ ■ 'C: V -p/^grfei>- '.-v .
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-tNNSBRUK LiUBUAlTA
POŠTNI parniki SO i aa dva vijaka.................. 12.000 ton,
,La Lorraine",
Savoie", „ ,, ----......................12.000
j,La Tourainc", ,, ,, ,, ......................10.000
Hi L' A qui taine' *, ,, „ „ ......................10.000
,La Bretagne",.......-...........................................8.000
,La Champagne",................... ..................8.000
La Gascogne",______________________________________8.000
25.000 konjskih noči.
«5.000	,,
12.000	,,	,,
16.000	„	,,
9-000	„	„
9.000	,,	„
9.000	„	„
y Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10.
ari dopoludce.
Paruiki odpljujejo li priitaniifia itT 42 North River, ob Morton Street:
La Gascogne •La Touraine •La Lorraine
La Bretagne *La Savoie
31. marca 1904. T. apr. 1904. 14. apr. 1904. 21. apr. 1904. 28. apr. 1904.
La Gascogne •La Touraine *La Lorraine
La Bretagne *La Savoie
30. apr. 1904. 5. niaja 1904. 12. maja 1904. 19. maja 1904. 26. maja 1904.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam rvoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrfcim stanovanje in hrano i najboljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporoča: l3ldft)
NAZNANILO«
SI* v enako podporna droitvo sv
Alojzija »t. 81. J. S. K. J. ▼ Brad docku, Pa., ima svoje redne meeečn« ■eje vsako četrto nedeljo ▼ meseca, ' dvorani Mr. Kečmajerjs, Pennsylvania.	\
Za tekoče lete bili so uvoliopi sls deči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Brsddock. Ea.; Matsvi Kikil, podpredsednikom, 8S4 Cherr? Alley, Braddock, Pa.; Jakob K""*, I tajnikom, 1104 Chenry Alley, Brad dock, Pa.; Anton Sotler. Box 142, EL tajnikom, Linhard, Pa.; Alojeij Hor vat, blagajnikom, Bez 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jo*. Pere, Ivan Zconc Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali.' I vas Troha, Ivan Martinič in Jo«. Žef ran Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem čssn poravnajo svoj dol«, ali pa da se pismeno obrnejo dc L tajnika, da m jim podaljša obrok ker inače jih mors društvo suspes dira ti.
DrsštvspDd ssritirajta v prid dm
Btval	ODBOB
- ... / | ^
Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA, kt«ra t kakovosti nadkriljujejo vsa druga &merikanska vina. Kudeče vino prodajam 50c. galono; be'.o fK> 70c. Najboljši DOMA TROPINOVEC galune za $12, STAR IZBORF.N UK02.MK 4«4 galone za $13. BRINJEVEC, za kterega sem importiial brinje Kranjskega, velja 12 buteljk $lS. Vino j« najboljše vrste ker je pridelana kapljica v !a«tnik vinogradih. Isto tako je tudi learje naj oljše vrste, ker je na iSti način kuhano kakor doma na Kranjskem. Za države:Ohio, P«nnsyIvanijo in Illinois plačam prevozne stroške, posodo ne računam. Za mnogotera naročila se priporoča:
JOHN KRACKER 1190 St. Clair St., Cleveland, O.
Rojaki, podpirajte rojaka l
Podpisani priporočam svojo dobro urejena
GOSTILNO,
v kterej točim vedno SVEŽE TIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi Jrbi vsak dan DOBRA H RANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa.,
naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. Naše geslo toraj bodi:
svoji k svojim!
Martin Muhič, lastnik.
JSW Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
{jlaria ageieija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Posebni parnik francoske družbe "L'AQUITAINE" odpluje ine g aprila. Spremlja potnike samo za 3. razred.
Holland-America Line
(HOLLAS I)-A >lj:il 1SKA 1 KT A) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjtdinje . u držav
med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer.
N00R0AM, parnik z dvojnim vija STATENDAM, imrnik z dvojnim
dvu n * u	-S01*' i12'5™ t0nM	vijakom, 10,500 ton. *
RYNDAM parnik z dvojnim vija ;
kom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vija- ROTTERDAM, parnik z avojnun kom, 12,500 ton.	vijakom, 8300 ton.
^ Naj cenej a vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrya,
Radi cene ^lej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.;
DUNAJ, I. Kolowratnng 10.
TRST, št. 7 Prosta luka
INOMOST, 3 Rudolfstrasse.
BRNO, 21 Krona.
P a r n i k i o d p I j u j e j o: Iz ROTI ElilJ A M A vsak četrtek in iz NEW YORK A vsako sredo —	- ob 10. uri zjutraj. =
. HOLLAND-AMERICA LtNE.
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
EED STAR LINE
(Prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda44)
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki msd New Yorkom in Antwerpenom, + * * * + * * * + * + * Philadelphia in Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
'4DERLAND dva.v jaka 12736 ton. .'EELANB............ 11905 ton.
KR00NLAND.......... 12760 ton.
FINNLAND............127G0ton-
Pri cenah za medkrovje so \i>oštete \se potrebščine, dobra irana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajžili in najprijetnejžih za •>otnike iz aH v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
IZ NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. ml iopolndne o<l pomola štev. M ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St, Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se e obrniti na:
Office, 73 Broadway, New Yotk City.
90—96 Dearborn Street. CHICAGO. 9th & Locust Street. ST. LOUIS, 30 Montgomery Street. SAN FRANOISOO. ali ma