List izhaja vsakih štirinajst dni Uredništvo in uprava: Trst, Ul. Capitolina 3 - telef. 44-046. 44-047 Dopisništvo za goriško pokrajino. Gorica - Ul. XXIV maggio 18, telef. 24-36 Celoletna naročnina 1000 lir, polletna 550 lir. - Poštni tekoči račun: «Delo» - Via Capitolina 3 - Trieste 11/7000. Obnovljena izdaja - Leto XIX. - Štev. 22 (710) DELO glasilo KRI za slovensko narodno manjšino TRST - 22. decembra 1967 Srečno novo leto 1968 Posamezna številka 40 lir Spedi*, in abb> poet. Groppo II Razprava o proračunu in obračunu v deželnem svetu Pristopiti je treba k reševanju problemov ki naj omogočijo enakopravnost Slovencev V torek, 19. t.m. se je po 15 dnevih zaključila splošna razprava o deželnem proračunu za leto 1968 in o obračunu za 'leto 1966. Komunistična skupina je predložila manjšinsko poročilo o proračunu (poročevalec Bosari) in prav tako manjšinsko poročilo o Obračunu (poročevalec Siškovič). V razpravo so, poleg poročevalcev posegli vsi ostali svetovalci KPI: Pellegrini, Bacicchi, Guf-faro, Calabria, Bergomas, Moschio-ni, Coghetto, Jarc in De Ganeva. Komunistična skupina je ob koncu splošne razprave predložila 17 resolucij o najvažnejših problemih dežele, med temi tudi štiri resolucije o nerešenih vprašanjih slovenske narodne manjšine. V svojem poročilu o obračunu je svetovalec šiškovič, izhajajoč iz dejstva, da so slovenske organizacije in ustanove prejele v treh in pol letih delovanja dležele l!e približno 47 in pol milijona lir podipor, podčrtal, kakšno stališče sta tako sre-dinsko-Jevičarska deželna vlada kot večina zavzeli v odnosu na slovensko narodno manjšino, ki ima vsa svoja načelna in praktična vprašanja še vedno nerešena. Tu pa tam se slišijo s strani predstavnikov vlade in večine nekateri izrazi dobre volje, a vse to ni obrodilo nobenega trajnega in konkretnega sadu. Konkretna dejstva govore o tem, da moramo gledati na delovanje dežele tudi v odnosu do narodne manjšine prav na podlagi realizacij ne pa na podlagi dobronamernih izjav. Ta konkretna dejstva pa nas prepričujejo, da so se te dobronamerne izjave «uresničile» preko dejstva, da so slovenske ustanove in organizacije prejele do 1. novembra 1967 le približno 47.500.000 lir, medtem ko so sorodne italijanske organizacije dobjle na stotine, če že ne milijarde lir podpor v okviru pristranskega zakona štev. 23 iz leta 1967, ki daje deželni vladi popolnoma proste roke v izdajanju prispevkov in podpor. Urad za manjšinska vprašanja, ki je bil ustanovljen na pobudo predložene komunistične resolucije, ne dela; vse resolucije, ki so bile prejšnja leta sprejete s strani vlade kot priporočilo za rešitev nekaterih konkretnih vprašanj slovenske manjšine niso bile uresničene, predlog za vsedržavni zakon, ki je bil izglasovan v zvezi s kaznovanjem ščuva-nja na narodnostno mržnjo, leži v senatu in bo propadel z razpustom parlamenta, saj ste bližajo parlame-tarne volitve. Slovenska narodna manjšina zahteva, da se ta odnos spremeni in da večina pristopi k reševanju tistih načelnih in praktičnih problemov, ki naj omogočijo popolno formalno in vsakodnevno enakopravnost Slovencev. V razpravo, kot je bilo omenjeno, je posegel tudi tov. Jarc, ki je v glavnem dejal: Skupina KPI je neštetokrat intervenirala v zvezi z nerešenimi vprašanji manjšine z resnimi govori, pri čemer je z velikim čutom odgovornosti dajala stvarne predloge Skušali smo v dialektičnem odnosu med Večino in opozicijo Ustvarjati in ne rušiti ter smo skušali tudi v tem vprašanju predlagati re- šitve, da bi našli izhod. Nihče nas ne more dolžiti, da smo uganjali samo «viktimizem», kakor tudi ni moč reči, da smo samo opozarjali na določen položaj, ne da bi predlagali rešitve vprašanj slovenske skupnosti. Slovensko prebivalstvo je pozdravilo z navdušenjem ustanovitev avtonomne dežele, ker je upravičeno pričakovalo, da bo nova ustanova reševala in rešila številna vprašanja, ki jih ni hotela rešiti vlada. Jarc je zatem dejal, da je pomenila ustanovitev dežele poraz reakcionarnih in nazadnjaških sil, ki so ji nasprotovale. Te sile so bile-premagane najprej z ustanovitvijo republike, katere uresničenju je mnogo prispevalo tudi slovensko prebivalstvo. Žal pa je ostalo mnogo ustavnih določb mrtva črka. Naši deželi je bil priznan poseben statut, ker živi v njej slovenska narodna manjšina. Komunisti so večkrat zahtevali, naj dežela sprejema zakone tudi za uresničenje člena 3 statuta, to je glede vprašanj slovenske manjšine. Obramba slovenskih pravic pomeni namreč hkrati tudi obrambo avtonomije. Po znani razsodbi ustavnega sodišča o deželnih pristojnostih je deželni odbor v tem vprašanju klonil Furlanija - Julijska krajina se vedno bolj spreminja v področje vojaških utrdb, v pravcato bojno področij e. Vojaške služnosti, ki tarejo gospodarstvo dežele, se čedalje večajo in množe se vojaški manevri, pri katerih se poslužujejo tudi uničujočih sredstev kot je npr. napalm. Tuje vojaške baze, kot je npr. baza v Avianu, razpolagajo z raketnimi izstrelki z atomsko konico. Vojaška baza v Avianu je vključena v verigo ameriških baz, ki Služijo agresiji proti Vietnamu. Zaradi ovir vojaškega značaja se v deželi zmanjšuje tudi možnost gradnje pro-tosinhrotrona, to je tiste iniciative, ki bi, ako bi 'bila uresničena, pomenila pomemben doprinos k razvoju, saj bi omogočila, da bi našlo zaposlitev krog 20.000 oseb. Vojaške služnosti silijo kmete, da zapuščajo zemljo, pospešujejo izseljevanje prebivalstva s hribovitih področij. Zaradi politike, ki je ustvarila najprej hladno vojno in 'kasneje razdelitev Evrope ter podreditev atlantskemu paktu-NATO, je bilo v zadnjih letih čedalje bolj potisnjeno v stran tudi tržaško pristanišče, prišlo je do nazadovanja prometa v njem in do zmanjšanja njegove naravne vloge. Predstavniki Italije, nevtralnih ! in socialističnih držav vzhodne j Evrone so na nedavnih mednarod- j glavo ter se tako odrekel eni svojih osnovnih pravic, to je zakonodajni pristojnosti za manjšinska vprašanja. Komunisti ne zahtevajo, naj deželni svet sprejema zakone, ki spadajo v pristojnost države marveč da opravlja zakonodajno dejavnost, za kar je pristojna, na primer za probleme, navedene v členu 4 statuta. Komunistična skupina je zahtevala, da se točno določijo pristojnosti, ki jih ima dežela v zvezi s členi 3, 4, 5 in 6 ter s paragrafom štev. 3 člena 7, tako da bi bile jasno določene naloge. Žal niso teh zahtev sprejeli. Ostali smo le pri abstraktnem pro-glašanju načel. Ko pa gre za to, da se izvedejo v praksi, tedaj se vsa stvar spremeni. Vedno se odbor vrača k refrenu ustavnega sodišča. Pri tem je Jarc navedel razpravo o uporabi slovenščine v spopoilmtvenih strokovnih tečajih z znanim rezultatom. .Naleteli smo na «veto» vlade in se vdali, čeprav je šlo pri tem vprašanju predvsem za razvoj kmetijskega gospodarstva, je dejal Jarc. Očitno je, da smatra večina ta «veto» kot nepremagljivo oviro, češ da je pravne narave. V resnici ni vprašanje pristojnosti pravnega, mar- ni h srečanjih, ki so bila v naši deželi, podčrtali ne le potrebo temveč tudi možnost širokega razvoja izmenjav in funkcije, ki pripada Furlaniji - Julijski krajini kot deželi-mostu. Spričo tega se v javnem mnenju, v vrstah gospodarstve--nikov in med mladino vedno bolj uveljavlja zavest o neposredni povezavi, ki obstaja med zaostalim gospodarskim položajem in nazadovanjem (proti čemur se prav v teh dnbh borijo delavci, študenti in ljudske množice) ter zunanjo politiko, 'ki v vedno večji meri spreminja Furlanijo - Julijsko krajino v instrument tujih strateških načrtov, izpostavlja deželo procesu degradacije in resni nevarnosti za samo varnost prebivalstva dežele. Izraz te zavesti je zahteva po nadaljevanju enotnih akcij proti vojaškim služnostim in za gospodarski razvoj. Tudi usmeritve in zaskrbljenost, ki se kažeta med socialisti im katoliki zaradi posledic atlantizma ter politike vojaških blokov, kakor tudi gibanje solidarnosti z grškim ljudstvom, i ki se bori proti fašističnemu režimu polkovnikov, so izraz te zavesti. Nasproti vsemu temu se vladna politika še dalje razvija v j smeri podrejanja atlantskemu j paktu in NATO, kar je med dru-i gim potrdilo tudi nedavno zase- več političnega značaja, saj se jasno kaže težnja po krčenju avtonomije vseh dežel. Po drugi strani pa obstaja v Italiji konservativna in nazadnjaška miselnost, po kateri so manjšine šibka točka in nekakšno tuje, vrinjeno telo v državi, ne pa kulturna obogatitev. To so -resnični vzroki, ki povedo, zakaj se vprašanja slovenske manjšine, še niso rešila. Primanjkuje namreč politične volje. Pri tem pa ne obstaja le nevarnost glede reševanja ali odlaganja vprašanja pravic slovenske manjšine, marveč tudi nevarnost, da se skrčijo deželne pristojnosti in s tem njena avtonomija. Zato je odgovornost večine in odbora še toliko večja. Zatem je Jarc naštel, kaj je storila dežela za manjšino. Ustanovila je odsek za reševanje slovenskih vprašanj, dala je nekaj prispevkov nekaterim slovenskim u-stanovam ter izglasoavia zakonski predlog parlamentu za kazensko preganjanje oseb, ki žalijo pripadnike manjšine. Sprejela je tudi nekaj resolucij kot priporočilo, jih pa ni uresničila. Jarc je tudi omenil nerešena vprašanja slovenske manjšine v Beneški Sloveniji ter (Nadaljevanje na 4. strani) danje atlantskega sveta v Bruslju, na katerem so bili srejeti novi ukrepi za krepitev atlantskih vojaških sil. Deželni komite KPI je osvojil apel III. konference komunistov Furlanije - Julijske krajne ter sklenil, da sproži veliko kampanjo, ki naj mobilizira vso javnost. Deželni komite se obrača na vse delovne sloje, na demokratične politične sile v deželi, naj podpro enotno gibanju za mir, za prenehanje bombardiranja Vietnama, za konec ameriške agresije, za vzpostavitev miru na Srednjem vzhodu, za svobodo grškega ljudstva; za ukinitev vojaške baze v Avianu in drugih tujih vojaških baz; za izstop Italije iz NATO ter za nristopitev k aktivni politiki Itali ie, ki naj teži po odpravi vojaških blokov in ločitev, ki so jih ti bloki povzročili. Komunisti zahtevajo uvedbo sistema evropske varnosti, v okviru katerega, naj postane Jadransko morje, morie miru, Furlanija - Julijska krajina, pa naj po odstranitvi vojaških ovir pri gospodarskem in družbenem razvoju postane pravi most miru med narodi. Deželni komite KPI bo, dal pobudo za veliko ljudsko manife-staciio, na kateri bodo delavci, mladina in žene mest in pode-želia potrdili volio miru, prija-telistva in sodelovanja med narodi. Leto 1967 gre h koncu. Ne moremo trditi, da je bilo to leto ugodno. Vojna v Vietnamu, ki grozi, da bo zajela širši obseg; vojna na Srednjem vzhodu, ki se je sicer hitro končala a njene posledice še dalje trajajo ter se zaradi njih vsak čas lahko zopet zaneti nov požar; številni nemiri v raznih drugih področjih, ki so občasno pretresali -svet; nastopi rasistov proti črncem v Ameriki in Južni Afriki; vojaško fašistična tiranija v Grčiji, opogumljanje potuhnjenega nacizma v Zahodni Nemčiji; nastopi Francovih fašistov proti španskemu ljudstvu, številni poskusi strmoglavljenja naprednih režimov v bivših kolonialnih deželah in mnogi drugi dogodki potrjujejo, da je bilo leto, ki mineva, neugodno Nadaljevanje tekmovanja pri oboroževanju; kopičenje atomskih in jedrskih bomb; še vedno trajajoča blokovska razdelitev sveta, ki je rezultat hladne vojne; nenehna krepitev NATO. zlasti še na področju Sredozemlja, nam pravi, da v letu, ki mineva ni prišlo do napredovanja korakov na poti k pomiritvi, miroljubnemu sožitju in čvrstitvi miru v svetu. In pri nas? Dežela, v kateri živimo se čedalje spreminja v področje vojaških služnosti; tu ima svoja oporišča tudi Amerika in služijo ji pri agresiji na Vietnam. Razdalja nič ne pomeni! Vsa dežela je posejena z utrdbami. In to ob mejah z nevtralnim in socialističnim svetom, M nikogar ne ograža. V videmski pokrajini je 59 občin podvrženih vojaškim služnostim, površina teh občin meri skupno 25.160 hektarov. Povrh tega je v tej pokrajni 38 strelišč! V go-riški pokrajini je 16 občin podvrženih vojaških služnostim, 43,65^6 celotne agrarno-gozdne površine. Na Tržaškem sta zaenkrat dve vojaški vežbališči, znano pa je, da nameravajo del zgoniške občine podvreči vojaškim služnostim (razglas oblasti je to potrdil!). Tržaško gospodarstvo se nahaja v hudi krizi. Ladjedelska industrija je obsojena na propast, s čemer bodo prizadete številne kategorije delavcev, obrtnikov, trgovcev. Tržaško pristanišče še vedno životari. Rezultat zgrešene politike! Industrijsko pristanišče, potem,, ko je zaseglo najbolj rodovitno zemljo v okolici Trsta, žavljah in v Bregu, seže po rodovitni zemlji pri Boljun-cu in Dolini, po tisti, ki je ni zasegel naftovod. Pravijo, da je to potrebno zaradi industrijalizacije. Toda dejstva potrjujejo, da se je kljub zgraditvi številnih industrijskih obratov število delovne sile občutno zmanjšalo. Tržaško gospodarstvo rešujejo jugoslovanski potrošniki. Kaj naj kot Slovenci rečemo ob zaključku leta 1967? Še enkrat moramo, na žalost poudariti, da ni prišlo niti do pristo-pitve k poskusom reševanja vprašanj naših narodnostih pravic, čeravno obstojajo ustrezni instrumenti, ki bi, ako bi obstajala tudi dobra volja pri tistih, ki nam vladajo, lahko postali učinkoviti. Kljub navideznemu premiku, kljub določenemu optimizmu nekaterih se v- ( Nadaljevani e na 4. strani) »OOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO »OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoO Prebivalci naše dežele hočejo mir in prijateljstvo med narodi! 2 • DELO ^ 22.12.1967 Občni zbor Zveze malih posestnikov Za združitev v eni sami močni organizaciji Sklepna resolucija V nedeljo je bil v Trstu občni zbor malih posestnikov, na katerem je bilo po predsedniškem in tajniškem poročilu in po plodni razpravi, v katero so posegli številni udeleženci, izvoljeno novo vodstvo zveze. V novem vodstvu so: Dušan Kodrič, Slavko Štoka, Srečko Orel, Josip Ota, Alojz Markovič, Jože Škerjanc, Pietro Crevatin, Ivan Oblak, Ivan Marsič, Oskar Marši, Giusto Germani, Miloš Kodrič, Kristjan Tence, Marij Grbec, Danilo Radovič, Alojz Pirc, Miro Škerlj in Anton Škerk. Na občnem Zboru so govorili tudi poslanec KPI Mario Lizzerò, podpredsednik deželnega združenja «Alleanza dei Contadini» Ferrante, župan iz Doline Dušan Lovriha, tajnik Kmečke zveze Lucjan Volk, Slavko Štoka, urednik «Primorskega dnevnika» pa je poslal pismeno poročilo o urbanistični in kmetijski politiki občinske uprave. Občnemu zboru so prisostvovali tudi tajnik Slovensko kulturno gospodarske Iz poročila, ki ga je na nedeljskem občnem Zboru Zveze malih posestnikov podal njen predsednik Dušan Kodrič povzemamo naslednje: Odganizacija kmetov na Tržaškem ima dolgoletne tradicije. Prvotne organizacijske oblike so imele tudi kulturno in pozneje tudi zadružno osnovo. Zlasti zadružno gibanje je bilo zelo pomembno. Kmetje so ustanavljali najrazličnejše zadružne organizacije, ker so v skupnem nastopu videli možnost obstoja in razvoja svojega gospodarstva. Zadružna zveza v Trstu je ob koncu preteklega in začetku sedanjega stoletja združevala 47 slovenskih in hrvaških zadrug. Vivante je v knjigi «Irredentismo Adriatico» zapisal, da je slovenska organizacija zadružništva prehitela italijansko za približno dvajset let. Fašizem je uničil vse te pridobitve in tudi vse gospodarske ustanove naših kmetov. V boju proti fašizmu in pozneje v Osvobodilni borbi so kmetje postali stvaritelji naše novejše zgodovine. Zmagfo je zagotovila tesna povezava z delavskim razredom in z drugimi demokratičnimi silami. Demokratično življenje se je takoj razvilo in udeležba ljudstva se ni omejevala le na občasno posluževa-nje volilne pravice. Začela se je aktivna dejavnost političnih strank, strokovnih in kmečke organizacije, zadružnih ustanov, kulturnih in prosvetnih društev itd.. Kmetje so bili najprej organizirani v sklopu Enotnih sindikatov. Samostoina organizacija kmetov -neposrednih obdelovalcev pa je bila ustanovljena 13. marca 1949 in kmalu zatem je bila ustanovljena še Kmečka zveza. Obstoj dveh stanovskih organizacij brez bistvenih razlik je bil rezultat tedanjega političnega trenia. ki ie ostro zajelo tudi naše ozemlie. Konec te križeve poti bo zapisan, ko se bosta strokovni organizaciii Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza spogli v eni sami močni organizaciji. Naš občni zbor, naj odloča o združitvi. izvoli eni predstavniki obeh organizacij oa naj odločajo o času in načinu združitve. V tržaški pokrajini imamo 808 družin, ki se bavijo izključno s kmetijstvom, poleg teh pa je še približno 4000 družin, ki delno črpajo svoje dohodke iz kmetijstva. Dohodki kmeta še zdaleč niso zadovoljivi. Pri enakem vlaganju dela in kapitala so ti dohodki za polovico manjši od dohodkov pri drugih gospodarskih dejavnosti. Pre-enostavno ]e zahteva*: povišek cen zveze Bogo Samsa, deželni svetovalec KPI Antonio MosOhioni, tržaški pokrajinski svetovalec Mirko Kapelj, zastopnik urada za kmetijske prispevke Gianotti; pozdravne brzojavke pa sta poslala predsednik deželnega sveta dr. Doro de Rinal-dini in deželni odbornik za kmetijstvo Comelli. Zelo čudno je, da pokrajinska in tržaška občinska uprava, kakor tudi pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo niso smatrali za umestno, da bi se spomnile, da je bil v nedeljo občni zbor Zveze malih posestnikov, čeprav jim je bilo poslano zadevno vabilo. Odsotna je bila tudi tržaška radijska postaja, ki običajno ne štedi s časom, ko gre za poročanje o drugih ustanovah, ki so našim kmetom tuje. Zakaj dvojna mera? Vprašanja, o katerih so razpravljali na občnem zboru so bila izredno zanimiva in važna ter so zajeta v resoluciji, ki jo v celoti objavljamo. kmetijskih pridelkov, da bi le-tako zvišali dohodke kmetijstva na splošno. Potrebna je temeljita preusmeritev celotne agrarne politike. Kmetijsko gospodarstvo je vedno bolj vezano na industrijske proizvode. Kemična in mehanična industrija ter petrolejske družbe diktirajo kmetu cene, ki so v veliki meri dobičnokonSne za monopole, ki na teh sektorjih delujejo. Zadružne oblike razdeljevanja industrijskih proizvodov, ki so potrebni kmetijskemu gospodarstvu, delno omilijo mogočno eksploatacijo kmeta. To je razvidno tudi iz delovanja Kmetijske zadruge v Trstu. Ta zadruga se trudi, da bi po najnižjih cenah nudila kmetu stroje, semena, umetna gnojila in podobno, in lahko trdimo, da žanje na tem polju pomembne, čeprav še ne povsem zadovoljive rezultate. Škodljiva politika V zvezi s proizvodnimi stroški je nujno potrebno, da se dotaknemo tudi zelo perečega vprašanja vode za namakanje. Ne moremo si predstavljati naprednega kmetijstva brez umetnega namakan ja, še manj pa gojenja žlahtnih kultur, kot so npr. cvetlice in povrtnina. Koliko pa stane voda za namakanje? Kubični meter vode za namakanje stane več kot 77 lir. Računati pa moramo, da hektar Obdelane površine potre-- buje od 3000 do 5000 kubičnih metrov vode na leto. kar stane od 232.500 do 387.500 lir. Lahko mirne duše trdimo, da je tako visoka cena vode za namakanje plod politike, ki ima namen zadušiti kmetijstvo na našem področju. Zakaj se izvaja ta pogubonosna politika? Med prve razloge spada dejstvo, da so tukajšnji kmetje skoraj v celoti slovenske narodnosti in v veliki večini demokratično usmerjeni, razloge pa je iskati tudi v dejstvu, da je oblast v rokah italijanskih nacionalistov, ki bi najraje uničili slovenski živelj na našem o-zemlju ter odpravili sleherno sled demokracije med kmeti. Bonomijeva organizacija «Coltivatori diretti» je našemu kmetu tuja. Politiko, ki jo ta organizacija izvaja, je nasprotna interesom kmetov na tržaškem ozemlju. Da se prepričamo o tem, je dovolj, ako se seznanimo s stališči, ki jih ima glede kmečke bolniške blagajne in glede nenehnega razlaščanja zemlje naših kmetov. Za prvake te organizacije so Slovenci «allogeni». Druga ustanova, ki je našemu kmetu tuja je «Ente rinascita agricola». Namesto, da bi podpirala kmetijstvo naše pokrajine, organizira razstave mačkov in psov in skrajno porazne razstave cvetlic in povrtnine. Takšne razstave nimajo namena pomagati našemu kmetijstvu, obratno, škodujejo mu. Namesto, da bi širile tržišče našim pridelkom, privabljajo na naše tržišče konkurenčne pridelke. Enotnost z delavci Kmetje so skrajno nezadovoljni tudi z dejavnostjo Kmetijskega nad-zorništva, pri katerem ni slovenskih strokovnjakov in uradnikov. Kmetijsko nadzorništvo ne izvaja prave politike niti v pogledu razdeljevanja fondov, namenjenih v prid kmetijstva na Tržaškem. «Conzorcijo agrario» je tudi organizacija, ki deluje v skladu s politiko, ki je pogubonosna za naše kmetijstvo. Ko govorimo o škodi, ki jo je fašizem prizadejal našemu življu in o povrnitvi škode, se v glavnem postavljajo problemi kulturnega in prosvetnega življenja. Zakaj naj bi zanemarjali ali celo pozabljali gospodarsko škodo, ki jo je našemu kmetu prizadejal fašizem? Našemu kmetu je treba vrniti vse, kar mu je fašizem odvzel. «Consorzio agrario» se je razvil na ruševinah našega zadružnega gibanja. Najmanjša naša zahteva mora biti demokratizacija «Consorzio agrario». Kmetje morajo imeti možnost postati polnopravni člani te ustanove! Vsepovsod je na dnevnem redu parola, da je treba dati zemljo neposrednemu obdelovalcu, toda pri nas se dogaja obratno, saj zemljo sistematično odjemljejo kmetu. Toda če je žalosten položaj našega kmeta, je prav tako žalosten polo* žaj tudi delavca. Kljub temu, da so pod pretvezo industrializacije odvzeli kmetom vso najbolj rodovitno zemljo (poglejmo samo dolinsko občino in žaveljsko nižino!), se število zaposlenih delavcev neprestano niža. Kmetom so odvzeli zemljo pod nretvezo javne koristi, toda vprašujemo se, ali je res javna korisl to, da se industrijska cona širi na škodo kmetov in da se istočasno krči število zaposlenih delavcev? Nujno potrebno je, da delavci in kmetje skupaj nastopijo proti onim, ki hočejo popolnoma uničiti gospodarstvo našega mesta in podeželja. Edino izhodišče je v organiziranem nastopu vseh prizadetih, 'skupen nastop v boiu za pravice kmeta. Enotnost kmečke organizacije je problem, ki ga vsi kmetje poznajo. Občni zbor Zveze malih posestni-kov, ki se je sestal dne 17. decembra 1967, je na podlagi poročil in razprave sprejel naslednje sklepe: ]. Enotnost kmetov v eni sami organizaciji je nujno potrebna. O času in načinu združitve naj odločata. odbora Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze. Združitev naj se izvrši v prvi polovici prihodnjega leta. 2. Zemlja mora biti last neposrednih obdelovalcev. Krbečka lastnina mora biti zaščitena pred nenehnim razlaščevanjem, ki se prepogosto izvaja na škodo kmeta in v raznarodovalne namene. V odboru ustanove za industrijsko cono morajo kmetje imeti svoje zastopnike. 3. Naj se uresniči demokratizacija kmečke bolniške blagajne in «Consorzio agrario». 4. Kmečka organizacija mora biti zastopana v vseh odborih in organih, ki se ukvarjajo s kmetijskimi problemi 5. V kmetijskem nadzorništvu in v drugih državnih in deželnih uradih mora biti primemo število slovenskih strokovnjakov in uradnikov. 6. Važen činitelj v kmečkem gospodarstvu je zadružništvo, zato je nujno potreben razvoj zadružnega gibanja. 7. Vprašanja zaščite Krasa naj se ne rešujejo v škodo kmečkega gospodarstva. 8. Treba je najti pravilno in primerno rešitev za škodo, ki jo divjačina povzroča pol jskim pridelkom. 9. Obstoj in še posebno razvoj kmetijstva bo možen le ob zadostni in ceneni dobavi vode za namakanje. Iz tajniškega poročila, ki ga je na (občnem zboru ZMP podal Marij Grbec, pa povzemamo naslednje: Moje poročilo zajema samo kratek pregled delovanja Zveze malih posestnikov in sicer od zadnjega občnega zbora do danes. Pri tem se bom omejil le na naštevanje najvažnejših problemov. Kot prvo naj omenim razlaščanje in njene posledice, že od vsega začetka se je ZMP zavzemala v boju proti krivičnemu razlaščanju zemlje, predvsem proti uničevanju vrtov v Skednju in na Kolonkovou. Organizirala je tudi razne sestanke in zborovanja prizadetih obdelovalcev na Kolonkov-cu, pri Sv. Ani, v Skednju in Domju. Vendar pa vsi protesti niso rodili zaželenih rezultatov. Razlastitve so 10. Neupravičen in nekoristen sè je izkazal obstoj ustanove «Ente Rinascita Agricola», ki je tuja našemu kmetu. 11. Škoda, ki jo je fašizem prizadel našemu kmečkemu gospodarstvu še ni bila poravnana. Naj se povrne vsa škoda, ki je bila povzročena na gospodarskem in zadružnem področju. Ravno tako je treba najti sredstva za povrnitev škode, ki je bila prizadeta naši skupnosti s preobširnimi in večkrat neupravičenimi razlastitvami v povojni dobi. 12. Vprašanje jusarskih pravic še vedno čaka na pravilno rešitev. Rešitev tega vprašanja je nujno potrebna. 13. Vojaške služnosti in škoda, ki jo povzročajo vojaške enote, so resen in pereč problem za našega kmeta. 14. Politika finančnih prispevkov in podpor mora biti usmerjena izključno v korist delovnega kmeta. Upoštevati je treba pri tem tudi potrebe številnih kmetov, ki so na razmeroma majhnih površinah zemlje ustvarili uspešna gospodarstva. 15. 'Ustanoviti je treba sklad za vzajemno pomoč prizadetim zaradi vremenskih nezgod. 16. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva mora posvetiti posebno pozornost vrednotenju kmetijstva na našem področju. 17. Nezadostne in neurejene poljske poti prepogostoma ovirajo razvoj kmetijstva in nujna je primerna rešitev tega vnrašanja. 18. Odgovorne oblasti naj poskr-bijo za strokovno šolanje in izobraževanje kmetov tudi v Slovenščini. oblasti nadaljevale na osnovi ukazov anglo-ameriške vojaške uprave. Ediino, kar se je dalo doseči, je bi lo zvišanje cen zaseženih zemljišč. Na žalost se razlaščanje nadaljuje in v vedno večjem obsegu. V dolinski občini je v načrtu razlastitev 1.300.000 kv. metrov zemlje. Tr žaški občinski svet je pred kratkim sprejel sklep, po katerem bodo razlastili še druga zemljišča pri Sv Ani—Kolonkovcu, kjer bodo razširili mestno pokopališče. Ustanova IACP je že obvestila lastnike zemljišč pri Sv. Ani, da bo na njihovih vrtovih gradila stanovanjske hiše. Po regulacijskem načrtu bodo razlastili tudi zemljišča v Rocolu in pri Magdaleni. Zveza malih posestnikov je skupno s Kmečki zvezo mnogokrat nastopila pri oblasteh za zaščito koristi kmetov, stalno se ukvarja tudi z uradniškimi posli, ki bi jih kmetje sami ne zmogli. Marij Grbec se je nato dotaknil vprašanja glede tržnice na debelo. Dejal je, da je še vedno kočljiva ureditev tržnih prostorov ter da je bil za domače pridelovalce že od vsega začetka določen prostor v sredini te tržnice, dočim imajo grosisti svoja skladišča ter nenehno odrivajo od tržnice male pridelovalce. Izredno pereče je tudi vpraša nie nevknjiženih posestev. Nad 30 odstotkov malih posestnikov na Tr-, žaškem ni efektivno vknjiženih na svojih posestvih. Potem, ko je tajnik ZMP govoril o drugih aktualnih problemih je poudaril: «Cilj in naloga tako Zveze malih posestnikov kot Kmečke zveze je, borba za zaščito interesov vseh kmetov ne glede na politično prepričanje, ne glede na to, ali so vpisani v tej ali oni strokovni organizaciji. Menim, da je pravi anahronizem dejstvo, -da še vedno formalno obstajata dve različni organizaciji, ki delata za iste cilje in ki skupno nastopata v korist kmetov. Zato menim tudi, da je prišel čas za združitev v eni sami močni organaci ji.» Ladjedelnica Fels-zegi v Miljah bo, kot kaže, prenehala obratovati. Doslej ni še nobenega znamenja, ki bi kazalo, da bo obrat izšel iz slepe ulice, v kateri se nahaja. Toda delavci vztrajajo v svoji borbi za rešitev obrata. Vse Milje so izkazale svojo solidarnost z delavci v tej pravični borbi. Delegacija delavcev je prejšnji teden protestirala tudi pred tržaškim županstvom, kjer zaseda deželni Iz poročila predsednika Iz poročila tajnika 22.12.1967 DELO • 3 0 strateških iwi UTO Poskusi, da bi učvrstili organizacijo atlantskega pakta NATO so bili zlasti letos poleti zelo intenzivni in niso mogli skriti stvarne globine krize, ki je nastala v tej vojaški organizaciji. Poleg vzrokov krize, ki imajo predvsem politično naravo, so tudi vzroki povsem vojaških namenov, ki jih gojijo že od ustanovitve. In to ne samo zato, ker ima atlantski pakt kot vojaška organizacija tudi vojaško povezavo med članicami, pač pa, ker je v svojih izvajanjih šla tako daleč od prvotno zamišljene enakopravnosti nastalih razmer zamajale strateške vseh članic in so se ji zaradi novo predpostavke. Ena izmed njenih strateških točk je bila priprava na tako imenovano «neposredno masovno atomsko o-brambo». Kaj kmalu, ko je organizacija začutila trdna tla pod nogami, se je pričela navduševati za prekinitev sovražnosti proti fašizmu in nacizmu, se ogrevala za hladno vojno in teoretično prevzemanje preračunanega rizika s ciljem, da se postopoma likvidirajo socialistične vlade vzhodne Evrope, da se Sovjetski zvezi zagrozi z atomskim orožjem, češ da se mora vzpostaviti ravnotežje proti superiornim konvencionalnim silam. Združene države Ameriške so takrat imele monopolen položaj v a-tomski oborožitvi, zato so si lahko privoščile take vrste zastraševanje, vendar pa ni pomenilo grožnjo samo socialističnim državam, pač pa tudi ameriškim zaveznikom. Amerika se je obvezala pokriti Evropo s svojim jedrskim orožjem in obljubila plačati neko povsem za hipotetično ceno, ki je v nobenem primeru ne bi sama pokrila. V isti sapi pa so zahodnoevropskim državam diktirali tako težke pogoje podrejenosti in inferiornosti, v katerih so še danes vse članice NATO. Preprečijiv dokaz za to je še danes organizacija vojaškega poveljstva, v katerem se kaže vsa superiornost ZDA. Vojaško poveljstvo ima stalno skupino (najvišji izvršni organ, kateremu je poverjeno visoko strateško poveljstvo) s sedežem v Wi shingtonu. V to skupine imenujejo le Američane in Angleže. To poveljstvo se deli v tri conska poveljstva: la Manche, Atlantski ocean in zavezniška vojska v Evropi (SHAPE). Tudi poveljstvo zadnje kot prvih dveh je poverjeno ameriškim generalom. Poleg tega pa obstajajo še odvisna poveljstva, ki jih je v Evropi pet: severna Evropa, srednja Evropa, južna Evropa, Sredozemlje in zračna obramba Velike Britanije. Ob tem pa ne smemo pozabiti razširitve vseh vojaških baz v vseh deželah članicah pod direktno kontrolo NATO — ameriškim poveljstvom, po sistemu infrastruktur, t. j. dolžnostnega obveščanja o vojnih programih vsake dežele. Da bi dobili boljšo predstavo, čeprav še vedno le površino, o globini in širini te vojaške integracije, naj navedemo nekaj številk, ki jih je zbral general Liuzzi na univerzi v mestu Pavia; ta navajajo samo Pripomočke, ki jih ima na razpolago poveljstvo NATO: 220 letališč, 44.000 PTT in teleprinterskih linij, 8500 km naftovodov, 2 milijona kub. metrov rezervoarjev za pogonsko gorivo, dalje radarje, skladišča za specialne municije, raketno orožje in drugo. Že v začetku so zelo temeljito izdelali načrt standardizacije oboroževanja, prav kot podpori znanstveno - tehničnim raziskavam na določenih področjih s sedeži na Nizozemskem, v Italiji in Franciji. Če Pa si hočemo ustvariti celotno sliko NATO sil v Evropi, ne smemo izpustiti še podmornic tipa Polaris in skupin letal za strateško bom-hardiranje. Vse to so Američani Pridružili svojemu šestemu ladjevju, ki je stalno zasidrano v Sredo- zemlju. Poleg vsega tega pa so še mobilne sile SHAPE, ki so jih pred nedavnim organizirali po posameznih državah-članicah, ki so pripravljene vsak trenutek za manjše vojaške intervencije, predvsem v južnem področju NATO. v teh silah sodelujejo tudi enote italijanskih alpincev. Po vsem tem lahko ugotovimo, da se je v petnajstih letih organizirala združena vojaška sila, katere organizacija temelji na globoki neenakosti, ki je v mnogih državah sprožila vprašanje demokracije in suverenosti. Ta protislovja pa so se zaostrila in postala so nepre makljiv kamen spotike prav tedaj, ko so nastale Spremembe, ne samo na strateškem področju — propadel jim je namreč edini adut — atomska obramba. Sovjetska zveza si je namreč oboroži'a z atomskim orožjem in v izredno kratkem času izdelala medcelinske balistične izstrelke, podmornice na atomski pogon. S tem pa seveda sile NATO oziroma ZDA niso računale. Zato so morali povsem revidirati prvotno postavljeni obrambni načrt, kasneje ga pa celo zavreči kot neustreznega. Preostalo jim ni nič drugega, kot 'izdelajo nov strateški načrt, ki bi ustrezal novo nastalemu položaju. Tako se je v ameriških generalskih krogih porodil nov nočrt za NATO t.j. «elastičen odgovor», ki teoretsko izključuje uporabo jedrskega orožja, pač pa zagovarja u-uporabo vojaških sredstev za intervencijo, in sicer naj bi v prvi stopnji uporabili samo klasično o-rožje, pozneje taktično jedrsko s klasičnim in šele v končni fazi vse razpoložljivo. Ta odklon pa je potegnil v središče pozornosti še drugo bistveno nasprotje v NATO. Znano je, da se ZDA samo v eni točki, in to naj-odločnejši. niso natančno držale integracijskih načel; v svojih rokah so obdržale jedrsko orožje. Države članice NATO pa so vedno bolj poudarjale potrebo po svojem jedrskem orožju, ker so zagovarjale neposredno uporabo atomskega orožja. Ko so ZDA za NATO sprejele novi načrt «elastičnega odgovora», se je seveda ta njihova želja spet odmaknila, kajti v novem položaju ni bilo govora, da bi Američani komurkoli predali svoje jedrsko orožje ali pa omogočili izdelavo lastnega. Našteli smo samo nekaj neizpodbitnih dejstev, ki so morala pripeljati NATO v sedanjo krizo. Seveda pa obstaja še nevarnost, da se zavezniki kaj lahko zapletejo v vojno, ki pa je nekateri izmed članov nikakor ne bi želeli. («Rinascita») ftnton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi Tri stoletja so botrovala, ti komediji, tri revolucije so ji dajale vedno nove življenjske sokove: osemnajstega veka je privabil premetenega Matička k življenju, sredina devetnajstega mu je dala stopiti na «očitni oder», naša doba ga je spoznala za svojega in mu odprla pota v vsa slovenska gledališča, ljudska in umetniška, in poskrbela je za nove natise besedila, ki naj bi bili kar najbolj zvesti izvirniku, pa naj gre že za popularno ali znanstveno izdajo; francoska revolucija je dala Linhartu pobudo in pogum, da je po svoje zapel in po naše povedal to, kar je namenil Beaumarchais Francozom; nove sape, ki so pripravljale marčne dogodke 1848, so mu dale spregovovoriti na glas; leta po naši revoluciji so šele uveljavila osamljene glasove prejšnjih obdobij, da nas Matička ni treba biti sram, da je naš, da je njegovo mesto vselej in na slehernem odru, s katerega se sliši slovenska beseda. 20-let Narodne in študijske knjižnice v Trstu Slovenska Narodna in študijska knjižnica v Trstu je v četrtek, 14 decembra proslavila dvajsetletnico svojega obstoja. Ob tej priliki je bila v Gregorčičevi dvorani priložnostna prireditev, na kateri sta govorila podpredsednik knjižnice dr. Franc Škerlj in pa tajnik Milan Bolčič. V dvorani je bila odprta tudi razstava slovenskih šolskih knjig, ki so izšle na Tržaškem in Goriškem od začetkov do leta 1966. Te prireditve so se udeležili številni kulturni delavci s Tržaškega. Knjižnica je bila uradno ustanov- ljena leta 1947, toda dejansko segajo njeni prvi koraki leto nazaj. Kakor izhaja iz zapiskov, je pobudo za ustanovitev te knjižnice ooooooooooooooooooooooooooooooo lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Za poživitev prosvetne V' dejavnosti v Standrežn Pretekli teden je bil v Štandrežu občni žbor prosvetnega društva «Oton Župančič». Dosedanji tajnik Karel Nanut je prikazal delovanje društva v zadnjih štirih letih. Ni naš namen, da bi na podlagi tega poročila sodili ali je bilo to delovanje pozitivno ali ne. Res je, da je delovanje društva v zadnjem obdobju nekoliko zamrlo. Ne smemo pa pozabiti, da so se štandrežki prosvetarji večkrat odlikovali pri organiziranju kulturnih prireditev, izletov in družabnih večerov. Pozitivno pa je predvsem to, da se je prav v zadnjem obdobju obnovil moški pevski zbor, katerega sestavljajo sami mladi fantje, že to dokazuje, da ima štandrežka mladina dobro voljo. Ne smemo pa prezreti težav, ki jih imajo skoraj vsa slovenska prosvetna društva. V prvi vrsti pomanjkanje ustreznih finančnih sredstev, primernih prostorov in sposobnega strokovnega kadra. Edini društveni prostor, ki ga ima na razpolago prosvetno društvo v štandrežu, je mala prosvetna dvorana, v katero se lahko pride le skozi gostilno. V njej so Združitveni o Ični zbor prosvetnih zbora jc izšlo eno samo prosvetno sliki: delovno predsedstvo društev na Opčinah. S tega občnega društvo, ki se imenuje TABOR. Na in udeleženci občnega zbora. pevske vaje, pouk glasbene šole, in čitalniški količek. Za kulturne ali družabne prireditve ta prostor, ne pride v poštev, ker iz varnostnih razlogov ne sme stopiti vanj več kot trideset oseb. V sedanjem tre nutku pa ne zgleda, da bi se glede tega problema lahko kaj izboljšalo. Prosvetno društvo namreč ne razpolaga z finančnimi sredstvi, goriška občinska uprava pa se do sedaj še ni pobrigala za kulturne potrebe Štan-drežeev. Čas je, da bi se deželna uprava spomnila tudi naših prosvetnih društev in da bi le ta bila deležna ustrezne finančne podpore Obsodbe vredno je to, da se denar steka vedno k istemu koritu. Štandrež je — zaradi umetnega naseljevanja — dobesedno obkrožen z italijanskim življem in je zaradi lega podvržen stalnemu pritisku in postopni asimilaciji. Prav zaradi tega dejstva je v Štandrežu toliko bolj potrebno aktivno prosvetno društvo, ki se ne sme omejevati samo na nekatere prosvetne dejavnosti kot so npr. pevski zbor ali šport. Društvo mora globoko poseči v kulturno bogastvo našega naroda, če hočemo, da se ohrani narodna zavest mad slovenskim prebivalstvom! Poleg iteba pa mora društvo aktivno spremljati vsa dogajanja, ki so v zvezi s problematiko slovenske narodne manjšine. Skrbeti inora tudi za vpisovanje otrok v slovensko šolo. Tudi za druga podobna vprašanja, npr. za lokacijo šole in drugih poslopij se mora zanimati. Za dosego tega cilja pa se odborniki ne smejo zapirati v krog lastnega društva ampak morajo iskati stike z drugimi društvi ne glede na njihovo ideološko prepričanje. Vemo, da obstojajo glede tega tudi velike težave, toda z delom in vztrajnostjo se tudi te lahko premosti. Ob zaključku želimo novoizvoljenem odboru prosvetnega društva «Oton Župančič» obilo uspeha pri bodočem delu, v prepričanju, da bo znal najti nove poti in načine za upešno delovanje in za obrambo pravic slovenske narodne manjšine. J. J. dal študijski odsek Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora avgusta 1946. Javno je začela knjžnica delovati novembra 1950, toda širši javnosti se je lahko predstavila šele marca 1951. Tedaj je imela knjižnica 11.113 zvezkov ter večje število časopisov in revij. Navzlic vsem težavam je knjižnica stalno spopolnjevala knjižno gradivo, tako da je konec oktobra 1967 imela 41.132 zvezkov, pri čemer ni všteto veliko število dvojnikov. Danes ima knjižnica veliko večino del slovenskih pisateljev in pesnikov, veliko število strokovnih knjig in revij, zbornikov in časopisov; ima tudi mnogo srbohrvaških, italijanskih, nemških, francoskih, ruskih, čeških, angleških in drugih knjig. Prav tako ima na razpolago za obiskovalce razne enciklopedije, slovnice, učbenike in slovarje ter vse tukajšnje časopisje od leta 1945 dalje ter mnogo časopisov in revij, ki so izhajali pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Posebno pozornost posveča knjižnica zbiranju del, ki govorijo o Trstu in o tukajšnjih krajih. Zbira tudi vse slovenske šolske knjige, ki so izšle v Trstu, Gorici ali kjer koli v Italiji. Zbira tudi gradivo v drugih jezikih, ki obravnava vprašanja v zvezi s slovensko problematiko in še zlasti problematiko Primorske. Ima skoraj popolno zbirko slovenskega revijalnega tiska, ki je izšel na Tržaškem ozemlju po letu 1945, revijalni tisk, ki izhaja v Celovcu in drugod v tujini. Še posebej skuša spapolnjevati dela, ki se tičejo slavistike. Poleg tega hrani marsikatero knjižno redkost, mnogo slik iz naše društvene dejavnosti po prvi svetovni vojni in sploh gradivo, ki spada v zgodovino tržaških Slovencev. Posrečilo se je zbrati tudi veliko število partizanskega tiska in drugega ilegalnega tiska iz prejšnjih časov. Narodna in študijska knjižnica je namenjena vsem Slovencem in kulturnim delavcem sploh. Med obiskovalci so zlasti profesorji in dijaki slovenskih srednjih šol, študentje tržaške univerze, časnikarji, sodelavci radijskih postaj, gledališki u-umetniki ter drugi kulturni delavci. Pogostoma se obračajo za podatke in studijsko gradivo tudi italijanski kulturni delavci in znanstveniki ter univerzitetni študentje, ki dobijo marsikatero gradivo, katerega ne morej0 dobiti v drugih tukajšnjih knjižnicah, še posebno mnogo gradiva dobijo dijaki, ko se pripravljajo na izpite in univerzitetni študenti, ko pripravljajo svoje teze. (Na gornji sliki: svečanost ob 20-letnici knjižnice.) 4- DELO Iz goriške pokrajine Vojaške služnosti v Doberdobu nek vodstva CERN, tj. mednarodne ustanove, ki ima namen zgraditi :protosinhrotron. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da se protosin-hrotron zgradi. Kot je znano, je za lokacijo tega velikeka objekta več kandidatur. Po ženevskem sestanku je Doberdob na prvem mestu lestvice, za njim pa so še tri kandidature, ena francoska, ena nemška in ena švedska. Doberdob (ima torej ugodne možnosti, da ga izberejo za lokacijo, seveda dko bo italijanska vlada odpravila ovire, ki izhajajo iz vojaških služnosti. Pred par meseci je lokalno časopisje poročalo o delegaciji županov naše dežele, ki se je pogovarjala s podpredsednikom vlade, obrambnim ministrom in drugimi vladnimi predstavniki o problemih vojaških služnosti. Nismo sicer pričakovali, da bi vlada odpravila fašistični zakon o vojaških služnostih, toda upali smo, da bodo vojaške oblasti pri izvajanju tega zakona • ravnale bolj razumno. Dogaja pa se povsem nasprotno. Vojaške oblasti se na vse načine trudijo, da bi se tozadevni fašistični zakon iz leta 1932 izvajal do pičice. Zaradi tega zakona in zaradi skrupoloznosti vojaških krogov pride večkrat do absurdnih dogodkov. Doberdobska občinska uprava je namreč podelila geometru Grusovi-riu iz Gorice nalogo, naj pripravi načrt za asfaltiranje in ureditev cest v Dolu. S tem namenom in z vsemi ustreznimi pripravami se je omenjeni geometer podal v Dol. Doljani, ki so bili tega dogodka ve^ seli, ker se bo v kratkem začelo z delom. Na kraj so prišli predstavniki vojaških oblasti. Geometru so ukazali naj preneha z delom. Napravili so napisnik kot da bi iztakpili kakega mednarodnega vohuna ali kriminalca. Šele na posredovanje doberdobskega župana in drugih predstavnikov sp je po dobrem tednu posrečilo dobiti dovoljenje za izdelavo načrta To je že drugi dogodek v tem letu, ko vojaške oblasti ovirajo v tej občini javtia dela. Ali ni res skrajni čas, da se izvede temeljita zakonska reforma glede vojaških služnosti, Iki povzročajo posebno v slovenskih občinah toliko škode? Volitve notranfe komisije v sovodenjski papirnici V sovodenjski papirnici so prvič imeli volitve. Izvolili so notranjo komisijo. Delavska zbornica CGIL se je močno uveljavila. Prejela je 82 glasov; CISL jih je prejela 35, UIL pa 30. V notranji komisiji bosta imeli 'CGIL in CISL vsaka po enega zastopnika. Na listi CGIL je bil izvoljen delavec Jože Peric, na listi CISL pa Adriano Crasnich. V sovodenjski papirnici je zaposlenih mnogo Slovencev in ti so kompaktno glasovali za listo CGIL. Manifestacija za protosinhrotron Okoli tri tisoč goriških študentov je dne 13. decembra manifestiralo za zgraditev protosinhrotrona na doberdobski planoti, študenti so zahtevali, naj vlada jasno pove svoje stališče glede tega vprašanja. Kot običajno je tudi tdkrat posegla «celere» ter poskušala razpršiti manifestante. Vendar jo poskiis neuspel. Delegacija študentov je odšla k prefektu, kateremu je obrazložila smoter manifestacije. Pred kratkim je bil Ženevi sesta- Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem Želi SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Prosvetnim društvom, prosvetnim delavcem, zvestemu občinstvu in vsem, ki gojijo in spremljajo slovensko kulturo v Italiji želi prijetne prazniker ter vso srečo in uspehov v novem letu SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Razprava o pokojninah V zadnjem času se vsa italijanska javnost zanima za zakonski osnutek glede reforme in povišanja pokojnin, ki so ga komunistični poslanci predložili v rimskem parlamentu. Prav o tem problemu, ki se neposredno tiče delavskega razreda so pred kratkim na pobudo sekcije KPI razpravljali v Dober- dobu. Zbranemu občinstvu je zakonski predlog orisal poslanec Raffaele Pranco. Omenjeni osnutek predvideva minimalno pokojnino v znesku 1000 lir dnevno za vse kategorije delavcev, povišek za 25% tistih pokojnin, ki presegajo minimalne in enako družinsko doklado za vse kategorije. Stratka komunisti zahtevajo reformo pokojnin, ki bi dosegala 80% plače in kontrolo delavcev nad skladom za socialno skrbstvo. Do poviška proizvodnje italijanske industrije je prišlo kljub temu, da je sedaj zaposlenih pol milijona delavcev manj. To dokazaju, da se je prozvodnja povišala na račun izžemanja delavcev. Prav zaradi nečloveškega ravnanja z delavci se jev poj :o jnih 20 letih pripetilo na delu 22 milijonov nezgod in kot posledica tega je danes v Italiji 1 milijon pohabljenih delavcev. Kljub porastu industrijske proizvodnje pa so plače in pokojnine delavcev v Italiji nižje kot v drugih državah skupnega evropskega tržišča. Ne samo, da italijanska vlada določa letno zelo nizke odstotke od državnega dohodka toda celo črpa ogromne vsote denarja prav iz sklada za pokojnine. Prav zaradi tega je potrebna reforma pokojnin. ooooooooooooooooooooooooooooooo 0000000000000000000000000000 ________S tržaškega ozemlja Solidarnost s obsojenimi delavci V sredo, 13. decembra se je pred tržaškim kazenskim sodiščem začel proces proti osebam, obtoženim, da so bile zapletene z znane dogodke 8. oktobra lani v zvezi s sklepom CIPE, da se preneha dejavnost la-djedelniške industrije v Trstu ter zapre ladjedelnica Sv. Marka. Kot je znano je omenjeni sklep CIPE povzročil hudo napetost v Trstu, kar 'je potrdil med drugim tudi prihod močnih skupin karabinjerjev v polni bojni opremi. Nastop karabinjerjev in policije je izzval hudo ogorčenje. Kakšen je bil ta «nastop» potrjuje med drugim tudi dejstvo, da je bilo istega dne aretiranih 500 oseb. Ne bomo na tem mestu navajali imen obtožencev in ne kazni, ki jim jih je sodišče naprtilo (sdj se bo moralo ; obsodbi izreči tudi prizivno sodišče), pač pa ne moremo mimo, ne da bi podčrtali dejstvo, da je bil postopek sodišča silno čuden. Sodili so namreč tiste, ki so de-mostrirali proti pogubonosnim odločitvam CIPE, branili svoje pravice in pravice do dela, skupaj s tistimi, ki so izkoristili položaj zato, da so dali duška svojemu nastro-jenju ter zagrešili provokacije, ki nimajo nič skupnega z bojem delavskega razreda. Vodstveni komite tržaške federacije KPI je izrazil svojo solidarnost z obsojenimi. V izzjavi komiteja partije je rečeno, da se v Obsodbi izraža težnja po ustrahovanju delavcev, ki so se borili za zaščito svojih pravic, za zagotovitev dela, za obrambo tržaškega gospodarstva ter proti policijskemu nasilju. Prav tako vodstveni komite poudarja, da so dogodki sami potrdili pravilnost borbe. Da je tako, kaže tudi sedanji položaj tržaške ladje-delske industrije, ki se nahaja v skrajno kritičnem položaju. Spominska proslava Tomažiča in tovarišev Kot vsako leto je bila tudi ob letošnji obletnici mučeniške smrti Pina Tomažiča in tovarišev spominska proslava na openskem strelišču. Na proslavi, ki je bila preteklo nedeljo popoldne in ki so jo priredile partizanske organizacije so govorili tovariši Silvano Bacicchi, deželni svetovalec KPI, Lojze A-bram in Fausto Monfalcon, predsedoval pa je predstavnik openskih partizanov Danilo štubelj. Sporočilo uredništva in uprave V številki z dne 1. decembra je iz tehničnih razlogov moralo odpasti več prispevkov, ki pa tokrat ne morejo priti več poštev. Sodelavce in bralce prosimo, naj sprejmejo to z razumevanjem. Prihodnja številka lista bo izšla v petek, 5 januarja 1968. Vljudno prosimo vse tiste naročnike, ki niso lista še plačali, naj to store čimprej. Zveste bralce prosimo, naj obnove naročnino za prihodnje leto. Važno za partizane Obrambni minister je v zvezi s predlogom glede ponovnega odprtja roka za dosego priznanja partizanov, poslal predsedniku zduženja ANPI, tovarišu Boldriniju, pismo, v katerem med drugim zagotavlja, da bo vlada poskušala urediti