d.o.o. Iv,
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske Instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
HIŠA
feflDARIL ▼^•ii t •
Kjer vsa darila so doma!
Panap d.o.o., Supermesto, Ormoška 30, Ruj
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Po naših občinah
Videm • 0 šoli, vrtcu in izboru ravnateljice
O Stran 5
Po naših občinah
Ptuj • Se bo
ministrstvo odločilo za prodajo gradov? O Stran 6
Po naših občinah Ormož •
Referendum le še vprašanje časa
O Stran 7
Ptuj, petek, 23. maja 2008
letnik LXI • št. 40 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEB
Grajenščak • Bodoči kmetijci skrbijo za okolje
Fantje v gorico, deklice na gredico ...
Odkar ima Kmetijska šola Ptuj poleg osrednjega posestva na Turnišču tudi manjše posestvo na Grajenščaku, njihovi dijaki, v glavnem bodoči kmetijci, pridno skrbijo tudi za dobra dva hektarja okoliškega vinograda in za prav tolikšno površino sadovnjaka oziroma sadnega drevja v njem.
V minulih treh dneh jih je pri delu na zemlji sicer motil dež, včeraj popoldne pa smo jih že spet zalotili med delom. Medtem ko so fantje delali v gorici in pridno pleli ozelenela debla rodnih trsov ter vezali mladike do-sajencev, so se kot mravljice marljiva dekleta skupaj z mentorico lotila urejanja okolice njihovega šolskega doma, ob katerem so uredile nekaj gredic ter nanje posadile več vrst rož.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Podlehnik, Žetale
Ormož • Razpisali referendum za muzej
Vzporedna cesta Referendum 22. junija - cesta krožišč?
Potem ko je Olga Bedenik v ponedeljek na občini vložila 588 podpisov za razpis referenduma o muzeju (o tem poročamo na 7. strani), se je vse razvilo z nepojmljivo hitrostjo. In prav to je zmotilo predstavnike opozicije.
Po sestanku na sedežu ministrstva za okolje, ki je bil prejšnji teden, namenjen pa je bil predstavitvi priključkov in nadvozov na avtocesto (in vzporedne ceste) od Lancove vasi do Žetal, župani niso ravno najbolj zadovoljni.
Še bolj kot sama trasa avtoceste jih je presenetil načrt ureditve vzporedne ceste, zlasti na območju Podlehnika in Žetal.
V občini Videm je zaenkrat predviden priključek v Lan-covi vasi, pogajanja tečejo še okoli priključka v Jurov-cih. »V Podlehniku pa sta že predvidena dva priključka na bodočo avtocesto; prvi naj bi bil približno na mestu, kjer je zdaj stari bolj kot ne neu-porabljan nadvoz (t. i. kravji most), približno na liniji sedanje lokacije občine in zdravstvenega doma, drugi pa je predviden pred sedanjim izvozom za Kozmince, pribli-
žno 2,5 kilometra od motela v smeri mejnega prehoda. Občina Podlehnik bo torej imela dva priključka, vprašanje je le, kje bo zgrajen drugi - ali na zaenkrat predvideni lokaciji ali nižje, tik pred starim mejnim prehodom. Vsi nadvozi pa še niso bili predstavljeni in je težko govoriti na pamet, saj izrisanih dokumentov še nismo dobili v roke, za našo občino je možno, da bo morda tudi boljša opcija podvoz pred mejnim prehodom,« je po sestanku na ministrstvu na kratko povzel vsebino srečanja podlehniški župan Marko Maučič.
O Stran 3
Čemu takšna hitrost, da so vozili vabila za izredno sejo domov, kot da smo v vojni, so spraševali. Hrvati so res takoj čez Dravo, ampak tam so že stoletja, tako da ni razloga za takšno vedenje, so argumentirali.
Župan se je odločil za hitro reagiranje, saj je želel izkoristiti možnost, da je referendum skupaj z državnim, torej 22. 6., zato je bila seja sklicana tako na hitro. Z dvema referendumoma na en dan si obeta, da bi zmanjšali stroške, ki naj bi sicer znašali okrog 35.000 evrov. Župan je povedal, da bi referenduma potekala po dveh volilnih imenikih, z enim volilnim odborom, na enem volišču, z državno in občinsko volilno komisijo.
Opozicijo pa je motilo tudi, da se razpis referenduma sprejema v obliki sklepa in
ne odloka, kar bi bilo menda pravilno. Po daljšem razpravljanju o pravilni formalni obliki je obveljal sklep, ki ima šest členov. Martin He-bar je to utemeljil z razlago, da sklep omogoča tudi večjo pravno varnost. Zanimalo jih je tudi, na kak način je župan ugotovil, ali je zbranih dovolj podpisov. Župan je povedal, da nima sklepa nobenega ministrstva, ampak je odločil na podlagi vpogleda v register prebivalstva.
Ob obrazložitvi glasu je Martin Hebar v imenu N.Si povedal, da se referendum podpira, da pa je celotna zgodba z muzejem tako po finančni kot tudi drugih plateh zelo škodljiva. Volivce je pozval, da se referenduma udeležijo in obkrožijo za. Ob to spremembo se je obregnil Zlatan Fafulic, ki je povedal, da bi se vsem finančnim obremenitvam lahko izognili, če
bi občinski svet referendum razpisal že pred meseci, kot je bila možnost, vendar je večina to zablokirala. Županu je očital, da je komaj danes prinesel določene zapisnike in izračune o tem, koliko stane muzej, in ne že prej. Na to se je župan pošteno razhudil in ponudil, da svoje argumente pove po nemško, če slovenščina ne zadostuje. V dogajanje je posegel Bogomir Luci, ki je vse skupaj označil za predvolilno kampanjo, hkrati pa je povedal tudi to, da župana svetniki po nemško po večini najbrž ne bi razumeli, postavil pa je tudi vprašanje, ali bi ga razumeli sami Nemci.
Ker je v sredo še obstajala tudi možnost, da bi državni referendum o pokrajinah potekal 29. junija, so to možnost vnesli kot dodatni datum v odločanje.
Viki Klemenčič Ivanuša
Podlehnik, Žetale • Z avtocestnimi načrti župani ne najbolj zadovoljni
Vzporedna cesta - cesta krozisc?
Po sestanku na sedeZu ministrstva za okolje, ki je bil prejSnji teden, namenjen pa je bil predstavitvi priključkov in nadvozov na avtocesto (in vzporedne ceste) od Lancove vasi do Žetal, Zupani niso ravno najbolj zadovoljni. Še bolj kot sama trasa avtoceste jih je presenetil načrt ureditve vzporedne ceste, zlasti na območju Podlehnika in Žetal.
župan Marko Maučič.
Predvideni priključki na avtocesto ter izvedba vzporedne ceste pa niso najbolj všeč niti žetalskemu županu Antonu Butolenu, ki je nad predstavljenim načrtom ogorčen, kar je na srečanju tudi povedal: »Brez kartografskega materiala si je zelo težko predstavljati, kakšna je predvidena izvedba. Vsekakor se bomo v Žetalah zavzemali, da se priključek na avtocesto uredi čim bližje mejnemu prehodu, kar je dobro ne samo za naše občane, ampak za celotno Posotelje. S tem pa se precej razbremeni tudi naša cesta skozi Kozmince, ki nikakor ni primerna za gost promet, saj je zelo ozka. Prav tako kritično ocenjujem predvideno izvedbo vzporedne ceste, ki je predvidena kot cesta nižjega ranga, kot ga ima sedaj po kategorizaciji, poleg tega ne rešuje nobene od težav. Namesto tega naj bi bilo na njej skupno kar sedem krožišč, dve sta celo predvideni na območju Kozmincev, z nadvozi. S takim
V občini Videm je zaenkrat predviden priključek v Lan-covi vasi, pogajanja tečejo še okoli priključka v Jurovcih. »V Podlehniku pa sta že predvidena dva priključka na bodočo avtocesto; prvi naj bi bil približno na mestu, kjer je zdaj stari bolj kot ne neuporabljan nadvoz (t. i. kravji most), približno na liniji sedanje lokacije občine in zdravstvenega doma, drugi pa je predviden pred sedanjim izvozom za Kozmin-ce, približno 2,5 kilometra od motela v smeri mejnega prehoda. Občina Podlehnik bo torej imela dva priključka, vprašanje je le, kje bo zgrajen drugi - ali na zaenkrat predvideni lokaciji ali nižje, tik pred starim mejnim prehodom. Vsi nadvozi pa še niso bili predstavljeni in je težko govoriti na pamet, saj izrisanih dokumentov še nismo dobili v roke, za našo občino je možno, da bo morda tudi boljša opcija podvoz pred mejnim prehodom,« je po sestanku na ministrstvu na kratko povzel vsebino srečanja podlehniški
Uvodnik
Zapravljajmo skupaj
Potem ko seje naša širša domovina ob osamosvojitvi zožila na slovensko majhnost, smo nekaj let bolj ali manj ždeli v domačem zapečku. Potem pa smo se vključili v EU - in uresničile so se naše želje po veliki domovini. Pravzaprav so bila presežena vsa najbolj optimistična pričakovanja.
No, svojo širšo domovino je seveda potrebno spoznavati. Včasih smo hodili na Tjentište in Sutjesko, potovali na maturantske izlete po poteh Avnoja, si privoščili progo Beograd-Bar... Danes so naši nameni podobni, le da so usmerjeni v nekoliko drugačne geografske smeri.
Seveda pa tudi pripadniki iz drugih delov širše domovine želijo spoznati podalpski del Evrope. In v ta namen prihajajo k nam. Kar ni nič narobe, celo veseli smo lahko, ker želijo svoje življenjske izkušnje bogatiti tudi v deželi potice, lipicancev in blejskega otoka. Nekoliko moti pri vsem skupaj le to, na kak način so ti obiski organizirani in plačani. Poznamo trud različnih kulturnih skupin, ki morajo mesece in mesece praskati skupaj denar, da lahko potem širijo slovensko kulturo po Evropi. In najbrž se podobno dogaja drugim, ko se želijo predstaviti pri nas.
Je pa zato človek presenečen, kako znajo nekateri večdnevno pohajkovanje prikriti s kako globoko družbeno, politično, sociološko, sindikalno, raziskovalno in kaj vem kakšno še dejavnostjo, zanjo potegniti denar iz evropske blagajne (očitno se še ne zavedamo prav, da je ta blagajna tudi naša) in se lepo imeti na tuje stroške. Ravno v teh dneh smo tudi v Spodnjem Podravju gostili neko tujo skupino, ki je preučevala... - saj ni pomembno, kaj, kajti lahko bi tudi kaj drugega. Seveda smo bili novinarji povabljeni, da vidimo, kako preučujejo. V ta namen so nam poslali njihov program: od ponedeljka do petka so bili v naši državi, od tega en dan v Ptuju, kjer so celo uro preučevali šolski center (v to uro je vključena tudi pogostitev) in dve uri eno od zunanjih šol (v ti dve uri je vključen tudi nastop učencev in pogostitev, tako da se bojim, da je za raziskovanje ostalo malo časa). In podobno je potekal ves njihov "raziskovalni" teden. So pa spoznali, če naštejem po programu: hotel Union, turistično kmetijo Pri Žurmanovih in Village Inn Gorice, gostilne Pri žabarju, Šestica, Figovec, Špajza, Pri Čadu in še kaj. Aha, in eno uro so bili na pogovoru z enim od naših sekretarjev...
Prepričan sem, da je bilo njihovo bivanje v Sloveniji zelo plodno in so res ugotovili, kako se da z evropskim denarjem imeti lepo.
Jože Šmigoc
Pogled na podlehniško dolino s sedanjo magistralko, po kateri naj bi se naslednje leto začela graditi avtocesta. Vzporedna cesta naj bi z nekaj križanji avtoceste tekla po stari trasi, "krasilo" pa naj bi jo kar sedem krožišč.
potekom se gotovo ne bomo strinjali, sicer pa čakam dokumentacijo in bomo potem tudi skupaj z občinskim svetom podali pripombe, ki sem jih sicer že podal prvič pred dvema letoma, a očitno niso bile upoštevane!«
Precej več sivih las in nesoglasij kot avtocesta lahko torej povzroča predvidena vzporedna cesta, ki jo sicer investitor
poskuša nekoliko »poriniti na stran«. Po trenutnih načrtih naj bi ta vzporednica tekla na območju občine Podlehnik po sedanji cesti; nekaj popravkov naj bi bila deležna le v hribovju na meji med občino Videm in Podlehnik ter deloma v naselju Kozminci. Zanimivo je, da ostaja nespremenjen tudi eden najbolj kritičnih delov te ceste; to je oster, praktično 90-stopinj-
ski ovinek pri mostu čez Dravi-njo v občini Videm, ki je znan po tem, da je redno poplavljen. Vsaj tako zanimiv pa je tudi potek vzporednice skozi Tržec, saj naj bi se (v smeri proti Ptuju) takoj za gasilskim domom v Tržcu obrnila močno v levo (proti trasi avtoceste), tam naj bi bilo narejeno krožišče, iz katerega bi nato lahko vozniki zapeljali nazaj proti ribniku v
Tržcu, kjer naj bi bilo na mestu sedanjega križišča spet zgrajeno krožišče. Vsega skupaj naj bi bilo na tej vzporedni cesti od Žetal do Ptuja vsaj sedem ali osem krožišč.
»Kako bo to izgledalo v praksi, si ne predstavljam. Osebno sem takoj opozoril na ozko grlo v naši občini, ki ga predstavlja most čez Rogatnico, kar pa je le eden od problemov morebitne takšne ureditve vzporedne ceste,« je glede vzporednice povedal Maučič, ki ob tem prav tako kot Butolen dodaja, da bodo svoje pisne pripombe na ureditev avtoceste in vzporedne ceste lahko podali natančno šele takrat, ko bodo v roke dobili dokumentacijo. To naj bi se zgodilo v teh dneh.
PodlehniSkega motela ni več na karti za AC
In še ena zanimiva zadeva je bila »videna« v planih projektanta. Namreč: podlehniškega motela ni več vrisanega; na njegovem mestu je predvidena ograja za avtocesto, na lokaciji sedanjih parkirišč za tovorna vozila pa je predviden nov gostinski lokal, podoben kot stoji v Tepanju.
SM
Sedem (ne)pomembnih dni
Delitve
Vodstvi dveh ljubljanskih plesnih šol sta poskrbeli za nenavadno delitev letošnjih ljubljanskih (in slovenskih) maturantov. Zaradi njunih medsebojnih napetosti in prepirov tokrat (znamenite) četvorke niso plesali združeni, zgolj na enem mestu, ampak na dveh lokacijah. Tako tudi boj za rekordno dolžino edinstvenega plesnega spektakla ni bil enoten, ampak je potekal na dveh, očitno bolj ranljivih (in neuspešnih) bojiščih ...
Seveda pa vsaka neumnost, četudi je še tako "črna" in nesmiselna, nima vselej zgolj negativnih podtonov. Tokrat so nas prijetno presenetili predvsem tisti, ki so pravkar opravili zrelostni izpit in zaradi katerih sploh so te plesne prireditve in plesna tekmovanja. Vsi, ki so nastopali na različnih televizijah in komentirali "prepire organizatorjev" četvork, so uspešno položili še en izpit. Soglasno so obsodili njihovo ravnanje, prepričljivo so pokazali svoje začudenje, ker niso imeli volje in moči, da bi se združili v želji, da bi bili v medna-
rodnih okvirih uspešni predvsem vsi slovenski maturanti. Prijetno in spodbudno je spoznanje, da ti mladi ljudje, ki bodo nekoč "sol" naroda in države preprosto ne razumejo (in nočejo) iger in zdrah, ki se jim še vedno predaja preveč naših (so)državljanov in organizacij. Maturanti, ki so jih spraševali na televiziji, so spontano povedali, kaj mislijo in nazorno pokazali, da takšnih odnosov nočejo. Nekdo je dejal, "ali ne bi bilo lepše in bolj normalno, če bi se slovenski maturanti enotno zavzemali in bojevali za čim večji (skupni) uspeh v organizaciji in izvajanju četvork". Kaj bodo na to isto temo rekli -če sploh bodo - pristojni državni organi, šole in druge inštitucije? Žal seveda slovenske delitve niso omejene zgolj na plese. Duh delitev je čutiti tudi v pripravah na letošnje jesenske volitve. Na levici se izprašujejo, celo prepirajo, ali naj na njih nastopijo posamično ali združeno. Okoli tega izgubljajo preveč časa in razvijajo različne "teorije". Proporcionalni volilni sistem, kakršnega imamo pri nas, naj ne bi zahteval (in dopuščal) predvolilnih zavezništev, ta naj bi nastajala šele po volitvah, potem ko
bi bilo znano, kako se je dejansko odrezala kakšna stranka. Seveda je mogoče o takšni (izključujoči) tezi na veliko razpravljati. Konec koncev ni nič slabega, če se nekdo na podlagi jasnih usmeritev, nedvoumnih programskih izhodišč poskuša dogovarjati in povezovati že pred volitvami. Zakaj bi bilo vnaprej sporno (in problematično), če se nekdo povezuje zaradi obrambe Janševe vladavine ali pa zaradi zrušenja prav te vladavine? Pomembneje je nekaj drugega, da se namreč posamezne politične opcije ne zakopljejo vnaprej v nekakšne svoje utrdbe in bunkerje ter onemogočijo kakršenkoli dialog in dogovarjanje o različnih možnih vidikih vzpostavljanja oblasti.
V bistvu je prednost proporcionalnega volilnega sistema ravno v tem, da različne politične akterje sili v dogovarjanje in v iskanje različnih kompromisov, ki v določenih okoliščinah v bistvu pomenijo optimalne politične rešitve in garancijo za normalno delovanje države.
Še zlasti Slovenija ima glede tega kar nekaj pomenljivih izkušenj, ki kažejo, da ob vsakokratnem vzpostavljanju oblasti po novih volitvah niso nujne zgolj grobe delitve in antagoniziranje dveh politično jasno lociranih blokov. Še zlasti pokojnemu predsedniku dr. Janezu Drnovšku je uspevalo v kar nekaj vladah združevati različne politične opcije z obeh polov
slovenske politične scene. V bistvu je s tem dokazoval, da Slovenija lahko funkcionira tudi brez klasičnih delitev. Kar se tega tiče, je pravzaprav po svoje še najslabša izkušnja z bolj ali manj "enobarvno" koalicijo Janeza Janše, ki pa se tudi ne more pohvaliti s kakšno pretirano enotnostjo.
Če nič drugega, koalicija različnih "političnih opcij" vendarle vsakič znova ustvarja nekakšno minimalno soglasje, blaži določene ekstreme in onemogoča, da bi se vse skupaj zreduciralo zgolj na klasične politične boje (in na klasično politično nagajanje). Tudi po zaslugi takšnih koalicij mnoge države postajajo "normalnejše", brez marsikatere napetosti, ki jo prinaša nesodelovanje.
S tega vidika tudi ni povsem nenavadno (in nujno slabo), da poskuša na zadnjih srbskih parlamentarnih volitvah zmagovita in proevropsko usmerjena stranka državnega predsednika Tadica vzpostaviti novo vlado v koalicijskem sodelovanju z nekdanjo Miloševicevo socialistično stranko. Kakorkoli se to nekaterim zdi absurdno, je tudi logično. Za prihodnost Srbije ni nepomembno, če bi se (nekdanja) Miloševiceva stranka, ki je dobila na volitvah 30 poslanskih mest, z vključitvijo v vlado jasno opredelila tudi za evropsko prihodnost Srbije ...
Jak Koprivc
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Osemnajsta seja mestnega sveta
Občina se bo kar usedla na premoženje
Majsko sejo so mestni svetniki oddelali v slabih dveh urah kljub osemnajstim točkam dnevnega reda z nekaterimi podtočkami. Še vedno pa veliko sprašujejo, dajejo pobude in predloge, čeprav so se dogovorili, da jih bodo podajali le pisno, ustno pa le izjemoma, ko bo šlo za nujne zadeve.
Mestni svetniki v tem trenutku razpravljajo o treh odlokih, ki zadevajo reorganizacijo lokalnih gospodarskih služb v MO Ptuj. Gre za odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokalnih gospodarskih službah v MO Ptuj, ki so ga na 18. seji sprejeli po skrajšanem postopku, osnutek odloka o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih služb in osnutek odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe, d. o. o., ki bo prevzelo izvajanje večine gospodarskih javnih služb v MO Ptuj.
Na 18. seji mestnega sveta, ki je bila 19. maja, so potrdili tudi nekaj predinvesticijskih načrtov: projekt za adaptacijo Doma krajanov Grajena, nadaljevanje projekta oživitve Ptujskega jezera kot športno-turističnega in rekreativ-no-izobraževalnega centra Ptuj ter gradnjo športno-prireditve-nega centra na območju pomožnega nogometnega igrišča. Pri slednjem svetniki vztrajajo, da se poprej zgradita igrišči v Spuhlji in Žabjaku, da ne bo ogrožena vadba, saj je samo v pomladku NK Drava vključenih okrog 400 mladih.
Delovna uspešnost direktorjem za leto 2007
Svetniki so na tokratni seji razpravljali tudi o izplačilih nagrad za delovno uspešnost derektor-jem javnih zavodov. Delovno uspešnost za leto 2007 direktorju ZRS Bistra Ptuj dr. Dušanu Klinarju bodo izplačali v višini 38 odstotkov od osnove dveh mesečnih plač (v bruto znesku 1990 evrov), so odločili mestni svetniki. Mag. Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj, bo za delovno uspešnost prejela 90 odstotkov osnove dveh mesečnih plač, kar znese 5097 evrov bruto. Izglasovali pa so tudi sklep o soglasju k delovni uspešnosti direktorja PM Ptuj Aleša Ariha za leti 2006 in 2007, čeprav so se še lani izgovarjali, da za to ni osnove, ker muzej deluje brez ustanovitvenega akta in sveta zavoda (tako je še tudi danes). Vlogo muzejskega sveta zavoda je pač v tem trenutku odigral mestni svet, kar naj bi bilo po zakonodaji mogoče. Za leto 2006 bo prejel delovno uspešnost v višini 76 odstotkov
Foto: Črtomir Goznik
Kar osemnajst lastnikov fasad bo dobilo poziv za njihovo ureditev. Če se ne bodo odzvali, jih bo uredila MO Ptuj, za stroške oziroma ureditev pa se bo vknjižila v njihovo premoženje.
od osnove dveh mesečnih plač (4509 evrov bruto), za leto 2007 pa 70 odstotkov omenjene osnove (4123 evrov bruto).
Občina »prodaja« KTV, čeprav ni njen
Janeza Rožmarina je zanimala prodaja kabelske TV. Ta je bila navedena v odgovoru na vprašanje o tem, kakšni so plani oddelka za letošnje leto, ki ga je v intervjuju podal mag. Janez Merc, vodja urada župana in splošnih zadev MO Ptuj. Pisanje o tem je toliko bolj presenetljivo, ker je bil že znan narok za obravnavo deležev. J. Merc je svetniku odgovoril, da je bila v prispevku omenjena le potencialna možnost prodaje, ker je lokalna skupnost dolžna zaščititi svoje premoženje in premoženje občanov ter z njim ravnati kot dober gospodar. Glede na to, da je o vseh rešitvah KTV Ptuj doslej odločal mestni svet, bo tako tudi ob vsaki bodoči rešitvi. Če bodo pasivno čakali na končno odločitev sodišča, bo vrednost kabelske povsem druga, kot je danes. Vsekakor pa pravdanje o sistemu zmanjšuje njegovo realno vrednost in njegov razvoj, še pojasnjuje Merc.
Odgovor se seveda razhaja od zapisanega v občinskem glasilu, kjer v okviru aktualnih nalog oddelka za letos ni govor o 'potencialni možnosti prodaje', ampak le o tem, »da je pred nami prodaja kabelske televizije«. Kakorkoli že, Mestna občina Ptuj vlagateljem v sistem, ki so ga sami gradili, ker sistem za takratno oblast ni bil zanimiv, sedaj tudi javno odreka pravico do deležev.
Glasujejo tudi tisti, ki jih ni?
»Z novo glasovalno napravo, ki
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki so tudi na 18. seji potrdili več predinvesti-cijskih projektov, potrebno pa bi jih bilo še več, poudarja ptujski župan dr. Štefan Čelan, če želimo biti uspešni pri črpanju državnega in evropskega denarja.
so jo mestni svetniki pričeli uporabljati na 17. seji, se skladno s 44. členom poslovnika mestnega sveta ugotavlja le sklepčnost, samo glasovanje pa je namenjeno sprejemu odločitve in ni pogojeno z registracijo prisotnosti,« odgovarja Aleš Šprah svetnikom, ki so predlagali, da naj bi v glasovalno napravo vgradili še kontrolo, da lahko o predlogu sklepa glasuje le tisti, ki je pred glasovanjem predhodno potrdil svojo prisotnost na seji. S tem bi se ognili primeru, ki se je že zgodil, da je o predlogu glasovalo več svetnic in svetnikov, kot jih je priglasilo svojo navzočnost na seji.
Marija Magdalenc (LDS) je podala pobudo, da naj strokovne službe izdelajo seznam neurejenih stavb v mestu. Skladno z veljavnim zakonom naj bi občina lastnikom hiš v mestnem središču, ki imajo neurejena pročelja, izdala odločbe za njihovo ureditev. Če tega ne bodo uredili, naj stroške ureditve prevzame občina, v vrednosti vlaganj pa se vknjiži v premoženje lastnikov stavbe. Občani pa se že sprašujejo, kdo pa bo občini napisal odločbe za neurejene fasade na objektih v njeni lasti.
Občina bo na osnovi zakona o graditvi objektov k temu pristopila in lastnike pozvala k ureditvi. V tem primeru gre namreč tudi za zavarovanje javne koristi.
Magdalenčeva je opozorila tudi na katastrofalno stanje zaklonišč, prav tako pa tudi na neurejeno območje okrog Hincejeve sekvoje.
Metko Jurešič (SDS) je zanimalo, kako bo z gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, glede na to da na nekaterih občinskih svetih (Gorišnica, Zavrč, Majšperk in Dornava) niso sprejeli predinve-sticijskega načrta za gradnjo, nekateri pa se tudi ne strinjajo, da bi za te namene porabili denar od izkupička prodaje nekdanje počitniške kolonije Biograd na morju. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je povedal, da je to gradnjo podprl kolegij županov, prav tako predlagani način financiranja, gradnja pa se ne bo pričelo, dokler k temu
ne bodo pristopile tudi te občine oziroma potrdile predinvesticij-skega načrta.
Pišek prehitel občinske službe
Albin Pišek (DeSUS) je seznam stanovanjskih objektov v mestnem jedru, ki najbolj bodejo v oči po svoji neurejenosti, sestavil še pred občinskimi službami. V svojem seznamu navaja kot kritične objekte v mestnem jedru Jadransko ulico 15 in 17, Vošnjakovo 2 in 11, hiš v Vodnikovi ulici (brez številke -garaža pri gostilni Pošta), Prešernovo 8 (dvorišče), Prešernovo 27, Lackovo 8, Vinarski trg 10, Murko-vo ulico 2 (fasada), Aškerčevo 2, 9 in 10, Dravsko ulico 18, Dravsko - Koteks, Slovenski trg 10, dve zgradbi pod gradom (pristava). Zupanu in mestnim svetnikom je napisal pismo pod naslovom Tudi to je Ptuj, v katerem opozarja ob vseh drugih problemih Ptuja tudi na onesnaženost ptujskih ulic in trgov ter javnih sanitarij. Gre za stvari, ki mestu, ki želi biti kulturna prestolnica Evrope, v nobenem primeru niso v ponos.
Helena Neudauer (SDS) je predlagala, da bi po zgledu nekaterih drugih slovenskih mest spremenili odlok o ureditvi cestnega prometa na območju MO Ptuj tako, da bo dovoljeno časovno omejeno parkiranje (15 minut) brez plačila parkirnine. V tem primeru bodo morala imeti vozila na vidnem mestu nameščeno parkirno uro, s katero se bo označil pri-četek parkiranja. Če z revitalizacijo mestnega jedra mislimo resno, je ureditev petnajstminutnega brezplačnega parkiranja zagotovo lahko eden od ukrepov, je prepričana svetnica.
Miroslav Letonja (SNS) je vprašal, kako daleč je ureditev fontane na Mestnem trgu. Marjan Kolarič (SDS) pa je dvoje vprašanj navezal na odobreno izplačilo delovne uspešnosti ravnatelju Glasbene šole in direktorici JZ Zdravstveni dom Ptuj, saj po njegovem mnenju stvari niso
tako uspešne, kot se zdi glede na izplačilo uspešnosti. V Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj naj bi bile kritične razmere v pihalnem orkestru, kajti članov je vedno manj, odhajajo k drugim občinskim godbam, prav tako naj bi se plačevale vaje ob torkih, a naj jih sploh ne bi bilo. V ambulanti direktorice ZD Ptuj pa naj bi se predolgo čakalo; navedel je primer 35-letne bolnice, ki je bila operirana zaradi najhujše bolezni, pa je na pregled morala čakati kar tri ure, nekateri pa naj bi na preglede čakali tudi od 8.00 do 15.30. Dodal je še, da naj bi kar 80 odstotkov pacientov do zdravnikov prihajalo pri stranskih vratih.
V točki Volitve in imenovanja so mestni svetniki izglasovali pozitivno mnenje na razpis prijavljeni kandidatki Diani Bohak, prof. zgodovine in sociologije, za ravnateljico OŠ Olge Meglič. Od prisotnih 27 svetnikov je podporo dobila pri 22. Kandidatka ima tudi močno podporo učiteljskega zbora šole.
Kot predstavnike ustanoviteljice so v svet OŠ Ljudski vrt imenovali Jurija Šarmana, Mirka Kekca in dr. Edvarda Kendo. V svet Revivisa je bil imenovan Raj-ko Fajt, v svet Doma upokojencev Ptuj pa mag. Miran Kerin.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa za ponedeljkovo sejo mestnega sveta ni mogla pripraviti predloga za sprejem mnenja k imenovanju ravnatelja OŠ Breg. Kandidata naj bi bila neuradno dva, dosedanja v. d. ravnateljice Darija Radiče-vič, ki je bila v času postopka za imenovanje novega ravnatelja že dvakrat vršilka dolžnosti, v tretje pa več ne more biti, in Jaka Ma-rinič. Mestni svet bi moral svoje mnenje podati v roku 20 dni od zaprosila, vendar iz šole ni prejel nobenega gradiva. Ze dvakrat pa so tudi zavrnili kandidaturo Darije Radičevič, dokler ne bodo rešeni postopki, ki potekajo na sodišču. Do 19. maja, do seje mestnega sveta, tudi niso prejeli nobenih informacij o zaključku teh postopkov. Sedaj je razplet v rokah sveta šole Breg. Če ne bodo imenovali drugega kandidata za ravnatelja, bodo morali imenovati novega, vendar to več ne bo mogla biti dosedanja v. d. ravnateljice.
Pri točki mnenje k imenovanju ravnateljice OŠ Olge Meglič je Miroslav Letonja pripomnil, da se je težko odločati, če nimaš gradiv, če ni nobenega programa. Pa je hitro prejel odgovor: vsa gradiva so pri sekretarju Milanu Koržetu, kjer jih svetniki lahko dobijo na vpogled; tudi člani sveta zavoda šole programov kandidatov, ki so kandidirali za ravnateljsko mesto, niso dobili, lahko pa so jih dobili na vpogled v tajništvu šole, je povedal Miran Meško (SD) kot predstavnik MO Ptuj v tem svetu.
MG
SHOD	24. maj 2008
SOCIALNIH	? 10.30 uri.
nriJA./nATAi>	Parkirišče stare
DEMOKRATOV	vojašnice na Ptuju.
fsmmm
10.30 Šus, tolkalna skupina 10.35 Govor, Dejan Levanič, predsednik
Območne organizacije SD Ptuj 10.40 Ročk partyzani, glasbena skupina 10.50 Sašo Hribar s skupino 11.10 Orleki, glasbena skupina 11.20 Govor, Borut Pahor, predsednik SD Druženje
Kidričevo • Proslavili 60 let DPD Svoboda
Kulturno življenje je raslo z naseljem!
V Kidričevem so 60 let delavskega prosvetnega društva Svoboda proslavili v torek, 20. maja, na dobro obiskanem slavnostnem večeru v veliki dvorani restavracije Pan; na njem so predstavili jubilejni zbornik, ob nastopu vrhunskih jazz glasbenikov pa so pripravili tudi razstavo domačih likovnikov in priložnostno razstavo ročnih del.
Med številnimi domačini, nekdanjimi in sedanjimi člani kidričevske Svobode, so bili posebej veseli treh častnih članov tega društva, mojstra fotografije Stojana Ker-blerja, Franceta Vrežeta in Antona Banka ter župana občine Kidričevo Jožeta Murka, ki je slavljencem tudi prvi čestital. Ob zahvali za širjenje kulture med občani ter za njihove številne aktivnosti je poudaril, da je kultura način življenja in način doživljanja sveta, vse skupaj pa je odvisno od interesov, potreb in možnosti, pa tudi od sposobnosti organizatorjev ter navsezadnje tudi od okolja, v katerem nastaja in se razvija: »Naše okolje je specifično, Kidričevo je naselje, ki je nastalo z izgradnjo tovarne aluminija po drugi svetovni vojni, zato se v njem prepletajo različne kulture, saj so se vanj priselili ljudje iz različnih krajev, ki so s seboj prinesli del svoje domače kulture. Zelo pestro kulturno dogajanje je bilo v Kidričevem že takoj po vojni, organizirano pa je postalo pod okriljem delavskega prosvetnega društva Svoboda, ki z vzponi in padci deluje že šest desetletij. V zadnjih de-
setih letih so društvu dali nov zagon in mu dodali nekoliko drugačno vsebino.
Radi prisluhnemo ljudskim pevkam, vse več jih obiskuje knjižnico, pa tudi katerega od literarnih večerov s kakšnim od ustvarjalcev. Posebej zanimivo je opazovati najmlajše ali najstarejše pri njihovem ustvarjanju, člani likovne sekcije pa nas že nekaj let ob občinskem prazniku razveseljujejo s svojimi likovnimi razstavami. Vsi, ki ustvarjate v kateri od društvenih sekcij, pa s svojim delom ne razveseljujete in bogatite le samega

sebe, ampak tudi veliko drugih ljudi, ki jim je kultura pri srcu. Ker pa je v to potrebno vložiti veliko prostovoljnega dela, je vaše delo vredno širšega spoštovanja. V imenu vseh občanov in obiskovalcev vaših prireditev se vam za vse to zahvaljujem in vam želim uspešnih tudi naslednjih 60 let,« je dejal župan.
Sedanja predsednica DPD Svoboda Kidričevo Majda Klemenčič Vodušek, ki je na čelu društva zadnjih 10 let, je v slavnostnem nagovoru povedala, da so ob jubileju izdali tudi spominski zbornik, ki je vsebinsko razdeljen na tri sklope. Prvega so namenili nagovoru župana in organizacijam, s katerimi sodelujejo, v drugem sklopu so objavljeni dragoceni spomini častnih članov društva, tretji pa je posvečen zgodovinskemu razvoju, pri čemer so dali poudarek predvsem zadnjim desetim letom po ponovni oživitvi delovanja.
V delavskem prosvetnem društvu Svoboda Kidričevo deluje 6 sekcij; literarna sekci-
Posebej so bili veseli častnih čl; jana Kerblerja in Antona Banka
ja, sekcija kreativnih delavnih odraslih, otroške ustvarjalne delavnice, skupina ljudskih pevk ter knjižničarska dejavnost. Vse delujejo uspešno, množično so obiskane otroške ustvarjalne delavnice ob velikonočnih, božičnih in novoletnih praznikih, množična in uspešna je tudi likovna sekcija, ki je v okviru društva v počastitev občinskega praznika organizirala že štiri likovne kolonije, pripravljajo pa tudi likovne tečaje za otroke in odrasle.
Kreativne delavnice za odrasle, ki so poleg likovne sekcije med najbolj številčnimi, še posebej prihajajo do izraza v jesenskem, zimskem in pomladnem času, svoje stvaritve pa predstavljajo na razstavi v društveni knjižnici. Nekaj manj članov je v literarni sekciji, kjer pogrešajo
_dl
Foto: M. Ozmec
Franca Vrežeta, Sto-
predvsem mlade, srednješolce in študente. Sicer so pripravili že nekaj uspešnih literarnih večerov, na katerih so se srečevali z znanimi osebnostmi in umetniki ter tako na svoj način počastili kulturni praznik in ta veseli dan kulture. Skupina ljudskih pevk, ki deluje že več desetletij, pa sodeluje na raznih prireditvah v občini.
Ob tem je predsednica
Majda Klemenčič Vodu-šek poudarila: »Srce kidriče-vske Svobode pa je zagotovo knjižnica, zato smo nanjo še posebej ponosni, saj je ena najbogatejših zunanjih knjižnic v širšem ptujskem prostoru. Že nekaj let se dogovarjamo s Knjižnico Ivana Potrča na Ptuju, da bi postali njihova podružnica, a žal za to nimamo zagotovljenih prostorskim pogojev. Radi bi uredili tudi čitalniški del, v katerem bi bralcem ponudili časopise, periodični tisk in revije ter mladinski oddelek za otroke, šolarje, dijake in študente. Srčno si želimo, da se bo naša želja izpolnila v naslednjih desetih letih. Pohvalimo pa se lahko tudi z bralno značko za odrasle, ki jo pripravlja knjižnica Ivana Potrča na Ptuju, saj smo edina manjša knjižnica, ki pri tem uspešno sodeluje.«
V odbora za družbene dejavnosti občine Kidričevo je članom Svobode in drugim kulturnikom čestitala predsednica tega odbora mag. Silvestra Klemenčič in ob tem poudarila, da sicer politike s kulturo ne morejo kreirati, lahko pa s politiko kreirajo kulturo. V imenu ptujske območne izpostave javnega sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost je kidričevske kulturnike na nekoliko drugačen način nagovorila tudi Nataša Petrovič. Po tem ko je likovno podobo jubilejnega zbornika predstavila njegova oblikovalka prof.
Aleksandra Vidovič, je na 500-letnico rojstva Primoža Trubarja ter na rojstvo prve knjige članov Svobode opozoril še Sašo Kornet. Živopi-sne spomine na začetke Svobode v Kidričevem je obujal edini še živeči ustanovni član Franc Vreže, na to, da je bilo kulturno življenje v tedanjem delavskem naselju Šterntal že takoj po drugi svetovni vojni bogato, pa sta opozorila Anton Brglez, eden od najstarejših kulturnikov v občini Kidričevo, ter sedanja članica Svobode Ivanka Gorše, ki je pojasnila, da o tistem predhodnem obdobju razvoja kulturnega življenja v občini niso uspeli zbrati dovolj podatkov, zato je to izziv za kakšno raziskovalno ali diplomsko nalogo.
Kulturni dogodek prazničnega večera je zagotovo pomenil čudovit nastop glasbenega dueta Dada & Marko, jazz pevka Dragica Kladnik - Dada in jazz kitarist Marko Zaletelj sta znane slovenske ljudske pesmi predstavila v modernejši jazz izvedbi, v uvodnem delu pa je nastopila mlada obetajoča glasbenica, saksofonistka Šošana Frank Ličina.
Piko na i pa je ob koncu prazničnega večera dodal kidričevski župan Jože Murko, ki je slavljence seznanil s tem, da je občini uspel velik podvig, saj so po večletnih prizadevanjih končno uspeli dobiti v svojo last grad Štern-tal, in to z darilno pogodbo, torej brezplačno. S tem so prevzeli tudi veliko odgovornost, saj je dvorcu treba dati novo vsebino; med drugim v njem načrtujejo tudi umetnostno galerijo, obenem pa želijo, da bi v njem uredili primernejše in večje prostore tudi za knjižnico. Vsekakor prijetno darilo kidričevskim članom Svobode, in to ob najbolj primernem času!
M. Ozmec
Ob jubileju so v kidričevski dvorani svoje izdelke razstavili člani likovne sekcije in ustvarjalnih delavnic za odrasle; razstavo ročnih del so pod mentorskim vodstvom Rebeke Galun pripravile Lojzka Krajgar, Bosiljka Matjašič, Marjana Kopušar, Vika Todorovič, Zinka Babič, Jožica Vidovič, Ivanka Gor-še, Majda Klemenčič Vodušek in Katica Soršak. Na ogled pa so postavili tudi dela članov likovne sekcije DPD Svoboda Kidričevo Bojana Lubaja, Irene Tušek, Aleksandre Vidovič, Sama Vrabiča, Natalije Strajn-šek, Rebeke Pšajd, Mirana Cafute, Marjana Toplaka, Saša Korneta ter fotografijo Stojana Kerblerja.
Med ljudskimi pevci in godci
Radio Ptuj vabi vse ljubitelje ljudske glasbe na javno radijsko oddajo »Med ljudskimi pevci in godci« z voditeljem Marjanom Nahbergerjem. Oddaja bo v nedeljo, 25. maja, ob 16. uri na mino-ritskem dvorišču na Ptuju v sklopu 19. razstave Dobrote slovenskih kmetij.
Vabljeni!
Ptuj • Vabilo na javno radijsko oddajo
Videm • O šoli, vrtcu in izboru ravnateljice
Občinski svet podprl Majhnovo, toda ...
»Odbor za negospodarske dejavnosti občine Videm daje pozitivno mnenje prijavljeni kandidatki ge. Dragici Majhen za ravnateljico zavoda OŠ Videm,« so vsebino predlaganega sklepa za odločanje videmskega občinskega sveta zapisali člani odbora za negospodarstvo pod vodstvom Borisa Novaka. Na razpis za ravnateljsko mesto v OŠ Videm so se sicer prijavili štirje kandidati, med njimi tudi dosedanja v. d. ravnateljice, domačinka Dragica Majhen. Pod tem sklepom odbora pa je bilo zapisano še, da naj bi bila v skladu s 54. členom ZOFVI imenovana kandidatka potrjena (le) za vršilko dolžnosti ravnateljice za dobo enega leta.
Da se v zakulisju letošnjega imenovanja ravnatelja OŠ Videm dogajajo čudne zgodbe, je bilo že večkrat slišati, razprava na občinskem svetu pa je te govorice le potrdila. Začel jo je Boris Novak s pojasnilom odločitve za podporo sedanji vršilki Dragici Majhen: »Kot vidite, je odbor za Majhnovo, vendar le, če jo bo potrdil tudi svet zavoda OŠ. Vse je odvisno od odločitve sveta. Upam pa, da bodo naši (občinski) predstavniki glasovali v skladu z našim sklepom. Dejstvo je, da se med ljudmi sliši veliko negativnega, tako iz kolektiva kot s strani staršev. Ampak, saj veste, dobrega direktorja se redko kje hvali, ali ne?! Na odboru smo tako mnenja, da naj bo Majhnova še eno leto vršilka dolžnosti!«
Franc Kirbiš starejši pa je bil bolj radikalno nastrojen: »Vedno je tako, da če nekdo hoče narediti red, so ljudje proti! Ne vem, kaj bi učitelji sploh radi! Marsikaj je v tem letu že uredila, seveda pa vsega ne more. Ne omejujmo je z enoletnim mandatom vršilke, ker ji s tem jemljemo možnosti ukrepanja. Sem za to, da jo podpremo kot ravnateljico za ves mandat!«
Naj Majhnova ostane še eno leto?!
S Kirbišem sta se popolnoma strinjala tudi Marjan Jelen in Franc Kirbiš mlajši, Andrej Rožman je bil bolj skeptičen in je bil raje za podaljšanje »vedejevstva«, prav tako Franc Stopajnik, ki je menil, da se bo po enoletnem podaljšanju funkcije že pokazalo, kaj je res in kaj ne: »Sicer pa mi tukaj ne moremo soditi o njenem delu. Prav tako ni pomembno, ali je Majhnova nam všeč, če ostalim ni!« Enako je povedal tudi Venčeslav Trafela, pa Dušica Avguštin, ki je še dodala, da naj težave razčistijo kar v šoli.
Anton Zemljak je nato debato prekinil z ugotovitvijo, da je bil dan razpis za mandat petih let za ravnatelja, zato ne morejo govoriti o podaljševanju »vedejevstva«, nakar se je v razpravo vključil še župan Friderik Bračič in najprej povedal, da glede imenovanja kandidatke ni nikoli z nikomer kontaktiral, da gre pri takšnih govoricah (in člankih) za škodoželjno natolcevanje, da pa je in še vedo prejema
številna anonimna pisma: »Osebno vam povem, da želim, da se ta zadeva že enkrat zaključi!« Janez Baniček je bil prepričan, da sedanja vršilka dela dobro, da pa je po drugi strani tudi očitno, da hudo škriplje v kolektivu.
Ko so skorajda vsi zbrani povedali svoja stališča, je župan predlagal glasovanje za predlagani sklep odbora, vendar je po sejni sobi spet zadonelo vprašanje, ali dajejo z glasovanjem podporo Majhnovi za eno leto vršilke ali za pet let mandata, ki se je križalo z mnenjem, da je za podaljševanje statusa vršilke potreben nov, drugačen razpis. Gordijski vozel je poskušal presekati Novak, ki je povedal: »Odbor ima možnost podati (pozitivno) mnenje za eno leto. Je pa vse odvisno od glasovanja sveta zavoda: če bo to glasovanje pokazalo, da je večina za imenovanje Majhnove kot ravnateljice, potem bo tako ravnateljica, če pa bo izid glasovanja zanjo negativen, potem pride pa na vrsto imenovanje vršilca dolžnosti!«
S tem seveda ni bilo rešeno nič; občinski svet je glasoval za predlog odbora; torej, da se daje pozitivno mnenje za imenovanje Dragice Majhen (ali za celoten mandat ali za eno leto, ni bilo jasno), končna odločitev pa je v rokah sveta zavoda. Je pa zanimivo, kako so se svetniki ob tej razpravi razvnemali, ko pa je 20-dnevni rok, v katerem bi morala občina povedati svoje mnenje h kandidaturi za ravnateljico, že za kakšne tri tedne zamujen in je torej njihovo razpravljanje s formalnega stališča bilo povsem jalov posel. Česar pa večina svetnikov najbrž ni vedela, saj jim je bilo to diskretno zamolčano.
Težave v vrtcih in podražitev varstva
Sicer pa je bila problematika videmskega šolstva tudi tokrat praktično osrednja tema občinske seje, saj se je razvlekla v dobro uro. V. d. ravnateljice Dragica Majhen je namreč najprej lepo predstavila opravljeno delo in težave v šoli in vrtcu, naštela nekaj velikih uspehov osnovnošolcev, potem pa opozorila svetniški zbor na zadeve, ki jih morajo urediti in ki se nanašajo izključno na vrtec: »Po opravljenem inšpekcijskem pregledu je nujno potrebno postaviti ograjo okoli igrišča za vrtec v Leskovcu, v obeh vrtcih pa tudi zame-
njati kljuke na vratih z notranje strani, da jih otroci ne morejo odpirati, narediti je treba še streho nad peskov-nikom, dogovarjamo pa se že za sanacijo poškodb zaradi zatekanja vode. Inšpekcija zahteva odpravo pomanjkljivosti do začetka junija.« Prav tako bo potrebno pridobiti certifikate za otroška igrala, kar pa zna biti zelo drago in Majhnova se je spraševala, če ne bi bilo bolje kar kupiti novih igral s certifikatom vred, saj so sedanja nekvalitetna in tudi precej izrabljena. Kot je še povedala Majhnova, je imel vrteški oddelek v Le-skovcu tako majhno število
otrok, da bi ga skoraj morali (po zakonu) ukiniti, vendar so ga »rešili« z vpisom otrok, starih že 11 mesecev, zato bo potrebno nabaviti nekaj dodatne opreme, kot so pre-vijalne mize in plenice, sicer pa je letos pričakovati že več otrok v leskovškem oddelku vrtca, ki ga bo pa treba še vpisati v uradni razvid. Svetniki so se strinjali s tem, da je vse ugotovljene pomanjkljivosti treba odpraviti, pa tudi kupiti nova igrala, čeprav je Stopaj-nik ob tem povedal, da igralo s certifikatom ni rešitev, ampak je potrebno pridobiti (dodaten) certifikat po sami postavitvi igrala na teren.
Težav s (premajhnim) številom otrok pa nimajo v vi-demskem vrtcu, ki je polno zaseden, zato pa se srečujejo s hudimi kadrovskimi težavami, saj imajo kar tri zaposlene na daljših bolniških in jih še precej časa sploh ni pričakovati na delovnem mestu. Nadomeščanje po besedah Majhnove rešujejo z notranjimi prerazporeditvami, deloma pa z zaposlitvami za določen čas.
V okviru problematike vrtca je bilo nato na sporedu še približno 10 % povišanje cen vrtca, ki so ga svetniki brez ugovora potrdili. Novak je ob primerjavi cen vrtcev, ki so
bile predstavljene, pripomnil le, zakaj so jim bile v primerjavo podane cene vrtcev iz Ptuja, Ormoža, Maribora, kjer so cene res nekoliko višje kot pri njih, ne pa iz sosednjih občin (kjer so cene res nižje). Po novem bo tako cena za prvo starostno skupino 428 evrov, za drugo 296 evrov, za kombinirani oddelek pa 326 evrov.
0 sofinanciranju ločenih ur pouka in tujega jezika pa naslednjič
Manj posluha oz. več zahtevanih podatkov pa je svetniški zbor zahteval ob prošnji šole za dodatno financiranje šolskih ur kombiniranih oddelkov v Leskovcu in Selili ter za poučevanje tujega jezika v prvi triadi in v vrtcu. Od Majhnove so zahtevali, da naj jim pripravi natančen finančni načrt z vsemi urami za ločen pouk v vseh kombiniranih oddelkih (teh ur naj bi bilo po besedah Majhnove potrebnih kar 46 na teden, saj je število učencev zlasti na OŠ Sela tako nizko, da je šolsko ministrstvo pripravljeno doplačati le dve uri ločenega pouka).
Bolj pa je zaropotalo pri vprašanju plačila učenja tujega jezika v vrtcu in v prvi triadi, ki naj bi občino menda stalo kar 1300 evrov mesečno. »Pa to je že višek, no,« se je najprej oglasil Kirbiš starejši, »zakaj hočemo še bolj obremenjevati naše otroke?! Program izobraževanja je predpisan, če kdo hoče za svojega otroka še več, pa naj plača sam! Zdaj si pa dva starša izmislita, da bi imeli dodatne ure tujega jezika, in potem morajo kar vsi otroci pod nujno to sprejeti, občina pa to plačati?!«
Milo za drago mu je vrnil Novak, da otrokom morajo omogočiti najboljše pogoje, da to počno tudi v drugih občinah, da pa je cifra 1300 evrov na mesec za skupno 18 ur poučevanja (4,5 ure na teden) res nekam hudo previsoka. To je sprevidela celo ravnateljica, ki na koncu ni bila več čisto prepričana, ali gre za cifro za celo leto ali res za en mesec. Zato so tudi točko o financiranju tujega jezika premaknili na naslednjo sejo, ko naj bi bile razrešene vse nejasnosti, svetnikom pa predstavljeni natančni urniki in cene izobraževalnih storitev.
Ptuj • Zakon o varstvu kulturne dediščine
Se bo ministrstvo odločilo za prodajo dvorca Dornava in gradu Borl?
Prvega marca letos je začel veljati novi zakon o varstvu kulturne dediščine, katerega temeljni namen je dograditi in posodobiti obstoječi sistem varstva kulturne dediščine. Na dveh tiskovnih konferencah, ena je bila v Ljubljani, druga na Ptuju, so predstavili novosti zakona, ki ima za cilj vzpostaviti učinkovito varstvo dediščine, ta pa vključuje skrb za primerno obnovo, uporabo in oživljanje kulturne dediščine.
Ptujsko območje po mnenju državne sekretarke dr. Jelke Pirkovič razpolaga s pomembnim deležem raznovrstne slovenske kulturne dediščine. Novi zakon ohranja sistem varstva kulturne dediščine, hkrati pa daje državni upravi in drugim javnim uslužbencem dodatne pristojnosti pri ukrepanju v konkretnih primerih. Vpeljuje pa tudi t. i. živo dediščino, pod tem pojmom je mišljena nematerialna ali nesnovna dediščina, kot so tradicija, znanja, verovanja, vedenja in podobno. Pri tem se zgleduje po Unescovi konvenciji o varstvu nesnovne dediščine. Slovenija z zakonom o varstvu kulturne dediščine in s podpisom evropske konvencije o
varovanju kulturne dediščine vstopa na najvišjo raven formalne urejenosti tega področja, ki pa je šele prvi korak k celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Obenem pa gre za priložnost, da kulturno dediščino obravnavamo kot razvojni in ne kot zaviralni dejavnik.
Zakon ima v razvojnih in prostorskih planili novo vlogo. Doslej je dediščina dobila status z vpisom v register, kar je bila obvezna podlaga za vključevanje dediščine v prostorske plane. Sam vpis v register pa po novem zakonu nima več pravnih posledic. Register je dejansko strokovna evidenca. Na podlagi teh spoznanj in drugih raziskovanj in dokumentiranja bodo
pripravili t. i. varstvena območja, zatem pa bo minister za kulturo sprejel pravilnik, s katerim bodo določene meje in natančne varstvene usmeritve. Šele nato se bodo taka varstvena območja vključevala v prostorsko in drugo načrtovanje.
Po novem predhodne raziskave plača tisti, ki ima koristi od posega v objekt kulturne dediščine, če gre za javno korist, pa država. Če nekdo posega na znano arheološko najdišče, bo stroške arheoloških raziskav plačal sam, v primeru nujne stanovanjske gradnje pa bo stroške plačala država.
Večje pristojnosti novi zakon o varstvu kulturne dediščine prinaša inšpekcijskim službam Ministrstva za kulturo. Te bodo po novem lahko zaustavile gradbena dela oziroma posege v objekte ali območja pod varstvom in zahtevale povrnitev v prvotno stanje. Globe v skrajnih primerih znašajo tudi do 40 tisoč evrov. Na podlagi novega zakona po
potrebno na novo tudi ugotoviti, kateri od muzejev in galerij, ki ga ni ustanovila država, bo pridobil status pooblaščenega muzeja, ki bo opravljal državno službo. Muzeji so financirani nesistemsko, prave podlage za to, da bi državni proračun financiral občinske muzeje, namreč ni. Financiranje preostalih muzejev in galerij, ki spadajo v t. i. muzejsko mrežo in ki tega statusa ne bi pridobili, bodo od 1. januarja 2009 na bremenih ustanoviteljev.
V državi tudi razmišljajo o tem, da bi bilo mogoče določene gradove v državni lasti, ki so v slabem stanju, odpro-dati. Na Ptujskem bi odprodaja prišla v poštev pri dveh takih objektih, dvorcu Dornava in gradu Borl, saj bi bila odprodaja za morebitne vlagatelje zagotovo bolj privlačna kot sam najem. V teh primerih bi kupce s posebno pogodbo zavezali k pravilni uporabi teh objektov.
Nekaj vprašanj v zvezi z varstvom dediščine oziroma novim zakonom o kulturni dediščini smo iskali tudi na Ministrstvu za kulturo. Odgovore je posredovala Nina Orel, predstavnica za stike z javnostmi.
Ptujske dileme
Na Ptuju pripravljajo nov odlok v zvezi z zaščito kulturnih spomenikov. V zaščito in varovanje predlagajo nekaj novih objektov, med katerimi je tudi nekaj takih, katerih lastniki se s tem ne strinjajo, ne želijo, da njihove stavbe pridejo v sistem varovanja in zaščite, ker enostavno za to nimajo denarja. Vprašujejo, kaj lahko naredijo v zvezi s tem, na koga naj se obrnejo in ali bo ugovor dovolj, ali bo zalegel. Med temi predlogi je tudi ena kmetija.
»Novi zakon o varovanju kulturne dediščine v 12. členu predvideva tudi vključitev javnosti v postopek razglašanja spomenikov, česar doslej v praksi ni bilo. Lastniki stavb lahko pred razglasitvijo podajo svoje ugovore, ki jih mora Zakon o varstvu kulturne dediščine preučiti. Poleg tega 39. in 40. člen novega zakona omogočata, da država denarno pomaga lastniku, če gre za zmanjšanje gospodarske dejavnosti zaradi statusa kulturnega spomenika. Nenazadnje pa imajo lastniki spomenikov tudi možnost sofinanciranja njihove obnove, ki jim jo Ministrstvo za kulturo zagotavlja s svojimi projektnimi razpisi. Iz tega sledi, da lastništvo kulturnih spomenikov prinaša celo določene prednosti. Odločitev, kaj je in kaj ni kulturni spomenik, je strokovna in zato v pristojnosti Zavoda za varstvo kulturne dediščine.«
Zakaj je iz besedila zakona o varstvu kulturne dediščine izpadla taksa za prenovo spomeniških območij?
»V več krogih medresorske-
ga usklajevanja je Ministrstvo za gospodarstvo, ki je pristojno tudi za turizem, nasprotovalo takšni taksi, zato jo je moralo Ministrstvo za kulturo kot pripravljavec predloga iz zakonskega besedila umakniti.«
Kako daleč je postopek v zvezi z rušitvijo vile na Ormoški cesti na Ptuju, ki je bila zaščitena kot spomenik. Prvič sem o tem spraševala maja lani, ob koncu prejšnjega leta pa sem se ponovno zanimala, kako daleč so postopki zoper tiste, ki so vilo porušili.
»Že v odgovoru z dne 3. 12. 2007 smo vam sporočili, da je pristojni inšpektor naslovil na Policijsko upravo Maribor predlog za ukrepanje zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 223. členu Kazenskega zakonika RS. Za nadaljevanje postopka v zvezi z domnevno storitvijo kaznivega dejanja pa ni pristojen inšpektorat Ministrstva za kulturo, ampak policija in državno tožilstvo, zato vam odgovora na to vprašanje z Ministrstva za kulturo ne moremo posredovati.«
MG
Taksa za prenovo spomeniških območij je izpadla
Ko smo se lani junija pogovarjali s poslancem državnega zbora Brankom Mariničem o predlogu novega zakona o varstvu kulturne dediščine, še preden je prišel v poslanske klopi, se je govorilo tudi o tem, da zakon uvaja takso za prenovo spomeniških območij. To naj bi predpisale lokalne skupnosti s svojimi odloki, plačevali pa naj bi jo vsi gospodarski subjekti v bližini spomeniških območij, izvzeti pa bi bili tisti subjekti, ki imajo svoje poslovne prostore tudi v spomeniških območjih. Šlo naj bi za izvirno javno dejavnost lokalne skupnosti, pri čemer bi lokalna skupnost tudi predpisala območja, na katerih se taksa za prenovo plačuje, skrbela za odmero in pobirala takso. Iz zakona je v okviru medresorskega usklajevanja taksa izpadla, ker bi ta po mnenju ministrstva za gospodarstvo lahko ogrozila gospodarsko pobudo, če bi turistično gospodarstvo v manjšem deležu sofinanciralo obnovo spomenikov kulturne dediščine.
Kako daleč je rušitev vile na Ormoški?
Decembra lani smo z Ministrstva za kulturo na naše vprašanje, kako daleč je zadeva v zvezi z rušitvijo stavbe na Ormoški, prejeli odgovor Nine Orel, predstavnice za stike z javnostmi Ministrstva za kulturo. Zapisala je, da je bil v inšpekcijskem postopku, ki ga je zoper lastnika vile na Ormoški cesti 24 na Ptuju, podjetja Modropolje, Alfa, d. o. o., vodil Inšpektorat RS za kulturo in medije, izveden ogled območja posega. Glede na ugotovitve ob ogledu in glede na dokumentacijo, pridobljeno v postopku, je pristojni inšpektor v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru naslovil na Policijsko upravo Maribor predlog za ukrepanje zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 223. členu Kazenskega zakonika Slovenije. Ker je na nek način Ministrstvo za kulturo opravilo svoje, naj se ne bi več zanimalo za usodo zadeve, zato smo odgovor iskali na Policijski upravi Maribor. »2. novembra leta 2007 smo na Okrožno državno tožilstvo na Ptuj zoper dve osebi poslali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja 'poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne vrednote'po členu 223/1 kazenskega zakonika. V isti zadevi smo na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju 13. februarja letos poslali poročilo v dopolnitev naše kazenske ovadbe,« je konec aprila odgovoril Boris Bajec s Policijske uprave Maribor.
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Jelka Pirkovič, državna sekretarka v Ministrstvu za kulturo: »Muzeji so financirani nesistemsko, ni namreč pravne podlage za to, da bi državni proračun financiral občinske muzeje. Zato bo potrebno z novim zakonom o varstvu kulturne dediščine na novo ugotoviti, kateri od muzejev, ki ga ni ustanovila država, bo pridobil status pooblaščenega muzeja.«
Foto: Črtomir Goznik
Po novem lahko lastnik dediščine oporeka razglasitev. To možnost ima na primer tudi stavba (kmetija) v Spodnjem Velovleku 30, ki jo strokovne službe predlagajo v razglasitev po lastni presoji ali na pobudo koga drugega.
Lastnik dediščine lahko po novem oporeka razglasitev
Po starem zakonu možnosti za vključitev javnosti v postopek razglašanja spomenikov ni bilo. Po novem zakonu pa mora Zavod za varstvo kulturne dediščine o pripravi predloga za razglasitev seznaniti lastnike dediščine, ki naj bi se razglasila za spomenik, ter jim dati možnost, da podajo svoje mnenje v zvezi z razglasitvijo. Zavod je dolžan izvesti javno razpravo tudi, če gre za razglasitev spomeniškega območja. Na javni obravnavi se predstavijo razlogi za razglasitev, osnutek akta o razglasitvi in kartografska dokumentacija. Postopek razglasitve spomenika lokalnega pomena vodi pristojni organ pokrajine ali občine ob smiselni uporabi določb 12. člena novega zakona o kulturni dediščini. Predlog za razglasitev spomenika lokalnega pomena pripravi zavod po lastni presoji ali na pobudo koga drugega. Če zavod zavrne pobudo za razglasitev spomenika, mora pobudnika seznaniti s svojo odločitvijo.
Ormož • 15. seja občinskega sveta
Sprejet rebalans proračuna
Župan Alojz Sok je za dve najpomembnejši točki, ki so ju imeli svetniki na dnevnem redu 15. seje občinskega sveta - zaključni račun in rebalans proračuna - po posameznih krajevnih skupnostih sklical zbore občanov, na katerih so omenjeno tematiko približali najširšemu krogu zainteresiranih. Tudi v občinskem svetu so bili svetniki o obojem dokaj enotnega mnenja.
Opozicija je sicer imela na zaključni račun nekaj pripomb, a kot je povedal Miroslav Tramšek, niso bili pretirano kritični. Motilo jih je, da sprejeti proračun ni bil učinkovito realiziran. Trditev temelji na dejstvu, da so bili skupni načrtovani prihodki realizirali le 85 % ,od-hodki pa 70 %. Tekoči del proračuna je bil speljan normalno. Premalo sta se jim zdela tudi le dva navedena razloga za slabšo realizacijo - pozno sprejetje proračuna in izpad velikega
projekta umetnega bogatenja podtalnice. Po njihovem mnenju je to nesporno posledica delitve na tri občine, ki je vzela pol leta časa, da so se na novo organizirali. Za nekoliko slabše delovanje opozicija krivi tudi občinsko upravo, čeprav je župan krivdo prevzel vse nase. »Občinska uprava ima pri tem svoj delež, saj pripravlja županu strokovne podlage, in če so te dobre in učinkovite, potem je tudi župan kot najbolj izpostavljena funkcija učinkovit.
Zaradi reorganizacije uprave pa je bilo kar nekaj težav,« je povedal Tramšek, ki tudi ni pogrešal poročila NO, revizijsko poročilo pa bo po njegovem mnenju že še prišlo.
Poglavitna točka seje pa je bil rebalans proračuna za leto 2008, ki se je uskladil pri znesku 17.087.214 evrov. Do sprememb je prišlo tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. Poglavitni razlogi za rebalans na prihodkovni strani so bili uskladitev prenosa sred-
Ormož • Skupno zbrali preko 1000 podpisov
Referendum le še vprašanje časa
V ponedeljek je prvopodpisana iniciative za zbiranje podpisov za razpis referenduma Olga Bedenik skupaj s predstavniki pobudnikov in političnih strank, ki so sopodpisniki pobude in so pomagali pri organizaciji, sklicala tiskovno konferenco, na kateri je ponosno pokazala dva svežnja podpisov.
Skupno gre za čez 1000 podpisov, ki zagotavljajo, da referendum bo, vprašanje je le še kdaj.
Kot je povedala Olga Bedenik, je bil prav te dni mednarodni dan muzejev, ki je potekal pod geslom Muzeji, dejavniki boljše družbe in razvoja, vendar se ormoška aktualna oblast tega očitno ne zaveda in se morajo boriti za ohranitev ormoškega muzeja. O dogodkih smo v Štajerskem tedniku obširno poročali. Naj le spomnimo, da je ormoški župan Alojz Sok prvotno razpisal tritedenski rok za zbiranje podpisov za referendum, čeprav zakon o referendumu in ljudski iniciativi določa 35-dnevnega. Na iniciativo zbirateljev podpisov je Upravno sodišče razveljavilo županovo odločitev, kar je bila
ena izmed pravnih možnosti, ki so bile na voljo.
»Župan je potreboval takrat več kot 30 dni za svojo odločitev in je določil nov, 35-dnevni rok z namenom, da izniči 499 do takrat že zbranih podpisov in da pobudnike in podpisnike zahteve pripelje v obupno situacijo, vendar se mu je ta namera ponesrečila. V prvih 14 dneh drugega roka smo zbrali 80 podpisov, skupaj z že zbranimi 499, kar je več kot dovolj za razpis referenduma. V drugem roku je bilo v celoti na novo zbranih 588 podpisov podpore.«
Bedenikova je imela pred sabo na mizi dva zavoja - enega prevezanega s črnim in drugega s trakom v barvah slovenske zastave. Tisti s črno pentljo je, kot se je izrazila, »spomin
Miroslav Tramšek je na seji govoril kar v imenu vseh opozicijskih svetniških skupin.
Olga Bedenik, prvopodpisana iniciative za zbiranje podpisov za razpis referenduma za ohranitev Muzeja Ormož, je bila kljub dvema kupoma podpisov v ponedeljek zelo zadovoljna.
na nezakonito izigravanje in norčevanje iz demokracije v izvedbi župana in direktorice občinske uprave«. Za drugi sveženj pa je povedala, da »predstavlja zaskrbljenost občanov in občank ne samo nad usodo Muzeja Ormož, ampak tudi protest nad načinom vodenja občine«. Zbiranje podpisov podpore naj bi menda razgalilo odnos aktualne oblasti do zakonitosti in neprofesionalnost posameznikov v občinski upravi, ki so pozabili tako na strokovnost kot na profesionalni kodeks upravnih delavcev in so svoje ravnanje podredili potrebam dnevne politike in karierizma. Dokaz za to naj bi bil tudi odgovor pristojnega ministra, ki po mnenju Bedeni-kove v celoti demantira izjavo župana in direktorice občinske uprave, podano na seji občinskega sveta in predstavnikom različnih medijev. Bedenikova je povedala, da župan še vedno ni zmogel toliko poguma, da bi priznal napako, oziroma željo, da z vsemi sredstvi prepreči napovedani referendum, ampak opravičuje svoje ravnanje z zavajanjem o zakonitosti svojega ravnanja.
Na tiskovni konferenci je bilo še povedano, da je marsikdo menda izrekel podporo zbiranju podpisov, vendar se je bal izraziti to s podpisom. Prav to zaznavanje strahu pred maščevanjem pa je najbolj žalostno spoznanje, je končala Olga Bedenik.
Podpise so predali v sprejemno pisarno Občine Ormož. Sedaj je na potezi župan, da na podlagi sklepa občinskega sveta razpiše referendum.
Viki Klemenčič Ivanuša
stev po zaključnem računu za 2007, vključitev prihodkov iz naslova vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, povečanje prihodkov iz naslova prenosa presežka prihodkov nad odhodki iz naslova opravljanja javne gospodarske službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov za 2007, povečanje prihodkov na podlagi prijave na razpis za prednostno usmeritev Razvoj obmejnih območij s Hrvaško za modernizacijo javne poti Slančaves ter vključitev prihodkov iz naslova evropskih sredstev za zaključene projekte
v letu 2007 - Ekoremediaci-je, Turistične cone Prlekije in LIFE, sanacija deponije komunalnih odpadkov Dobrava.
Na odhodkovni strani se z rebalansom uskladijo namenski prenosi sredstev po zaključnem računu, uskladi se financiranje javnih zavodov, dodajo se sredstva za financiranje oskrbe otrok v tujih vrtcih in občanov v zavodih in domovih za starejše občane, zagotovijo se sredstva za izvedbo referenduma o muzeju, dodatna sredstva za odkup prizidka k telovadnici v Veliki Nedelji, dodajo se sred-
stva za izgradnjo telovadnice na Kogu, nadomestijo se sredstva za vzdrževanje lokalnih cest, katerih del je bil po izvršbi za vzdrževanje železniških prehodov začasno prerazporejen, zagotovijo se dodatna sredstva za modernizacijo javnih poti in mestnih cest, spremeni se finančna konstrukcija vlaganj v grajsko pristavo med leti, odpre se nova proračunska postavka za ureditev Centra za ravnanje z odpadki na Hardeku, po spremembah obsega prihodkov se uskladijo sredstva proračunskih rezerv ter opravijo drugi manjši popravki.
Tudi na rebalans proračuna kakšnih tehtnih vsebinskih pripomb ni bilo. Oglasil pa se je mag. Bojan Burgar, ki se mu je glede na nenehne očitke, da družbene dejavnosti v občini po novem stagnirajo, zdelo potrebno, da stvari postavi na svoje mesto. Povedal je, da se mu zdi pohvalno, da v proračunu kar četrtina sredstev odpade na družbene dejavnosti, z rebalansom pa so jim namenili še okrog 350.000 evrov dodatnih sredstev. Na področju osnovnega šolstva pa ga veseli, da je za dodatne programe šol zagotovljen skoraj enak znesek kot za materialne stroške.
vki
Ljutomer • Podjetje Teleing v novih poslovnih prostorih
Njihov signal seže tudi v podravske občine
Podjetje Teleing (telekomunikacijski inženiring) je bilo ustanovljeno leta 1996 na Razkrižju (UE Ljutomer) z osnovno dejavnostjo projektiranja telekomunikacijskih omrežij za druge operaterje.
Ustanovitelj in njegov direktor Janez Smolkovič je bil do konca leta 1997 v podjetju edini zaposlen. Danes je zaposlenih 18 delavcev, ki so s strokovnimi metodami razvili številne projekte in s kakovostnimi telekomunikacijskimi storitvami zasloveli daleč naokoli.
Zaradi želje po čim večjem zbližanju storitev naročnikom
so minuli teden odprli info točko v nekdanjih prostorih pošte na Glavnem trgu v Ljutomeru, kar bodo v bližnji prihodnosti storili tudi na Ptuju.
Bliskovit razvoj se je leta 1998 razširil na gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij za druge operaterje, dve leti pozneje pa se je pričela ponudba storitev v omrežjih kabelske
Del strokovnega tima podjetja Teleing: Aleš Žabot, Janez Smolkovič, Dominik Dolinščak (z leve)
televizije. Investirali so v lastno sprejemno postajo, iz katere, preko najetih optičnih vodov, pošiljajo televizijske in radijske programe v omrežja kabelske televizije na območju Spodnjega Podravja in dela Pomurja. Dnevno skrbijo, da pride signal v več kot 15 tisoč domov na območju občin Ptuj, Dornava, Markovci, Gorišnica, Destrnik, Ormož, Ljutomer, Središče ob Dravi, Razkrižje in Hotiza v Pre-kmurju. Njihove naslednje »postaje« naj bi bile občini Križevci in Veržej. »Naročnikom in hkrati solastnikom omrežij kabelske televizije želimo ponujati sodobne telekomunikacijske storitve po konkurenčnih cenah,« pravi direktor Teleinga Janez Smolkovič. Pred dvema letoma so postali prvi ponudnik telefonije v kabelskih omrežjih v Sloveniji. Kot prvi kabelski operater so naročnikom omogočili uporabo trojnih storitev na enem kabelskem priključku: televizijo, internet in telefon.
Niko Šoštarič
Foto: vki
Foto: vki
Foto: NS
Destrnik • Jutri praznovanje 10. občinskega praznika
Napredek na vseh področjih
Občina Destrnik, ki samostojno deluje že polnih deset let, bo svoj jubilej obeležila z jutrišnjo osrednjo prireditvijo. V sklopu občinskega praznika so pripravili tudi dokumentarni film, ki več kot nazorno predstavlja razvoj in napredek občine.
Destrniško občino, ki te dni obeležuje natanko deset let samostojnega delovanja, vse od ustanovitve naprej vodi župan Franc Pukšič. Po njegovem mnenju je pravi in glavni generator razvoja, ki je v izredno velikem obsegu uspel občini z nekaj več kot 2700 prebivalci, pristno komuniciranje med svetniki, občani in županom.
»Uspelo nam je realizirati veliko več stvari, kot smo sploh upali pričakovati,« poudarja destrniški župan. Pravi, da je zadovoljen, da mu je uspelo realizirati osnovno vodilo, ki si ga je zastavil že pred 14 leti, ko je Destrnik deloval kot lokalna skupnost, in sicer na vasi narediti približno enake pogoje za življenje, kot so v mestu. »Prepričan sem, da nam je to uspelo, morda smo celo korak pred mestom.
Odkar je destrniška občina samostojna, je dosegla nesluten razvoj.
Zgradili smo cestno infrastrukturo, telefonijo in kabelsko televizijo, šolo, telovadnico, kulturni dom, uredili pokopališča in se lotili urejanja prostora preko prostorskega plana, veliko pa smo postorili tudi na področju čiščenja narave,« pojasnjuje Pukšič.
Napredek, ki so ga dosegli v zadnjih letih, pa ni opazen zgolj na infrastrukturnem področju, temveč tudi na po-
Lenart • Tiskovna konferenca župana
Predstavili projekt Center Slovenskih goric
V sredo, 14. maja, je župan občine Lenart mag. Janez Kramberger sklical tiskovno konferenco, na kateri je predstavil projekte, ki se bodo sofinancirali s strani Eu v obdobju 2007-2013.
Govoril je o petih projektih: ureditvi kulturno-turi-stičnega objekta Center Slovenskih goric - CSG, novi poslovno-industrijska cona Lenart - NPIC, regionalnem katastru gospodarske javne infrastrukture ter modernizacijah lokalnih cest Zg. Por-čič-Zg. Ročica in Sp. Porčič-Zg. Senarska. Vsi ti projekti so ocenjeni na nekaj manj kot šest milijonov evrov, od tega bo EU primaknila nekaj več kot tri milijone evrov. V projektih zraven lenarške so-
deluje več občin. Pripravljajo se tudi na projekt obnove glavnega vodovodnega voda; nosilka tega projekta je občina Lenart, v njem sodeluje dvanajst občin, njegova vrednost pa znaša okrog 18 milijonov evrov.
Najprej je župan predstavil projekt Center Slovenskih goric. Vrednost te investicije znaša nekaj več kot 1,2 milijona evrov, od tega znašajo sredstva EU dobrih 394.000 evrov, ostala bo primaknila Občina Lenart. Center Sloven-
Gradbena dela na projektu Center Slovenskih goric se pričnejo v teh dneh, saj sta po končani tiskovni konferenci župan občine Lenart mag. Janez Kramberger in Gorazd Ademovič, direktor podjetja Sortima, d. o. o., iz Maribora, podpisala izvajalsko pogodbo za ureditev in prenovo stare trške stavbe v centru Lenarta.
skih goric bo prostore pridobil s prenovo in z razširitvijo stavbe na Trgu osvoboditve v centru mesta. S prenovo, ki jo je z ohranitvijo pročelja zanimive stare trške stavbe zasnoval arhitekt Urban Brandner, bodo pridobili skoraj 900 kvadratnih metrov površin za poslovno, kulturno in turistično dejavnost. S tem bo Lenart pridobil kulturno središče, ki ne bo namenjeno le občanom Lenarta, ampak bo predstavljalo pomembno tu-ristično-kulturno zbirališče, pridobili bodo prostore za razvojno agencijo in za društva, pa tudi dvorano s 63 sedeži. Predvideno je tudi, da se dvorišče v celoti prekrije, preuredi in usposobi za poletne zunanje prireditve ter opremi s 187 sedeži in odrom. Omenjeno investicijo pričenjajo v teh dneh, saj sta župan občine Lenart mag. Janez Kramberger in Gorazd Ademovič, direktor podjetja Sortima, d. o. o., iz Maribora, podpisala izvajalsko pogodbo.
Župan je govoril tudi o projektu nove poslovno-in-dustrijske cone - NPIC, v kateri je na razpolago 30 hektarov zemljišč. V prvi fazi bodo uredili del ob glavni cesti Le-
prihodnje na vseh področjih izboljšuje vsaj s tako hitrostjo, kot se je doslej. Eden pomembnih dejavnikov, ki bo nedvomno vplival na to, je projekt Terme Gaja, d. o. o., ki se ga je občina lotila že leta 2002. Natanko pred letom dni - ob praznovanju devetega občinskega praznika - je Pukšič z dvema potencialnima investitorjema podpisal pogodbo o nameri. Kljub temu da je vodstvo občine vzpostavilo vse pogoje, zaenkrat investitorja ni. Pukšič je prepričan, da bo ta za občino zelo pomemben projekt veliko pripomogel tudi k razvoju turizma v teh krajih.
Ob bok tej veliki novosti, ki bo v naslednjih letih bogatila občino, pa postavljajo dom za starejše občane in vrtec. Oba projekta sta prioritetno zastavljena in bosta po Pukši-
čevem mnenju pripomogla h kvaliteti življenja na Destrni-ku.
Praznovali bodo v soboto
O tem, kakšen razvoj je v zadnjem desetletju dosegla občina Destrnik, je posnet tudi dokumentarni film, ki priča o neprimerljivih infrastruktur-nih pridobitvah. Tega bodo predstavili na jutrišnjem praznovanju okroglega jubileja. Sobota bo na Destrniku vsekakor zelo vesela, praznovanje bodo pričeli že v jutranjih urah s športnimi aktivnostmi, nadaljevali s slavnostno sejo občinskega sveta, ob 17. uri pa bodo praznik svečano obeležili z osrednjo prireditvijo, na kateri bodo podelili občinska priznanja.
Dženana Bečirovič
Franc Pukšič: »Uspelo nam je realizirati veliko več stvari, kot smo sploh upali pričakovati.«
dročju medicine. Po 36 letih je destrniška občina ponovno dobila tudi ambulanto splošne medicine ter prvič v zgodovini občine zobozdravstveno ambulanto.
Obetajo se velike investicije
Želja župana je, da se kvaliteta življenja v občini tudi v
nart-Gornja Radgona. Investicija je ocenjena na 1,2 milijona evrov, od tega računajo, da bodo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobili polovico sredstev.
Občina Lenart sodeluje tudi v projektu Regionalni kataster gospodarske javne infrastrukture. Vodi ga MO Maribor, ocenjen pa je na dobrih 800.000 evrov, od tega naj bi EU primaknila 578.000 evrov.
Modernizacija lokalne ceste Zgornji Porčič-Zgornja Ročica je ovrednotena na 770.000 evrov, od tega računajo, da bodo iz Evropskega razvojnega sklada pridobili 530.000 evrov. V projektu sodelujejo občine Sveta Ana, Benedikt in Lenart. Ta investicija naj bi bila končana v juliju. Z modernizacijo ceste Spodnji Porčič-Zgornja Se-narska v dolžini tri kilometre pa naj bi obstoječo industrijsko cono v Lenartu povezali z izvozom bodoče avtoceste v Zgornji Senarski. Vrednost projekta znaša 1,8 milijona evrov, od tega računajo, da bodo s strani evropskega sklada pridobili dobrih 800.000 evrov.
Zmago Šalamun
é
VEIT MIRAN
INSTALATERSTVO - VODOVOD OBNOVA KOPALNIC - CENTRALNA
Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Destrnik.
Drstelja 27, 2253 Destrnik, tel.: 02 751-54-61, GSM: 041 709-255
elektroinstalacije
ZELENIK
Jože Zelenik s.p.
Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Destrnik
Foto: DB
Foto: DB
Foto: ZS
Janežovski Vrh 49, Destrnik, Tel.: 753-14-11, Fax: 753-14-10
GSM: 041/731-214, E-mail: elektro.zelenik@siol.net
Vurberk • Srednjeveški dan na gradu
Vrnili grb družine Stubenberg
Srednjeveški dan so na gradu Vurberk 17. maja organizirali v počastitev 770. obletnice omembe gradu. Tega dne so gradu vrnili grb plemiške družine Stubenberg, ki so ga odnesli po letu 1945.
Grad Vurberk, ki je zadnja leta postal odlična kulisa za številne kulturne prireditve, poletna dogajanja in druge nastope, je v soboto prvič doživel vrnitev v srednji vek s projektom Srednjeveški dan na gradu Vurberk.
Vrnjeni grb so vzidali nad glavna grajska vrata, s tem pa tudi počastili obletnico omembe gradu. »Ker gre za nadvse pomemben dogodek za Vurberk, smo v soboto pripravili slavnostno prireditev z odkritjem grba, na kateri sta govorila zgodovinarka Marija Hernja Masten in župan občine Duplek Janez Ribič,« je povedala vodja projekta Jelka Rojko. Častna pokroviteljica je bila občina Duplek, kot organizatorji pa so se ob občini podpisali še v vaški skupnosti Vurberk in Turističnem društvu Vurberk. Na večerni slavnostni prireditvi so nastopili tudi operni pevec Tim Ribič z gosti, orientalska ple-
salka Ašajt in njene mini plesalke, folklorna skupina 1. triade OŠ Duplek, renesančna plesna skupina iz Ptuja, mali
Videm • Velike otroške karaoke
Korajža velja!
Videmsko društvo prijateljev mladine je minuli petek zvečer pogumno izvedlo veselo prireditev pod naslovom Korajža velja. In izkazalo se je, da je mladih pogumnežev, ki so pokazali, kaj vse znajo, veliko.
K sodelovanju so povabili vrteške in osnovnošolske otroke iz ptujske, videmske in podlehniške občine, ki so se pred polno dvorano izkazali s petjem, plesom in igranjem na različna glasbila (klarinet, saksofon, kitara in piščalka, sintisajzer, največ pa harmonika - diatonična). Skupno se je na odru zvrstilo kar 44 nastopajočih; med njimi so bili trije otroci iz vrtca, sicer pa so številčno močno prevladovali videmski nadobudneži, saj sta iz sosednih dveh občin prišla
le dva pogumneža.
Seveda pa tokratna prireditev ni bila kar tako, saj so obiskovalci z glasovanjem izbrali najboljše tri. Komisija je naštela kar 94 glasovnic, po izboru publike pa si je prvo mesto zaslužil harmonikar Simon Weingartner z odigranim valčkom Ne prižigaj luči, drugo mesto si je pripela Deja Milošič s pesmijo Dan ljubezni, tretje pa skupina prvošolcev, ki si je nadela ime Divji levi s skladbo Hard Rock Hallelujah.
od zgodnjih popoldanskih ur. Obiskovalce so v okviru projekta Srednjeveški dan na gradu Vurberk pričakali grofje, grajske gospodične, njihovi hrabri vitezi in oprode. Na srednjeveški tržnici so ustvarjali pletar, zeliščarka, oblikovalka gline, na stojnici kmečkih žena pa je dišalo po številnih kmečkih dobrotah.
Dogajanje so pomagali vzdrževati tudi žongler, trubadur, dvorni norček, trebušne plesalke, marsikoga pa je povlekla tudi vedeževalka, ki je ve-deževala svetlo prihodnost. K svoji mizi je vabil grajski pisar, na ogled je bilo srednjeveško orožje, prav tako kmečko orodje. Veliko dogajanja pa je bilo v srednjeveškem taboru,
kjer so igrali različne igre, hodili s hoduljami, jezdili konje. Za dobro hrano in jedačo so poskrbeli v grajski krčmi Pri bobru. V soboto popoldan pa so na vurberškem gradu vabile tudi kače, kajti kot je povedala vodja projekta Jelka Rojko, so kače tesno povezane z legendami vurberškega gradu.
Nekajurna srednjeveškega prireditev je v soboto privabila na grad Vurberk veliko ljudi od blizu in daleč, med katerimi je bilo veliko tujcev. »Glede na pozitivne odzive obiskovalcev in sodelujočih ter zadovoljstvo organizatorjev bomo Srednjeveški dan na gradu Vurberk drugo leto spet z veseljem priredili,« je povedala Jelka Rojko.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Številni obiskovalci sobotnega popoldneva na gradu Vurberk so bili zadovoljni s tem, kar so lahko 17. maja videli in doživeli, zato bodo srednjeveški dan na Vurberku organizirali tudi v letu 2009.
in veliki škrati OŠ Korena ter citrarka Manja Golob.
Na vurberškem gradu pa je bilo v soboto živahno že
Foto: Črtomir Goznik
Prav vsi mladi »korajžneži«, ki so pokazali svoje znanje, pa so prejeli posebno priznanje.
Prireditev sta povezovali Nuša Sitar in Aleksandra Fer-lič, vodja projekta je bila Manja Vinko. Da so vesele karaoke sploh lahko stekle, pa se DPM zahvaljuje sponzorskim prispevkom Občine Videm, podjetju MIT iz Pobrežja, Av-toelektriki Renata Bračiča iz Jurovcev, papirnici Papirus z Vidma ter Jožetu Topolovcu, ki je poskrbel za ozvočenje.
SM
Srednjeveški dan na gradu Vurberk je vabil tudi s številnimi igrami, družabne igre so igrali v srednjeveškem taboru, hodili so s hoduljami in metali podkve.
Cirkulane • Radioamaterji s svojim klubom
40 let haloških radioamaterjev
Haloški radioamaterji imajo že prav lepo zgodovino, saj so kot sekcija pod okriljem Radiokluba Ptuj začeli delovati že pred 40 leti, leta 1968. Lani so se osamosvojili in v Cirkulanah ustanovili samostojen klub - Radioklub Cirkulane s klicnim znakom S59DDR.
Prvi trije zmagovalci vesele prireditve Korajža velja.
»Letos praznujemo 40-le-tnico organiziranega radioamaterstva v Cirkulanah in hkrati prvo obletnico samostojnega radiokluba,« je povedal sedanji predsednik Denis Jurgec. V okviru letošnjega jubilejnega leta so člani kluba minuli teden učencem domače osnovne šole predstavili delo kluba, ker pa prav tem času tečejo tudi t. i. Evropski sončni dnevi, so osrednji del predstavitve namenili predavanju možnostim izrabe sončne energije v različne namene. Kako vse se lahko izrablja energija sonca, so prikazali tudi praktično, in sicer s sončnimi paneli kot izvorom električne energije.
»Letos pa nam je s pomočjo sponzorjev in donatorjev uspelo kupiti hišo na Pohorju, nekaj je prispevala tudi občina, kjer bomo uredili tekmovalno lokacijo društva. Ker smo končno po 40 letih uspeli urediti prostorske probleme, je zdaj napočil še čas, da si pridobimo nove člane in članice,« pravi Jurgec. Ob tem so si zadali še druge cilje, zlasti izobraževanje in vzgajanje članstva na področju radi-otehnike in preko amaterskih radijskih postaj in drugih
oblik delovanja nuditi pomoč pri zaščiti in reševanju človeški življenj ter materialnih dobrin ob nesrečah itd.
»V našem radioklubu delujemo na telegrafiji, foniji in na digitalnih zvezah, začeli pa bomo tudi z ARG, kar po domače pomeni lov na lisico, ko se s sprejemniki išče skriti oddajnik. Tako imamo za letos v načrtu še opremljanje tekmovalne lokacije, postavitev antenskega stolpa in anten, izvedbo tečaja in
izpita za nove radioamaterje, izdelavo alarmnega sistema preko GSM-omrežja, začetek delovanja amaterske radio goniometrije in seveda praznovanje 40-letnice obstoja!«
Trenutno ima Radio klub Cirkulane 15 aktivnih članov, med katerimi sta tudi dva častna člana, Stanislav Golc in Janez Švajgl, ki sta bila med začetniki haloške sekcije radioamaterjev.
SM
Predsednik samostojnega kluba haloških radioamaterjev s sedežem v Cirkulanah Denis Jurgec je v okviru Evropskih dnevov sončne energije prikazal pretvorbo sončne energije v električno.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • 15 let Tenzorja
Podjetje z imidžem na poslovnem,
kulturnem in športnem področju
Ptujsko podjetje Tenzor se je iz garažnega podjetja v petnajstih letih razvilo v uspešno ptujsko, slovensko in mednarodno prepoznavno podjetje. Gre za podjetje, ki je prepoznavno na poslovnem, kulturnem in športnem področju, nadvse družbeno odgovorno, s še posebnim posluhom za kulturo in šport. Cilj pa je postati največje podjetje na področju tehničnega varovanja na območju osrednje in JV Evrope.
Od leta 2001 do 2006 je njihova galerija Tenzor organizirala več kot 50 odmevnih razstav, pri čemer so se še posebej trudili in odpirali vrata mladim, obetavnim domačim in tujim umetnikom, tri mednarodne likovne kolonije, dva ex-tempora, skozi to pa na Ptuj pripeljala več kot 300 umetnikov. Kljub temu da je galerija v letu 2006 zaprla svoja vrata v škodo kulture Ptuja in Slovenije, pa zbirka umetniških del ostaja pomemben del organizacijske kulture podjetja, obsega preko 200 del tujih in domačih avtorjev. Od leta 2001 je
Tenzor stalni sponzor ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj. Na slavnostni akademiji v slavnostni dvorani ptujskega gradu pa so v petek ponovno pokazali svojo družbeno odgovornost za okolje, PM Ptuj so podarili 1500 evrov za ureditev dostopa na grad za invalide.
Podjetje za tehnično varovanje je eno vodilnih slovenskih podjetij na področju tehničnega varovanja. Najbolj pa je prepoznavno po sistemih za boj proti krajam v trgovini, kjer imajo 91,4-odstotni tržni delež. Ustanovljeno je bilo leta 1989, aktiviralo pa se je štiri leta pozneje, leta 1993,
natančneje 16. septembra istega leta. Po petnajstih letih ima kaj pokazati, 48 zaposlenih, promet v višini 4,909 milijona evrov v letu 2007, letno povprečno 20-odstot-no rast prihodkov v zadnjih petih letih, 4500 izvedenih varovalnih sistemov s področja trgovine, industrije, javne uprave, bank, prometa, telekomunikacij in nekaterih drugih ter več kot dva tisoč strank. Tem ponujajo sisteme za zaščito izdelkov pred krajo, videonadzor, zgodnje javljanje vloma in požara, evidentiranje delovnega časa, kontrolo pristopa, perime-
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Petek, direktor podjetja Tenzor, d. o. o., je Alešu Arihu, direktorju PM Ptuj, izročil ček za 1500 evrov za ureditev dostopa na grad za invalide.
Foto: Črtomir Goznik
Zgodbo o uspehu podjetja Tenzor sta leta 1993 začela Miran Senčar (desno) in Albert Bene (levo), ki sta se ob koncu leta 2007 odločila za ločitev lastništva od vodenja. Mesto direktorja sta prepustila Bojanu Petku, sama pa sta pevzela vlogo strateških načrtovalcev razvoja podjetja in skupine Tenzor.
trično zaščito, prepoznavo registrskih tablic, knjižničnega varovanja, prepoznavo ponarejenega denarja, avtomatizacije in podobno. Promet se je v zadnjih petih letih več kot podvojil, s tem pa se je povečala tudi potreba po tehnično usposobljenem kadru. Njihovi zaposleni se redno izobražujejo in usposabljajo, skrb za zaposlene in njihovo znanje je pomembna vrednota. Za bodoče sodelavce skrbijo že v srednjih šolali s štipendijami. Podjetje se je pod skupno taktirko lastnikov Alberta Beneta in Mirana Senčarja, tehničnega direktorja in generalnega direktorja, v 14 letih razvilo v inovativno in fleksibilno podjetje, ki ima lasten razvojni oddelek, ki razvija lastne proizvode in skrbi za to, da so rešitve tehničnega varo-
vanja izvedene po zahtevah stranke. Leta 2000 si je pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001, leta 2002 pa postalo ena izmed slovenskih gazel s 23. mestom v slovenskem prostoru in na drugem mestu v Podravju, takoj za podjetjem Tuš. S tem je tudi prehitelo vsa podjetja v panogi. Ob koncu leta 2007 sta se Albert Bene in Miran Senčar odločila za ločitev lastništva od vodenja podjetja, kar je praksa tudi v tujini. Vodenje podjetje je prevzel Bojan Petek, nekdanji direktor mariborskih družb Kruh in pecivo ter Intes, sama pa sta prevzela vlogo strateških načrtovalcev razvoja podjetja in skupine Tenzor. V skupino Tenzor so povezana hčerinska podjetja v Srbiji, Makedoniji, Kosovu, Hrvaški in Črni gori, eno od hčerinskih pod-
jetij deluje tudi v Ljubljani.
V jubilejnem letu poslovanja podjetje vstopa v nov segment poslovanja, na področje prometne varnosti in signalizacije. Prvi projekt s tega področja bo obnova avtocestnih predorov Pleto-varje in Golo rebro. Ta posel bodo izvedli skupaj s partnerji iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, pri čemer bo Tenzor, d. o. o., vodilni partner.
Uspešno so zaključili prvi del sodelovanja v pilotskem projektu elektronskega cest-ninjenja. Od ministrstva za promet in Darsa pa je odvisno, s kakšnim tempom se bo projekt uresničeval oziroma kako se bo prilagajal evropskim standardom. Sodelujejo pa tudi v projektu obnove predora Karavanke, kjer bodo poskrbeli za vide-odetekcijo in videonadzor. Priložnost pa vidijo tudi na področju posodabljanja železniške infrastrukture, je povedal Bojan Petek.
15-letnico je uspešnega poslovanja je Tenzor proslavil s slavnostno akademijo v slavnostni dvorani ptujskega gradu, ki je bila 15. maja. 15-letni razvoj podjetja je na svojevrsten način predstavil ptujski igralec Tadej Toš, poslovnim partnerjem in zvestim zaposlenim pa so podelili kipce Orfeja in plakete za posebne dosežke, ki jih je izdelal akademski kipar in slikar Erik Lovko.
MG
Gornja Radgona • Pred 46. mednarodnim KŽS (23. do 29. avgust)
V ospredju olje, buče in krompir
Pričele so se priprave na letošnji kmetijsko-živilski sejem (KŽS), ki bo od 23. do 29. avgusta v prestolnici kmetijske politike - v Gornji Radgoni.
Strokovna področja, ki bodo tematsko povezovala šestdnevno dogajanje na največjem pomurskem sejmu, bodo voda, krompir, rastlinska olja, sadje, bio in ekološka pridelava, podnebne spremembe, tehnologija v kmetijski pridelavi, sodobna kmetijska tehnika s poudarkom na varnosti in varovanju okolja ter strokovne razstave, ki temeljijo na zdravi in ekološki pridelavi hrane.
Posebnost letošnjih razstav bo predstavitev olja, buč in krompirja. Njihov dan (27.
avgust) bo popestrila kmečka tržnica, kjer bo pokušnja jedi navedenih kmetijskih pridelkov.
Na domala tretjini zunanjih razstavnih površin bodo svoje izdelke predstavljale znane blagovne znamke na področju kmetijske mehanizacije in hlevske opreme, v dvoranah pa bodo domači in tuji razstavljavci predstavljali izdelke iz mesa, mleka in žita. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS bo pripravila skupno predstavitev industrije žitarstva in pekarstva. Predstavila se bodo slovenska gospodarska
združenja s področja prehrane in vina, zbornične organizacije, vladne institucije ter izobraževalne ustanove s področja kmetijstva in prehrane. Sejem bodo kot najpomembnejši stalni strokovni del spremljale razstave živali in vzorčni nasadi rastlinske proizvodnje. V največjem obsegu je predvidena razstava govedi s prikazom kolekcij prvesnic lisaste, rjave in črno-bele pasme, plemenskih bikov in telic.
Strokovne nasade rastlinske proizvodnje bodo pripravile Srednja kmetijska šola Rakičan, Fakulteta za kmetij-
stvo Maribor ter Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Slednja bosta organizirala tudi predstavitev sodobnega sadjarstva z nasadom jablan ter vinogradništva in trt v Sloveniji. S področja strokovnih posvetov velja omeniti okroglo mizo o zdravi prehrani Ministrstva za kmetijstvo v organizaciji EFSA (European Food Safety Autority). Med predavatelji bo tudi direktorica direktorata za varno hrano pri EU Catherine Geslain Laneelle.
Tudi tokrat se osrednje sejemsko dogajanje v avgustu pričenja s tradicionalnimi
strokovnimi ocenjevanji kakovosti. Prvo bo že 22. in 23. maja, ko bo 29. mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov. Sledi 22. mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov (3 -6. junij), 12. mednarodno ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in mineralnih vod (11. junij), mednarodno ocenjevanje mesnih izdelkov (17.-20. junij), odprto 34. državno ocenjevanje vin (21.-25. junij) in 28. mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme (22. avgust).
V okviru 46. mednarodne-
ga kmetijsko-živilskega sejma bo prvič organiziran sejem INPAK kot poseben salon embalaže, tehnike pakiranja, logistike, trgovine in tržnega komuniciranja. Ob poslovni razstavi bo tudi razstava vseh izdelkov, ki so sodelovali na natečaju 32. slovenski oskar za embalažo.
Letošnji deželi gostji bosta Hrvaška in Madžarska, svojo veliko državno predstavitev pa pripravlja Avstrija. Informativne prostore so že napovedale Makedonija, Bolgarija in Romunija.
Niko Šoštarič
petek • 23. maja 2008
Kmetijstvo, podeželje
Štajerski	[ 11
Podravje • Subvencijska kampanja uspešno zaključena
Letos kar 8885 vlog
Petnajstega maja se je za kmete uradno zaključila kampanja vnašanja in odpošiljanja vlog za prejetje neposrednih plačil, ki se je začela prvi teden v marcu. Ptujski KGZ je na sedmih vnosnih točkah uspešno izpolnil in odposlal kar 8885 vlog, kar je celo nekaj več kot lani. Brez težav pa tudi letos ni šlo.
Vodja ptujske svetovalne službe Peter Pribožič: »Kmetje se morajo zavedati, da bo odslej ugotavljanje sledljivosti (velikosti zemljišč) redno, in če bodo odstopanja prevelika, bodo morali prejeta sredstva vračati!«
»Letos smo v okviru našega zavoda organizirali od 30 do 32 vnosnih mest na sedmih lokacijah, na vseh petih izpostavah, in sicer na Ptuju, v Lenartu, Ormožu, Benediktu, pri Sv. Ani, v Slovenski Bistrici in Radljah ob Dravi. Praktično vse vloge so bile vnesene preko aplikacije elektronsko, nekaj pa jih je bilo treba najprej narediti ročno. Teh vlog je bilo 22. Razlog za ročno izpolnjevanje je v prekinjanju računalniške aplikacije, ki se je dogajala skorajda vsakodnevno, za nekaj časa v dopoldanskem in nekaj v popoldanskem času. Pričakovali smo sicer delovanje brez težav, vendar je bilo v nasprotju s tem zelo veliko izklapljanj aplikacije. To je delavcem seveda povzročalo nemajhne težave, predvsem s prerazporejanjem kmetov na druge ure ali dneve, kar je rušilo sistem naročil, posledično pa se je seveda tudi delo zavleklo v zelo pozne popoldanske ure,« je povedal vodja ptujske svetovalne službe Peter Pribo-žič.
Razlogi za izklapljanje računalniške aplikacije so po pojasnilih odgovornih posledica izjemne zahtevnosti programa, ki mora sproti preverjati vse
vnesene podatke: »Tako nam je bilo pač povedano. Dejstvo je, da je delo teklo normalno nekje do 11. ure dopoldne, potem je program začel delo-
vati upočasnjeno, dokler se ni izklopil in se kasneje ponovno vklopil. Podobno se je dogajalo okoli četrte ure popoldne, praviloma vsak dan.«
Gre za podobne težave, kot so se z njimi srečevali lani. Očitno jih ne znajo odpraviti, in kot kaže, bo tudi naslednje leto enako: »Predstavniki agencije pač pravijo, da gre za tako zahtevno aplikacijo s toliko parametri, teh naj bi bilo preko 1000, da ne gre drugače. Vendar smo se zdaj že odločili, da bomo jeseni preko zbornice zahtevali, naj se aplikacija pripravi pred novim letom in se potem lahko prva dva meseca testira, kar zdaj ni bila praksa,« je napovedal Pribožič.
Sledljivost bo del preverjanja uresničevanja SKOP in KOP ukrepov!
Nekaj zapletov oz. težav pa je bilo seveda tudi pri usklajevanju podatkov kmetij: »Upamo, da so odposlane vloge v redu. Gotovo bodo tudi pozivi za dopolnitve kot vsako leto, zlasti, ko se ugotovijo kakšne neskladnosti. Težave bodo lahko letos in tudi vsa naslednja leta predvsem v neskladjih med dodeljenimi plačilnimi pravicami in ugotavljanjem dejanskega stanja površin na terenu s strani kontrole. Tu so že bile težave zaradi odstopanj. Na našem območju je bilo največ težav in odstopanj na lenarškem območju, kjer je precejšnje zmanjšanje kmetijskih zemljišč zaradi avtoceste. Bilo je potrebno popraviti vse GERK-e, bistveno so bile zmanjšane
površine in s tem tudi plačilne pravice. Podobno je in bo na Hajdini. In še na eno zadevo bi rad opozoril: kmetje že dobivajo in še bodo dobivali pozive za pojasnjevanje sledljivosti. To bo odslej stalnica celotnih ukrepov kmetijske politike. Trenutno dobivajo pozive za sledljivost iz let 2005 na leto 2006. Tu je že nekaj težav, saj so bili leta 2005 v veljavi NUP-i (najvišja upravičena površina), leta 2006 pa so stopili v veljavo GERK-i. Prehod v velikosti površin se marsikje ne ujema in je pač potrebno pojasniti, od kod so te razlike. Druga stvar so meritve na terenu, kjer je spet marsikaj odvisno od načina merjenja. Če so manjša odstopanja, do 10 %, še ni večjih težav, sicer pa so. Kmetje se morajo zavedati, da bo odslej ugotavljanje sledljivosti redno, in če bodo odstopanja prevelika, bodo morali prejeta sredstva vračati«
Sicer pa bodo, kot je še povedal Pribožič, pozive za dopolnitve vlog kmetje začeli dobivati predvidoma konec junija, decembra pa naj bi začele prihajati pravnomočne odločbe. Kmetje, ki vlog v času uradne kampanje niso oddali, imajo nekaj naslednjih dni to še možnost narediti, vendar je znano, da vsak dan zamude prinaša določen odbitek od odobrenih sredstev. Na KGZ tovrstnih »zamudnikov« ne pričakujejo, saj so se glede na število že oddanih vlog na vnosnih mestih oglasili vsi kmetje.
SM
Vinogradništvo • Zelena dela in obvezna udeležba
Vinogradniki - pozor: nujno za SKOP!
»Posebno opozorilo velja vinogradnikom, ki so vključeni v SKOP-program in so uveljavljali subvencije iz naslova SKOP. Tisti, ki so ostali v stari shemi SKOP, morajo imeti do konca letošnjega avgusta opravljeni minimalno dve uri demonstracije oz. prikaza praktičnih del v vinogradu!
V letošnjem letu se zaključuje SKOP-program in tisti, ki teh dveh ur še nimajo uradno evidentiranih, bojim se, da jih je kar veliko, so vabljeni,da se udeležijo prikaza v torek popoldne v vinogradu Marjana Lovreca v Jiršovcih. S seboj pa morajo imeti obvezno številko MID-kmetije. Tisti, ki se iz kakršnih koli razlogov tega prikaza ne bodo mogli udeležiti, naj se javijo svetovalni službi na Ptuju, da vidimo, koliko je teh vinogradnikov in po potrebi
pripravimo še kakšno predavanje,« resno opozarja svetovalec Andrej Rebernišek. Torej, vsi tisti vinogradniki, ki so prejemali subvencije v preteklih štirih letih, niso pa opravili dvournega praktičnega prikaza, lahko oz. bodo morali ves denar vračati, če tega ne storijo najkasneje do 31. avgusta 2008.
Sicer pa so predavanja ob praktičnem prikazu namenjena t. i. zelenim delom v vinogradu: »Res je zdaj pravo obdobje za zelena dela. Vinska trta
je tik pred cvetenjem in je zadnji čas, da se opravi osnovna pletev vinske trte. Pod to delo se prišteva najprej čiščenje debla in odstranjevanje vseh odvečnih poganjkov, ki jih dejansko ne potrebujemo. To je faza, kjer enačimo delo z rezjo. Pri rezi pač damo nastavek v dolžino šparonov, zdaj pa določamo zadnjo obremenitev trsa. Pri rezi lahko še nastavimo nekoliko več, pri tem ukrepu pa je nujno, da vse odvečne poganjke odstranimo,« pojasnjuje
Andrej Rebernišek s ptujske svetovalne službe opozarja vse vinogradnike, ki so v programu SKOP, da morajo imeti do konca avgusta letos opravljeno oz. priznano udeležbo na dveh urah praktičnega prikaza del v vinogradu.
Rebernišek in dodaja: »Zelo pomembno pri teh delih je t. i. čiščenje glave, se pravi odstranjevanje v coni reznikov. Nujno je res očistiti odvečne poganjke. Če tega ne naredimo, se kasneje pojavlja težava z osvetlitvijo listov v tej coni. Ve pa se, da na teh poganjkih (cepu, rezniku) vzgajamo les za naslednje leto. Če delo ne bo opravljeno dobro, ne bo dovolj dobre tvorbe brstov in posledica tega je neenakomerno odganjanje očes. Ta faza je torej zelo pomembna, saj z njo lahko omogočimo 100-odstotno klitev.«
Obenem pa, kot še poudarja Rebernišek, se priporoča tudi odstranjevanje dvojnih poganjkov na šparonu, kjer se odstrani oslabeli poganjek: »Če namreč napravimo analize, se bo hitro opazilo, da ti poganjki zrastejo od 30 do 50 cm dolžine z enim do dvema grozdičema, za katera je značilna bistveno nižja sladkorna stopnja in bistveno višje kisline. Kakovost je torej bistveno slabša.
Radi tudi poudarimo, da je to skoraj nujen ukrep, če je cilj vzgojiti kvalitetno grozdje, ne pa količina. Žal še vedno velikokrat opažamo, da se vinogradnikom kar smili odstraniti te poganjke, sploh če so že groz-diči na njih. Vendar, če je cilj kvaliteta grozdja in posledično vina, je to nujen ukrep. To velja tudi za ljubiteljske vinogradnike, ki sicer niso odvisni od
trženja, vendar ugotavljajo, da imajo viške vina, s katerimi potem ne vedo kam, vino pa niti ni posebej kvalitetno. Vinogradniki, ki se resno ukvarjajo s
trženjem, pa to odstranjevanje manj kvalitetnih poganjkov zadnja leta že zelo vestno opravljajo.«
SM
Benedikt • Seja občinskega sveta
Razpisali bodo koncesijo za zdravstvo
V ponedeljek, 12. maja, so se svetniki občine Benedikt sestali na 13. seji. Sprejeli so odlok o turistični taksi in spremenili odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini.
Svetniki so sprejeli tudi razpis za podelitev občinskih priznanj in se seznanili z lokalno razvojno strategijo ter sklenili, da občina pristopi k Lokalni akcijski skupini LAS OVTAR Slovenskih goric.
Svetniki so sprejeli tudi projekt rekonstrukcije in izgradnje lokalne ceste Osek-Benedikt-Sveta Ana s pločnikom. Njegova vrednost znaša 2,5 milijona evrov in se bo izvajal letos in naslednji dve leti. Občina Benedikt bo za investicijo namenila 24,71 odstotka, Sveta Ana pa 16,80 odstotka. Skoraj šestdeset odstotkov sredstev bo primaknila EU, to je nekaj več kot 1,4 milijona evrov.
Svetniki so na seji sprejeli tudi posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem
občine. Določili so tudi ceno uporabe mrliške vežice in najemnino za grobove, ki za enojni grob znaša 27 evrov, za družinski grob 37 evrov in za žarno grobno mesto 27 evrov. Sprejeli so tudi sklep o določitvi cen pokopaliških storitev. Seznanili so se tudi z letnim poročilom o izvajanju koncesijske pogodbe za vzdrževanje pokopališča ter opravljanje pogrebnih storitev v lanskem letu.
Svetniki so se seznanili tudi s poročilom inventurne komisije o popisu stanovanj in poslovnih prostorov ter se seznanili z namero občine o pričetku postopka javnega razpisa za dodelitev koncesije na področju zdravstva.
Zmago Šalamun
Gorišnica • Drugi Filmski festival mladih
Letos v konkurenci 18 filmov
Osnovna šola Gorišnica je letos organizirala drugi Filmski festival mladih ustvarjalcev, in kot pravi pobudnik ideje ter mentor gorišniških filmarjev Boštjan Rihtar, bo tovrstni festival postal tradicionalen.
»Ker se veliko let ukvarjam z otroki, vidim, da je ustvarjanje filma eden zelo lepih in tudi zelo učinkovitih načinov, kako se približati otroku, kako se z njim pogovarjati o njegovih težavah in kako lahko otroci svoje težave in želje uresničijo skozi takšen medij. Ob tem se mi zdi to tudi zelo konkreten vzgojni ukrep, saj se ob težavah, ki jih nakažejo v filmih, lahko pogovarjamo in najdemo rešitve,« je idejo o snemanju filmov ter nastanku filmskega festivala pojasnil Boštjan Rihtar.
Lanski, prvi Filmski festival je bil izveden zgolj v okviru OŠ Gorišnica, torej so tekmovali le filmi domačih učencev. »To je bil prvi korak, s katerim smo dobili potrebne izkušnje za izvedbo takšne prireditve. Letos pa smo k sodelovanju povabili vse slovenske osnovne in srednje šole. Odzvalo se jih je kar nekaj, vendar so do razpisnega roka svoje kratke filme poslale le tri srednje in tri osnovne šole. Tako je letos komisija ocenjevala skupno 18 filmov; od tega so jih osnovnošolci posneli 15, srednješolci pa tri,« je pred finalno podelitvijo nagrad festivala povedal Rihtar ter dodal, da so se za vključitev srednjih šol v festi-
Pobudnik Filmskega festivala mladih ustvarjalcev in mentor gorišniških mladih filmarjev Boštjan Rihtar: »Letos je bilo v konkurenci kar 18 filmov iz štirih osnovnih in treh srednjih šol.«
val odločili predvsem zato, da dajo najbolj navdušenim mladim filmarjem možnost razvijanja te dejavnosti tudi v nadaljnjem, srednješolskem izobraževanju.
Glede na razpisano in predvideno tematiko filmskih vsebin so organizatorji predvideli tri kategorije filmov: kratke igrane, etnografsko-etnološke in turistične filme. Žal pa se je izkazalo, da so prav vsi mladi ustvarjalci posneli le kratke igrane filme: »Kaže, da je premalo zanimanja za turistične
Slovenija • Poklicna matura
Vso srečo!
Z jutrišnjim dnem se začne spomladanski rok poklice mature, ki jo kandidati opravljajo iz štirih predmetov. Začeli bodo s pisnim izpitom iz angleščine ter že v ponedeljek nadaljevali z izpitom iz materinščine. Z rezultati spomladanskega roka, ki se bo zaključil konec junija, bodo
in etnografske vsebine, kje iskati razlog za to, pa ne bi mogel točno reči. Verjetno je nekaj krivde v samem izobraževalnem programu in tudi splošnem pojmovanju pomembnosti zavedanja slovenstva, ki ne namenja dovolj pozornosti oziroma ne zna motivirati mladih za našo dediščino. Kar se tiče turističnega filma, pa je bil morda naslov kategorije filmov nekoliko zgrešen za mlade. V bodoče ga bomo verjetno poimenovali filmi o domačem kraju in bo odziv večji.«
Sam festival, ki poteka danes, je razdeljen v dva dela: v prvem so prikazani vsi nena-grajeni filmi, v drugem pa najboljši kratki filmi po oceni komisije, ki so jo sestavljali igralec in režiser Lojze Matjašič, profesorici slovenskega jezika Tihana Gvozdic in Mihaela Po-platnik ter Miha Peče z Inštituta za slovensko narodopisje. Nagrajenih bo pet najboljših osnovnošolskih in en kratki film srednješolcev.
»Vsi naši filmi so v celoti delo učencev, sami se zberejo v skupine, napišejo zgodbe, izberejo najboljše, po njih napišejo scenarije in nato posnamejo filme. Večinoma se snemanja odvijajo v neposredni bližini šole, saj smo omejeni s časom; filmi namreč nastajajo v okviru pouka likovnega snovanja, ki ga vodim. Prav iz tega vidika vključim v snovanje filma vse likovne elemente, od kompozicije, barve, perspektive itd. Večinoma so filmi dolgi od pet do deset minut, tematika pa je vezana na otroško in najstniško doživljanje okolice, odnosov, življenja in težav: »Opaziti je tudi interes po fantastiki in vključevanju elementov kriminalke,« je pojasnil način in smisel filmskega ustvarjanja Rihtar.
V Gorišnici pa se na pobudo Boštjana Rihtarja pravkar ustanavlja tudi filmsko društvo, tako da se bodo lahko filmskemu ustvarjanju aktivno priključili tudi zunanji sodelavci. Društvo bo za začetek vodil kar Boštjan Rihtar sam, kasneje pa si želi, da bi vajeti vzeli v roke mladi: »Z ustanovitvijo društva se bodo povečale možnosti za snemanje filmov, produkcijo in predstavitev drugih filmov, hkrati pa si bomo s tem odprli možnosti za lažje sodelovanje z Javnim skladom RS za kulturo ter za pridobitev določenih finančnih sredstev, saj je naša oprema zdaj že hudo dotrajana,« je bodoče načrte na področju filmskega ustvarjanja še razkril Rihtar.
Kdo so letošnji nagrajenci Filmskega festivala in o čem govorijo njihovi filmi, pa boste izvedeli v naslednji številki našega časopisa.
SM
seznanjeni 7. julija.
Poklicna matura vsako leto poteka v treh rokih, spomladanskem, jesenskem in zimskem. Kandidati, ki jo želijo opravljati, se lahko prijavijo h kateremu koli roku. Spomladanski rok se prične že jutri s pisnim izpitom iz angleščine, nadaljuje v ponedeljek z izpitom iz materinščine, majski del pa se zaključi v torek s pisanjem drugega predmeta. Kandidati nato z opravljanjem nadaljujejo 6. junija, s pisnim izpitom iz nemščine, dan kasneje pa še iz matematike. Pisni izpit iz slovenščine kot drugega jezika (ali italijanščina kot tuji in drugi jezik) bo na sporedu 10. junija, od 24 maja pa vse do 26. junija pa bodo potekali ustni izpiti in četrti predmet. Z rezultati spomladanskega roka poklicne mature bodo kandidati seznanjeni 7. julija, teden dni prej kot tisti, ki v spomladanskem roku opravljajo splošno maturo.
Kandidat, ki je uspešno
opravil poklicno maturo v celoti in želi izboljšati oceno pri enem ali več predmetih, lahko to stori enkrat, in sicer v dveh letih po tem, ko je maturo uspešno opravil. Tisti, ki poklicne mature ne opravijo uspešno, imajo pravico popravljati največ dve - od skupaj štirih - negativni oceni, in sicer dve leti po opravljanju poklicne mature na isti šoli. Če kandidat ocen ne popravi, mora poklicno maturo ponovno opravljati v celoti. Za kandidate, ki opravljajo poklicno maturo v dveh delih, velja, da smejo popravljati negativno oceno predmeta, ki so ga opravljali v prvem delu, hkrati ko opravljajo drugi del poklicne mature. Zadnji rok za prijavo kandidatov na šoli na jesenski izpitni rok poklicne mature je11. julij oziroma 15. avgust za prijavo kandidatov iz opravičljivih razlogov. Opravljati jo začnejo 25. avgusta in končajo 2. septembra. Dženana Bečirovič
Ptuj • Četrti Folkfest
Mednarodni festival
Razstava Dobrote slovenskih kmetij je že po tradiciji povezana tudi s številnimi kulturnimi nastopi. Letos vabijo tudi na Folkfest, ki se bo pričel jutri (torej v soboto) ob 11. uri v organizaciji FS Bolnišnica Ptuj pri DPD Svoboda Ptuj.
Nastopile bodo domače in tuje skupine, skupaj okrog 150 plesalcev. Letošnji Folk-fest bodo začeli ptujski fol-kloristi z nastopom otroške skupine Klopotec in FS Bolnišnica. FS Trbovlje se bo predstavila s spletom dolenjskih plesov, FS BC Bovec bo zaplesala plese iz Trente, spremljale jih bodo pevke Buške Čeče. Iz Slovaške prihaja FS iz partnerskega mesta Banska Stiavnica, ki bo jutri ob 18. uri
nastopila tudi v trgovskem centru Qlandia. Iz Hrvaške prihaja folklorni ansambel iz Varaždina z zagorskimi plesi. Nastopila pa bo tudi FS iz Avstrije. Jutri dopoldan bo tako na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju živahno od plesa in glasbe.
Organizatorji in plesalci vabijo, da sem ji ob 11. uri pridružite v kar največjem številu.
Tednikova knjigarnica
Nagrada desetnica v najboljših rokah!
Ta teden je bila petič podeljena desetnica - stanovska nagrada Društva slovenskih pisateljev (DSP) za najboljše otroško ali mladinsko leposlovje. Nagrada je bila ustanovljena leta 2004 pod okriljem mladinske sekcije, ki jo vodi ena najbolj branih, nagrajevanih in tudi sicer aktivnih avtoric Janja Vidmar. Desetnica je namenjena izključno članom DSP ter vrednoti produkcijo zadnjih treh let. Tovrstno nagrajevanje želi popularizirati mladinsko in otroško književnost, tudi znotraj društva pisateljev, v literarni in kritiški stroki, v medijih in javnost seznanjati s kvalitetnim izvirnim leposlovjem za mlade bralce. Naj spomnim, da je bil dobitnik prve desetnice Mate Dolenc za Letečo ladjo, druge zdajšnji predsednik DSP Slavko Pregl za Usodni telefon, tretje Janja Vidmar za ZOO in četrta desetnica je nagradila pesniško zbirko Živa hiša Bine Štampe Žmavc.
Letošnji desetničar (kako simbolno!) je pesnik, pisatelj, dramatik, prevajalec, prirejevalec, programski vodja, ustanovitelj uličnega gledališča, vrhunski igralec in znalec Andrej Rozman - Roza s knjigo, prozno mojstrovino Kako je Oskar postal detektiv (Ilustrirala Ana Košir. Ljubljana: Sodobnost International, 2007. Zbirka Spominčice = Forget-me-nots / KUD Sodobnost International). Rozman je tudi s tem delom potrdil izjemno pripovedno mojstrstvo, smisel za drugačnost in humor, avtorjev pristop do mladih bralcev je enkraten in čudovito domišljen za tiste, ki niso otroci po vzoru želja večine odraslih. Hkrati je Rozman prijetno pustolovski in kritičen do sveta odraslih in ob vsem tem še poučen; in to veliko bolj, kot bi si sam avtor verjetno sploh poželel. Vsa Rozmanova dela imajo znak odličnosti, vrhunskosti, in če smem izraziti lastno bralsko navdušenje, to rečem z besedami znamenitih Ilovarjev iz Mladine: s kruhom pomazano! V knjižnici lahko berete naslednje naslove avtorja Andreja Rozmana - Roze: Rimanice za predgospodiče; Mihec, duh in uganka; Črvive pesmi; Krava, ki jo je pasel Mihec; Mali rimski cirkus; Marela; Uganke, Mihec gre prvič okoli sveta; Skrivnost špurkov; Balon velikan; Najbolj dolgočasna knjiga na svetu; Je že v redu mama; Razmigajmo se v križu; Tih bot dedi ...
Za bralno radovednost navajam začetek letošnje nagrajenke z desetnico:
Oskar nad šolo ni bil prav nič navdušen. Že to, da mora sedeti in biti tiho, medtem ko lahko učiteljica hodi po razredu in govori, se mu je zdela krivica. Prav tako ni razumel, zakaj se mora naučiti pisati s svinčnikom, ko vendar vsi pametni pišejo samo še na računalnike. Enako neumna se mu je zdela matematika. Zakaj bi moral vedeti, koliko je pet plus šest, če lahko to izračuna s pomočjo kalkulatorja na mobilnem telefonu?
Ko se je vpisal v šolo, je pričakoval, da se bo učil stvari, ki ga zanimajo. Recimo, kako se nastavi prisluškovalno napravo in odkrije prstne odtise...
Naj poudarim, da je zraven odlične, napete zgodbe Rozmanova nagrajena knjiga odlično ilustrirana (Ana Košir) in oblikovana (Sanja Janša) ter jo lahko tisti, ki se navdušujejo nad angleščino, obrnejo ter berejo prevod Erice Johnson Debeljak (How Oscar Became a Detective).
Andrej Rozman - Roza bo v nedeljo, 25. maja, star triinpetdeset let. Čestitke ob prazniku in novi nagradi!
Liljana Klemenčič
Foto: SM
petek • 23. maja 2008
Kultura, izobraževanje
Štajerski	[ 13
Ptuj • Odprli razstavo Gospodje Ptujski
Znamenita rodbina ponovno na ptujskem gradu
570 let po smrti zadnjega Gospoda Ptujskega so na ptujskem gradu odprli razstavo o tej znameniti družini srednjeveških vitezov, graditeljev in mecenov.
Gospodje Ptujski so na ptujskem gradu živeli več kot 300 let in ravno o delu, ki so ga oni dali zgraditi, je minuli teden odprta razstava, na kateri je predstavljeno njihovo delovanje. Avtorica razstave je dr. Polona Vidmar, ki je na temo Gospodje Ptujski doktorirala,
soavtor pa Boris Hajdinjak, ki se že desetletja ukvarja z raziskovanjem te znamenite rodbine. Kot je na svečanem odprtju povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, so doslej Gospodje Ptujski sodili med pomembne rodbine, katerih delovanje je
Dogodku primerno so se v srednjeveških oblačilih predstavili člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj.
Razstavo je spremljal tudi polurni film o Gospodih Ptujskih.
bilo neupravičeno zamolčano. Na razstavi, ki je zasnovana kronološko in tematsko, je večina gradiva predstavljena s fotografijami in besedili na panojih, spremlja pa jo tudi polurni dokumentarni film, ki ga je v sodelovanju s ptujskim muzejem pripravil Miran Harb. Prikazano je tako politično, vojaško kot tudi gospodarsko delovanje znamenite ptujske rodbine. Kot je dejala
Vidmarjeva, so svoj čas zaznamovali z ustanovitvijo treh samostanov, med drugim kar dveh na Ptuju: minoritskega in dominikanskega. Zanimiv pregled delovanja rodbine, ki je pomembno vplivala na razvoj srednjeveškega Ptuja, si je možno ogledati v drugem nadstropju ptujskega gradu, in sicer do konca letošnjega leta.
Dženana Becirovic
Ptuj • Tehnološki dan na Šolskem centru
Uspelo strokovno srečanje
V soboto, 10. maja, je Strokovna sekcija elektronikov in mehatronikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije v Šolskem centru Ptuj organizirala svoj 10. tehnološki dan in 39. strokovni seminar, na katerem so bile predstavljene napredne tehnologije s področja avdio in video tehnike ter delovanje vodikovih celic oziroma kemične pretvorbe v električno energijo.
Tehnologijo stereoskop-skega računalniškega vida nove generacije in tehnologijo plazma zvočnikov je predstavil doc. dr. Iztok Kram-berger, delovanja vodikovih celic, oziroma kemično pretvorbo v električno energijo, pa prof. dr. Miro Milanovič iz FERI - UM. Prisotni so se seznanili z napravo, ki jo že uporabljajo na fakulteti, kjer razvijajo komponente za hibridne avtomobile na električni pogon.
V praktičnem delu semi-
narja so bili prikazani plazma in LCD TV-aparati. Ker je bila večina udeležencev povezanih z RTV-področjem, sta strokovnjaka, ki imata bogate praktične izkušnje, Igor Budja in Dušan Hojs, opisala nekatere napake in način popravila.
Med udeleženci tega za stroko zelo pomembnega dogodka so bili tudi ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole ŠC Ptuj Rajko Fajt, ravnatelj Višje strokovne šole ŠC Ptuj Robert Harb ter pred-
Foto: Marjan Bezjak
Od teorije k praksi bi lahko naslovili nazorno predavanje, na katerem so vsi udeleženci prejeli certifikat.
sednik Odbora za izobraževanje pri OZS Ignac Šteferl, ki je povedal, da je Sekcija uspešna in da so njene aktivnosti zelo aktualne in zanimive. V pogovoru z njim in predsednikom Sekcije Janezom Škrlecem, ki je bil tokrat tudi eden od predavateljev, smo izvedeli, da je strokovno srečanje, ki ga je koordiniral predavatelj Višje strokovne šole ŠC Ptuj Marjan Bezjak, izjemno uspelo; to potrjuje število prisotnih - kar 80 se jih je odzvalo vabilu, med njimi tudi precej srednješolskih učiteljev iz več elektro šol v Sloveniji, pa tudi nekaj dijakov in študentov.
Sekcija elektronikov in mehatronikov je ena od vodilnih v sistemu OZS, ki se aktivno povezuje s šolami in šolskimi centri, še zlasti s ŠC Ptuj in Velenje. Zavedajo se pomembnosti vseživljenjskega izobraževanja svojih članov in tudi dejstva, da sta elektronika in mehatronika propulzivni vedi, ki zahtevata neprestano spremljanje razvoja in novih tehnologij. Tehnološki dan na ŠC Ptuj je tudi promocija povezovanja gospodarstva s
šolsko in akademsko sfero. V sekciji v zadnjem času posvečajo veliko pozornosti alternativnim virom energije, varčnosti električne energije, ekologiji in okolju prijaznim tehnologijam ter naprednim materialom naslednje generacije.
Izobraževanje v ŠC Ptuj bodo nadaljevali po poletnih dopustih, in sicer na teme: tiskana elektronika kot kombinacija elektronike in papirja, biometrični sistemi in materiali ter fleksibilna elektronika. Poudarek bo na ogljičnih materialih kot nadomestilu elektronike, temelječe na siliciju (ogljikove nanocevke), na uporabi in razvoju MEMS-tehnologij, uporabi novih materialov v medicinski elektroniki ter uporabi bioaktivnih materialov, sintezi polimerov in uporabi polimerne elektronike v sodobnih aplikacijah. V sekciji bodo spoznavali tudi nove tehnike površin, pomen nanotehnologij ter prihajajoče področje nanoe-lektronike kot alternative sedanjim mikro sistemom.
S. B.
Foto: DB
Foto: DB
Samo M. Strelec • Dvomim...
Mladost v mestu
Pojutrišnjem bo 25. maj. Dan, ko smo v bivši državi praznovali dan mladosti ter prenašali Titovo štafeto. (In Tita, bi rekli mnogi danes.) Kakšna krasna simbolika je bila v tisti palici! (Ja, ena od možnih konotacij bi lahko bila tudi v pregovoru: Vsaka rit svojo pal'co najde). No, najbolj pridni (ste kaj pomislili, zakaj ne najbolj inovativ-ni, najbolj drzni, najbolj iznajdljivi?) smo jo lahko nosili na koščku njene poti po domovini. Ta čast je pripadla nekoč tudi meni.
Na odseku regionalne ceste Kidričevo-Ptuj, od križišča pri Tuškovih pa skoraj do vrha deteljice na Hajdini sem jo lahko nesel! Takšne treme nisem imel v kasneje v življenju nikoli več. Takole je bilo: levo in desno ob cesti zbrana lokalna skupnost (pardon: krajevna skupnost), sošolci, sošolke, učitelji (pardon: tovariši in tovarišice)... že samo čakanje na palico, ki jo bo nekega dne (pardon: večera) dobil v roke tovariš Tito, je bilo adrenalinsko. Potem se je naposled le (hic!) pripeljala. Palica. Dobesedno pripeljala. V črnem merdžotu! Iz avta so mi jo porinili v roke in pritajeno zavpili: "Ajde, ajde! Brže, brže!" Najbrž so imeli zamudo. Torej pospešim in kar so me nesle noge v dir. Dam vse od sebe, sopiham, srce razbija, v trebuhu me pika... Maksimalno se potrudim za tovariša Tita, iz avta za menoj mahajo "ajde, ajde!", tip v avtu pred menoj pa gleda nazaj in mi z roko daje znak: "Samo polako, samo polako!" Kaj zdaj!? Hitro al' počasi? Jugoslavija dveh hitrosti .
Časovni preskok: Ptuj, pred nekaj dnevi. V mestu doživim dogodka, oba v znamenju mladosti. Dala sta mi misliti. O mestu, njegovi preteklosti in še bolj prihodnosti. Dogodek prvi. Skupina otrok z rumenimi ruticami, z vzgojiteljicami na poti po mestu. Držijo se za roke in počasi stopajo po pločniku. Hiše se jim najbrž zdijo gigantske, ulice bulevarji, vrvež neznosen. Mala bitja na sprehodu. Izletu, morda čisto pravi ekskurziji. Vzel sem si nekaj časa in jih opazoval. Pridni, držijo se za roke, ubogajo vzgojiteljice in rahlo prestrašeni z drobencljavimi koraki stopajo po pločniku. V očeh radovednost, zanimanje, čudenje. Se preden se bodo trikrat dobro obrnili, bodo zrasli in odrasli. Sedeli bodo v pisarnah, uradih, mestnih hišah, učilnicah, tovarnah, trgovinah, se vozili po cestah, drveli na pošto, po opravkih . kot pač običajni odrasli ljudje počnemo vsak dan. Nekoč bodo te male glavice pametne buče. Nekoč bodo odločale o tem, kakšno bo to mesto. Kaj se bo dogajalo v njem. Kajti mesto brez dogajanja je mesto otrplosti. Mesto zakrknjenosti. Kako lepo jih je bilo opazovati. Med njimi sem videl računalnikarje, inženirje, slikarje, pisarje, notarje, hotelirje, gostince, gradbince, podjetnike, pilote . Vse še bodo. Vse bo še njihovo. Čas jih čaka. Kako pomembno se mi je zazdelo vse to, kar jim pripovedujemo, kar jim kažemo in kar lahko doživijo v mestu. Prekrasen dogodek, ki vliva upanje. Mogoče se bodo nekoč, veliki, odrasli, vplivni, premožni, poslovni, ugledni odločali in gradili, poslovali, kupovali, trgovali, investirali, adaptirali, renovirali in inoviraliprav v tem starem mestu. Mogoče bodo svoje znanje, vedenje, izkušnje, modrost, interes, zamisli, ideje povezali prav s tem mestom.
Dogodek drugi. Pred mestno hišo. Četrtošolci (srednjih šol) se pripravljajo na ples. Glasna glasba, glasno rajanje, glasno poskakovanje. Čista energija. Čisti pogum. Nič kompromisa v zraku, samo zabava, muzika in ples. Sončen dan, nasmejani obrazi, objemanje in norenje. Hormonska nevihta. Z obrazov jim žari znosna lahkost bivanja, konec je preverjanj, konec spraševanj . Prestopili bodo na vlaku življenja v oddelek za odrasle, odgovorne, seriozne, famozne... O, ko bi le ohranili naivnost, pogum, drznost, nabritost, zvitost, razboritost . Premišljam: naše malo mesto se je v teh dveh prizorih neskončno pomladilo. Zazdelo se mi je, da je odgovor na vprašanje, kako ohraniti življenje v starem mestnem jedru, kot na dlani. Samoumevno, jasno kot beli dan: dajte staro mesto mladim ljudem! Vse, kar še raste, kar brbota in kar vre, je neskončno vrednejše od vsega, kar imamo, kar smo si nabrali in kar negujemo v svojih pomeščanjenih življenjih. (Spomnim se živosti, ki so jo vnesli poletni večeri Ivana Brača; če ste malo starejši, se gotovo spomnite kulturne skupnosti, Nataše Petrovič in kulturnih srečanj. To so bili koraki v pravo smer.) Obožujem naivnost, drznost, nesramnost, direktnost, neuvidevnost, lahkomiselnost, predrznost in kar jih je še naglavnih grehov mladih ljudi. V vsem tem (in še marsičem) je njihova moč. Njihovaprilož-nost. Izvor njihove prihodnosti. Ko postanejo kultivirani, uglajeni, diplomatski, uvidevni ., potem postanejo odrasli. Pametni. Zreli. In od zrelosti do gnilobe v vsem, kar je živo, pač ni več ne vem kako daleč. Prej nasprotno. V mladostni nevednosti je ključ. Ravnokar mi je v elektronski predal priletelo vabilo v Staro steklarsko, kjer se bodo spraševali "Kaj lahko Ptujčani naredimo za staro mestno jedro?". Dogodek prvi in drugi sta zame prava odgovora. Dajmo mladim delavnice, plesišča, klube, gledališča, zabavišča, norišča, bralnice, klepetalnice, nastopalnice, kopalnice. Le tako bo Ptuj, mesto - muzej, morda kdaj tudi Ptuj, mesto - prihodnosti.
Ptuj • Vpis v Slovenski register darovalcev krvotvornih matičnih celic
Darovanje za življenje
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bilo 15. maja novo predavanje ob vpisu v Slovenski register nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic. Organiziral ga je Slovenija-Donor, slovenski register nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic, v sodelovanju s ptujsko gimnazijo, kjer se zelo trudijo, da bi mladi dobili čim kvalitetnejšo informacijo o tem, da s tem, ko se prijavijo v register darovalcev kostnega mozga, morda lahko komu rešijo življenje.Vpis je prostovoljen in anonimen, osebni podatki darovalca so skrivnost, vpišejo se lahko vsi zdravi ljudje, stari od 18 do 55 let.
V Slovenskem registru nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic Slovenija-Donor je trenutno vpisanih 11 tisoč potencialnih darovalcev, v svetovnem registru pa 11 milijonov. Verjetnost, da je nekdo izbran iz registra, je enoodstotna. Darovalec si lahko kdarkoli premisli in izstopi iz registra. Dokler nekdo, ki je vpisan, ni izbran za darovalca, se tudi nič ne zgodi.
O vpisu v Slovenski register nesorodnih darovalcev krvo-tvornih matičnih celic je predaval mag. Mihael Tonejc, dr. med., spec. transf. medicine,
Vzdušje narodne napetosti v septembrskih dneh pred sedemdesetimi leti na Ptuju ponazarjajo sodni spisi ptujskega okrajnega sodišča (danes v Zgodovinskem arhivu Ptuj). V njih beremo, da so mimoidoči Nemci zaničevalno zasramo-vali Slovence in jih preklinjali, ko so v izložbenem oknu opazili slovensko zastavo. Hkrati pa so imeli Nemci v svojih lokalih tako izzivalno obešeni sliki Hitlerja in njegovega predhodnika Hindenburga, da ju je bilo moč videti še z ulice. Kaznovan ni bil nihče. Nasprotno: oblasti so tiste, ki so trosile letake, zasledovale in jih imele za "hujskače", čeravno so razkrinkavali sovražnike slovenskega naroda. Na pristranskost oblasti opozarja še druga dokumentacija: 9. avgusta 1937 je bila npr. izvedena
vodja odseka registra Sloveni-ja-Donor/Centra za tipizacijo tkiv Zavoda Republike Slovenije za tranfuzijsko medicino. Predstavil je tri korake dejanja darovanja, ki je postopek. Začne se z vpisom, ki je prostovoljen in anonimen. Vsak se vpiše s kodno številko, podatki so strogo varovani, dostopnost je omejena. Prvi korak zajema seznanitev s postopkom, podpis pisnega pristanka, izpolnitev medicinskega vprašalnika, pogovor z zdravnikom in odvzem vzorca krvi za osnovno določitev tkivne skupine oziroma tkivne antigene, ime-
nenadna preiskava pri "znanih" komunistih na Ptuju. Sodni spisi tudi razkrivajo, da so bili v noči s 7. na 8. maj 1938 na več kot desetih mestih po Ptuju nalepljeni plakati protinemške vsebine, ki so pozivali Slovence na bojkot vsega, kar je bilo "nemčursko". Na njih beremo: "Nemčurji bojkotirajo vse, kar je slovenskega. Zato Slovenci bojkotirajte vse, kar smrdi po njih. Mi pazimo." Arhiviranemu spisu je priložena tudi brošura z naslovom "Ali si smejo Nemci to dovoliti?'! ki govori o naklonjenosti režima do Hitlerja.
Ptujski Nemci, ki so intenzivno spremljali aktivnosti slovenstva, delo posameznikov in slovenskih društev, so svojo dejavnost razkrili z zbranimi podatki ob okupaciji. Nemcem na očeh je bilo med drugimi
novane HLA, in sam vpis. Če je nekdo iz registra izbran za možnega darovalca, verjetnost za to je zelo majhna, ga obvestijo o tem, hkrati pa preverijo njegovo pripravljenost za nadaljevanje postopka. Če ostaja v postopku, sledi nov odvzem vzorca krvi za dodatno preverjanje tkivne skladnosti z bolnikom. V tretjem koraku, če je potencialni darovalec resnično tkivno skladen z bolnikom, bo prejel obvestilo o dokončnem izboru, pri čemer bodo pono-no preverili njegovo pripravljenost za nadaljevanje postopka in darovanje. Po pozitivnem odgovoru ga bodo zdravniško pregledali in opravili potrebne preiskave. Zaključek postopka pa je odvzem krvotvornih matičnih celic iz kostnega mozga ali iz venske krvi, ki jih presa-
Sokolsko društvo (leta 1939 na Ptuju 743 sokolskih članov in naraščajnikov); o njegovem na-rodnoobrambnem odseku, ki sta ga vodila učitelj Josip Gor-jup in dr. Milan Zupančič, je varnostni službi (Sicherheitsdienst) poročal predstavnik ptujskih Nemcev Albert Scharner.
Priključitev Avstrije k nemškemu rajhu in češkoslovaški dogodki so namreč vzpodbudili narodnoobrambno dejavnost Sokolov. Omenjeni društveni odsek je spremljal dogajanja v mestu, na njegovih sejah pa se je veliko govorilo tudi o budnosti in pripravljenosti ter domovinski vzgoji mladine (telesna vadba je dobivala narodnoo-brambno vsebino). Za krepitev narodnoobrambnih sposobnosti je na vojaškem strelišču skrbel strelski odsek. 7. maj, "dan
dijo bolniku. Tonejc je govoril tudi o bolečinah pri odvzemu, ki so znosne, toda, kaj je to v primerjavi z dejstvom, da ste nekemu bolniku ponudili možnost ozdravitve, je poudaril. Pri presaditvi krvotvornih matičnih celic gre enostavno povedano za nadomestitev obolelega kostnega mozga s celicami zdravega darovalca, ki se vbrizga v veno bolnika po-
sokolske pripravljenosti", naj bi prispeval k dvigu narodne samozavesti. V zadnjih letih pred okupacijo so sokoli ob 20. aprilu preprečevali nemške kresove in izobešanje nemških zastav.
Očitno je bilo, da so oblasti vse bolj popuščale nemški manjšini. Opozorila o dogodkih na severni meji se banske uprave niso dotaknila. Režim JRZ sokolstvu ni bil naklonjen. Člane sokolskih društev (vodje uradov, šolnike) je premeščal ali upokojeval, tako npr. nekdanjo aktivno članico narodne čitalnice in učiteljico na Okoliški šoli Valentino Kaukler, nato Uroša Pečka na Deški osnovni šoli in Franca Jamška na breški osnovni šoli. Ob že omenjenem predčasnem odhodu dr. Maksa Kovačiča z gimnazije zaradi izključitve nemških dijakov je bil
dobno kot pri transfuziji krvi. Gre za način zdravljenja, ki je v veljavi že več kot 50 let. S presaditvijo krvotvornih matičnih celic uspešno zdravijo akutne in kronične levkemije, bolezni matičnih celic, mielodisplastič-ne sindrome, prirojene motnje presnove, vrsto drugih rakavih obolenj in podobno.
Med darovalci so najprimernejši bolnikov brat ali sestra,
upokojen še ravnatelj Državne meščanske šole Dragotin Kve-der. Iz te šole so bili premeščeni Radovan Komac, Dušan Šestan in Martin Šterk, za katerega so zapisali, da je "splošna želja, naj bi se s tega mesta umaknil". Za šolskega nadzornika Josipa Go-rupa so oblasti zahtevale premestitev ali upokojitev, če "že ima polne dobe službenih let".
Vrsta predavanj, akademij, lutkarskih predstav in drugih prireditev je bilo vezanih na So-kolsko društvo. Takih aktivnosti se je v tem razgibanem, politično negotovem času udeleževala še zlasti zavedna mladina. Ne glede na ideološke razlike se je povezovala v enotno protifašistično fronto za obrambo domovine ob morebitni vojni. Njen odnos do dogajanj na Ptuju spremljamo skozi dejanje.
Uradni sprejem bolgarskih pevcev iz Plovdiva pred ptujskim magistratom se je npr. leta 1938 sprevrgel v manifestativni protest proti nemškemu nacizmu. Z rdečimi nageljni v gumb-nicah je prisotne po mestnih ulicah vodil osmošolec Mirko Bagar, doma iz Prekmurja. O njem je njegov razrednik zapisal, da je "intelektualno jak"
ki se z njim popolnoma ujema v podedovanih lastnostih, imenovanih antigenih HLA. Takšno skladnost pa je najti le v 25 odstotkih primerov, je povedal Tonejc. Zagotovo bi bil ta odstotek večji, če bi bilo v družini več otrok. Med nesorodni-mi dajalci pa je mogoče najti ustrezno ujemanje med dvema posameznikoma šele, ko pregledajo nekaj tisoč oseb.
Ptujska gimnazija je ena tistih izobraževalnih ustanov, kjer se izredno trudijo, da mladi ob izobraževalni življenjski popotnici dobijo tudi izpit iz človečnosti, ki jim bo v življenju še kako dobrodošla spremljevalka.
MG
in da ima "vpliv na tovariše". Slednje potrjuje tudi Bagarjevo organizacijsko vodenje vključevanja dijakov v študentske delovne narodnoobrambne tabore. Akcijo so izpeljali napredni dijaki v šolskem letu 1937/38 preko gimnazijske podružnice Počitniške zveze.
Konec tridesetih let prejšnjega stoletja, v "usodnem zgodovinskem trenutku" pred drugo svetovno vojno, je pod vplivom akademske levice prišlo tudi na taborih do povezovanja študentske mladine ne glede na svetovnonazorsko in politično pripadnost. Glasilo Jugoslovanske narodne stranke Edinost je 17. septembra 1938 zapisalo, da je bil namen delovnih narod-noobrambnih taborov pomagati ljudem ob meji in krepiti njihovo narodno zavest pred fašistično nevarnostjo. V svojih spominih je nekdanji ptujski dijak Ivan Bratko zapisal, da je bilo po zasedbi Avstrije, ko so se ob meji pojavili kljukasti križi, potrebno organizirati tabore v poletnem času. Teh se je udeležilo veliko levičarskih akademikov, ki so neposredno preučevali še socialne prilike.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Črtomir Goznik
V ptujski gimnaziji se zelo zavedajo pomena osveščanja mladih o pomenu skrbi in odgovornosti drug do drugega, o tem, da človek ni sam, da je humanost tista največja vrednota, ki jo lahko ima posameznik v odnosu do drugega. 15. maja so pripravili v sodelovanju s Slovenijo-Donorjem že četrto predavanje ob vpisu v Slovenski register nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic.
Foto: Črtomir Goznik
Pisnemu pristanku za vpis, izpolnitvi medicinskega vprašalnika in pogovoru z zdravnikom sledi odvzem vzorca krvi za osnovno določitev tkivne skupine ter vpis v register.
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Na Ptujskem pred sedmimi desetletji
Na pragu II. svetovne vojne
Svetovni dogodki pred sedmimi desetletji so opozarjali na bližajočo se drugo svetovno vojno. In kako je teklo življenje na Ptujskem?
»Oseba se izpopolnjuje v popolnejšo osebnost prav z vsemi dejanji, ki imajo etično vrednost.«
(Dr. Anton Trstenjak, svetovno priznan psiholog, v knjigi Človek je bitje prihodnosti)
»Darovanje delov človeškega telesa je plemenito, humano dejanje, v katerem se zrcali odnos vsakogar do lastnega življenja in življenja bližnjih ali sočloveka. Za darovanje se navadno odločimo po temeljitem premisleku o sebi, o ranljivosti in minljivosti človeka.«
(Danica Avec Letonja, dr. med., specialistka anestezio-loginja in direktorica Zavoda Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv Slovenija - transplant)
Tenis
Blažev dosedanji največji uspeh
Stran 16
Rokomet
Miša Marinček iz Ptuja v Ljubljano
Stran 16
Kolesarstvo
Pred dirko za Veliko nagrado Ptuja
Stran 17
Strelstvo
Raušlova in Simonič dobra v Munchnu
Stran 17
Nogomet
Nove tribune ob igrišču v Podvincah
Strani 18
Šolski šport
OŠ Destrnik-Trnovska vas prvak ŠKL
Strani 19
E-mail: sport@radio-tednik.si
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Nogomet
Manchester United potrdil prevlado v Angliji
Medtem ko se slovensko nogometno prvenstvo nagiba h koncu, so se tekmovanja v petih najmočnejših ligah v Evropi že zaključila. Zastor je padel tudi v najelitnejši evropski Ligi prvakov, kjer so v sredo (v četrtek po lokalnem času) v Moskvi pokal zmagovalcev v zrak dvignili nogometaši Manchestra Uniteda. Slednji so po pravi srhljivki in izvajanju enajstmetrovk premagali londonski Chelsea, ki je že imel zaključno žogo, a je ni izkoristil. Tragični junak je postal kapetan John Terry, ki mu je pri izvajanju odločilnega strela z 11 metrov spodrsnilo! S tem je njegova ekipa izgubila psihološko prednost in v nadaljevanju je izkušeni vratar ManU Ervin van der Saar ubranil strel Anelke. S tem je največjo uslugo naredil svojemu soigralcu, trenutno enemu najboljših (najboljšemu?) nogometašev na svetu Christianu Ronaldu, ki je pred tem edini zgrešil strel z bele točke! Solze sreče in žalosti so na stadionu Lužniki po tekmi tekle v potokih: če bi Terry zadel, bi se samo zamenjali njeni izvori ...
Chelsea je proti isti ekipi kratko potegnil tudi v angleškem prvenstvu; tam so varovanci Alexa Fergusona do konca znali obdržati minimalno prednost, ki so si jo nabrali v srednjem delu prvenstva. Ta sezona se bo s tema dosežkoma z zlatimi črkami vpisala v dolgo in bogato zgodovino Manchestra Uniteda.
Do zadnjega kroga so na odločitev čakali tudi ljubitelji nogometa v Italiji. Milanski Inter je imel nekaj krogov pred koncem že domala neulovljivo prednost, a je z nekaj spodrsljaji dovolil Romi, da se mu pred zadnjim krogom približa le na točko zaostanka. Dokončni preobrat je z dvema zadetkoma na zadnji tekmi preprečil Zlatan Ibrahimovič ...
Podobno je bilo v Franciji, kjer sta vlogo Interja in Rome odigrala Lyon
in Bordeaux. Za Lyon je to že sedmi zaporedni naslov, s čimer je rekorder med ekipami v petih najmočnejših evropskih ligah.
V	Španiji je bila odločitev manj dramatična: najdražja ekipa na svetu, madridski Real, je imela na koncu 8 točk prednosti pred Villa rre-alom. Barcelona na 3. mestu si je za Realom pridelala skoraj neverjetnih 18 točk zaostanka.
V	Nemčiji je edini kandidat za prvaka münchenski Bayern upravičil pričakovanja pred sezono in z desetimi točkami naskoka osvojil naslov prvaka. Eden od junakov Bundeslige je postal tudi slovenski trener Bojan Prašnikar, ki je ekipo Energie Cottbus prevzel v domala izgubljenem
Foto: Črtomir Goznik položaju, na koncu pa ji je obstanek Bojan Prašnikar, eden od juna- zagotovil že krog pred koncem! Čekov Bundeslige	stitke!	(JM)
tednik
<¡J->oílulajt¿ ñaí na íu¿toun¿m íjibtu!
RADIOPTUJ
tea- afeletcc
www.radio-ptuj.si
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultat zaostale tekme 34. kroga: Interblock - Domžale 2:3 (0:1); strelci: Gerič 59, Matič 71; Benko 18, Zahora 66, 73.
Pari 35. kroga: sobota, 24. maja, ob 17.30: Livar				Drava, Primorje		Nafta,
Maribor - Interblock, Domžale	- MIK CM Celje, Koper			HiT Gorica.		
1. DOMŽALE	34	20	10	4	59:28	70
2. KOPER	34	17	10	7	64:46	61
3. HIT GORICA	34	15	9	10	52:45	54
4. INTERBLOCK	34	14	7	13	47:38	49
5. MARIBOR	34	13	9	12	52:47	48
6. MIK CM CELJE	34	13	6	15	42:45	45
7. NAFTA	34	11	11	12	41:45	44
8. PRIMORJE	34	12	6	16	48:39	42
9. DRAVA	34	12	5	17	42:58	41
10. LIVAR	34	4	5	25	38:86	17
Lista najboljših strelcev:
17 zadetkov: David Bunderla (Primorje), Dario Zahora (Domžale); 14 zadetkov: Nejc Pečnik (MIK CM Celje); 12 zadetkov: Ekpoki (HIT Gorica); 11 zadetkov: Enes Demirovič (HIT Gorica); 10 zadetkov: Marko Kmetec (Drava), Dalibor Volaš (Maribor), Milan Osterc (Hit Gortica), Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 9 zadetkov: Ermin Rakovič (Interblock); 8 zadetkov: Janez Perme (Livar), Amer Jukan (Koper), Andraž Kirm (Domžale), Ivan Jolic (Interblock), Darko Djukič (Koper); 7 zadetkov: Doris Kelenc (Drava), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Mate Eterovič (Nafta), Jozsef Sebok (Nafta), Vito Plut (Koper) ...
Nogomet • 1. SNL, pred tekmami 35. kroga
V Ivančni Gorici na zmago
V soboto se bodo slovenski prvoligaši še predzadnjič v tej sezoni podali na igrišča. V ponedeljek se bo slovenska nogometna reprezentanca v Goteborgu v prijateljskem srečanju pomerila z izbrano vrsto Švedske.
To sta dve različni dejstvi, ki pa se še kako prepletata in sta vodstvu 1. SNL in selektorju Matjažu Keku povzročili kar precej skrbi, saj se nekateri reprezentanti zaradi klubskih obveznosti reprezentančne akcije ne bodo mogli udeležiti. Upravičeno se najbolj oškodovane čutijo klubi, ki se še vedno borijo za obstanek v najvišji slovenski ligi (vse druge dileme so že rešene). Med temi klubi je poleg MIK CM Celja, Nafte in Primorja tudi ptujska Drava. Slednja je v tej zmešnjavi celo najbolj oškodovana, saj bo po zadnjih podatkih NZS reprezentant Domžal Kirm v tem krogu izpustili tekmo s Celjem, v zadnjem krogu na Ptuju pa bo nastopil; s tem se Celje in Drava dajeta v neenakopraven
Foto: Črtomir Goznik
Javier Antonio Grbec (Drava, modri dres) je bil adut s klopi na tekmi s Koprom.
Medsebojne tekme Livarja in Drave v letošnji sezoni: 8. krog: Drava - Livar 1:3 (Kronaveter; Božičič, Perme 2x) 17. krog: Livar - Drava 4:2 (Prejac ag, Božičič, Kremeno-vič 2x; Sahiti 2x)
26. krog: Drava - Livar 3:1 (Emeršič, Zilič, Grbec; Perme)
položaj.
Ali se bo ta krog odigral brez Kirma ali z njim pa trenutno ni glavno vprašanje, s katerim bi se ukvarjali Ptujčani. V soboto namreč gostujejo v Ivančni Gorici, kjer si spodrsljaja ne smejo privoščiti. Odpisani Livar jim je v tem prvenstvu dvakrat že pošteno prekrižal račune, zato previdnost nikakor ni odveč. Trener Pevnik bo imel na voljo vse nogometaše razen Marka Kmetca, ki ga zaradi pozitiv-
nega dopinškega testa danes (v petek, op. a.) čaka zaslišanje na NZS.
Robert Pevnik je pred tekmo s Koprom dobro pripravil moštvo, ki ga vodi, s pristopom pa so bili zelo zadovoljni tudi navijači. S tem je ena njegova briga odpadla, saj je prvi vtis pri publiki izredno pomemben. Še večji junak bo postal, če bo Dravo obvaroval pred kvalifikacijami za obstanek, a do tega cilja je treba na igrišču
Boks • Dejan Zavec
15. junija spet v ring!
Več kot štiri mesece je že minilo od zadnje borbe našega boksarja Dejana Zavca (19. januarja je premagal Pietra d Alessia), ki je v dosedanji profesionalni karieri boksal na 25. dvobojih in je še vedno brez poraza (24 zmag, 1 dvoboj brez odločitve). Dejan se trenutno nahaja na pripravah v Nemčiji, v kratkem telefonskem pogovoru pa nam je povedal naslednje: »V Nemčiji sem že dva tedna, z mano je tudi celotna družina, žena Nataša in hčerkici Ivona in Tija. Tukaj dvakrat na dan trdo treniram, priprave na naslednji dvoboj so že v sklepni fazi. To pomeni, da so fizične in kon-dicijske priprave že za mano in da trenutno delam v ringu s sparing partnerji. Le-ti se me-njujejo vsak teden, saj sicer
Dejan Zavec v Nemčiji opravlja zaključne priprave za 26. profesionalni dvoboj; doslej ni izgubil še nobenega.
težko obdržimo visok nivo treningov.«
Končni cilj teh priprav je seveda nov dvoboj, za katerega je že določen datum; to je 15.
junij. »Po zadnjih napovedih bom tega dne res stopil v ring in se boril za eno od titul; najverjetneje bo to naslov inter-kontinentalnega prvaka po
še dvakrat pokazati, da si njegovi varovanci obstanek tudi zaslužijo.
Z enim ušesom bodo v soboto poslušali tudi novice iz Ajdovščine, kjer domače Pri-morje gosti Nafto. S Primorjem imajo Ptujčani pozitivno bilanco, z Nafto pa ne (slabša gol razlika), kar bi bilo pomembno v primeru, če bi bile ekipe na koncu točkovno poravnane.
JM
verziji IBF,« smo iz prve roke izvedeli o pomenu dvoboja. Zaenkrat še ni padla dokončna odločitev o kraju dvoboja, iz zanesljivih virov pa smo izvedeli, da ima za organizacijo velike možnosti tudi Maribor. Po zadnjih informacijah bi naj bil Dejanov tekmec še neporaženi Nemec s turškimi koreninami Marco Cattikas (12 zmag). Končno odločitev bodo odgovorni sporočili na tiskovni konferenci, ki bo konec maja.
To je pomemben datum še iz drugega vidika: do takrat mora evropski prvak Belgijec Jakson Osei Bonsu sporočiti, kdaj bo proti Dejanu Zavcu, ki je prvi izzivalec, branil titulo. Če tega do takrat ne bo storil, mu bo evropska boksarska zveza (EBU) naslov avtomatično odvzela. Samo upamo lahko, da se bo tokrat EBU res držala pravil, saj je datum končne odločitve enkrat že prestavila, s čimer je Dejana prikrajšala za pomemben dvoboj v tem obdobju.
Jože Mohorič
Rokomet • ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Miša Marinček iz Ptuja v Ljubljano
Ptujske rokometašice so si že pred zadnjim srečanjem proti ljubljanski Olimpiji priigrale tretje mesto v državnem prvenstvu, prav tako pa so bile tretje v pokalnem tekmovanju. Zato lahko mirno zapišemo, da je to drugi največji uspeh ptujskega ženskega rokometa v samostojni Sloveniji. Ob takšnih prilož-
nostih običajno ponavljamo, da je ekipa še zadnjič igrala v takšni zasedbi. Že med drugim delom prvenstva je ptujska vrsta ostala brez krožne napadal-ke Daniele Volarevic in vratar-ke Katje Kelenc.
Prisotnost prvega moža sistema Gorenja Franja Bo-binca (Gorenje je novi veliki
sponzor RK Olimpija) na zadnjih tekmah ekipe Mercator Tenzor Ptuj je bila verjetno odločilnega pomena, da je reprezentančna vratarka Miša Marinček prestopila k ljubljanski Olimpiji, kjer očitno iščejo igralski potencial, ki bi lahko bil konkurenčen sosedom iz Galjevice (Krim Mercator). S
trenerjem Robertom egušem in igralskimi okrepitvami bi Olimpija rada posegla v borbo za naslov ženskega rokometnega prvaka.
Verjetno bo pri ŽRK MT Ptuj odhodov še več, seveda pa lahko pričakujemo tudi novice o prihodu novih moči.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Igralke ŽRK Mercator Tenzor Ptuj so v soboto skupaj proslavile osvojitev 3. mesta v državnem prvenstvu.
Tenis • ITF turnir v avstrijskem Villachu
Blažev dosedanji največji uspeh!
Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola je pretekli teden nastopil na ITF turnirju visokega drugega ranga v avstrijskem Villachu (La Vie Sport Junior Cup Villach).
Tam je med 32 nastopajočimi na glavnem turnirju potrdil odlično pripravljenost in se na koncu turnirja veselil zmage med posamezniki! S tem dosežkom si je priboril novih 100 točk za lestvico ITF, s čimer se je zavihtel globoko v stoterico najboljših mladih igralcev na svetu, na 74. mesto (pred turnirjem je bil 103). To je Blažev največji uspeh v dosedanji karieri in odlično izhodišče za nadaljnje nastope. Za turnir v Parizu, kjer je še vedno »v čakalni vrsti«, se ta rezultat ne bo upošteval, zato pa je izredno pomemben za nastop na največjem turnirju na svetu, v Wimbledonu. Vsaj kvalifikacije si je že zagotovil, v primeru odpovedi pa bo morda celo neposredno uvrščen v glavni turnir. Njegovi najbližji so z njim že sprejeli odločitev, da v torek odpotujejo v Pariz, kjer bodo pričakali končno odločitev o Blaževem nastopu na Roland Garrosu, seveda pa bodo z njim tudi v Londonu.
Mladi Ptujčan je z zmago na turnirju v Avstriji zabeležil že 12. zaporedno zmago v posamičnih dvobojih (DP U-18 v Kranju in 2. liga TZS). Orga-
nizatorji so mu po finalnem dvoboju izročili darilo, ki ga bo lahko »unovčil« avgusta: prejel je namreč wild card za futures profesionalni turnir.
Prvi nosilec turnirja v Villachu je bil Indonezijec Christopher Rungkat, ki je 32. igralec sveta med mladinci, izpadel pa je že v 1. krogu. Na poti do zmagoslavja je Rola premagal pet ovir, pri čemer ni oddal nobenega niza. Na turnirju sta nastopila še dva Slovenca, brata Enej in Rok Bonin iz Kopra, ki pa nista zabeležila odmevnej-šega rezultata.
Skupaj z Enejem je Blaž nastopil tudi v konkurenci dvojic, a sta izgubila že v 1. krogu.
Jože Mohorič
Komentar
Šport in politika na strehi sveta
Najbolje je, da razčistimo osnovne pojme in njihove relacije takoj na začetku: zgodovina športa in olimpizma jasno pokažeta, da šport nikoli ni bil neodvisen od politike, sploh pa ne avtonomna sfera družbenega življenja. V istem razmerju kot je politika do športa, je kapital do politike. Če strnemo: kapitalistični družbeni odnosi onemogočajo kakršnokoli avtonomnost družbenih praks (politike, športa), v najboljšem primeru lahko govorimo le o njihovi relativni avtonomnosti. Še enostavneje povedano: šport je vedno politično razmerje, naddoločeno s kapitalističnim proizvodnim načinom. Omenjena razmerja držijo, če šport opazujemo z lokalne ravni, državne ravni ali mednarodne ravni. Razlike med ravnmi so zgolj razlike v obsegu vloženega kapitala v šport.
Vprašanje razmerja med politiko in športom je prišlo na vrh dnevnega reda svetovnih medijev ob spomladanskih zaostritvah na strehi sveta v Tibetu, ki spada pod suvereno oblast Kitajske, prirediteljice 29. iger olimpijade moderne dobe. Začnimo tako: dominantna ideologija kapitalizma je (zahodni) liberalizem, ki slavi svobodo trga in pluralnost idej ter človekove pravice. Po mnenju zahodnih medijev in politikov Kitajska krši prav vse temeljne postulate (naprednega) liberalizma:
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je z zmagoslavjem v avstrijskem Villachu na lestvici ITF poskočil za skoraj trideset mest.
Villach 2008, rezultati:
1.	krog: Blaž Rola (5) - Christoph Lang (Avstrija) 6:1, 6:2;
2.	krog: Blaž Rola - Kelsey Stevenson (Kanada) 6:3, 6:4;
Četrtfinale: Blaž Rola - Dominik Wirlend (Avstrija) 6:4, predaja;
Polfinale: Blaž Rola - Pablo Carreno-Busta (Španija) 6:3, 6:4;
Finale: Blaž Rola - Henri La-aksonen (Finska) 6:3, 7:6(3).
Utrinek s podelitve nagrad v Villachu; Blaž Rola drži v rokah zmagovalni pokal.
Tenis • TC Luka
Prvi letošnji turnir Kocjanu in Šebelu
V	soboto, 10. maja, je bil v Tenis centru Luka odigran prvi turnir v kategoriji moški nad 30 let in moški nad 45 let. Skupno je na turnirju nastopilo 25 igralcev s Ptuja in ostalih krajev SV dela Slovenije, ki so se med seboj pomerili po tur-nirskem sistemu.
Videli smo lepe dvoboje v obeh kategorijah, še zlasti v polfinalu v kategoriji nad 30 let med Jagarincem in Kolari-čem, ki se je končal šele s podaljšano igro (tie-breakom). V finalu je tokrat zasluženo zmagal razpoloženi Bojan Kocjan, ko je nadigral malce utrujenega Jagarinca.
V	kategoriji nad 45 let je slavil Marjan Šebela, ki je v finalu premagal Borisa Grabarja. Naslednji turnir bo na sporedu 7. junija.
Rezultati:
nad 30 let, polfinale: Kocjan
- Pusnlk 9:0, Jagarlnec - Kolarlc 9:8 (10:8).
Finale: Kocjan - Jagarlnec 9:4. Nad 45 let, polfinale: Sebela - Za-vec 9:6, Grabar - Brlek 9:4. Finale: Sebela - Grabar 9:6.
UR
Jagarinec in Kocjan, finalista v kategoriji nad 30 let.
kitajski kapitalizem ni tržen, saj ga ne usmerja privatna lastnina, ampak državno vodena akumulacija kapitala; nad svobodnim pretokom (političnih) idej ima monopol komunistična partija Kitajske; Kitajska je najhujša kršiteljica človekovih pravic na svetu, sploh v Tibetu. Sedaj se vprašajmo, kakšno je stanje liberalnih idej v praksi na Zahodu. Od konca devetnajstega stoletja naprej je jasno, da živimo v monopolnih ali oligopol-nih tržnih strukturah, kjer med sabo tekmujejo veliki kapitali, ki se ohranjajo ali rušijo s pomočjo države. Pluralnost idej je kvantitativna kategorija, saj mnenja in politična stališča »svobodno« krožijo znotraj vedno ožjega idejnega prostora, ki ga zožuje koncentracija kapitala in posledično koncentriranje političnih strank okoli (liberalnega) centra. Emancipatorne in radikalne politične ideje so nevtralizirane in marginalizi-rane. Človekove pravice pa so abstraktna pravna ideologija, ki legalizira in omogoča vsakršne oblike izkoriščanja, obenem pa služijo, na primer, kot opravičilo za napad na Irak.
Mislim, da sedaj postaja več kot jasno, da pri vprašanju bojkota olimpijskih iger ne gre za vprašanje reševanja naprednih liberalnih vrednot in ne za človekove pravice. Poenostavljeno povedano, gre za enega izmed poslednjih poskusov ponovne vzpostavitve politične in ideološke nadvlade Evro-atlantskega sveta v času, ko se center svetovnega sistema in ekonomije seli v Azijo, s središčem v Kitajski. V teh pogojih je podelitev organizacije olimpijskih iger največji državi na svetu zelo simptoma-tična. Kitajska velja v svetu športa za izrazito nešporten narod v smislu odstotka prebivalstva, ki se ukvarja s športom. Po njihovih uradnih podatkih »čaka« na podeželju več kot 500 milijonov Kitajcev na proletarizacijo do leta 2015 oziroma na vključitev v kapitalistični proizvodni proces kot najcenejša delovna sila na svetu. Če pustimo ob strani zaenkrat še ne povsem predstavljive posledice za strukturo svetovnega gospodarstva, pa lahko z veliko gotovostjo rečemo, da omenjeni proces ne bo prispeval k povečanemu razmahu športa in olimpijskih idealov v Kitajski in po svetu. Prišlo bo do še ostrejše zareze med rekreativnim in vrhunskim športom. Prvi bo podvržen zakonom dostopnosti kot tržna storitev, drugi pa dokončna podreditev olimpijskega mota Citius, Altius, Fortius (višje, hitreje, močneje) spektaklu velikega kapitala.
Uroš Esih
Strelstvo m SP München
Rauslova in Simonie nadaljujeta z dobrim streljanjem
Foto: Simeon Gönc
Boštjan Simonič in Majda Raušl sta v Munchnu pokazala dobro streljanje.
Od četrtka, 15., do srede, 21. maja, je na olimpijskem strelišču v Munchnu potekala letošnja tretja tekma svetovnega pokala v streljanju z zračnim in MK orožjem, na kateri sta v okviru slovenske reprezentance nastopila tudi Ptujčanka Majda Raušl in kidričevski strelec Boštjan Simonič.
Tekmovalni višek letošnje sezone, OI v Pekingu, se nezadržno bliža in strelci v okviru priprav na ta najpomembnejši dogodek zadnjih štirih let opravljajo še zadnja testiranja svoje pripravljenosti. Tekme v Munchnu so se udeležili praktično vsi najboljši strelci, dobro pa sta s svojima nastopoma opravila tudi Simonič in Rauš-lova. Slednja je v svoji disciplini zračne pištole dosegla 377 krogov, po serijah 93, 94, 94, 96 krogov in osvojila 41. mesto ter se tako uvrstila med boljšo polovico uvrščenih tekmovalk. Zmagala je Kitajka Wenjun Guo s 389 (100, 96, 94, 99) krogi in najboljšim finalom 102,1 kroga, meja finalistk pa se je tokrat ustavila pri 384 krogih z zadnjo serijo 97.
Boštjan Simonič je ponovno nastopil v obeh disciplinah, najprej z MK pištolo proste izbire. V prvi preizkušnji v 2. skupini eliminacij je dosegel 549 krogov, po serijah 91, 90,
93, 91, 91, 93 in se uvrstil na odlično 13. mesto. Najboljši rezultat eliminacij je dosegel Izraelec Aleksander Danilov s 576 krogi (svetovni rekord je 581 krogov), vendar kasneje v rednem delu ni zdržal in s 556 krogi osvojil 23. mesto. Boštjan je nato z odličnimi občutki nadaljeval v drugi, tokrat glavni preizkušnji, kjer je dosegel 547 krogov in tekmovanje končal na 53. mestu. Velike zmage se je veselil Japonec Matsuda To-moyuki, ki je s tretjega mesta s 565 krogi in najboljšim finalom 98,7 kroga na koncu po-metel s Kitajcem Pangom We-iem, ki je iz kvalifikacij imel velikih 6 krogov prednosti in zapravil praktično nezapravlji-vo prednost. V drugi disciplini z zračno pištolo je Boštjan Si-monič dosegel zanj skromnih 562 krogov, po serijah 95, 92, 93, 96, 93, 93 krogov in osvojil 88. mesto.
Serija tekem za svetovni pokal se bo nadaljevala že ta vikend, ko se bodo vsi najboljši svetovni strelci, med njimi tudi slovenska reprezentanca s Ptujčanko Majdo Raušl, v Milanu pomerili na predzadnji preizkušnji v letošnji sezoni, finale bo v beloruskem Minsku 1. oktobra.
Simeon Gonc
Boštjan Simonič: »Na svetovnem pokalu v Munchnu sem se z dobrim rezultatom v eliminacijah in s 13. mestom v svoji skupini uspel prebiti v zaključno tekmo s pištolo proste izbire na 50 m. V zaključni tekmi sem pokazal boljšo strelsko predstavo, čeprav je bil rezultat nekoliko slabši. Nisem naredil toliko napak kot v eliminacijah, a me tokrat desetka ni imela tako rada. Slabo pa sem se odrezal z zračno pištolo, a me to ne skrbi, saj zadnje treninge posvečam MK pištoli proste izbire in je padec forme razumljiv.«
Majda Raušl: »Na samo tekmovanje sem se pripravljala kot običajno. Poskušala sem prenesti dober občutek iz treninga na tekmovanje, kar pa mi na samem začetku ni uspevalo. V nadaljevanju sem se poskušala maksimalno zbrati, kar se je postopoma odražalo tudi na rezultatu. Z uvrstitvijo in rezultatom sem zadovoljna, saj sem v hudi konkurenci 91 tekmovalk iz več kot 40 držav dosegla svojo najboljšo uvrstitev na tekmah za svetovni pokal.«
Motokros
Kristjan Tadič tretji
V Prilipah pri Semiču je potekala druga dirka za pokalno prvenstvo Slovenije v motokrosu - Pokal Akrapovič - na kateri sta sodelovala Kristjan Tadič (MTD Racing Team Majšperk) in Borut Bele (Tajfun šport). Kristjan Tadič je osvojil tretje, Borut Bele pa šesto mesto.
Peter Tadič dober v Latviji
Peter Tadič je nastopil na dirki za evropsko mladinsko prvenstvo v Latviji. V kategoriji do 125 ccm je v skupni razvrstitvi osvojil dobro petnajsto mesto.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • Pred dirko za VN Ptuja
Dež ne more pokvariti zmage
Odkar se Ptuju izogne dirka po Sloveniji, je mesto precej prikrajšano za velike kolesarske prireditve. Nazadnje je bilo v slovenski kolesarski prestolnici pred tremi leti organizirano državno prvenstvo. Ptuju pa se to nedeljo ponovno obeta velik dogodek. Pogrešali so ga vsi, od gledalcev do športnih delavcev in tekmovalcev. Nekoč Velika nagrada Janeza Puha in Perutnine Ptuj, zdaj pa Velika nagrada Ptuja bo letos na sporedu šestič.
Nastopilo bo okrog 80 kolesarjev, med njimi bodo vsi najboljši Slovenci. »Mislim, da bo za prvič kar dovolj tekmovalcev. Da se ponovno utečemo. Imeli smo nekaj težav s pridobivanjem udeležencev, saj se nam termin pokriva z nekaterimi drugimi dirkami, ki jih je v tem času veliko po vsej Evropi. Počasi si moramo spet zgraditi sloves in verjamem, da bodo svetovni zvezdniki tega športa, kot že v preteklosti, na Ptuju spet tekmovali,« je povedal direktor kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Rene Glavnik.
Med tekmovalci bo kar deset kolesarjev Perutnine Ptuj. Nastopili bodo: kapetan Mitja Ma-horič, Matija Kvasina, Radoslav Rogina, Kristjan Koren, Matej Stare, Kristjan Fajt, Andrej Omulec, Matej Marin, Gregor Gazvoda in Jure Kocjan. »Dirkati pred domačim občinstvom je
Zadnja kolesarska prireditev na Ptuju je minila v znamenju Mitje Mahoriča in Gregorja Gazvode.
vedno poseben čar. Na vsakem tekmovanju kjer nastopimo, si
želimo zmagati, tokrat še toliko bolj. Vseeno mi je, kdo bo to,
6. Velika nagrada Ptuja
Letošnja dirka bo dolga 192,2 kilometra, start in cilj bo pred upravno stavbo Perutnine Ptuj na Potrčevi cesti. Kolesarji se bodo na progo podali ob 12. uri, najhitrejše pa organizatorji v cilju pričakujejo okrog 16.35. Karavano bo pot vodila najprej do Kidričevega, nato pa skozi Lovrenc, preko Ptujske Gore, do Majšperka, Žetal, Dobrine, Strajne, Podlehnika (kjer bo gorski cilj), Tržca in Vidma nazaj na Ptuj. Nato bodo isto pot prevozili še enkrat, po prevoženih 123 kilometrih pa bodo kolesarji ponovno peljali skozi startno-ciljni prostor okrog 15. ure. Čaka jih še pet krogov preko Grajene, Mestnega Vrha, Drstelje in Placarja nazaj na Ptuj, ki bodo bržkone odločili o končnem zmagovalcu.
»Dirka je precej dolga in zahtevna. Krogi v zadnjem delu so stalnica našega tekmovanja, vedno so bili zelo atraktivni, zato tudi tokrat upamo, da se bo na cilju zbralo veliko število ljudi, ki bodo spodbujali tekmovalce. Hkrati pa prosimo vse voznike, da so strpni in upoštevajo navodila spremstva tekmovanja. Pomembna je varnost vseh udeležencev,« je še povedal Glavnik.
Kolesarske novice
Bauman in Vogrinec v Nemčijo po vozovnico za Afriko
z dvema kronometroma, v katerih so dosegli odlične rezultate. Prvi, Ma-rostarjev kronometer, ki je potekal na povsem ravninski trasi, se je najuspešneje končal za Andreja Gučka, ki je dosegel absolutno zmago med vsemi tekmeci, z rekordom proge, kar je najboljša napoved k doseganju dobrih rezultatov v nadaljevanju sezone. Andrejev uspeh sta dopolnila Miha Vantur z drugim in Natalija Veršič s tretjim mestom. Odlično se je odrezal novi tekmovalec v ekipi Herman Razboršek, ki je v kategoriji Master H na svoji prvi tekmi v Pokalu Slovenije dosegel šesto mesto. Točke v tekmovanju za PSLO sta osvojila še Franc Frangež in Marjan Veršič.
Tomaž Bauman (levo) in Niko Vogrinec pred velikim izzivom
Kolesarja mladinskega pogona Perutnine Ptuj Tomaž Bauman in Niko Vogrinec sta na sobotni 37. dirki ob Blejskem jezeru osvojila četrto in šesto mesto. Bolj kot z rezultatom sta dobro pripravljenost potrdila z napadalno in borbeno vožnjo.
Z rezultati iz prejšnjih tekmovanj sta prepričala selektorja slovenske reprezentance Marka Polanca, da ju je uvrstil v moštvo za etapno dirko v Nemčiji. Štiridnevna dirka, najtežja preizkušnja za mladince v koledarju, se je pričela včeraj, zaključila pa se bo v nedeljo. Kolesarji bodo morali pokazati veščine tako v vožnji v zahtevnih vzponih kot v kronometru. Dirka je uvrščena v najvišji rang tekmovanj - National Cup, na njej so prisotni vsi kolesarji na svetu, ki v tej kategoriji kaj veljajo. Z dobro predstavo si že lahko odpreta pot na svetovno prvenstvo, ki bo na sporedu ob koncu avgusta v Južnoafriški republiki.
UG
Člani KK Bike EK Haloze 2002 uspešno v novo sezono
Ptujski amaterski kolesarji KK Bike Ek Haloze 2002 so letošnjo sezono tekmovanj v Pokalu Slovenije začeli
Posebno obvestilo!
Potrčeva cesta bo zaradi dirke zaprta od 7. do 20. ure od Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča do mesta. Od 15. ure dalje do 17.30 bo dodatno zaprta cesta Ul. 25. maja in Župančičeva ulica. Na ostalih cestah bo dirka potekala z mobilno zaporo, tako da ob prihodu kolesarjev udeleženci v prometu vozilo ustavijo skrajno desno in nadaljujejo šele, ko se kolona kolesarjev oddalji.
Vljudno prosimo udeležence v prometu za razumevanje in strpnost glede varnosti v prometu in da upoštevajo zapore cest in si predčasno izberejo obvoz oziroma izhod.
Organizacijski odbor
Na naslednjem kronometru v Opatjem selu na Krasu, ki je bil bolj razgiban in med zahtevnejšimi v tekmovanju amaterskih tekmovalcev, so ponovno vsi tekmovalci ekipe iz Ptuja dosegli dobre rezultate. Natalija Veršič in Andrej Guček sta bila vsak v svoji kategoriji tretja, Herman Razbor-šek sedmi, Franc Frangež je s šestim mestom izboljšal rezultat prejšnjega kronometra, medtem ko je mladi tekmovalec Gašper Babič med amaterji B v močni konkurenci dosegel odlično peto mesto.
Tekmovanja v Pokalu Slovenije za kolesarje amaterje se nadaljujejo s kronometrom v Kamniški Bistrici ter z državnim prvenstvom v Gaberju, kjer
Miha Vantur (KK Bike EK)
Foto: Samo Mikulič, Photo adventure
le da bi uspelo komu iz našega moštva. Proga je dolga in zahtevna, po vsej verjetnosti se bo odločila že pred zadnjimi kilometri,« je povedal Maho-rič. Kapetan perutninarjev je zadnji slavil na Ptuju. Po dvajsetih letih tekmovanj je osvojil prvo zmago v domačem kraju in naslov državnega prvaka. To je bila tudi ena redkih priložnosti, ko je na Ptuju na kolesarski prireditvi sijalo sonce. Sicer takrat dvojnega ptujskega zmagoslavja niti dež ne bi mogel pokvariti.
UG
bo cestna dirka na zahtevni, nevarni progi z zahtevnimi vzponi in spusti.
Danilo Klajnšek
Vantur zaokrožil »zlato kolekcijo«
V nedeljo se je v Gabrju na Dolenjskem odvijalo državno prvenstvo v kolesarstvu za amaterje v konkurenci veteranov in žensk. Na njem je nastopilo 109 tekmovalcev v 14 kategorijah, med njimi so bili tudi kolesarji ptujskega amaterskega kluba Bike EK, ki so osvojili tri medalje. Miha Vantur se je med amaterji C okitil z zlatom, Andrej Guček je bil v kategoriji masters A drugi in je osvojil srebrno medaljo, bron pa je med ženskami B odnesla Natalija Veršič.
Proga je bila zelo zahtevna, saj je bil v 2,6 kilometra dolgem krogu le vzpon in spust, ravnine pa niti en sam meter. Moški so jih morali prevoziti 16, v skupni dolžini 41,6 kilometra in skupni višinski razliki 1000 metrov. »Raje bi vozil sto kilometrov po ravnem kot pa kaj takšnega. Ves čas smo vozili z maksimalno obremenitvijo. Ker je deževalo, je bila proga še težja in bolj nevarna. Vendar mi to ugaja. Vedel sem, da sem dobro pripravljen, saj sem pred tednom dni zmagal vzpon na Boč,« je povedal Miha Vantur. Z medaljo s cestne dirke državnega prvenstva je zaokrožil svojo »zlato kolekcijo«. Pred tremi leti je bil namreč že najboljši na kronometru, lani pa še na gorskem državnem prvenstvu. Brez složne moštvene vožnje pa tudi pri rekreativcih ni več možno zmagovati. »Dirka je bila izjemno hitra že od starta. Z Gučkom sva najprej precej zaostajala in s pomočjo še dveh tekmovalcev dolgo lovila vodilno skupino. Po polovici dirke je bil zaostanek že velik, nato sva sm jim začela počasi približevati, tri kroge pred ciljem pa sva jih le ujela. V zadnjih kilometrih sem na mokrem cestišču precej tvegal, kar se mi je obrestovalo. Tristo metrov pred ciljem sem napadel in bil najhitrejši v naši skupini šestih tekmovalcev. Na srečo sta bila v ospredju dva kolesarja, ki nista nastopala v moji kategoriji, žal je bil en konkurent od Gučka,« je še povedal Vantur.
UG
Foto: UG
Foto: UG
Nogomet • NK Podvinci
Nove tribune ob igrišču v Podvincih
V Podvincih so ponosni na svoj nogometni klub, saj so se lansko leto uvrstili v Štajersko nogometno ligi, njihovi mladinci pa so se uvrstili v finale pokala na področju MNZ Ptuj. Vodstvo kluba, na čelu s predsednikom Mitjo Lahom, se skupaj s številnimi vaščani trudi po svojih najboljših močeh, da bi bil domači nogometni park v ponos vasi. Zadnja večja naložba je bila ureditev nove tribune s 186 sedeži.
Mitja Lah nam je o tej pridobitvi povedal: »Ideja o izgradnji tribun se nam je porodila pred 4 leti, ko smo gradili asfaltno igrišče za mali nogomet. Že takrat smo v sklopu izgradnje igrišča naredili betonske temelje za tribune. Prvotna ideja je bila izgradnja betonskih tribun, vendar je pred štirimi leti zaradi pomanjkanja financ ostalo samo pri temeljih. Zadnja leta smo se prijavljali na številne razpise Ministrstva za šolstvo in šport in na ta način poskušali pridobiti potrebna sredstva.
Načrt izgradnje je postal realnost letos spomladi, ko je MO Ptuj v proračunu za leto 2008 zagotovila del sredstev za montažne tribune na stadionu NK Podvinci. Do realizacije je prišlo žal ob koncu spomladanske-
ga dela letošnje sezone, vendar v dani situaciji hitreje ni šlo. Celotna vrednost investicije znaša 30.000 evrov. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil ljudem iz MO Ptuj, ki so imeli posluh za naše potrebe. Velika hvala gre
tudi vaščanom Podvincev in številnim sponzorjem kluba za darovana sredstva ter seveda vsem tistim, ki so s svojim prostovoljnim delom pripomogli, da tribune danes stojijo.«
Danilo Klajnšek
Pred tribunami, novo pridobitvijo v NK Podvinci, so se fotografirali mladinci domače ekipe.
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, 2. SML, 2. SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 25. KROGA: Aluminij - Rudar Velenje 4:3, Interblock - Bri-tof 1:1, Triglav - Domžale 0:4, Dravograd - Maribor 1:4, Svoboda - MIK CM Celje 0:4, HIT Gorica - Bilje Pri-morje 0:0, Koper - Mura 05 4:1.
1.	MARIBOR	25 20	5	0	70:17	65
2.	DOMŽALE	25 16	4	5	53:21	52
3.	MIK CM CELJE	25 15	3	7	61:31	48
4.	ALUMINIJ	25 11	7	7	44:35	40
5.	HIT GORICA	25 10	7	8	48:37	37
6.	TRIGLAV	25 11	4	10	56:33	37
7.	INTERBLOCK	25 10	6 9	42:37	36
8.	MURA 05	25 11	3	11	43:56	36
9.	RUDAR (V)	25 11	3	11	43:56	36
10.	KOPER 25	9	7 9	46:41	34
11.	BILJE-PRIMOR. 25	7	3 15	30:57	24
12.	SVOBODA 25	5	3 17	27:66	18
13.	DRAVOGRAD 25	4	4 17	21:45	16
14.	BRITOF 25	4	2 19	22:73	14
ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 4:3
(3:2)
SRELCI: 0:1 Muslimovič (5), 0:2 Mahmutovč (12), 1:2 Krajnc (26), 2:2 Milec (29. z 11 m), 3:2 Krajnc (34), 3:3 Džajič (84), 4:3 Milec (90. z 11 m)
ALUMINIJ: Lipovac, Jovič (Mez-narič), Žmavc, Hojski, Rešek (Šešo), Krajnc (Pečnik), Delamea, Vajs, Milec, Lešnik, Dimc.
1. SKL
REZULTATI 25. KROGA: Aluminij - Rudar Velenje 4:1, Interblock - Bri-tof 2:1, Dravograd - Maribor 1:5, HIT Gorica - Bilje Primorje 3:2, Svoboda : MIK CM Celje 1:0, Triglav - Domžale 1:1, Koper - Mura 05 7:1.
1.	KOPER 25 18 4 3 55:17 58
2.	DOMŽALE 25 17 6 2 64:19 57
3.	INTERBLOCK 25 15 5 5 50:23 50
4.	HIT GORICA 25 13 7 5 59:24 46
5.	MARIBOR 25 13 4 8 61:34 42
6.	TRIGLAV 25 12 6 7 47:37 42
7.	ALUMINIJ 25 10 7 8 51:30 37
8.	MIK CM CELJE 25 10 6 9 49:29 36
9.	BILJE - PRIMOR. 25 10 5 10 49:44 35
10.	BRITOF 25 5 6 14 32:67 21
11.	DRAVOGRAD 25 5 5 15 26:76 20
12.	MURA 05 25 5 4 16 25:49 19
13.	RUDAR (V) 25 4 2 19 20:85 14
14.	SVOBODA 25 3 3 19 16:70 12
ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 4:1
(3:0)
STRELCI: 1:0 Medved (9), 2:0 Kek (11), 3:0 Medved (35. z 11 m), 4:0 Hajšek (66), 4:1 Hodžic (71)
ALUMINIJ: Zajc (Poljanec), Mlakar, Polajžer, Medved, Kek (Kajtazi), Hajšek, Čeh, Koren (Pulko), Grajfo-ner (Horvat), Petek, Rumež (Sitar).
LIGA - U 14 VZHOD
REZULTATI 24. KROGA: Aluminij -Tehnostroj Veržej 0:2, NŠ Poli Drava - Davidov hram Radgona 0:0, Rudar Velenje - Le cog Sportif 3:1, Ljutomer - Bistrica 0:0, Nafta - MIK CM Celje 0:6, Simer šampion - Mura 05 0:4, Dravograd - Maribor 1:1.
1.	MURA 05	24	21	3	0	82:6 66
2.	MARIBOR	24	16	1	7	69:27	49
3.	SIMER ŠAMP.	24	15	4	5	45:20 49
4.	DRAVOGRAD	24	15	3	6	54:20 48
5.	MIK CM CELJE	24	12	4	8	43:33	40
6.	ALUMINIJ	24	11	4	9	32:33	37
7.	NŠ POLI DRAVA	24	9	7	8	53:40 34
8.	TEHNO. VERŽEJ 24	10	4	10	26:38 34
9.	BISTRICA	24	7	3	14	25:49	24
10.	NAFTA	24	7	3	14	21:57	24
11.	RUDAR (V)	24	7	2	15	25:58	23
12.	L. C. SPORTIF	24	6	3	15	37:54	21
13.	LJUTOMER	24	4	4	16	15:52	16
14.	RADGONA	24	4	3	17	15:55	15
DEKLETA U-17
REZULTATI 13. KROGA: Ljudski vrt - Maribor 1:4, Pomurje : Krka 1:0, Škale Senožeti - Velesovo 3:0, Slovenj Gradec - Olimpija 3:0 b.b.
1.	POMURJE 13	11	2	0	65:11	35
2.	KRKA 12	10	1	1	90:6	31
3.	ŠKALE - SENOŽ. 13	7	1	5	48:46	22
4.	MARIBOR 13	6	2	5	61:21	20
5.	SLOVENJ GRAD. 13	6	2	5	28:33	20
6.	VELESOVO 13	4	1	8	26:35	13
7.	LJUDSKI VRT 12	1	2	9	12:50	5
8.	OLIMPIJA 13	0	1	12	2:130	1
LJUDSKI VRT - MARIBOR 1:4
(1:1)
Strelka za Ljudski vrt: Katja Ne-žmah (24. z 11 m)
ŽNK LJUDSKI VRT: Alenka Murko, Saša Fras, Barbara Petek, Andreja Najvirt, Urška Arnuš, Nina Pihler, Daša Grdina, Nina Podhostnik, Marina Fleten, Katja Nežmah, Martina Potrč.
2. SML - VZHOD
REZULTATI 24. KROGA: NŠ Poli Drava - Nafta 10:3, Nissan Ferk Jarenina - Zreče 7:1, Bistrica - Železničar 2:2Dravinja - Ljutomer 3:1, Šmartno 1928 - GIC Gradnje Rogaška 0:1, Malečnik - Pohorje 2:3, Simer šampion - Krško 9:1.
1.	NŠ POLI DRAVA	24 20	2	2	143:22	62
2.	SIMER ŠAMP.	24 17	5	2	95:25	56
3.	FERK JARENINA 24 16	4	4	63:24	52
4.	KRŠKO	24 16	2	6	61:32	50
5.	NAFTA	24 12	3	9	82:46	39
6.	DRAVINJA	24 11	3	10	34:41	36
7.	GIC ROGAŠKA	24 11	3	10	39:57	36
8.	LJUTOMER	24 10	3	11	49:51	33
Foto: Črtomir Goznik
Igralke ŽNK Ljudski vrt (temni dres) so se Mariborčankam dobro upirale le v 1. polčasu.
9.	ŽELEZNIČAR 24	7	7	10	45:37	28
10.	MALEČNIK 24	5	5	14	33:101	20
11.	ŠMARTNO '28 24	6	1	7	23:64	19
12.	ZREČE 24	5	4	15	30:84	19
13.	POHORJE 24	4	4	16	21:50	16
14.	BISTRICA 24	3	4	17	23:107	13
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 24. KROGA: NŠ Poli Drava - Nafta 17:0, Nissan Ferk Jarenina - Zreče 4:1, Bistrica - Železničar 1:3, Dravinja - Ljutomer 1:2, Šmartno 1928 - GIC Gradnje Rogaška 1:0, Malečnik - Pohorje 0:8, Simer šampion - Krško 3:0.
1. FERK JARENINA 24		21	2	1	92:21	65
2. NŠ POLI DRAVA 24		20	1	3	112:17	61
3. SIMER ŠAMP.	24	19	2	3	97:12	59
4. POHORJE	24	18	0	6	94:27	54
5. LJUTOMER	24	17	2	5	58:34	53
6. BISTRICA	24	12	2	10	53:61	38
7. ZREČE	24	9	2	13	29:62	29
8. ŽELEZNIČAR	24	8	3	13	30:47	27
9. MALEČNIK	23	5	4	14	20:70	19
10. KRŠKO	24	4	5	15	28:58	17
11. DRAVINJA	24	3	2	17	30:84	17
12. ŠMARTNO '28 24		4	4	16	21:71	16
13. NAFTA	23	4	3	16	23:79	15
14. GIC ROGAŠKA 24		3	4	17	28:72	13
Danilo Klajnšek
Mini rokomet
Jeruzalemčki osvojili turnir v Krškem
Mladi rokometaši Jeruzalema, letniki 1997 in mlajši, so se udeležili 2. Genovega turnirja v Krškem. Na turnirju so poleg Ormožanov in gostiteljev sodelovali še trboveljski Rudar, Dol Hrastnik, Brežice, Sevnica in Dobova. Jeruzalemčki so pod vodstvom Mladena Grabovca in Uroša Krstiča zabeležili pet zmag, v velikem finalu je s 14:9 (6:3, 9:5) padla solidna zasedba Krškega.
Za Jeruzalem so nastopili: vratarja Jurček Korpič Lesjak (99), Rene Plavec (98); Nino Ulaga (98), Timon Gra-bovac (98), Tilen Kosi (98),
Matic Štumberger (97), Miha Kolmančič (97), Dejan Kociper (97), Nejc Zidarič (99), Vid Lukman (97), Gašper Horvat (98).
Ormoška zasedba letnikov 1997 in mlajši je letos že osvojila turnirje v Ilirski Bistrici, Celju in Ormožu. V soboto, 31. maja, zasedbi letnikov 1997 in 1998 odhajata na turnir Zasavje cup 2008, ki bo potekal pod organizacijo rokometnega kluba Dol Hrastnik. Od 1. do 7. julija pa se mladi Ormožani odpravljajo na 16. mednarodni turnir Eurofest v Izoli.
Nogomet
4. mednarodni turnir U-8 in U-10
V soboto, 24. maja 2008, bo na Ptuju v organizaciji NŠ Poli Drava Ptuj potekal tradicionalni mednarodni turnir selekcij U-8 in U-10 - letos že četrti.
Na glavnem igrišču Mestnega stadiona Ptuj (U-8) in na igrišču z umetno travo (U-10) se bo skupno pomerilo 40 ekip, 20 v vsaki kategoriji, ki bodo razdeljene v 4 skupine. Poleg domačih selekcij NŠ Poli Drava se bodo gledalcem predstavili tudi številni drugi uveljavljeni slovenski (Maribor, Hit Gorica, Rudar Velenje, MIK CM Celje, Aluminij ...), hrvaški (Hrvatski Dragovoljac, Medimurje, Bjelovar ...) in avstrijski (Wildon) klubi.
Tekmovanje v skupinah se bo pričelo ob 9. uri, zaključni obračuni bodo na sporedu ob 17. uri, finale pa je predviden ob 19. uri.
JM
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 35. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Livar - Drava, Koper - HIT Gorica, Domžale - MIK CM Celje. Maribor - Interblock, Primorje - Nafta.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA:
PARI 26. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Aluminij - Krka, Rudar Velenje - Bonifika, Triglav Gorenjska - Zagorje, Bela krajina - Zavrč, Mura 05 - Krško.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah - Stojnci, Koroška Dravograd - Odranci, Dravinja - Tehnostroj Veržej, Šmartno 1928 - Črenšovci, Kovinar Štore - Pohorje, Roma - MU Šentjur, Paloma - Malečnik.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Holermuos Ormož - GIC Gradnje Rogaška, AHA EMMI Bistrica - Oplotnica, Partizan Fram - Podvinci, Šoštanj -Gerečja vas Unukšped, Mons Claudius - Peca, Šentilj Jarenina - Simer šampion.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 21.KROGA - NEDELJA ob 17.00: Videm - Središče, Cirkulane
-	Dornava, Hajdina - Rogoznica, Boč - Zgornja Polskava, Apače - Go-rišnica, Bukovci - Skorba.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 17.KROGA - SOBOTA ob 17.00: Slovenja vas - Spodnja Polskava; SOBOTA ob 20.00: Podlehnik - Grajena; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Tržec, Hajdoše - Leskovec; NEDELJA ob 17.00: Pragersko
-	Markovci.
VETERANSKA LIGA
VZHODNA SKUPINA: PARI 18. KROGA - PETEK ob 8.00: Markovci
-	Ormož, Dornava - Leskovec, Videm - Grajena, Tržec - Gorišnica, Podvinci - Stojnci.
ZAHODNA SKUPINA - PETEK ob 18.00: Podlehnik - Skorba, Apače - Pragersko, Prepolje - Hajdina, Boč - Zgornja Polskava, Polskava
-	Lovrenc.
Kolesarski maraton v Podlehniku
Športno društvo Podlehnik - sekcija kolesarstvo, bo v soboto, 24. maja, organiziralo že deseti kolesarski maraton. Ta prireditev se je v Podlehniku dobro zakoreninila in vedno privabi veliko kolesarjev, ki želijo preizkusiti svojo pripravljenost.
Tudi letos je organizator pripravil dve progi: krajša bo dolga 23 km, daljša pa 46 kilometrov. Prijave bodo organizatorji sprejemali na dan prireditve od 8. ure naprej. Startnina za otroke do 15 let je 5, za starejše pa 15 evrov. Start bo ob 9.30.
Kontaktna oseba je Mirko Milošič - telefon: 041 483 603, ali 02 768 2541.
Danilo Klajnšek
Kikboks • Na Ptuju finale DP
Klub borilnih veščin Ptuj bo pod pokroviteljstvom Kikboks zveze Slovenije v športni dvorani Šolskega centra na Ptuju v soboto, 24. maja. pripravil finalni turnir v kikboksu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije ter v disciplini glasbene forme. V letošnjem letu je na turnirjih za državno prvenstvo sodelovalo okrog 260 tekmovalcev iz 24 klubov iz vse Slovenije.
Franc Slodnjak
Tenis • 2. liga
Igralci TK Terme Ptuj-Nes se bodo ta konec tedna pomerili na dveh odločilnih dvobojih za napredovanje v 1. ligo. V soboto bodo gostovali pri ekipi ŠTK Velenje, ki je njihov največji konkurent v borbi za napredovanje, v nedeljo pa ob 9. uri na domačih igriščih še z ekipo TK Krka Otočec. Ptujski trener Luka Hazdovac v soboto ne bo mogel računati na pomoč dveh pomembnih adutov, Blaža Rola (je v Španiji) in Martina Kraljiča (pripravlja se na izpite).
Mali nogomet • 8. Sandijev memorial v Vitomarcih
KMN Vitomarci Petlja prireja 8. tradicionalni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v petek, 6. 6., in v soboto, 7. 6., na igrišči pri OŠ v Vitomarcih.
Organizatorji bodo prijave sprejemali na dan turnirja do 19.30 ali na telefonu 031 634 847. Prvih 5 prijavljenih ekip bo pri prijavnini, ki znaša 60 evrov, deležnih 15 % popusta.
JM
Športni napovednik
Nogomet nas združuje
Športno društvo in ženski nogometni klub Dornava prirejata šport-no-zabavno prireditev, s katero želita spodbuditi razvoj ženskega nogometa v občini. Prireditev se bo odvijala v soboto, 24. maja, s pričetkom ob 9. uri na igrišču v Dornavi.
Program prireditve:
ob 9. uri: nogometni turnir selekcij U-8 in U-10 (Dornava, Markovci, Bukovci, Cirkulane);
ob 11. uri: prvenstvena tekma starejših dečkov med ekipama Do-rnave in Cirkulan;
ob 14. uri: prijateljska tekma moških članskih ekip: DORNAVA - INTERBLOCK;
ob 16.30: prijateljska tekma med ženskima ekipama NK DORNAVE IN NK POMURJE;
ob 19. uri: ekshibicijska tekma med ekipo veteranov NK Dornava in znanimi medijskimi osebnostmi (Milan Zver, Mladen Dabanovič, Štefan Čelan, predstavniki NZS, župani sosednjih občin ...).
Med polčasi tekem bodo gledalce zabavali glasbeni gostje in plesne skupine!
Bowling m Državna liga 2008
Ekipa Ptuj 2 tretjič zmagala
Ekipa Ptuj 2 je z zmago v tem krogu še ohranila možnosti za uvrstitev v končnico, kamor se uvrstita dve najboljši ekipi iz vsake skupine.
Skupina A
Rezultati 7. kroga: Ptuj 1 - Xtre-
Najboljši rezultat 7. kroga izmed ptujskih igralcev je dosegel Robert Šegula (Ptuj 2), mejo 800 podrtih kegljev pa je presegel še Matej Rifelj (Ptuj 1).
V celotni ligi je najboljši rezultat dosegel član ekipe Xtreme 2 Luka Eržen, ki je v ptujskem bowling centru podrl 914 kegljev. Ekipno so bili najboljši člani Xtreme 1, ki so dosegli rezultat 3233 (827, 820, 818, 768).
me 2 0:2 (2938:3207), Olimpija 1
-	Epic 1 2:0 (3050:2929). Prosta je bila ekipa Dodo SCH group 2.
Vrstni red po 7. krogu: Xtreme 2 in Dodo SCH group 2 - 8 točk, Epic 1 - 5 točk, Olimpija 1 - 4 točke, Ptuj 1 - 3 točke.
Posamezni rezultati igralcev Ptuj 1 M. Rifelj 815, B. Klarič 768, A. Vaš 724, J. Kramar 631.
Skupina D
Rezultati 7. kroga: Nova generacija - Ptuj 2 0:2 (2696:2825), Purger - Triglav 2 0:2 (2672:2887), Epic 2 - Dodo SCH group 1 2:0 (3045:2831). Vrstni red po 7. krogu: Triglav 2
-	14 točk, Purger - 10 točk, Ptuj 2 in Dodo SCH group 1 - po 6 točk, Nova generacija - 4 točke, Epic 2
-	2 točk.
Posamezni rezultati igralcev Ptuj 2: R. Šegula 841, D. Lozinšek 709, B. Kelenc 707, S. Strauss 568.
JM
Mali nogomet
PLMN Sv. Tomaž
Rezultati 2. kroga: Trnovci Ruc-manci Savci - Litmerk 3:1, Študentje iz Tomaža - Koračice 2:3, Bar pri križu Mihovci - PGD Ključarovci 3:0, Brckova ulica - Pršetinci 7:4.
Vrstni red: Mihovci, Koračice 6, ŠIT, Brckova, Ključarovci, Trs 3, Lit-merk, Pršetinci 0 točk.
Pari 3. kroga, petek, 23. maj 2008: Koračice - Brckova ulica (ob 19.00), Litmerk - ŠIT (ob 19.50), PGD Ključarovci - TRS (ob 20.40), Pršetinci - Mihovci (ob 21.30).
UK
DMN Lenart
A-liga
Rezultati 17. kroga: ŠD Trnovska vas - KMN Remos 3:6 (1:1), KMN Cerkvenjak Gostišče Pri Antonu ml.II - Pizzeria Vin. trta Voličina 4:5 (1:5), ŠD Vitomarci - ZGD Slik. Goričan 2:8 (1:2), KMN Torpedo 05 - ŠD Zavrh 6:6 (0:0), KMN Sv. Trojica legija - KMN Mitmau 1:7 (0:2), Orfej - KMN Benedikt 6:3 (2:0). 1. V. TRTA VOLIČINA 17 11 2 4 77:64 35
Sinekat 1:2 (1:0), SND Old boys st. - M-trgovina Lormanje 5:5 (3:4), KMN Sv. Ana ml. - ŠD Destrnik-vir-tuozi 4:lO (l:7).
1.	KMN SV. ANA ml. 15 11
2.	SANDBERG-SiN. l5 lO l5 lO
a. ŠD ZERJAVCI 4. DESTRNiK-ViRT. l5 lO
l5 l5 l5
5.	ŠD SELCE
6.	ŠD ZAVRH ml.
7.	ŠD LOTOS ml. S. M-TR. LORMANJE l5
9.	SV. TROJICA 15
10.	OLD BOYS-ST. l5
4	a
a	4
a	l ll
l	a ll
a SS:5a	34
a 93:53	32 a 71:36 32 5 113:71 30 5 7O:56 2S 9 35:60 16
S 62:92	l5 S 52:7S 13
47:S7	lO 5l:96 5
C-liga
Rezultati 16. kroga: KMN Mobi-com - KMN Benedikt ml. 7:0 (1:0), KMN Cerkvenjak Gostišče pri Ant. ml. III - Bar Oaza 3:3 (1:2), ŠD Pernica veterani - ŠND Old boys ml. 2:5 (0:4). Prosta je bila ekipa ŠD Pernica mladi.
1.	KMN MOBiCOM l4 ll
2.	OLD BOYS ML. 14 11
а.	ŠD PERNICA ML. 13 S
4.	PERNiCA VET. (-l) l4
5.	BENEDIKT ml. 13
б.	BAR OAZA (-3) 14 7. PRI ANT.ml.iii (-1) 14
2 101:40	34
a 103:36	aa
5	94:64	24
6	6l:5S	2l
7	46:73	17 1 10 49:101	7 1 13 17:99	0
2.	TORPEDO 05	17 11	2
3.	KMN REMOS	17 11	0
4.	SLIK. GORIČAN	17 10	2
5.	TRNOVSKA VAS	17 8	4
6.	KMN MITMAU	17 8	3
7.	SV. TROJICA-LEG,	17 9	0
8.	ŠD ZAVRH	17 6	4
9.	VITOMARCI (-1)	17 6	2
4	97:66	35 6	99:57	33
5	6S:52	32
5	79:62	2S
6	73:53	27 S	6&61	27
7	50:57	22 9	61:74	19
10.	PRI ANT.ml.II (-3) 17 5 1 11 54:69 13
11.	ORFEJ 17 4 0 13 50:112 12
12.	BENEDIKT (-1) 17 3 0 14 57:106 8
B-liga
Rezultati 15. kroga: ŠD Selce - ŠD Žerjavci 2:4 (1:1), KMN Sv. Trojica - ŠD Lotos ml. 10:6 (2:1), ŠD Zavrh ml. - DMNR Sandberg
Zmago Šalamun
Liga ŠD Juršinci
Rezultati 1. kroga: Vinogradništvo Toplak - Inox ograje Majcen 3:1, Fotex - Okrepčevalnica Pri stolpu 2:1, KMN Mitmau - KMN Remos 1:1, Kuki dom - Bar Žabica 3:2, ŠD Juršinci - Veterani Juršinci 5:0.
Pari 2. kroga (23. 5.): KMN Remos - Kuki dom (19:45), Okrepčevalnica Pri stolpu - Mit mau (20 :25), Inox ograje Majcen - Fotex (21 :05), ŠD Polenšak - Vinogradništvo Toplak (21:45), Bar Žabica - ŠD Juršinci (22:25).
FK
Šolski šport • Nogomet
OŠ Destrnik-Trnovska vas prvak ŠKL!
Ekipa učencev in učenk OŠ Destrnik-Trnovska vas je v letošnjem šolskem letu že drugič sodelovala v tekmovanju ŠKL nogomet. Skozi predtekmova-nja se je prebila brez izgubljene točke. V finalu, ki se je odvijalo 13. maja v športni dvorani Poden v Škofji Loki, so se pomerile ekipe srednjih in osnovnih šol. Pri osnovnošolcih sta se pomerili ekipi OŠ Destrnik-Tr-novska vas z OŠ A. Žnideršiča/ D. Ketteja Ilirska Bistrica.
Tekma se je igrala v štirih četrtinah. Prvo četrtino so dobile
Stojijo: ravnatelj Drago Skurjeni, učitelj Drago Prelog, Tomaž Zo-rec, Lovro Bočkaj, Rok Kajzer, Florjan Fras, Denis Perger, Sandi Lenart, učitelj Gorazd Voglar in Sara Belec. Klečijo: Julija Petrovič, Nina Podhostnik, Žan Kranjc, Davorin Fleten, Lea Mesarec.
Na sliki manjkajo: Saša Fras, Marina Fleten, Ines Vrečar in Tomas Pihler
Direktor ŠKL Vojko Korošec predaja pokal Denisu Pergerju.
deklice iz Destrnika z rezultatom 1:0. V drugi četrtini so po trdi in atraktivni igri dečki iz Ilirske Bistrice izenačili na 1:1. V tretji četrtini je Nina Pod-hostnik iz prostega strela z svo-
jim drugim zadetkom povišala rezultat na 2:1 za OŠ Destrnik-Trnovska vas. V zadnji četrtini so se fantje po nervozni in trdi igri razšli z neodločenim rezultatom 1:1. Za dečke iz Destr-
DOS EXTREME 2008
Zvonko ponovno presenetil
Pred nekaj dnevi je potekala dirka po Sloveniji DOS EK-TREME 2008. Udeležilo se je je 51 kolesarjev, med katerimi je bilo nekaj znanih imen, kot so Jure Robič, Marko Baloh in nekaj izkušenih kolesarjev iz
tujine. V druščini teh mojstrov vzdržljivosti je bil tudi Zvonko Hasemali, ki se je letos drugič podal na to tekmovanje z željo, da v tej številčnejši in močnejši konkurenci, kot je bila lani, ter na daljši progi poizkuša izbolj-
Seveda brez sponzorjev in donatorjev tega projekta ne bi bilo in ekipa Zvoneta Hasemalija jim je hvaležna za podporo: DHL, d. o. o., OBČINA RAČE-FRAM, MOBI-TEL, D. O. O., PETLJA, D. O. O., TALUM, D. D., CESTNO PODJETJE PTUJ, D. D., BENCINSKI SERVIS B. B., EMG, D. O. O., SMM, D. O. O., NOMAD, D. O. O. - IZPOSOJA AVTO-DOMOV, E-PLAST ALOJZ POŽGAN, S. P., KOLESARSKI CENTER BIKE-EK, KOLESARSKI KLUB BIKE-EK HALOZE 2002, PETROL, D. O. O., PREVOZNIŠTVO MAJER IVAN, S. P., MESARIJA, MESPUB DANILO SKODIČ, S. P., AVTOPREVOZNIK GRUŠOVNIK JERNEJ, S. P., BAR MIHA PEČKE - MAKOLE, PROFARMAKON INTERNATIONAL, D. O. O., ANTI-KOROZIJA IN BARAVNJE KOVIN MIRAN FARAZIN, S. P., SCORPION TEAM, D. O. O., UNUK-ŠPED, D. O. O., TELESKOP, D. O. O., AVTOPREVOZNIK JANKO MALINGER, S. P. - LKW JACK, BAJSIČ TRANSPORT JOŽE BAJSIČ, S. P., MESO IZDELKI FINGUŠT JOŽE, MICROTRONIC, D. O. O., AVTOPREVOZNIK KONRAD ANTON, S. P., AVTOPREVOZNI-ŠTVO HERIČKO PETER, S. P., AVTOPREVOZNIŠTVO SITAR STANKO, S. P., AVTOPRE-VOZNIŠTVO DREVENŠEK MAKS, S. P., AVTOPREVOZNIŠTVO DREVENŠEK JANEZ, S. P., UNUK-ŠPED, D. O. O., MOJSTROVINA, D. O. O., NOMEA D. O. O., A&R CARTL RAJKO, S. P., LIPAVŠEK ANTON HAJDINA, IGOR BAUMAN MÜNCHEN, JERNEJ KUKO-VEC, CERKVENJAK.
Zvonko Hasemali
šati svoj čas, predvsem pa priti do cilja. Vse to je Zvonku tudi uspelo, saj je na koncu osvojil
nika je zadel Denis Perger. Na koncu so se veselili učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas, saj so s skupnim rezultatom 3:2 premagali nasprotnika in postali zmagovalec ŠKL v nogometu za sezono 2007/2008.
Za najboljšo igralko je bila proglašena Nina Podhostnik iz OŠ Destrnik-Trnovska vas. Projekt ŠKL OŠ Destrnik-Trnovska vas so podprli občina Destrnik, trgovina z igračami Pikapolonica (Volgemut), MZK elektro, d. o. o., Ptuj in Biro Cvetko Ptuj.
Deklice bronaste na državnem finalu
Že naslednji dan (14. maja) so se deklice udeležile finala državnega prvenstva v nogometu v Ljubljani. Na stadionu ŽAK Šiška so se odvijali finalni turnirji za osnovne šole, šole s prilagojenim programom in srednje šole.
Deklice OŠ Destrnik-Trnov-ska vas so se za vstop v finale pomerile z OŠ Šentjernej in izgubile 2:3. V tekmi za tretje mesto so s 6:1 premagale OŠ Prule. Prvo mesto je osvojila OŠ Šentjernej, ki je po izvajanju kazenskih strelov premagala OŠ Tržišče.
Danilo Klajnšek
petnajsto mesto s časom 55 ur in 56 minut (dva dni 10 ur in 56 minut). Letošnja proga je bila daljša za tri ure, Zvone pa je izboljšal čas za 30 minut.
Že lani je bila dirka dobro organizirana, letos pa so se organizatorji še bolj potrudili. Start in cilj sta bila v Postojni, kjer se je zbralo veliko ljubiteljev tega športa. Zvonko je vse to dobro prestal, v Kostanjevici na Krki pa so ga vzpodbujale celo hajdinske gasilke. Na rodni Hajdini so mu po dirki pripravili tudi sprejem.
Za dober rezultat je potrebna dobra ekipa, ki so jo v Zvonko-vem primeru sestavljali: Davorin Panikvar, Boris Drobne, Edi Markež, Natalija Veršič, Gregor Hiršman, Vekoslav Cestnik in Anja Hasemali. Same priprave na ta projekt so stekle že veliko prej in nič ni bilo prepuščeno naključju.
Danilo Klajnšek
Ptuj • Fidesport, društvo ljubiteljev športnih aktivnosti
Vabijo na Dravo in Ptujsko jezero
Na Ptuju že nekaj časa deluje društvo Fidesport, ki ga vodi prof. športne vzgoje v Kmetijski šoli Šolskega centra Ptuj Danilo Zupanič.
Združuje 50 članov, ljubiteljev športnih aktivnosti, ki si prizadevajo za razvoj množične rekreacije s strokovno podporo. Imena društva niso
izbrali naključno, predsednik pojasnjuje, da fide pomeni v latinščini biti zvest, člani društva pa so zvesti športu in njegovemu poslanstvu. Čim več ljudi želijo navdušiti za gibanje v naravi. V glavnem se ukvarjajo s športi na snegu in vodi. Kot je povedal Danilo Zupanič, v zimskem času organizirajo
Foto: Črtomir Goznik
V društvu Fidesport si prizadevajo vsem ljubiteljem narave in vode približati življenje na Dravi in Ptujskem jezeru.
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Zupanič, prof. športne vzgoje, predsednik društva Fidesport, ki povezuje ljubitelje športnih aktivnosti.
začetne in nadaljevalne tečaje smučanja, poleti pa tečaje jadranja na deski in prostega potapljanja ter spuste s kanuji za otroke in odrasle. Spuste s kanuji izvajajo po reki Dravi, Muri, Dravinji, Savinji in Kolpi, večino vodnih aktivnosti pa na Ptujskem in Gajševskem jezeru ter v slovenskem Primorju. S čudovitimi čolni Robson želijo
vsem ljubiteljem neokrnjene narave približati življenje na Dravi in Ptujskem jezeru. Drava je še vedno zdrava in lepa. Tok stare struge je razgiban, narava je poskrbela za številne lepote, spusti s kanujem ali kajakom omogočajo, da človek doživi vse to, in to samo nekaj korakov od doma.
MG
Kosovo • Obiskali slovenski kontingent 17 Kfor (III.)
Na Kosovu 350 slovenskih pripadnikov in pripadnic
Na obisku v srbski vasi Drsnik
Nato smo se odpeljali v srbsko vas Drsnik, kjer smo spremljali vojake na peš patrulji v srbski vasi. Tam je tudi bila priložnost, da smo se lahko pogovarjali s Srbi, ki so se po vojni na Kosovo vrnili s pomočjo Kforja. Najprej smo se pogovarjali z domačinko srbskega rodu Olgo Ribač. Povedala nam je, da je med vojno pobegnila. Na Kosovo se je vrnila pred štirimi leti s pomočjo Kforja. Pokazala nam je ruševine hiše, ki je bila porušena med vojno. Na vprašanje, kdo je rušil, je dejala, da so rušili vsi in vse odnesli. V vasi živi z možem, otroci so ostali v Kraljevu v kolektivnem centru. Pravi, da ima pet hektarov zemlje, vendar je niso smeli obdelovati in pravi, da nič nimajo, ne šole, ne zdravnika, tudi cerkev so jim porušili. V majhni hiši ob ruševinah njene hiše živi z možem. Hiša je bila postavljena s pomočjo donacij. Ne ve, kdo je doniral in s hišo ni zadovoljna, saj pravi, da je narejena slabo in v njej ni pohištva. Nima ne štedilnika in ne hladilnika. O aktualni politiki pa pravi: »Ne morem kritizirati Albancev, kaj imajo med sabo, me ne zanima. Nikoli ni bilo slabo z njimi. Tukaj smo živeli skupaj. Kaj dela sedaj državna politika, me ne zanima. To je bilo vse porušeno v vojni. Rušili so naši in tudi oni so rušili naše hiše. Tako je to bilo, jaz ne morem kriviti njih. Mi smo v času vojne pobegnili v Kraljevo. Ko nas je Kfor pripeljal nazaj, smo videli, da je vse porušeno. Pustijo nas na miru. Nič ni slabega. Slovenska vojska je dobra in katerakoli vojska pride, je za nas dobro. Tukaj se počutim varno.«
»Prišli so Albanci, vse vzeli in nas nagnali ter hišo porušili«
Med potjo smo se pogovarjali še z Jordanom Ribačem, tudi on pravi, da je tukaj življenje težko. Pove nam, da je v času vojne pobegnil in da je tukaj imel tri hiše in trgovino. Med vojno so mu vse porušili in
odnesli. Vrnil se je pred dvema letoma s pomočjo Kforja. Družina živi v Sremu v Banatu. Na vprašanje, kdo jim je vzel, pa pravi: »Prišli so Albanci, vse vzeli in nas nagnali ter hišo porušili. Imel sem tri hiše, vse so porušene. Tu sem imel prodajalno, nikjer ni nič, vse so vzeli. Ne delam nikjer in nimam pokojnine. Težko je življenje. Mesečno dobim 40 evrov pomoči in to ni nič. To je samo za hrano. To nam pošilja Beograd. Včasih dobimo ta denar točno, drugič z veliko zamudo. Zakaj zamuja, ne vem. Sedaj se dela na tem, da bomo plačevali elektriko in vodo, potem nam od pomoči ne bo ostalo nič. Tukaj imam devet hektarov zemlje. Delati ne morem, sem bolan, sem srčni bolnik. Nimam traktorja, nimam s čim delati. Nič nisem naredil, zemljo sem dal v najem Albancem, ki jo sedaj obdelujejo. Za najem prejemam 100 evrov po hektarju. To je nič. Pri skladišču v dolini so mi na začetku vojne ubili hčerko in sina. Hčerka je bila
učiteljica, sin je delal v rudniku kot pomočnik direktorja. Ubili so oba in nisem dobil nobene pomoči. Nimam nič, spim pa brez skrbi. Samo ponoči, če kaj zaropota ali pihne veter, takoj skočim in rečem, kaj je, kdo je? Ni mi vseeno, vse sem doživel, tudi tisto najhujše. Tukaj ni svobode, nismo zadovoljni. Ob vrnitvi nas Albanci niso napadali, ampak sedaj se nekaj govori in tudi vidim, da stanje ni dobro.«
Kfor Slovenija pomaga osnovnim šolam
Iz vasi Drsnik smo se odpravili v Klino v tamkajšnjo osnovno šolo Shkolla Fillore »Motrat Qiriazi« Klina. Osnovna šola se imenuje po sestrah Qiriazi, ki so bile tukaj učiteljice in so prve izvajale pouk v albanskem jeziku. Ta dan je Kfor Slovenija omenjeni šoli podaril tri računalnike. V lanskem letu je Kfor Slovenija za učence organiziral desetdnevni plavalni tečaj, na
"To je bilo porušeno v vojni;
katerem se je 15 otrok naučilo plavati. Sedaj se dogovarjajo, da bi med počitnicami kompletno šolo prepleskali, stroške bo pokril Kfor Slovenija. Ravnateljica Angjelina Kryezin je povedala, da so na Kfor naslovili še eno prošnjo, da bi na podružnični šoli uredili športna igrišča za nogomet in košarko in dodala: »Verjamem, da nam boste pomagali, da bomo realizirali ta projekt in pričakujem, da bo tudi nadaljnje sodelovanje tako dobro, kot je bilo do sedaj. V imenu šole in v imenu naroda se vam zahvaljujem za današnjo donacijo.«
Omenjeno osnovno šolo obiskuje 1030 učencev, od tega jih je 800 na matični šoli, 230 učencev pa obiskuje dva kilometra oddaljeno podružnico. Ubadajo se s prostorsko stisko, saj je v razredih do 35 učencev in nimajo organizirane šolske prehrane. Na šoli pa skupaj s podružnico poučuje 42 učiteljev. Otroci v šoli se ne učijo srbščine, ampak se učijo angleščino od četrtega razreda naprej. Srbščine ne poučujejo in tudi srbski otroci ne obiskujejo te šole. Za srbske otroke so tri šole posebej.
V bazi italijanska hrana - ribe in špageti
Po ogledu Kline nas je pot vodila nazaj proti vojaški bazi
rušili naše hiše!"
Villagio Italija v Peci, kjer smo imeli kosilo. In tako smo imeli priložnost, da smo preverili, zakaj slovenski vojaki niso najbolj zadovoljni s hrano v bazi. Za hrano, ki je dobra, skrbijo Italijani in je tipična italijanska, ribe, makaroni, špageti in verjetno se človek takšne enolične hrane res naveliča v šestih mesecih.
Po kosilu smo se z avtobusom Slovenske vojske odpravili proti letališču v Prištini, od koder smo poleteli nazaj proti Ljubljani.
Med vožnjo z avtobusom smo lahko opazovali pokrajino, ki je obdelana in pase se veliko živine. Srbska naselja so v glavnem porušena, drugače je izredno veliko novih velikih hiš, v katerih živijo Albanci in zanimivo, vse so brez fasad z urejeno okolico. Neuradno smo izvedeli, da so lastniki dobili kredite od mednarodne skupnosti in jih morajo začeti vračati po zaključku gradnje, dokler pa hiša nima fasade, ni dokončana, zato ni treba vračati kredita.
Ob zagotavljanju varnosti Kfor skrbi za vzpostavitev pogojev za začetek delovanja države, saj je sedaj še vedno veliko korupcije. Na Kosovu se tudi ubadajo z velikimi količinami smeti in s pomočjo Kfor-ja so letos prvič izvedli čistilno akcijo, verjetno jih bo moralo biti še kar nekaj, da bodo rezultati vidni.
Foto: ZS
Slovenci v zadnjem letu vložili na Kosovu okrog 500 milijonov evrov
Na Kosovem je tudi veliko podjetij, med njimi tudi precej slovenskih. Za naložbe na sveže neodvisnem Kosovu je, kot kaže, veliko povpraševanje. Po neuradnih podatkih naj bi v zadnjem letu Slovenci na Kosovu vložili okrog 500 milijonov evrov. Telekom Slovenije je partner kosovskega mobilnega operaterja Ipka in je licenco za drugega mobilnega operaterja na Kosovu plačal 75 milijonov evrov, v gradnjo mobilnega omrežja GSM pa naj bi vložil še dobrih 120 milijonov. Nova LB je združila dve kosovski banki v NLB Priština. Na Kosovem je veliko podjetij, ki sodelujejo s Slovenijo ali imajo v Sloveniji vlagatelje - IPKO Net (Telekom Slovenije), Birra Peja/Pečka pi-vovara (Pivovarna Laško), Kasa banka (NLB), Fondi Kosovare (Prva pokojninska družba), Gorenje ... Zanimivo je tudi, da se okrog 800 lokalnih podjetij na Kosovu poteguje za sklenitev franšizne pogodbe z ameriško verigo restavracij s hitro prehrano McDonald's za odprtje njihove prve podružnice v kosovskem glavnem mestu Prištini.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Slovenski vojaki na dolžnosti; stojijo poddesetnik David Repič iz Ptuja, vojak Klavdij Jakop iz Dornave, poročnik Aljoša Kaučevič iz Ptuja, vojak Vojko Šešerko iz Cvetkovcev in Kristjan Arnejčič iz Gorišnice
Foto: ZS
Vojaška baza Villagio Italija
Bori • Druga čistilna akcija
Med udeleženci tudi Anton Krajnc
Društvo za oživitev gradu Borl je držalo obljubo iz lanskega leta in tudi letos organiziralo široko čistilno akcijo Grad Borl 2008. Tako se je začela uresničevati napoved, da bo tovrstna akcija postala tradicionalna.
Seveda temeljito čiščenje okolice in notranjosti gradu ne bi uspelo, če se akcije ne bi udeležilo veliko prostovoljcev. Tokrat so jih našteli preko 40, ki so prišli iz vseh koncev občine; v akcijo so se namreč vključila praktično vsa društva, vaški odbori in tudi sama Občina Cirkulane.
Prostovoljci so v sobotnih dopoldanskih urah pošteno "pljunili v roke", da je od gradu kar odmevalo od zvokov žag in kosilnic. Dela nikakor ni bilo malo, saj je bilo treba pokositi in odpeljati visoko travo, obrezati razraslo grmovje in grmičevje, pa tudi
drevesa so bila deležna obdelave. Svežega opleska in čiščenja je bila deležna tudi notranja grajska dvorana in kapelica; za to delo pa so poskrbeli kar pevci Mladi veseljaki, ki so na sobotni večer pripravili koncert ob 10-letnici svojega obstoja.
Med udeleženci čistilne akcije je bil tokrat tudi Anton Krajnc s soprogo, ki se je v teh dneh spet vrnil v Slovenijo. Kot je povedal, že nestrpno pričakuje nov razpis kulturnega ministrstva za najem gradu. Razpis naj bi bil sicer že pripravljen in tik pred objavo, vsebina in pogoji pa so
zaenkrat še neznani. Krajnc se namerava na objavljen razpis ponovno prijaviti; seveda pod pogojem, da bodo kriteriji sprejemljivejši kot prvič, sporna je bila predvsem doba najema (ministrstvo je ponujalo le 25 let najem-niškega razmerja), manj pomembne zanj pa so zahteve po finančnem vložku. "Sam sem pripravljen vložiti zahtevanih 650.000 evrov, je pa vse odvisno še od drugih pogojev. Mislim pa, da bi se naša država morala zavedati, da evropska sredstva ne čakajo, in če jih resnično želi pokori-stiti, mora biti razpis izveden
Prostovoljci, ki se jih je nabralo okoli 40, so temeljito počistili grajsko okolico in dvorišča.
čimprej. Sam pri sebi sem se tudi že odločil, da je letos zadnje leto, ko še čakam na razplet v zvezi z najemom Borla. Z ženo čakava na ustrezno najemno pogodbo že pet oz. šest let in več kot to res ni smiselno. Vlada naj se končno odloči, kaj sploh želi!"
Po končanem delu, pozno popoldne, je prepotene krajane čakala okusna malica, morebitne turiste in radovedneže, ki bodo zavili na borlsko grajsko pobočje, pa bo vsaj nekaj časa pričakalo urejeno in veliko bolj prijetno okolje kot doslej. Grad Borl je pa za obiske, žal, še vedno zaprt.
SM
Bruselj • V prestolnici Evropske unije (3.)
Gastronomija - kar lahko okusite in poskusite
Da v Bruslju ne bi imeli kakšne dobre hrane, se vam ni treba bati. Belgijci so namreč navkljub svoji, meni povsem iracionalni strasti do školjk in do pomfrita, zelo civilizirani in kulturni ljudje ne le v človeškem smislu, ampak tudi, kadar pride do hrane.
V centru Bruslja boste tako našli vse - od pečenih klobas preko mediteranske in celin-sko-evropske hrane vse tja do azijskih in bližnjevzhodnih specialitet vseh vrst. Tudi tukaj velja, da boste v strogem centru (okoli Grand Place) pač plačali malo več, kot boste kak meter ali dva po uličicah naprej. V trgovini boste za hrano odšteli povsem normalne količine evrov, še posebej sedaj, ko so pri nas cene poskočile do Triglava.
Kar se tiče pijače, je Belgija obljubljena dežela za vse pi-voljubce. Tamkajšnja piva ne samo, da so zelo različna od naših, so tudi nekaj razredov boljša. Obisk bo za nepozna-valca piv, ki svoje znanje opira samo na svoje izkušnje z lokalnimi znamkami v, kar se kulture piva tiče, močno zaostali in zahojeni Sloveniji, en velik kulturni šok. Zares. Kultura piva je v Belgiji, tako kot piva sama, na tako visokem nivoju, da je to za povprečnega Fran-celjna, ki, kar se piva tiče, celo življenje ni počel drugega kot prepiral se, ali je scanca laško
ali pa union, nekaj izvengalak-tičnega. Vsako pivo ima točno določen kozarec, v katerem se postreže; večina jih ima tudi kozarce, oblikovane prav za njih, tako da vsa aroma pride do kar najboljšega izraza. Morda si boste ustvarili malce boljšo sliko o tem, kako Belgijci cenijo svoja piva in kulturo piva, če jo primerjate z našo kulturo vina. In še malo dodate. Zares, Belgijci imajo fantastična piva, ki jih tudi cenijo temu primerno. S tem v mislih pa seveda nočem reči, da bodo ne-pivoljubci v Belgiji žejni. V skladu s svojim zanimanjem za različne kuhinje vam bodo znali ponuditi tudi vrhunska vina (ki pa morda res niso pridelana v Belgiji). Nealkoholne globalne znamke pijač pa tako ali tako najdete povsod po svetu.
Za konec tega razdelka moram nujno omeniti še eno, pravzaprav dve stvari, po katerih so Belgijci prav tako znani in ki jih v Bruslju morate nujno poskusiti: vaflji in čokolada. Če mislite, da so Švicarji tisti, ki delajo najbolj-
Belgijsko pivo - vrhunec kulture piva in enkratno doživetje
šo čokolado in njene derivate, se motite - to so namreč Belgijci in v Bruslju lahko skoraj na vsakem vogalu najdete čokoladne butike, ki bodo s svojimi izdelki priklicali sline v usta še tako zapriseženemu sovražniku sladkarij in čokolade. Prav tako odlični so tudi vaflji, za katere povprečen slovenski poznavalec, prav tako kot pri pivu, ne more imeti niti najmanjšega pojma, kako dobri so. Če boste imeli priliko, poskusite in mi povejte, ali
Školjke na tisoč in en način - poleg krompirčka (frites) obsesija Belgijcev
imam prav ali ne.
Kdor bo v Bruslju jedel in pil slabo, si je - saj veste - popolnoma sam kriv!
Za konec ali "Bruselj, videla se bova spet!"
Kot ste verjetno tudi sami precej uspešno deducirali iz zgoraj priobčene vsebine, je Bruselj mesto, ki ga enostavno morate videti in okusiti. Finance ne bi smele biti ovira, saj mesto nikakor ni tako drago kot kak London ali Pariz. Logistika vam prav tako ne bi smela predstavljati nobene prepreke; morda vam, v kolikor se boste odločili za letalo (kar je za kratek obisk Bruslja čez vikend najbolj optimalna opcija), pa vam te vrste transport predstavlja rahlo travmatično izkušnjo, svetujem, da pred tem za pogum zaužijete kakega krepkega ali dva (ja, ja, saj vem, minister za zdravje opozarja, da prekomerno druženje z alkoholom škodi (ali nekaj takega) - ampak škodi tudi prekomeren stres, ki ga nekaterim povzroča letenje). Kar se tiče materiala za oči in dušo, vas bodo vsi muzeji in ostale znamenitosti, skupaj z mestom samim kot takim, za-
gotovo navdušili; seveda pa je treba povedati, da je Bruselj evropsko in ne morda ameriško velemesto ter da bodo tisti, ki najbolj uživajo med plehnatimi nebotičniškimi gmotami, ki segajo do neba, ter med raznimi fensi trgovinami in nakupovalnimi centri, ostalo jih pa ne zanima, vsaj v centru Bruslja bolj ali manj zehali (sicer mi ni povsem jasno, kako lahko nekdo uživa v prej opisanem, a to je bilo treba zabeležiti zaradi metodičnega poročanja). Lačni in žejni v Bruslju ne boste, še enkrat pa poudarjam, da je Bruselj prestolnica Belgije, Belgija pa je dežela piva, kar morda tukaj pod Alpami ni najbolj znano, saj kot dežele piva smatramo predvsem Nemčijo in Češko (ki pa imata povsem različne vrste piva kot pa Belgijci); kultura piva je tu na najvišjem
nivoju in za resnične ljubitelje piva je Bruselj obljubljeno mesto. Če se navdušujete nad školjkami na tisoč in en način, je Bruselj prav tako mesto za vas. Tudi se vam (kar še nismo povedali) ni treba pretirano bati za lastno varnost - Bruselj je precej varno mesto.
Skratka, kot je najverjetneje videti iz tega zapisa, me je to mesto navdušilo. Tako po kulturni, gastronomski in človeški plati. Gor sem odšel skeptičen, nazaj prišel z velikim nasmehom na ustih (in darilnim paketom piva v nahrbtniku) ter trdno odločen, da se tja vrnem še večkrat in po možnosti čim prej. Poznate občutek, ko srečate nekoga ali nekaj, pa zraven dobite občutek, da sta si usojena?
Bruselj, videla se bova spet!
Gregor Alič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Teimalni Paril
Odpiralni čas:
Notranji: vsak dan od 7.00-22.00 (pet, sob - do 23.00) Zunanji: vsak dan od 9.00-20.00 Gemina XIII v Grand Hotelu Primus
Sobota, 31.5.2008 ob 20.00 Tadej Toš - William Shakespeare: Hamlet Igra: Tadej Toš
Avtorski monolog - »Stand upe komedija Prodaja vstopnic: recepcija GH Primus, tel: 02/74 94 506 AnrfHealer Termalni Park Terme Ptuj Petek, 13.6.2008 ob 20.00 Koncert EROIKE Prodaja vstopnic: recepcija GH Primus, tel: 02/74 94 506 in TIC Ptuj Turistični vlakec PRIMUS EXPRESS P0NEDEUEK-S0B0TA:
9.00 GH Primus - 9.30 MO Ptuj 15.00 GH Primus -15.30 MO Ptuj 10.00 GH Primus -10.30 MO Ptuj 16.00 GH Primus -16.30 MO Ptuj Odrasli 2EUR, otroci (5-15 let) 1 EUR
't v
Termalni Park
TamiPtu)
4f>
GEMINA
K- L-U-B
/l \
Termalni Park
Tanna Ptu)
Foto: SM
Foto: GA
Foto: GA
Kuharski nasveti
Bezeg
Bezgovi cvetovi in plodovi črnega bezga sodijo med najpomembnejše divje sadje. Okus sicer ni tako privlačen kot okus drugih vrst samoniklega sadja, vendar bezgove jagode črnega bezga vsebujejo celo vrsto hranilnih snovi, ki jih v takšnih količinah le redko srečamo pri kateri sadni vrsti, vendar to velja le za popolnoma zrele bezgove jagode.
Bezgovi cvetovi nam zaradi svoje aromatičnosti in gostote omogočajo različne tehnike za okusne jedi. Bezgove jagode črnega bezga pa so pomemben vir vitaminov, mineralnih snovi, anti-oksidantov, zaradi okusa pa jih dodajamo tudi številnim omakam in likerjem. Bezgovo jagode črnega bezga vsebujejo v povprečju več vitaminov kot jabolka.
V ljudskem zdravilstvu so ga pogosto uporabljali za večanje apetita. Jagode črnega bezga vsebujejo tudi veliko beljakovin, oziroma aminokislin, okrog 2,5 % , povsem zrele jagode pa vsebujejo tudi do 8 % sladkorjev. Pri nas samoniklo rasteta smrdljivi in divji bezeg. Smrdljivi bezeg je sorazmerno visoka rastlina, tudi po jagodah podobna črnemu bezgu, vendar so njegove jagode neužitne. Divji bezeg je prijaznejši, raste kot sorazmerno visok grm, ki se vsako leto ovesi z
bleščečimi rdečimi užitnimi jagodami, ki jih pred uporabo dobro prevremo. Pri pripravi soka je potrebno nekaj previdnosti.
Danes v prehrani veliko bolj uporabljamo bezgove cvetove. Iz njih pripravljamo okusne ocvrte jedi, zloženke v kombinaciji s poljubnim sadjem, bezgove palačinke, žličnike in podobne jedi. Iz bezgovih cvetov pripravljamo tudi različne pijače, odlični so tudi kot dišavna začimba solat, posebej sadnih ter drugih sladkih jedi. Ocvrte bezgove cvetove lahko pripravljamo na različne načine. Najenostavneje jih ocvremo v gostem rahlo sladkanem žvrklajnem testu, oziroma testu za palačinke. Vsak bezgov cvet, tik preden ga pomočimo v gosto žvrkljano testo, na hitro splaknemo pod tekočo mrzlo vodo, ga povaljamo v moki in nato pomočimo v testo in počasi ocvremo v poljubni vroči maščobi. Če ste se klasike že naveličali, lahko v testo dodate manjšo količino na liste narezanih mandljev ali sezamovih zrnc. Okus testa pa lahko izboljšamo tudi, če damo v testo malo cimeta ali pest kokosa.
Zraven ocvrtih bezgovih cvetov pogosto ponudimo
različne tople omake, kot so vaniljeva, karamelna ali čokoladna omaka. Če je vreme ugodno, pa lahko tudi sladoled. Bezgove cvetove pa lahko pripravimo tudi v obliki narastka. Cvetove prav tako na hitro operemo pod tekočo vodo, jih položimo v cedilko, da se dobro odcedijo. Posebej narežemo na drobne kocke beli kruh, ga navlažimo z mlekom in pustimo stati, da se dobro napoji. Prilijemo toliko mleka, da ga kruh popije. Posebej na mali količini maščobe prepražimo sesekljano čebulo, dodamo večjo količino narezane slanine, slanino lahko narežemo na kocke ali rezance, jo prepražimo in dodamo kruhu. Dobro premešamo. Manjšo ognjevzdržno stekleno posodo premažemo z maslom ali margarino in po-tresemo z ostro moko. Cvetove bezga drobno narežemo
in ga dodamo h kruhu, čebuli in slanini. Na koncu razžvrk-ljamo jajca, na pol kilograma kruha vzamemo 3 jajca in 5 bezgovih cvetov, eno čebulo in 20 dag slanine. Razžvrklja-nim jajcem dodamo 3 žlice kisle smetane, po potrebi rahlo solimo in popramo. V pekač damo najprej ostale sestavine, nato prelijemo z mešanico jajc in smetane. Narastek pečemo v pečici pri 180 do 200 oC pol ure.
Verjetno pa nekateri pogosto pripravljate bezgov sirup in bezgov sok. Tako sirup kot sok sta dobrodošla napitka in dodatek pri sadnih solatah, sadnih kupah, kjer že nekaj kapljic soka močno izboljša aromo sadnih solat. V zadnjem času pa je bezgov sirup tudi pogosto uporabljena sestavina pri koktajlih.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Mučenje pod krinko lepote in funkcionalnosti
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Večkrat se dogaja, da lastnik kužka, ki je star 2 do 3 mesece ali več, izrazi željo, da bi njegovemu kužku odrezali oziroma skrajšali rep. Kot vzrok navede, da mu je kužek brez repa lepši. Prav tako so pogosta vprašanja, kdo in kje kupira ušesa in pri kateri starosti to narediti. Najprej bom odgovoril na vprašanje glede ušes. Po zakonu o zaščiti živali je v Sloveniji prepovedano kakršnokoli lepotno operativno oblikovanje ušes pri mladih živalih. Vemo, da so določene pasme, pri katerih so se ušesa redno kupirala. Zaradi zelo pogostih zdravstvenih zapletov po takih operacijah in s tem povezane
dolgotrajne terapije in nege operiranega kužka, so omenjeni posegi predstavljali izrazito nepotrebno mučenje živali in jih je zakonodajalec to na srečo prepovedal. Prepovedani so povsod v Evropski uniji. Najpogostejši zapleti po operacijah so bili, da je prišlo do močnih gnojnih vnetij ušes, šivi so popustili in koža se je dobesedno olupila z ušes. Rezultat operacije je bil iznakažen kužek, ki so ga brezvestni lastniki mnogokrat usmrtili. Pogosto eno uho ni stalo pokonci in kužek je moral nositi iz žice narejeno protezo na glavi tudi par tednov, in to samo zaradi tega, da je bil lastniku
Foto: E. Senčar
bolj všeč. Kupiranje ušes je bilo izrazito poseganje proti naravi in etičnim normam. Pri nas v Veterinarski bolnici nismo teh posegov nikoli opravljali, smo pa na žalost pogosto popravljali in reševali iznakažena in nekrotično gnojna ušesa po operacijah. Še vedno se na žalost najdejo lastniki, ki peljejo žival na Hrvaško, kjer ta poseg določeni neodgovorni veterinarji opravijo. Opozoriti pa moram take lastnike, da tudi, če so poseg kupiranja ušes opravili na Hrvaškem, ne pomeni, da v tem primeru za njih ne velja zakon. Že anonimna prijava sosedov na Veterinarsko inšpekcijo, da imajo kužka z obvezanimi in odrezanimi ušesi, je lahko povod za postopek in tudi veliko kazen.
Pri kupiranju repkov je Zakon o zaščiti živali dopustil možnost, da se poseg opravi, vendar izključno v starosti mladičkov 3 do 5 dni. Rep je
namreč podaljšek hrbtenjače in kasneje bi bil tak poseg zelo boleč in naporen za kužka. To pomeni, da se repki lahko porežejo mladičkom takoj po rojstvu, in to v lokalni anesteziji, po vseh principih in pravilih kirurgije. Kužki dobijo tudi zaščito z antibiotikom in protibolečinsko terapijo. Nekateri neodgovorni lastniki na žalost še vedno sami, kot pravijo, "poščipajo" repke, in to kar z navadnimi kleščami, kar ponovno vodi v bolečinska stanja in veliko možnost infekcije, saj taki mladički še nimajo izoblikovanega imunskega sistema in so zelo podvrženi infekcijam.
Vemo, da nam narava daje najboljše. Uživajmo z našimi kužki takimi, kot so prišli na svet in jih ne iznakazimo po nepotrebnem, ne izpostav-ljajmo jih operacijam in bolečini, ko so komaj začeli živeti. Nenazadnje pa smo si kot lastniki živali dolžni prebrati Zakon proti mučenju živali in ga tudi spoštovati. Nevednost nas ne bo razbremenila odgovornosti, ko bomo soočeni s postopkom inšpekcijskih služb, in seveda plačila kazni zaradi odrezanih (kupiranih) ušes pri našem kužku.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v bujni rasti in dehtečem cvetju
Najlepšemu mesecu v letu so nadeli ime maj po rimski boginji Maji, božanstvu pomladi in rodovitnosti. Po spomladanskih setvah in zasaditvah ter skrbni vrtnarje-vi negi v mesecu maju in rožniku vrtna narava prične z vso svojo močjo rasti in dehtečega cvetenja nuditi živo podobo k prijetnejšemu ter koristnemu bivalnemu zelenemu okolju.
V SADNEM VRTU koncem maja v obdobju najbujnejše rasti in razvoja sadnega drevja že po zunanjem videzu ugotovimo, kako nanj vplivajo dejavniki rasti ter opaziti je mogoče katerega od njih v pomanjkanju, to pa je tudi obdobje, ko z rednimi opravili, nego, dohranjevanjem ter varstvom lahko še mnogo dopolnimo in postorimo za nadaljnji razvoj vegetacije. V tem obdobju namenimo največ pozornosti do-hranjevanju sadnih rastlin in vzpostavljanju ravnovesja med rastjo in rodnostjo, da bo drevo vzdržalo zavezan pridelek ter ob koncu poletja normalno tvorilo cvetni nastavek za naslednjo letino. Dohranjevanja v poletnih mesecih ne vršimo, ker bi se s tem podaljšala vegetacijska doba pozno v jesen, prirastek ne bi dozorel, kar v ostrejši zimi lahko pozebe.
Znaki pomanjkanja posameznih hranil pri sadnih rastlinah so lahko opazni. Najpomembnejši za rast in razvoj drev-nin je dušik, ki ga rastlina dobiva z razpadanjem organskih snovi v tleh, ob asimilaciji ter gnojenjem z rudninskimi gnojili. Bledikavo listje, slaba rast ter močno odpadanje pravkar zavezanih plodičev je znak, da drevesu v prehrani primanjkuje dušik. Drobno nerazvito ter redko listje je znak pomanjkanja fosforja, ki ga potrebujejo korenine za svojo črpalno moč hranil in vode iz tal, fosfor pa ima tudi pomemben vpliv na tvorbo cvetnih brstov, kar je vzrok za letošnjo slabšo rodnost, pa tudi z rodovitnostjo v prihodnje bo podobno. Rdeče obrobljeno listje meseca junija je znak pomanjkanja kalija. Kalij je v sadni rastlini potreben kot usmerjevalec pretoka rastlinskih sokov ter tvorec sladkorja, od tega hranila je odvisna kakovost sadja. Bor, magnezij in drugi elementi so v sadni rastlini potrebni za njeno odpornost, vselej pa je rastlina odvisna od tistega dejavnika, ki je v času vegetacije v pomanjkanju. V vegetaciji uporabljamo lahkotopna rudninska gnojila v količini in obliki, kot je priporočeno v navodilih.
V	OKRASNEM VRTU je do sredine maja mnogo vrst spomladi cvetočega vrtnega rastja odcvetelo. Mnoge med njimi, kot so čebulnice, so vegetacijo zaključile in se pripravljajo k počitku, drevnine, grmovnice in razne okrasne trajnice pa po cvetenju z vegetacijo nadaljujejo ter nabirajo rastno moč za tvorbo plodov in semen ter cvetnih brstov za naslednjo vegetacijo. Čebulnicam po cvetenju odstranimo semenice, listje pa šele, ko prične veneti, rumeneti in se sušiti. Čebulice previdno izkopljemo, posušimo, očistimo in hranimo do ponovnega sajenja v jeseni ali pustimo v zemlji. Zemljo nad čebulnicami, ki smo jih pustili v tleh, plitvo prerahljamo, očistimo ostankov in plevela ter posadimo z enoletnicami. Odcvetelim drevninam in grmovnicam sedaj opravimo pomlajevanje, redčenje ter oblikovanje krošenj, da se ob dobri osvetljenosti in enakomerni razmeščenosti ogrodnih vej do kraja vegetacije obrastejo s pomlajenimi mladikami ter tvorijo obilo cvetnih brstov v naslednjem letu. Odcvetele okrasne drevnine in trajnice, enako kot tiste, ki se na cvetenje šele pripravljajo, redno obdelujemo, prehranjujemo ter skrbimo za njihovo zdravo rast in razvoj do zaključka vegetacije v jeseni.
V	ZELENJAVNEM VRTU v drugi polovici maja na prostem uspevajo vse na toploto zahtevnejše vrtnine, zato zaključujemo njihovo presajanje. Pletev, nega rastlin, kot je pinciranje, privezovanje k opori ter odstranjevanje poškodovanih delov rastline, plitvo rahljanje tal, varstvo pred boleznimi in škodljivci ter po potrebi zalivanje, so v času najbujnejše vegetacije posevkov in nasadov vrtnin redna opravila ter skrb za njihovo rast. Pri nabiranju pridelkov rastlinskih ostankov in neuporabne zelenjave ne puščajmo na gredicah, marveč jih sproti odstranjujemo in kompostiramo.
Miran Glušič, ing. agr.
Bwk&káar: 23. maja- 29. maja
23 -petek *	24 -sobota *	25 -nedelja S*	26-ponedeljek
27-torek	28-sreda	29-četrtek	

Verjetnost za napovedi je postala relativno visoka (2. del)
a Medved je najprej lomastil po borzah,
____ sedaj pa še po trgu
surovin. Kot vidite v medijih, kaj se dogaja s cenami hrane, predvsem pa z vojsko na poljih v nerazvitem svetu, je jasno, da so stvari nekoliko ušle izpod kontrole. To kaže tudi rekordna inflacija po celem svetu in upadanje svetovne gospodarske rasti. Nepremičninski sektor je pokazal nadaljnje upadanje in takoj po novici je sledil nov fundamental-ni premik. Torej nafta na tisto »nemogočo« vrednost 120 USD za sod in padec dolarja proti EUR na 1,6. Govorice o tem, da ECB ne bo dopustila višjih vrednosti evra, so zelo glasne, samo čas pa bo pokazal, ali bo dejansko prišlo do resnejše intervencije. Ob tem želim povedati, da potihoma intervencije za ustavitev padca ameriškega dolarja že potekajo, saj je Mednarodni denarni sklad napovedal prodajo skoraj 13 % vsega zlata v svoji lasti, kar nedvomno pomaga USD. Tukaj tudi tiči razlog, zakaj vrednost zlata ni dosegla novega rekorda, čeprav ga dosegajo vse surovine. Zlato bi namreč po primerljivih cenah ostalih surovin moralo biti na novem rekordu, torej nad 1.050 USD za unčo. Cena pa se stalno giblje med 900 in 950 USD.
Tsunami, ki je torej nastal v ZDA, je že prišel čez Atlantik in močno potopil angleško gospodarstvo, ki je z ameriškim tudi najbolj povezano. Bančni sistem v EU ima tu ogromno srečo, saj je val najhuje prizadel Anglijo (le-ta ima svojo valuto, ki je enako kot USD na zgodovinsko najnižji vrednosti proti EUR) in Švico, ki ima zaradi izgub v bankah posledično kar hude posledice na fiskalnem področju.
Iz proračuna je namreč zaradi tega »izpuhtela« neznana količina denarja, ki pa je verjetno zelo velika. Kdaj in kje bo »počilo« v EU, je še vedno neznano, se pa kažejo močne razpoke v posameznih državah, predvsem na področju nepremičnin. Kako se torej ta zgodba lahko odvije znotraj EU, se vprašajte, kako trenutno »stoji« potrošnik po svetu.
Tisto najhujše še vedno pričakujemo v sredini poletja, neznano pa je, koliko borzni tečaji že vključujejo takšno stanje. Trenutne razmere kažejo na to, da se cikel počasi spet obrača, saj na vrsto prihaja tista zadnja faza, ki je vse skupaj sprožila - torej potrošnik, ki je prekomerno trošil, zatem ni hotel priznati napake in na koncu mora vse skupaj plačati z neizogibnim »davkom«, ki se mu reče inflacija. Ta namreč vedno zniža potrošnjo, v ekstremih, v kakršnih smo se znašli sedaj, pa se to že, žal, plačuje s krvjo in stradanjem nerazvitega sveta. Pojav se zelo preprosto imenuje globalizacija in vsakomur bi moralo biti jasno, zakaj so se proti njej po celem svetu dogajali množični protesti. Protestniki so namreč vedeli, kaj pomeni globalizacija v slabih časih!
Agresivnih nakupov na svetovnih borzah se še vedno ne priporoča, saj ta nižja potrošnja verjetno še vedno ni udarila po dobičkih podjetij. Na drugi strani se sedaj zvišujejo tudi stroški dela in samo upamo lahko, da za seboj ne bodo potegnili novega vala svetovne inflacije. Nepremičnine še ne kažejo okrevanja, enako še naprej tone celotni svetovni bančni sistem. Ne bi se čudil še kakšnemu propadu največjih bank po svetu, čeprav nam politiki in centralne banke zagotavljajo, da je vse v najlepšem redu.
Ne glede na vse pa bodite pozorni, ko se bo vse obrnilo. Kopičite kapital in se pripravljajte na vstop. Kdor bo na vstop pripravljen, bo lahko s pomočjo borze v naslednjem pozitivnem ciklu gospodarstva imel velike koristi. Globalizaciji se namreč na noben način ne da izogniti.
Mitja Petrič
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
KACA - pet življenjskih elementov
www.poravnava.si
Kača z elementom kovine - ljudje, rojeni v letih 1941 in 2001
To so ljudje, ki v svojem bistvu slovijo po tem, da so zelo preračunljivi, inteligentni in imajo silovito voljo. Njihov občutek za priložnosti je nekaj edinstvenega in imajo zelo izbran okus. Skoraj nikoli se ne prenaglijo. Možno je, da so tudi nekoliko samotarski in da ravno v tišini kujejo nove načrte in zamisli. Ljubijo udobje in so zanj pripravljeni naredi veliko, celo več, kot bi pričakoval zunanji obiskovalec na prvi pogled. Nakazano je, da so zelo jasnovidni - seveda se morajo v stvari poglobiti. So zelo skrivnostni, neodkriti in nezaupljivi, zato jih ne boste nikoli brali kot odprto knjigo. V življenju naj bi jih vodila pravica in kljub zavidljivim sposobnostim včasih iščejo lažjo pot. Težko se sprijaznijo s porazom in neuspehom. Življenjsko pot si že v mladosti začrtajo in od nje nikoli ne odstopijo.
Kača z elementom vode - ljudje, rojeni v letih 1953 in 2013
Tako kot voda vedno najde pot skozi vsako odprtino, jo najde tudi vplivna sila te osebe. Znani so po zvedavi in neranljivi naravi. Poslovno se vedno znajdejo in pronicljiva energija je tista, ki jim daje moč in koncentracijo. Ugodne povezave imajo v materialnem svetu. Vse nepomembnosti potisnejo na stran, tako da jih ne motijo in ne odvračajo od cilja - pod temi pogoji tudi vedno uspejo. Seveda pa so stvarno na tleh in se zavedajo ugodnosti in pomanjkljivosti nekega danega trenutka. Praktična narava je tista, ki jim daje intelektualno in študiozno držo. Pri vsem
Krvodajalci
10. april - Janko Marin, Bresnica 70; Dušan Samec, Jenkova 11, Velenje; Stanko Dolina, Jiršovci 59; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Jožef Fideršek, Tržec 34/a; Ivan Bo-žičko, Tržec 46/c; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Dušan Furek, Draženci 87; Marija Ku-mer, Sp. Ključarovci 16; Bojan Vidovič, Bari-slovci 11/a; Ivan Furman, Grlinci 40; Renata Jupič, Mestni Vrh 6/a; Mirsad Čizmic, Gabr-nik 7; Damijan Ličina, Zamušani 12; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Vlado Potočnik, Vičava 29; Bernarda Selinšek, Trubarjeva 9, Ptuj; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Bojan Kolednik, Pohorje 35; Slavko Matjašič, Zagorci 63/c; Marija Lesjak, Miklavž na Dravskem polju; Boštjan Novak, Volkmerjeva c. 21, Ptuj; Mar-jetka Vrabič, Vičava 107; Robert Zemljič, Bo-dislavci 24; Marjan Škofič, Formin 7; Stanko Polič, Vintarovci 76; Ludvik Skela, Dobrina 65/b; Andrej Plohl, Draženci 21; Miran Za-vec, Mala Varnica 8; Janko Beranič, Pongrce 3; Dušan Antalašič, Cesta ob Gramoznici 1, Miklavž na Dravskem polju.
14. april - Boris Vuk, Strmec 16/a; Mario Ploh, Dolga lesa 2, Ormož; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Franc Golob, Zg. Jablane 38/a; Jože Gerečnik, Stražgonjca 44; Anica Jus, Žetale 56; Danilo Jevšovar, Šikole 64/a; Janko Erker, Spodnja Polskava 209; Sergeja Krajnc, Cirkovce 48; Matej Reš, Ulica Milke Volk 69, Orehova vas; Brigita Alsarhan, Zelenikova ulica 2, Ptuj; Štefan Hergan, Sp. Jablane 43/d; Marija Belšak, Gorišnica 58; Rozalija Sobotič, Sp. Jablane
tem je resnica tudi ta, da so tudi zelo praktični in znajo upravljati tako z ljudmi kot z denarjem. Če pa ni kaj po njihovo, znajo imeti kobrin ugriz, toda tega uporabljajo v zelo skrajnih primerih.
Kača z elementom lesa - ljudje, rojeni v letih 1965 in 2025
Med vrlinami, ki jih velja omeniti, sta poštenost, delavnost in dolgoročna natančnost. To so ljudje, ki so jim blizu znanja iz sveta arheologije in zgodovine. V življenju potrebujejo popolno intelektualno svobodo, a so kljub temu čustveno stabilni in zanesljivi. Pomembno vlogo igra čustvena in finančna varnost in le tako lahko gredo naprej po razpotjih življenja. So zelo zgovorni in se znajo dobro izražati. Okoli sebe spletajo neko intenzivno energijo in tako privabljajo ljudi. Željni so javnega priznanja in občudovanja, zato so se pripravljeni truditi celo življenje. Njihove navade in razvade niso poceni, zato obstaja nevarnost, da jih prevzame ošabnost. Pravilna presoja jim pomaga v življenju. Blizu sta jim likovna umetnost in gledališče. Tako se trudijo celo življenje, da so kreativni in ustvarjalni.
Kača z elementom ognja - ljudje, rojeni v letih 1917 in 1977
Oseba, rojena v tem času,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
32; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Matej Pleteršek, Mihovce 20; Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Darja Drevenšek, Lackova ulica 7, Kidričevo; Robert Belca, Dragonja vas 22; Ivan Murko, Zg. Pristava 41/a; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24; Dragica Novak, Cirkovce 49/a; Emil Pravdič, Rucmanci 6; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Tadej Strmšek, Zg. Jablane 28; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Bernard Kotnik, Stražgonjca 25; Branko Mlakar, Šikole 78; Franc Štih, Savinjsko 39, Breg; Andrej Rodošek, Cirkovce 30; Marijan Milinovic, Cirkovce 49/a; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16; Matej Kovačič, Zavčeva ulica 7, Ptuj; Matej Goljat, Cirkovce 19; Boris Medved, Spodnje Jablane 33; Branko Ferlež, Lackova 7; Peter Mlakar, CMD 5, Ptuj; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Franc Medved, Zg. Jablane 10; Branko Mlinarič, Štuki 35; Simona Zajšek, Zg. Haj-dina 101; Dejan Sagadin, Dragonja vas 20; Aleš Polegeg, Ob železnici 8, Maribor; Janez Bombek, Ul. Nikole Tesla 21, Kidričevo; Anton Lamberger, Cesta ob ribniku 25, Miklavž na Dravskem polju; Srečko Kosec, Draženci 22; Mario Štih, Savinjsko 39; Darja Potočnik, Spodnje Jablane 7; Tomislav Korez, Sp. Jablane 51; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3; Klaudija Bezjak, Go-rišnica 58.
17. april - Boris Ilec, Gorca 81/a; Lidija Herega, Grajenščak 51/b; Silva Mlakar Rojs, Tržec 31/a; Dušan Pšajd, Maistrova 26/a,
080 13 14
mag. Rok SneiK, mag. Nenad Duldi,
univ. dipl. prav.	MBA
je zelo intenzivna, gospodovalna, znana po svojih telesih in duhovnih aktivnosti. To so zelo nadarjeni ljudje in največkrat je to tudi čas, ko so znani neki širši množici. Znani so v politiki in s svojimi nastopi lahko motivirajo ljudi, ki jim v osnovi zaupajo. Čeprav so trudijo vzpostaviti ravnovesje, so zelo zaverovani vase in v svoj prav. Od časa do časa prehitro obsojajo in zaradi tega imajo malo prijateljev, toda s tistimi imajo zelo pristne in naravne odnose. Želja po slavi, moči in oblasti jih v osnovi zaznamuje celo življenje in tako se vedno trudijo in mnogi so že v poznih letih zelo aktivni in se trudijo za boljši jutri. V ljubezni so znani po svoji strasti, in ko ljubijo, to naredijo s srcem, pri tem ne poznajo polovičarstva. Mnogokrat se morajo preleviti in začeti znova, toda tega se sčasoma navadijo.
Kača z elementom zemlje - ljudje, rojeni v letih 1929 in 1989
Znani so po topli in spontani naravi, v življenje vstopajo previdno in počasi korak za korakom hitijo naprej. Seveda so v svojem bistvu tudi načelni in znajo počakati na svojih pet minut, redkokdaj se prenaglijo, kajti zavedajo se,
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Poškodoval sem se v prometni nezgodi. Odločil sem se, da svoj odškodninski primer prepustim v reševanje enemu izmed odškodninskih podjetij, zato me zanima, kakšne so prednosti podjetja Poravnava, do.o. pred preostalimi odškodninskimi podjetji Peter, Škofja Loka
Odgovor
Podjetje Poravnava, do.o. je prva in največja odškodninska družba v Sloveniji, saj trenutno ponuja pomoč oškodovancem kar v 2(Hh pravnih pisarnah po vsej državi Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, stranki pa se posvetijo od nezgode pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov. Poravnava, do.o. beleži največje število odškodninskih zahtevkov, vloženih na vse zavarovalnice v slovenskem prostoru - na leto zastopa več kot 5000 zadovoljnih oškodovancev po vsej Sloveniji, uspešnost podjetja pa je 95%. Odločitev je vaša!
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno teL št 0801314.
Vodnikova 2
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
da se krog usode vedno vrti. Včasih so zmedeni in tedaj jih lahko zajame panika, toda zelo hitro se umirijo in pogledajo na spremembe iz drugega zornega kota. Blizu jim je očarljivost in tako so znani po tem, da znajo okolico šar-mirati in prijetno presenetiti. Tiste ljudi, ki so sposobni prestopiti njihov prag, vzamejo za svoje prijatelje in zaveznike. Na svoj način so nekoliko
Vprašaj se, če to, kar delaš danes, vodi tja, kjer želiš biti jutri. (filozofski pregovor)
konzervativni in varčni, uspejo lahko v bančništvu, zavarovalništvu in drugih finančnih naložbah. Vedno imajo nekaj zlate rezerve v nogavici, kajti le tako so lahko mirni in zaupajo. Svojih mej in slabosti se zavedejo in jih spoštujejo.
Prihodnjič: KONJ - pet življenjskih elementov Tadej Šink horarni astrolog Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
Duševno zdravje
Ptuj; Miran Valenko, Draženci 10/b; Darinka Peršak, Žetale 12; Brigita Lužnik, Hrastovec 28; Boris Fekonja, Zagorci 56; Milan Per-nek, Repišče 16; Alen Milinovic, Cirkovce 49/a; Stanislav Škrinjar, Turški Vrh 14; Janez Rodošek, Kočice 36/a; Tatjana Krajnc, Hrastovec 134; Silvo Furman, Gorenjski Vrh 30; Dušan Mastnak, Vintarovci 72; Martin Prevolšek, Čermožiše 45/c; Sonja Dežman, Štrafelova 9, Ptuj; Boris Bohl, Grajenščak 45; Emanuela Anžel, Na postajo 20, Ptuj; Boštjan Plohl, Gabrnik 30; Boža Papež, Osoj-nikova c. 9, Ptuj; Rudolf Jernejšek, Stoperce 52; Terezija Zebec, Hrastovec 26/a; Marjan Murko, Podvinci 130; Matjaž Krajnc, Hrasto-vec 24/e; Slavko Petrovič, Dravinjski Vrh 69; Miran Koser, Vintarovci 29/b; Martin Korošec, Hrastovec 26/e; Rado Peršak, Žetale 12; Darija Erbus, Placar 42/a; Miran Petek, Potrčeva 70; Branko Ivančič, Hrastovec 73; Marija Kolbl, Žabjak 45; Kristina Kokot, Hrastovec 3/a; Marjan Krajnc, Zavrč 3; Štefanija Slameršek, Pestike 1/a; Smiljan Ivančič, Hrastovec 22/d; Franc Paj, Pongrce 4; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Branka Perger, Jadranska 7, Ptuj; Bojan Mesarič, Ptujska 5, Pragersko; Jožef Strelec, Strelci 4/a; Mira Vuk Borak, Hrastovec 24/h; Irena Gajšek, Placar 7; Sonja Kokot, Hrastovec 27; Alenka Beširevic, ob Rogoznici 8; Franc Hrga, Jur-šinci 75; Marijana Težak, Turški Vrh 5; Sonja Bauman, Turški Vrh 1/d; Branko Vogrinec, Strezetina 1, Viktor Leben, Moškanjci 46/e; Katja Černivec, Ulica 5. prekomorske, Ptuj; Ivan Ribič, Hrastovec 6/b; Igor Ritonja, Sp. Polskava 202/a.
Pasti prezgodnje spolnosti
Zaskrbljena mama sprašuje strokovnjaka, kdaj je najprimernejši čas, da bi hčerko poučila o pasteh, ki jih prinaša prezgodnja spolnost. Stara je 15 let, zelo živahna po naravi, tudi veliko odsotna, ker se ukvarja s športom, tako da je tudi ni mogoče nadzorovati.
Mama je zaskrbljena za hčerko, ki je v obdobju, ko bi pravzaprav že morala biti poučena o nevarnosti zgodnje spolnosti. Zavedati se moramo, da zaradi ugodnih življenjskih razmer dekleta v današnjem času fiziološko spolno dozorijo mnogo prej, kot so včasih, žal pa duševna zrelost, predvsem pa čustvena in osebnostna, ni bistveno hitrejša, kot je bila včasih. Zato menim, da je prav, da se mama s svojo hčerko, predvsem zaradi njenega načina življenja, čim prej pogovori o nevarnostih, ki jih prinaša spolnost v otroštvu in tudi mladostništvu, ko še človek ne more odgovorno skrbeti sam zase, saj še nima dovolj življenjskih izkušenj in lahko naenkrat dekle postane mati, ko še sama pravzaprav ne ve, kaj je in kdo je in kako trdo je življenje, če hočeš uresničiti svoje sanje, kaj šele da takšna, kot je, mora skrbeti za nekoga drugega.
Priporočam pa mami, da se z dekletom čim več pogovarja ter tudi, da se pogovarja z njenimi trenerji ali trenerkami, ki so prav tako soodgovorni v skrbi za mladoletno dekle. To pomeni, da nekakšen nadzor vseeno mora obstajati, saj je lahko radovednost premočna in potem pogosto nastanejo težave, ki so lahko za tako dekle tudi zelo ogrožajoče.
mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Čeprav je Rebeka Dremelj v okviru svojih zmožnosti v času evrovizijskega bivanja poskrbela za maksimalno promocijo, se žal ni uvrstila v jutrišnji finale Evrosonga. Številni intervjuji, večer z Rebeko Dremelj, pozitivna energija, dobra volja je le delček vsega, kar se je pretekle dni dogajalo v Beogradu. Vsekakor pa je javnosti skritih še mnogo več ur, dni in mesecev priprav za vse tisto, kar smo v treh minutah videli vpolfinalu evrovizijskepopevke 2008.
:k-k-k
Ta teden je izšel dolgo pričakovani album pevke Tanje Žagar. Plošček nosi naslov Tiho, tiho čas beži in s tem izrekom se strinja tudi Tanja. Rdečelasa pevka, sicer profesorica glasbe, je na sceni že 12 let. Njena kariera se je začela v skupini Foxy Teens, ko je bila stara komaj 14 let. Sedaj že tri leta uspešno stopa po samostojni glasbeni poti, v tem času pa seje udeležila mnogih domačih in tujih festivalov. Tanja pravi, daje v tem obdobju dozorela tako osebnostno kot glasbeno, dvojni album, ki ga je le dočakala, pa je odraz trdega dela.
■k-k-k
Pevec Omar Naber je na letošnji podelitvi medijskih nagrad Viktor nastopil uglajen, urejen in prav nič rokerski s pesmijo Sanjam. V tej opravi je naletel na same pozitivne odzive in odobravanje. Njegova nova pesem oziroma sin-gel z aktualnega albuma Kareem pa nosi naslov Le kdo in je bolj tipično v njegovem stilu.
-k-k-k
Postavna Špelca je pred leti med zvezde švignila z zasedbo Atomik Harmonik, lani pa je na radijske postaje lansi-rala tri samostojne pesmi Vrni se nazaj, Lady Casanova in Ne išči me več. Sedaj je s svojoproducentsko ekipopripravi-la novo skladbo, ki sledi trendom modernega popa. Četrta pesem ima naslov A si me sanjal, glasbo zanjo je napisal Raay, besedilo pa je prispeval raper Trkaj. Aranžma in produkcija sta delo Raaya in njegovega novega sodelavca Gorana Belenka, ki sta poskrbela za sodobno zvočno podobo. Špelca se predstavlja tudi v novi podobi, za pesem pa načrtuje snemanje videospota.
-k-k-k
Trboveljska pevka Maja Prašnikar se je menda končno odločila, da bo večinoma pela.
Zasavska svetlolaska, ki že nekaj let hodi z Denisom Porčičem, članom gorenjske raperske zasedbe Kocka, je nedavno pristopila tudi k ljubljanski menedžerski in glasbeni agenciji Lendero & Co, ki bo odslej skrbela za njeno kariero in predvsem nastope v Sloveniji.
-k-k-k
Najnovejša skladba skupine Carpe diem nosi naslov Ko si mi vzela srce in je nastala v sodelovanju z Galom Gjuri-nom, kije tudi soavtor skladbe.
_Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. BILLYS: PREBERI ME 9. ROMANA KRAJNČAN: LEPA ZATE 8. ELA: ZALAHKO NOČ 7. DOMEN KUMER: METEOR
6. EROIKA: SOLINAR 5. ALYA 6PACK ČUKUR: A VEŠ 4. ČUKI: UUU 3. NUŠA DERENDA: DANES VRAČAM SE 2. OMAR NABER: SANJAM 1. TABU: PESEK IN DOTIK
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Take That - uspešni povratniki
Da sta lepota in slava minljivi zadevi, je v človeški zgodovini ugotovil že marsikdo. Bolj kot v vsakdanjem življenju in okolju pa ima slava še posebej omejen rok trajanja pod žarometi glasbenih odrov.
Take That so nekaj mesecev po ustanoviti skupine postali najuspešnejši britanski glasbeni produkt po Beatlih. Od svoje prve uspešnice leta 91 do razpada leta 96 so Gary Barlow, Mark Owen, Howard Donald in Jason Orange prehodili precej burno pot. Veliko prahu je dvignila izločitev petega člana - Robbieja Williamsa. Slednji je uspehe skupine v času svoje solo kariere celo presegel. Leta 2006 so se Take That ponovno vrnili na glasbeno sceno. Seveda brez Williamsa.
Boyband Take That, sestavljen iz petih angleških pop mladcev, je bil v začetku devetdesetih obenem eden najbolj priljubljenih in najbolj osovraženih glasbenih artiklov. Najstnice so ob njihovih sladkih baladah in seksi nastopih kričeče padale v nezavest in pokupile 25 milijonov njihovih albumov, za alternativce in rockerje pa so predstavljali nekaj najhujšega -umetno ustvarjeno skupino, ki
je svojo ultrakomercialno glasbo in videz prodajala izključno zaradi dobička. Iz skupine mulcev, starih od 16 do 21 let, so postali največja evropska pop senzacija zgodnjih devetdesetih, dokler skupine leta 1995 ni zapustil vedno malce problematičen Robbie. Leto kasneje je skupina razpadla. V petih letih so kraljevali na vrhu svetovnih glasbenih lestvic.
Kriza med feni je bila ob razpadu skupine velika, organizirali so celo posebne telefonske linije za tiste, ki so jih ob misli na življenje brez glasbe Take That obšle pretemne misli. Preostali člani so veliko manj uspešno kot Robbie poskušali
s solo karierami, a vedno bolj zapadali v anonimnost, dokler ni leta 2005 prišel rešilni klic. Založba se je odločila izdati že drugi album njihovih največjih hitov in jih poklicala, ali bi želeli sodelovati pri promociji. Fantje, zdaj že vsi v tridesetih, bolj zreli in modri, so pristali na promocijsko, ki pa je bila takšen hit, da so morali dodati še vrsto novih datumov. Zaradi velikanskega uspeha turneje se je začelo šušljati celo o snemanju novega materiala. Album Beautiful World so izdali konec leta 2006 in ponovno pristali na vrhu vseh možnih angleških lestvic. »Koncertno turnejo lahko prodajaš na račun nostalgije
in to smo naredili. Toda novega materiala ne moreš prodajati zaradi nostalgije fenov - biti mora kvaliteten,« je povedal Jason o novih pesmih, ki so njihovim letom primerno veliko bolj zrele kot včasih. Pop plesne komade so zamenjale bolj dodelane več-glasne pop pesmi, včasih s folk in rock pridihom, tudi mnoge balade na albumu so dozorele in niso več polne tiste preproste plehkosti iz starih časov. Njihov zvok je bolj raznolik kot prej, saj si tokrat glavnih vokalov zase ni prisvojil le Barlow - vodilno vlogo pred mikrofonom so si pri posameznih pesmih razdelili med seboj.
Take That pa so v teh dneh skrajšali predvidevan oddih, zato da bi lahko začeli delati na novem albumu, ki bo nasledil LP Beautiful World. Zasedba se je strinjala, da je nov album veliko pomembnejši od lenar-jenja in tako prekinila samo trimesečno odsotnost izpod sija žarometov.
Kvartet - Gary Barlow, Mark Owen, Jason Orange and Howard Donald - je razkril, da namerava dobro pripraviti nov glasbeni material in svetovno koncertno turnejo. Medtem pa je fante razveselila novica, da je njihov DVD-album Beautiful World postal najbolje prodajan DVD vseh časov, saj se je v samo treh tednih prodal v 64.000 primerkih.
MZ
Filmski kotiček
CID vabi!
Druga sestra Boleyn
Plemič, do grla v dolgovih, v jalovosti angleške kraljice vidi priložnost zase: eno od svojih prelepih hčera podtakne kralju v bližino, upajoč, da jo bo odpeljal v posteljo. S tem bi se rešil svojih finančnih težav ter napredoval po družbeni lestvici. Načrt resda uspe, toda namesto ponujene hčere se kralj odloči za plemičevo drugorojenko. Toda zapeljati kralja ni težko, težje ga je prepričati, da ostane z izbranko, sicer bi njena celotna družina padla na dno socialne lestvice ali pa bi morda postali celo za glavo nižji. Rešitev je na dlani: hčerka mora kralju roditi sina, ki bo prestolonaslednik. Toda kralj je muhast bolj kot aprilsko vreme: kmalu se zagleda v drugo sestro Boleyn, tisto, ki mu je bila sprva ponujena.
V primerjavi z novejšimi kostumskimi dramami, kjer so zgodovinska dejstva podrejena spektaklu in zgodbi, je tale film relativno zvest dejstvom, čeprav ne v popolnosti. Kralj Henrik VIII. je bil majhen, čokat in precej nečimrn človek, ki je dal sekati glave kot za šalo in nikakor ni bil mehkosrčni vzdihajoči lepotec, kot ga je v tem filmu zaigral Eric Bana.
Ves film je pravzaprav zelo slabo prikrit ženski film, v katerem se zdi, kot da kralj ni imel v življenju početi kaj drugega kot na svojem dvoru leta-
The Other Boleyn Sister
igrajo: Eric Bana, Natalie Portman, Scarlett Johansson
Režija: Justin Chadwick Scenarij: Peter Morgan po romanu Philippe Gregory Žanr: zgodovinska drama Dolžina: 115 minut Leto: 2008 Država: ZDA
ti za ženskimi krili. Slednja so seveda velika, razkošna, polna čipk ter prav tako cel film drsijo po hodnikih sem in tja, odpirajo vrata, vstopajo v sobe in sobane, v svojih ozkih korzetih globoko vzdihujejo ob epskih ljubezenskih izjavah, nedra valovijo od strasti in bolečin, rojevajo se otroci, dogajajo se tragične usode in nasploh je vse ena sama kostu-mirana telenovela namenjena ženskam, ki pa je preveč očitna, preveč izpostavljena in preveč žanrska v svoji ciljni demografiji, da bi bila zanimiva še komu izven nje.
Scenarij bi potreboval malce piljenja, saj ključni momenti, ko se junaki in junakinje osebnostno spreminjajo, enostavno izostanejo. Primer: sprva se junakinji kralj gabi, čez pol ure umira za njim, ker je edini človek, ki ga je kdajko-li ljubila - vmes pa se ni zgodilo nič takega, kar bi bilo vzrok tej nenadni spremembi, prej nasprotno, kralj se obnaša kot prasec. Takšnih primerov izpuščenih prehodov v filmu na žalost kar mrgoli. Eric Bana je sicer dober igralec, a v tem filmu je neverjetno mlačen. Kraljeva dejanja kažejo na ne-odraslo in razvajeno moško
KLUBSKI PROGRAMI
Klubski prostor je odprt vsak petek in soboto do 23. ure.
V	času, ko v njem ne potekajo koncerti, potopisi ipd., je prostor namenjen druženju mladih, poslušanju glasbe, zabavi. Prostor je namenjen vsem mladim, mladinskim skupinam in organizacijam in njihovemu druženju, za kar ne potrebujejo denarja. Vabljeni!
Skupine mladih in mladinske organizacije lahko naše prostore za svoje programe uporabljajo brezplačno. O uporabi prostorov se je treba vnaprej dogovoriti v CID Ptuj. RAZSTAVE
V	maju je na ogled razstava »Celovito varovanje vodnih virov Ptujskega polja«.
PRIREDITVE
Petek, 23. maja, ob 20. uri: Jam Session. Ponovno skupinsko muziciranje mladih in manj mladih glasbenikov, ki bodo veseli kroga poslušalcev. Moderator večera bo Marko Korošec.
Petek, 30. maja, ob 20. uri (v sodelovanju s KPŠ): gledališka predstava: Diareja za predsednika. Sobota, 31. maja, ob 20. uri: produkcija učencev bas kitare, bobnov in afriških bobnov. DNEVNI CENTER
Namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku« SKUPNOSTNI PROGRAMI
Letovanje z ZPM Maribor v Poreču. Od 5. maja lahko v CID
Ptuj dobite informacije in prijavnice za letovanje v Poreču
med poletnimi počitnicami.
TEČAJI IN DELAVNICE
Žongliranje, tečaj bobnanja.
MEDNARODNI PROGRAMI
V	CID Ptuj dobite informacije o možnostih vključitve v mednarodne mladinske izmenjave in v evropsko prostovoljno službo (EVS) v drugih evropskih državah.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
barabo, toda Eric ga zaigra kot nekakšnega mehkosrčnega najstnika, kar v filmu izpade popolnoma zgrešeno. Poleg tega šepa tudi režija, zaradi česar na koncu nimamo toliko film kot nekakšen sistemski kiks, kjer je, z izjemo vedno
odlične Natalie Portman, šlo prav vse narobe. Rezultat je televizijski roman, ki bo zadovoljil le največje pripadnice žanra kostumskih ljubezenskih zgodb.
Matej Frece
Štajerski TEDNIK
LESENA PILA, RAŠPA
TELOVADNA PRVINA
SRBSKI GENERAL PUTNIK
STARO RUSKO MOŠKO IME
REGISTER PREDPISOV RS
KRAJ ZAHODNO OD NIŠA
HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA
AMERIŠKI NOVINAR SZULC
NAŠA TENISAČICA (ŠPELA)
IRIDIJ
POROK
NAŠ SKLADATELJ BOŽIČ
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
VOZNIK RANCE
LASTNOST STOKRATNEGA
ROMUNSKI TENISAČ (GHEORGHE)
)I OMOTA
ŠPANSKA PLAVALKA
ANGL. FILM. IGRALKA
KOS KAMNINE V MAGMI
KAMNIT POMOL
JAP. POLITIK (TAJSUKE)
HRVAŠKI DENAR
GASILSKA PRIPRAVA
GLAVNO MESTO ERITREJE
PEVEC SHANNON
IT. PEVEC ARTURO
KOŠATO DREVO
RADO SIMONITI
IZDELOVALEC KIPOV, PLASTIK
ODISEJEVA DOMOVINA
Ugankarski slovarček: COSAC = romunski teniški igralec (Gheorghe, 1968-); EVOD = staro rusko moško ¡me; FYT = flamski slikar (Jan, 1611-1661); GAM = ameriška filmska Igralka (Rita, 1928-); LALINAC = kraj zahodno od Niša; MASSEY = angleška filmska igralka (Anna, 1937-); MEM = ameriški pevec in kitarist Shannon; NOGUES = španska plavalka (Marta, 1985-); SHANE = ameriški film z Alanom Laddom.
■ejeujsv 'eja^ej 'peí '^eíoji 'ueiueo
'J9}9 'edy 'sangoN 'oeu!|e~| 'moussa '|ouj\/ 'Sld 'l^eji luejeg 'poA3 'W9|A| 'ossoq 'jjujopey 'jsouiej^ojs '|SA9jd 'ÀasseiAi 'euu\/ 'eoegnjjs 'jj 'uezanew 'aq 'S3 'aqeey 'jeu 'aueqs :ouAejopoA :e>|uezjj>t ba^ssu
Zanimivosti
Japonska se stara
Tokio, 20. maja (STA) - Prebivalstvo Japonske je najstarejše doslej, kaže danes objavljena študija vlade, ki potrjuje nevarnost demografske krize, če ne bodo ničesar storili za dvig rodnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot kaže študija, je bilo starejših od 65 let oktobra 2007 21,5 odstotka ali 0,7 odstotne točke več kot leto poprej.
To pomeni, da je na Japonskem od skupno 127 milijonov prebivalcev 27,4 milijona ljudi starejših od 65 let, kar 12,7 milijona pa jih šteje več kot 75 let.
Če se bo trend nadaljeval, bi bilo lahko leta 2055 naJaponskem več kot 40 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let, kar bi pomenilo le še povprečno 1,3 aktivne osebe na upokojenca. Leta 2005 je bilo to razmerje 3,3 ak-
tivne osebe na upokojenca.
»Na eni strani je veliko starejših ljudi, ki bi želeli delati, na drugi strani pa so mladi, ki delajo toliko, da nimajo časa za zasebno življenje,« navaja študija, ki dodaja, da bi bilo treba starejše, ki so zdravi in si želijo delati, upoštevati kot dragoceno delovno silo.
Španska obrambna ministrica rodila fantka
Madrid, 20. maja (STA) - Španska obrambna ministrica Carme Cachon je rodila svojega prvega otroka. 37-le-tna Cachonova je sicer prva ženska na tem položaju v Španiji, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Cachonova je 2,8 kilograma težkega dečka rodila v svojem rodnem kraju Esplugues de Llobregat nedaleč od Barcelone. Deček je dobil ime po svojem očetu - Miquel. Porodničar Josep
Maria Lailla v bolnišnici San Joan de Deu je sporočil, da se mlada mamica in njen sin počutita dobro.
V Turčiji strožja prepoved kajenja
Ankara, 19. maja (STA) - V Turčiji je danes začel veljati poostren zakon glede omejevanja kajenja. Tako je poslej v državi prepovedano kaditi v taksijih, trajektih in nakupovalnih centrih. Od polnoči je prepovedano tudi kajenje na nekaterih odprtih krajih, kot so stadioni in otroška igrišča, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Prepoved kajenja v barih, restavracijah in kavarnah naj bi uveljavili prihodnje leto, medtem ko je prepoved že doslej veljala za avtobuse, letala in večje urade.
Zakon, ki ga je marca sprejel turški parlament, predvideva 50 turških lir kazni (oziroma 26 evrov) za tiste, ki
»prižgejo« tam, kjer je prepovedano. Toda uveljavitev prepovedi ne mineva brez težav, saj se zgodi, da ljudje na javnih krajih kadijo poleg znaka o prepovedi kajenja.
Turški premier Recep Tayyip Erdo-gan seje za razširitev prepovedi odločil v okviru prizadevanj za zmanjšanje stopnje smrtnosti zaradi kajenja in pasivnega kajenja. Približno 40 odstotkov Turkov, starejših od 15 let, kadi. Povprečno pokadijo približno 17 milijonov zavojčkov na dan, razkriva Yesilay, organizacija, ki se bori proti odvisnosti od alkohola, mamil in tobaka.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v desetih državah živita dve tretjini kadilcev na svetu. V ospredju je Kitajska, sledijo pa ji Indija, Indonezija, Rusija, ZDA, Japonska, Brazilija, Bangladeš, Nemčija in Turčija.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 24. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). NEDELJA, 25. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05).
6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci In pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 26. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala šta-
jerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 27. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo Sredi življenja z novinarko Marijo Slodnjak. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AV-TORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Robin). SREDA, 28. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00.
5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). ČETRTEK, 29. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Po-
dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). PETEK, 30. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pričakovati je zelo radoveden in živahen teden. Polni boste nekih domislic In izvirnosti. Stvari vam bodo šle dobro od rok in tako lahko v veliki meri napredujete. Čaka vas temperamenten čas na delovnem mestu in prav je, da vzamete vajeti v svoje roke. Konec dober, vse dobro.
Sn BIK
Prihajajoči teden bo zaznamovan po denarnem napredku. Dobili boste notranjo voljo in da boste polni neke motivacije. Časa za počitek ne bo, kajti delovne obveznosti se bodo kopičile. Največ energije boste potrebovali doma. Odpravite se na sprehod.
DVOJČKA
Ljubezen vam bo v pomoč in na podlagi tega lahko uvidite, kaj vas veseli. Pričakovati je posebno harmonijo in notranjo radost, tako lahko najdete neko moč in energijo. Ob strani vam bo stala oseba, ki vam bo podarila srce ljubezni. Pravljica iz knjige bo tako postala resničnost.
RAK
Počasi se boste soočili s tistim, kar vas bremeni. Seveda določenih stvari ne boste mogli povedati na glas, zato si jih zapisujte. Reka življenja bo za vas pisala spomine. Spoznali boste zakonitosti duhovnosti in v vetru življenja si boste želeli tudi sprememb in novosti.
LEV
ij Prišli bodo ljudje, ki vas bodo osrečili In napolnili z energijo. Imate ogromno notranje moči in pravzaprav je že čas, da se vam bodo odprle nove poti in priložnosti. Pridobite lahko priznanje, na vaše presenečenje to ne bo na delovnem mestu, ampak v ljubezni.
DEVICA
Na delovnem mestu boste blesteli in precej uživali. Harmonija časa bo tista, ki bo božala vašo dušo in korak za korakom hitite naprej. Pomembno je, da se umirite in da zaupate, kajti tako se vam bodo dogajale prijetne stvari. V ljubezni je viden razcvet in odlična priložnost.
TEHTNICA
Odpravili se boste na pot v tujino in spoznavali lepote življenja. Spodbudno bo, da si naredite določen urnik in da se lotite tistih stvari, kjer bi lahko uživali. Življenje je lahko prelep cvet, od vas je odvisno, kako ga vidite. V ljubezni bo poetično in vendarle si vzemite čas tudi zase.
ŠKORPIJON
Vsi zakladi tega sveta niso vredni toliko kot objem sočloveka in zvezde bodo v tem času na vaši strani. Spoznavali boste ljudi, od katerih se lahko veliko naučite in spoznavate tisto, kar vam je blizu. Na delovnem mestu vas čaka ugodna delavna poteza. Ne pozabite nase.
STRELEC
Napredovali boste v ljubezni in da spoznavali ljudi, ki so zelo prijetni In skladni. Pravzaprav bo tako, da boste iz sklede življenja zajemali z veliko žlico in črpali moč iz globine lastne notranjosti. Razrešiti bo potrebno nekaj, kar bo vezano na preteklost. Počasi se daleč pride!
KOZOROG
Čaka vas nenavaden teden, ko boste uživali. Uvideli boste, da je naše življenje lahko kot krhka perut bele golobice, nežno in čudežno. Globoko v sebi boste doživeli prebujenje in tako boste vedeli, kaj morate spremeniti. Odpravite se lahko po nakupih in k frizerju!
VODNAR
Znova boste ponavljali določeno lekcijo in pravilno je, da se vsaj za trenutek zaustavite In stvari naredite tako, kot jih občutite v danem trenutku. Sledilo bo obdobje notranje osvoboditve, ko boste znali ločevati zrno od plev. Prijetni trenutki čakajo vezane Vodnarje.
RIBI
Uživali boste doma in se počutili zelo srečni. Toplo sonce bo počasi grelo vašo dušo In tako boste uživali v vsakem trenutku življenja. Istočasno je jasno nakazano, da na delovnem mestu ne bo vse po vaše. Morali se boste prilagoditi. Za prijatelje si boste vzeli čas.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
ALFI NIPIČ
RADIJ
Iščete svoj stil	^
Lidija v športnih oblačilih za službo in plažo
Lidija Koprek je stara 24 let, doma iz Vidma pri Ptuju, po poklicu poslovna tehnica, zaposlena kot prodajalka v Intersparu na Ptuju. V prostem času rada kolesari, rola, pospravlja, rešuje križanke in brska po računalniku. Njene želje so povezane z družino, dobro službo in zdravjem.
V Frizerskem salonu Stanka je za Lidijino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zor-čič. Že tako kratke lase je še dodatno strigla v različnih fazah s tehniko drsnega in resastega striženja. Kratki lasje so vedno v trendu in priročni za oblikovanje, pri katerem je tokrat uporabila Pearl Styler in malo laka za močno utrjevanje.
Make up je vizažistka Minka Feguš pričela z nanosom kremnega pudra. V stilu oblačil ji je naličila tudi veke, kar pomeni, da so se prelivali odtenki med zeleno, violet in nežno roza barvo. Stranske dele vek pa je poudarila navzven s temno sivim črtalom. Na koncu je še rahlo poudarila ustnice in lica.
»Današnjo kandidatko je doletela čast, da se bo kot prva preizkusila v oblačilih iz ponudbe trgovine Oviesse, ki se ponaša s pestro ponudbo oblačil za moške in ženske. Lidija je v osnovi tipična predstavnica športnega sloga oblačenja, na kar kažejo tudi njeni kratko pristriženi lasje in vitka posta-
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FiU2£iiSCV0 z
Slomškova 22 10 % popust v maju *
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Lidija prej ...
. in pozneje
va. Pri Lidiji sem se odločila za kombinacijo hlač in oblekice v živih barvah, da bo še bolj zažarela v teh lepih sončnih dneh. Zdaj, ko se ozračje še ni dodobra ogrelo, je treba upoštevati plastno oblačenje, saj nas zjutraj in zvečer lahko še zebe. Torej sem Lidiji pod pisano poletno oblekico živih barv oblekla še ravno krojene dolge hlače.
Kot sem že omenila, sem tako oblekico kot hlače, šal, nakit, torbico in nepogrešljiva sončna očala našla v Qlandii-ni novi trgovini Oviesse, kjer je mogoče najti vse na enem mestu.
Oblekica iz bombaža je brez rokavov, prerezana pod prsmi in se v svoji dolžini rahlo razši-
ri. Barve v oblekici so tople, ki kar kličejo po soncu, oranžna, rjava, rumena, pink, in sega ravno toliko pod boke, da jo poleti lahko oblečemo samostojno. Zraven sem izbrala hlače v močni oranžni barvi. Preko oblekice sem nesimetrično ovila oranžni šal, ki je še bolj poudaril obliko telesa. Dodala sem še lesen nakit v kombinaciji rjave, pink in rumene barve, in sicer verižico in zapestnico. Lidija bi se vsekakor lahko kar bosa sprehajala po peščeni plaži, vendar je realnost trenutno drugačna, Lidija mora v službo, torej potrebuje obutev. Nizke usnjene športne sandale sem odkrila v trgovini Alpina. Čevlji so rjave barve, prepleteni s trakovi in nudijo sproščen
in udoben korak. Da pa lahko zaključimo celostno podobo naše današnje preobrazbe, manjka še torbica, ki je danes kratkomalo potrebna. Torbica ima tako dvojno vlogo, potrebna je zaradi vseh nujno potrebnih malenkosti, ki jih moramo nekam dati, kot tudi za končni videz želenega stajlinga. Danes sem izbrala sončno rumeno torbico, ki ima dovolj veliko število žepov za vse nepogrešljive malenkosti in zaključuje mladostni stil.
Lidiji svetujem, naj si vsaj v teh prihajajočih toplih mesecih privošči čim več močnih barv, ob današnji oranžni ji predlagam še zeleno in turkizno modro,« je njeno preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovič.
Lidiji so v Kozmetičnem studiu Olimpic opravili sprostitve-no masažo telesa in manikuro. Na masaži je bila prvič. Presenečena je bila nad pozitivnimi vplivi na počutje. »Tako čisto drugače se počutim,« je povedala. Ženske bi si takšno terapijo morale privoščiti večkrat oziroma si vzeti čas zase. To pa je v bistvu tudi edini razlog, zakaj se enostavno ne odpravimo na kakšno sprostilno terapijo zase. Ljudje se stežka odločamo za zadeve, ki so nam nove oziroma jih še nismo imeli možnosti preizkusiti. Pri manikuri jo je kozmetičarka Monika Slana seznanila z osnovno nego rok
ter nego nohtov. »Izvedela je tudi nekaj novih stvari, ki jih bo v prihodnje upoštevala pri
negi,« je povedala vodja studia Silva Cuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Lidija v oblačilih Oviesse, italijanske trgovine v Qlandii, ki se ponaša s pestro ponudbo oblačil za moške in ženske.
.. i/
V Qlandii Ptuj vas pričakuje več kot BO trgovin in lokalov:
Interspar, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA Bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Limoni, Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Oviesse, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic.

QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Knjiga meseca
Marjan Strojan:
Dan, ko me ljubiš
»Fantazijska pokrajina, pred katero stojite, / ponavlja neke sanje, ki se jih ne morete / spomniti, a vam ni dano, da bi jih pozabili.«
Verzi, ki so kot vstopnica v dvorano velikega foto albuma spominov. Toda v tem albumu so fotografije resničnih in sanjskih podob. Narediti črto med enim in drugim je v trenutku poezije skoraj nemogoče. Fantastične plasti se prepletejo z realnimi; kot mehki špageti, ki se prepredejo in zgnetejo v eno maso, pa četudi ne pripadajo istemu tkivu.
Ker Strojan v svoji poeziji odpira trenutek, sekundo, drobec v življenju nekoga ali pa morda sploh nikogar; oseb na fotografijah, ki so bile, so ali pa so zgolj nekje v mislih nekoga.
Gre točno za to - postaviti sedanji trenutek pred vse, ki so bili ali (morda) še bodo in se igrati s tem, kar je tu in kar bi lahko bilo.
Pravzaprav gre za znanstveni pristop k trenutku, v katerega je ujet človek z biološkega, psihološkega in celo zgodovinskega zornega kota. Dejstva, ideje, filozofije, a obenem tudi fantazije, ki se zoperstavljajo celovitosti in stoodstotnosti. Iz tega se poraja pogled na poezijo, Stro-janovo pokrajino, ki je pokrajina številnih lukenj, praznih prostorov in črepinj, sestavljenih iz dvojnih slik; tistih v nas, in onih, ki so okrog nas.
Kroženja obojega, spajanje, približevanje; v tej igri je tudi dan, ko (me) ljubiš.
Kakšen dan je to?
Dan, daleč od angelskih višav, privzdignjene zaljubljenosti in neskončne fantazije. Svet Strojanove poezije obvlada umirjena ljubezen, mešanica bolečine, hrepenenja in erotike. Dan, ko ljubiš, je dan, ko čutiš, ko si, četudi je včasih, kot pesnik ugotavlja, težko počakati še en dan, »zdržati do jutra v svojem telesu.«
Strojanova pesniška zbirka sestoji iz treh pesniških sklopov: V knjigo, ki jo je vrnila v črnem zrcalu, Dan, ko me ljubiš in V knjigo, ki jo je odložila; izšla pa je leta 2003 pri Literarno-umetniškem društvu Literatura.
Kot sklenjen krog se zbirka začenja z motivom knjige, ki jo ona vrača, in sklene z njenim odlaganjem knjige. Kot da je branje sprehod, proces, morda celo prispodoba življenja, ki jo je pesnik izrazil na več mestih, in ta so pesniško običajno daleč najmočnejša in vabijo k branju.
Tako je zapisal v pesmi Dišeči les: »Če ga vidiš od zgoraj, / se sklanja, // če ga gledaš od blizu, / rase. // Ko ga ne vidiš/diši//bolj kot oboje//skupaj.«
Tiha prisotnost življenj torej, ki je, ki teče, rase, pa če mi to hočemo ali ne. In življenje je fenomen, ki pesnika privlači z vsaj dveh zornih kotov - znanstvenega (pesem Carl Linné gleda lastovke), kjer se zdi, da ima lirski subjekt v pesmi vse pod kontrolo, na drugi strani pa eksistencialnega - življenje je zgolj nemo obstajanje (O pesku in soncu).
V slednji pesmi so »močni« verzi, ki razodevajo, da je življenje lahko tudi kot štetje peščenih zrnc na veliki morski obali. Štetje, ki je lahko za nekoga skrajno dolgočasno, za drugega pa ne, štetje v osami ali štetje v dvoje, pa tudi velikosti teh obal so različne. Tisti, ki nas prej zapustijo, so najbrž na majhnih obalah, nekaterim so dane velike - pesnikova obala je nedorečena, nedoločena. Ni mu mar ne za velikost ne za to, ali je bil, je in bo sam ali bo v tej peščeni igri našel še nekoga: »... Tudi, /ko bi dogodki stekli drugače, nekje čaka / name prav ta trenutek: sonce bo vzšlo, /zatisnem oči, zrna peska so prešteta.«
Takšno je druženje s to knjigo. Bralca nehote sili, da z mislimi prehaja čas preteklosti, sedanjosti in celo morebitne prihodnosti.
Knjiga, ki si jo je dobro privoščiti, če hočete miren sprehod med vsemi obdobji samega sebe, se srečati med nekoč, zdaj in jutri . in si pri tem pričarati še kakšen dan za ljubezen.
David Bedrač
Literarno kolo (59) • Miha Remec - 2
3, 2, 1 ... izstrelitev!
Vse bolj je bilo jasno, da mu bo stalna spremljevalka prav literatura in njeno ustvarjanje. Znotraj širokega literarnega prostora pa se mu je vse bolj in bolj svetlikal predvsem žanr znanstvene fantastike.
Žanr, ki se zdi na prvi pogled zelo svoboden, pisatelju pa dopušča, da po mili volji sprošča svojo literarno domišljijo in si daje duška z namišljenimi svetovi.
A že hiter pogled na njegova dela pokaže, da temu ni tako. Ta žanr zahteva obilo znanja, saj ob sistemsko dograjeni zgodbi, ki jo sicer običajno obvladujejo sebi lastni zakoni (a ti se morajo v zgodbi ujemati), ves čas visi na robu med znanstvenim, dognanim, dokazanim in tistim delom našega bivanja, ki ga še ne razumemo, če ga sploh kdaj bomo. Gre torej za pojave, ki so, vendar jih s trenutnim znanjem, zakoni in zakonitostmi, ki naj bi vladali v našem svetu, težko pojasnimo.
»... spraševanje o neznanem približuje ZF mitu. Naraščanje števila ljubiteljev ZF v današnjem surovem znanstveno-tehničnem svetu je zanesljivo znamenje, da ljudi je in bo vleklo v iskanje in prisluškovanje neznanega, nepojasnjenega, k vprašanjem, ki jih znanost še ni secirala,« je zapisal Remec na zadnji strani knjige Astralni svetilniki. To besedilo je natisnjeno kar v izvirni Remčevi pisavi.
In ko se bralec takole premika od povedi do povedi, od romana k romanu, ne more mimo še ene plasti njegovega ustvarjanja - ob tehtnem, premišljenem snovanju novih svetov, poseganju v prihodnost, prepletanju različnih časovnih pogledov je tu tudi njegovo mojstrsko obvladovanje jezika, ki prestopa meje običajnega, ki presega celo samo literarnost in prehaja v nove dimenzije.
A da bi vse to razumeli, je potrebno sesti v raketoplan, ki zmore vse Remčeve sile znotraj vesolja teh besedil, ki lahko preleti gromozanske razdalje, ki premosti čas od nekoč do danes in še daleč naprej v prihodnost, o kateri lahko le sanjamo in domnevamo.
Ste sedli v raketoplan? Ste se pripeli? Sedite varno (ker to ne bo mirno potovanje, pač pa bo raketoplan tudi treslo, celo v življenjski ogroženosti bomo kar nekajkrat!)? Ste pripravljeni? Še vedno lahko odstopite iz igre ... Se odpne-te in preprosto ne potujete v vesolje ... Ostanete doma ... Še držite časopis v rokah? Potem ste pripeti in pripravljeni za polet v neskončnost!
Začnimo z odštevanjem: 10, 9, 8, ... , 2, 1!!
Najprej, po vsem tem začetnem tresenju, potujemo skozi Votlino, Remčev prvi znanstvenofantastični roman. Kaj piše na njem?
Piše, da ga je izdala leta 1977 Založba Obzorja Maribor, da ima 194 strani in da je, kot je zapisal o romanu Janez Majnič, »to (je)prvi Remčev znanstvenofantastični roman, v katerem pa je že nakazal in zajel v bistvu vse osnovne žanrovske teme ter opozoril nase s posebno strukturo dela, še bolj pa z jezikovno plastjo oz. ustvarjanjem novih besed, ki se v poznejših delih razvije v osnovno specifiko njegovega opusa (svojsko poimenovanje tako stvarnega kot miselnega, duhovnega sveta).«
Roman je zanimiv že na začetku, ko nam v uvodu ponuja Nekaj možnosti branja Votline. Avtor nam namreč ponudi kar štiri različne načine, kako
se lahko romana lotimo. Poglavja lahko preletimo, izpu-ščamo in tako dalje, zanimiva pa je tudi njihova oznaka, ki je vselej dvodelna. Poševni-ca loči število 0 in enega od arabskih števil, v določenih pa se pridružijo tudi simboli za neskončnost, za njihovo združevanje in svojevrstno prepletanje.
Roman, ki navduši tako po strukturi kot tudi jezikovno (čeprav je v tej plasti včasih branje tudi nekoliko zahtevnejše, saj številnim, nam znanim besedam avtor pomene privzdigne, jih preimenuje ali v celoti zamenja), je potovanje med preteklostjo (najbrž od tod misel na votlino, ki predstavlja domovanje pračloveka, časa, kjer se je - bi se naj - vse začelo; pri interpretaciji pa lahko gremo še dlje. Morda je votlina celo prispodoba maternice, varnega zavetja, kjer je človek (zarodek) center vesoljne pozornosti in ljubezni), sedanjostjo (ta je negotova), in prihodnostjo, ki se bohoti v še bolj hladnih tonih. Svet tehnike je mrzel, ljudje razslojeni tako v družbenem kot tudi osebnostnem smislu, pravih stikov ni več, človek je ujetnik samega sebe, tehnike in višje kontrole. Zdi se, da prihodnost ne prinaša drugega kot program. Vse je in bo še bolj določeno, vsak korak, gib, beseda.
A med vsemi temi časovnimi trakovi je hrepenenje, iskanje »votline«, je tek za ljubeznijo, ki človeka še vedno dela človeka; borba zanjo je tako borba za poslednje vzdihljaje človečnosti in človeškosti.
Ste še vedno varno na sedežu? Preverite, da se vam ni varnostni pas odpel! Kako je z nivojem kisika v krvi? Kako z radovednostjo, ko se nam, tam daleč v prostranem vesolju Remčeve literature, že kaže novo obzorje? Kako je z ravnijo navdušenja? Ali pa bi raje spali? Nič ne bo .
Trčili smo! Ob nekaj zajetnega. Če to ni roman Prepo-
znavanje . In za njim še trije, ki skupaj, povezano, lebdijo v Remčevem literarnem vesolju
Romanu Votlina je namreč sledil znanstvenofantastični roman z naslovom Prepoznavanje (ali bele vdove črni čas) in zatem Iksion (ali beg iz pri-kazovalnice), ki napove svojevrstno znanstvenofantastično sago v treh delih. Trilogijo, ki zajema še dva zanimiva naslova - Iksia (ali smrt živostroj-nega človeka) in Iks (ali velika samota Noetove barke). Med romani so večje časovne prelomnice, sploh med prvim in drugim - prvi je izšel namreč leta 1981, drugi iz omenjene sage leta 2001 in tretji, zadnji, leta 2006. A se med njimi zgodba prepleta, skupaj tvorijo širok univerzum, svet izjemne znanstvenofantastične literature, ki se lahko ponosno in samozavestno postavi ob bok svoji svetovni sorodnici istega žanra.
Tako smo zdaj na tisti točki našega poleta, ki je najbolj zanimiva - v zajetnem opusu Mihe Remca je namreč prav omenjena trilogija gotovo temeljna. Slovensko pisanje postavi v sam svetovni vrh, predvsem pa pokaže, da slovenska znanstvena fantastika prav tako živi in da to nikakor ni trivialno pisanje kar takole tja v en dan, temveč da gre za premišljen, literarno poglobljen, vrhunski umetniški žanr.
Koliko visoko letečih pridevnikov boste rekli, a tako je. Sicer pa sami vidite . skozi okno raketoplana: razkošen jezik, dodelana vsebina, romani, ki vabijo k branju.
Že poglavja imajo zanimive naslove. Če se malo ustavimo pri zadnjem iz omenjene trilogije Iks (ali velika samota No-etove barke), opazimo, da nas roman, razdeljen na poglavja, vabi z nenavadnimi naslovi, kot so: VKLOP (frag 01 RES beta 2727 jun 26 tor 18:05) ali pa v zadnjem poglavju IZPAD PREKLOP POLJA (frag 41 XXX beta realni čas PSNB).
Začudeni? Se vam zdijo naslovi prezapleteni? Skrivnostni? Pravzaprav v tem žanru niso nobeno presenečenje. Znanstvenofantastični žanr se pogosto poigrava s številkami, črkami, jih postavlja v nove pomenske soseščine.
A presenečenj na našem potovanju še ni konec. Nadaljevanje sledi .
David Bedrač
Literarni dvojčki 16
Fak ... da nista šla predaleč?
(Bukowski - Modernodorfer)
Tudi slovenski avtorji nič ne zaostajajo, ko gre za vprašanje vulgarnih besed, kletvic, izrazov za spolovila in kar je še tega. Tudi slovenski literarni ustvarjalci so bili in so še neizprosni podajalci resničnosti, ki nas obdaja.
Med avtorji, ki se pri oblikovanju oseb, dialogov med njimi, prostora in časa poslužujejo tudi takih besed in ki zvesto, odprto in brezkompromisno pišejo tudi o stvareh, ki so za marsikoga moralno sporne, je gotovo Vinko Moderndorfer.
Številne njegove kratke zgodbe in romani so nabiti z erotiko, dialogi med književnimi oseba-
mi, zlasti v takih seksualnih trenutkih, pa so pristni, brezkompromisni in zato zelo naravni - brez nepotrebnih prikrivanj in skrivanj. Kot Bukowskemu je tudi Moderndorferju želja odstirati in ne zastirati, najti in ne skriti. In na tem polju, ki se razpira vmes, stojijo osebe. Če so te pri Bukowskem prazne zaradi pomanjkanja in ekonomskega brezupa, gre pri Mo-dernodorferju bolj za primarni obup (obup sam po sebi, brez pravega - vsaj na videz - vzroka). Njegove osebe so osebe, ki so brezciljne daljice. Matematično gledano so kot točke, ki iščejo drugo točko, da bi z njo
tvorile daljico. A pot izstrelitve v drugo točko je brezciljno tavanje po navideznih premicah.
In na teh zmedenih premicah, ki so razsute po ravninah življenja, so tudi besede, ki pa - zanimivo - ne dosežejo več prvotnega namena. To, da so mnoge njegove zgodbe polne pičk, jošk, kurcev, jajc in fafa-nja, pravzaprav ni nič drugega kot igrati se z besedami in z njimi izraziti, kako flegmatičen je današnji svet.
V enem svojih romanov Moderndorfer zapiše: »Pizda ti materina! Pička je moja, razumeš! In nobenemu kurcu ne mislim polagat računov.
Pička je vse, kar imam.«
Toda kdo se sploh še zgane ob teh besedah, kdo sploh še ob človeku, ki leži ob cesti, kdo ob otroku s plavim očesom, ki ga je nekdo pred dobro uro grobo namlatil, kdo pred starko, ki komajda še zmore prečkati cesto, kdo? Zares ustavi? Ne za to, ker je pač v takšni službi?!
In kdo lahko očita pisateljem, da izrabljajo take besede in prizore za provokacijo in boljši donos pri prodaji knjige? Kdo jim ne upa seči v roko, čestitati in reči: Fak, pa le niste šli predaleč?
Kajti ta predaleč je tu - za mnogimi stenami, na mnogih poteh, pod mnogimi strehami tega sveta. Tam se pišejo zgodbe, ki so mnogo hujše od teh knjig. So namreč resnične in ne samo na papirju.
David Bedrač
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
MERCEDES C 220 CDI FORD M0NDE0 1,8 RENAULT SCENIC 1.9 DCI ALFA ROMEO 156 1,8 TS SHARAN 1,9 TDI RENAULT CLIO 1.2 3V DAEWOO NUBIRA WAGON 2.0 RENAULT 5 FVE SKODA FABIACOMB11,4 TDI PEUGEOT 106 1.0 MISTRAL FIAT SCUDO 1.9 JTD FIAT PUNTO 1,2
VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT HIGHLINE FIAT STILO 1,9 Jll) FIAT PUNTO 1,2
RENAULT MASTER DCI 80 FURGON CITROEN JUMPER 2,2 HDI FURGON
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
TV
íUsospaSSi lü^sfiraib
SPORED ODDAJ
PETEK 23.5.
8.00 Kronika Občine Gorišnica 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 24.5.
8.00 70 let FD Markovcl 9.00 Sedmo Platno
10.00 KUHAJ MO SKUPAJ - kuharska oddaja
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 odd.
13.00 SUPER HITI odd.
14.00 SIP lestvica - odd.
17.00 KUHAJ MO SKUPAJ - kuharska oddaja
18.00 PRI GAŠPERJU Odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Kronika Občine Markovci
NEDELJA 25.5.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Hajdlna - Prometna vzgoja 10.00 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Ptujska Gora - Marija fest 13.00 Kronika Občine Domava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Revija plesnih skupin
PONEDELJEK 26.5.
8.00 Oddaja Iz občine Videm 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Ptujska Gora - Marija fest 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20.00 Kronika Občine Markovci
SELITVE,
041 60 95 96
www.selitvedoo.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNII
MU
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko N	i
Traja nova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obro&iega odplačila
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nlije od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredita
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
: 051 804 324
•	Splošno gradbeništvo
•	Fasaderstvo
•	Kompletna obnova kopalnic in stanovanj
SH Objekttehnik d.o.o.
Zamenci 5B, 2252 Dornava, GSM: 031 / 26 73 77, email: ¡lvobjekltehnik@gmx.com
POLETI (hvalabogu) NI SOLE. VLAK PA VOZI!
Šolska mesečna vozovnica za junij je »obogatena«. Novost se imenuje ABONENT PLUS 2008.
■	Šolska mesečna vozovnica za junij velja na izbrani relaciji tudi julija in avgusta.
■	Junija, julija in avgusta omogoča 30-odstotni popust na vseh progah Slovenskih železnic.
Z vlakom bodo počitnice še lepše!
Slovenske železnice
19. DOBROTE
nmnn
23.,24.,25.,26. maja 2008
v minoritskem samostanu na Ptuju
DOBROTE BODO NA OGLED
-	v petek od 11 do 18. ure -vsoboto od ^jdOg^jUKe
-	nedeljo od 9M9Mum
-	v ponedeljek o!l
Odprtje razstave

■yapii««'"

Organizatoiji razstave so: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Mestna občina Ptuj Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
RAČUNOVODSKE STORITVE. Nudimo vam računovodske storitve za d. o. o., s. p. in društva. Odlikuje nas osebni pristop, ažurnost, kvaliteta in ugodnost. Možnost prevzema dokumentov pri stranki. Simona Munda, s. p., Brstje 6, 2250 Ptuj, telefon 031 723 204 in 041 326 883, e-mail: si-mona.munda@teleing.com.
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
Odškodnine vseh vrst - 5 %; brezplačni pravni nasveti; reševanje vseh pravnih vprašanj vam nudi izkušen pravnik Mičo M. Pešič, s. p. - univ. dipl. pravnik (s pravosodnim izpitom), Slovenja vas 6 b; PE Ptuj, Vodnikova ul. 2; non-stop: 041 418 236.
ESPRESS POPRAVILO OBLAČIL: ožanje, širjenje, menjava zadrg. Milena De Viktory, s. p., Mariborska c. 15, Ptuj, tel. 051 413 354.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02/755 27 40, GSM: 041/ 612 929.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o, Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
Wast^
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 7 5 5 74 21.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za	s. p., d. o. o. in društva. Nataša	Mernik, s. p., Štuki 23,2250	Ptuj. Tel. 031 873 769.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
^fntlumed
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
SERVIS BOJLERJEV, odstranjevanje vodnega kamna, vodovodne inštalacije, ključavničarske storitve, balkonske ograje, vrtne ograje, stopnišča, nadstreški. S. M. montaža, Silvo Munda, s. p., Markovci 69, 2281 Markovci, GSM 041 570 383.
PREMOG, drva, pesek, gramoz (se-kanec), ugodno, z dostavo. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
SVETUJEMO IN POSREDUJEMO pri vseh vrstah kreditov. Svetujemo in posredujemo pri prodaji nepremičnin in pomagamo do financiranja. Hedžet Zvezdana, s. p., Dobravska 15, Maribor, tel. 041 672 449.
RAČUNOVODSKE STORITVE. Nudimo vam računovodske storitve za d. o. o., s. p., in društva. Odlikuje nas osebni pristop, ažurnost, kvaliteta in ugodnost. Možnost prevzema dokumentov pri stranki. Simona Munda, s. p., Brstje 6, 2250 Ptuj, telefon 031 723 204 in 041 326 883, e-mail: si-mona.munda@teleing.com.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodam. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01.
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo. Tel. 041 312 621.
PRODAM telico brejo v devetem mesecu. Tel. 753 40 21.
PRODAM odojke od 30 do 35 kg. Tel. 755 23 21.
CISTERNO za gnojevko Creina 3200 l prodam. Tel. 02 746 07 41, po 20. uri.
PRODAM cisterno za gnojevko, 2000 l. Tel. 746 07 31.
PRODAM obračalnik Pajek Sip, Spider 230, na dve vreteni, in traktorsko rotacijsko kosilnico BCS na štiri diske. Tel. 041 565 005.
KROMPIR, krmni, prodam, cena 0,6 €, lokacija Ormož. Tel. 041 555 568.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov, prodam, po 3 EUR/kos, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, telefon 792 35 71.
PRODAM mini koze, dva para, in vietnamsko svinjo. Telefon 753 75 91.
PRODAM luščeno koruzo. Telefon 031 257 514.
PRODAM telico, brejo polnih osem mesecev. Telefon 041 964 200.
PRODAM Sipovo nakladalko, 22-kubično, in štirivretenski obračalnik pajek Sip ter odojke. Telefon 041 831 611.
PRODAM traktorsko nakladalko, dobro ohranjeno, cena po dogovoru. Telefon 031 373 135.
NEPREMIČNINE
PRODAM vikend na Kogu pri Ormožu, dvojček. Tel. 041 672 449.
NA LEPI SONČNI LEGI v Kicarju prodam zazidljivo parcelo. Informacije na telefon 031 663 672.
NA KOMUNALNO OPREMLJENI lokaciji oddam parcelo, 800 kvadratov. Telefon 040 428 011.
PRODAM zazidljivo parcelo 12 a, Vrhe-Majšperk, skupna dovozna cesta, mirna lokacija, na parceli je 200 trsov in nekaj sadnih dreves. Telefon 041 764 426.
KONEC meseca junija oddamo popolnoma nov gostinski lokalbar v najem, lokacija Majšperk-Breg center. Resni ponudniki dobite inf. na 041 614 149.
NA PTUJU, Gregorčičev drevored 6, prodamo enoinpolsobno stanovanje velikosti 44,35 m2, obnovljeno, 3.nadstropje. Prodaja se bo vršila po sistemu najugodnejšega ponudnika, v torek, 3. 6. 2008, ob 17.30, v stanovanju, ki je predmet prodaje. Izhodiščna cena stanovanja je 45.000 EUR. Vsa dodatna vprašanja so Vam na voljo na tel. 041 858 737 (Damjan).
DELO
IŠČEMO delavca za suhomontažno gradnjo ter montažo oken in vrat. Sandi Cvetko, s. p., tel. 041 250 933.
POTREBUJEMO pomoč v kuhinji ob vikendih(lahko je starejša gospa). Gostilna Sabina, Vanja Gojkovič, s. p., Hajdoše 1, telefon: 040 644 601 ali 783 32 91.
PRODAM stanovanje, 65 m2, na Ptuj, tel. 041 883 792.
KUPIM manjšo hišo ali stanovanje v okolici Vidma, lahko tudi vikend. Tel. 02 662 20 66.
SODOBNI apartmaji v najem, Vir pri Zadru, 20 m do obale, plaža peščena in kamnita, terasa, parkirišče, TV, žar. Informacije in rezervacije na tel. 0038 599 215 60 72, 003 853 356 30 91.
ZAPOSLIMO SERVISERJA male kmetijske mehanizacije, možnost zaposlitve za nedoločen čas, zaželene izkušnje, poklic - mehanik male kmetijske mehanizacije ali avtomehanik. Prijave na naslov T Center, d. o. o., Maistrova 20 a, Ptuj, ali telefon: 040 755 334.
pilHilillM JiMiBllfj C 02/2280110
SoliS d.
Razlagova 24, Maribor
DOM-STANOVANJE
VIR PRI ZADRU, oddam apartma v zasebni hiši za štiri osebe, možnost petega ležišča, prosto od 23. 8. 2008 dalje. Tel. 031 742 714.
3
ZAPOSLIMO VODJO turistične agencije. Milena De Viktory, s. p., Mariborska c. 15, Ptuj. Tel. 051 413 354.
Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS št. 13/96) in Pravilnika dodelitvi proračunskih sredstev za humanitarne namene (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2008) Občina Markovci objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje humanitarnih programov, projektov oziroma dejavnosti prejemnikov proračunskih sredstev Občine Markovci, ki nimajo tržnega pomena za leto 2008
(v nadaljevanju: razpis)
1.	PREDMET RAZPISA je sofinanciranje humanitarnih programov, projektov oziroma dejavnosti prejemnikov proračunskih sredstev Občine Markovci, ki nimajo tržnega pomena, kot so humanitarne dejavnosti, prireditve, dogodki, projekti, aktivnosti, katerih organizator ali soor-ganizator je fizična ali pravna oseba na različnih nivojih (nivo društva oziroma organizacije, krajevni nivo, medobčinski nivo, državni nivo, mednarodni nivo).
2.	POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU
Na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju občine Markovci
-	da so fizične osebe s stalnim prebivališčem v drugi občini, če prireditev organizirajo na območju občine Markovci
-	da so pravne osebe s sedežem v drugi občini, če so njihovi člani občani občine Markovci ali pa prireditev organizirajo na območju občine Markovci
-	da so pravne osebe s sedežem v drugi občini
-	da je k vlogi priložen program dejavnosti
-	da so k vlogi priložena vsa potrebna dokazila, na podlagi katerih bo mogoče ugotavljati izpolnjevanje meril in kriterijev, ki so določeni v razpisni dokumentaciji.
Do dodelitve proračunskih sredstev po tem pravilniku ni upravičena tista fizična ali pravna oseba, ki so ji bila za isti namen že odobrena sredstva iz drugih postavk proračuna občine Markovci v tekočem proračunskem letu.
3.	VIŠINA razpisanih sredstev za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov, ki niso predmet drugih razpisov v občini Markovci znaša 2.000 €. Višina dodeljenih sredstev bo odvisna predvsem od pomembnosti humanitarnega delovanja in prireditve za občane občine Markovci in od pričakovane udeležbe oziroma odziva.
O dodelitvi sredstev bo odločil župan s sklepom na podlagi predloga komisije.
4.	ROK IZVEDBE
Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2008 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna.
5.	VSEBINA PRIJAVE
Prijava na razpis mora biti napisana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Če prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamezni program izpolniti ločeni obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna.
6.	ROK ZA ODDAJO PRIJAV IN NAČIN ODDAJE
Roki za oddajo prijav: 5. junij 2008, 5. september 2008, 5. december 2008. Razpisno dokumentacijo lahko prijavitelji v razpisnem roku dobijo v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Markovci, Markovci 43, p. Markovci. Dokumentacija je dostopna tudi na spletni strani Občine Markovci: www.markovci.si.
Vlogo izpolnjeno na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, z vsemi zahtevanimi prilogami dostavite ali oddajte po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci z oznako: »NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA HUMANITARNI RAZPIS«. Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden vlagatelj. Nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo vrnjene pošiljatelju.
7.	DATUM ODPIRANJA
Odpiranje pravočasno prispelih in pravilno označenih vlog bo strokovna komisija opravila v roku 8 dni po posameznem roku za oddajo prijav.
8.	IZID RAZPISA
O izidu razpisa bodo prijavitelji pisno obveščeni v 15 dneh po odpiranju vlog. Z izbranimi izvajalci humanitarnih dejavnosti po tem razpisu bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti.
9.	KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO
Razpisna dokumentacija je od dneva objave do izteka prijavnega roka oziroma do porabe sredstev dosegljiva v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občinske uprave Občine Markovci, Markovci 43, Markovci, in na spletni strani Občine Markovci.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom daje direktorica Občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko na naslovu Občine Markovci, telefon 08/788-88-80.
Številka: 007-0003/2008 Datum: 22. 5. 2008
Franc KEKEC, s. r. župan občine Markovci
MOTORNA VOZILA
KUPIM škodo favorit, felicio v voznem stanju. Tel. 041 837 077.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
KUPIM vse vrste starih predmetov in umetnin, tudi staro orožje in orodje. Tel. 031 546 905.
KUPIM rabljen debelilno izravnalni stroj za les ali kombinirano mizo. Tel. 041 200 335.
PRODAM zložljivo ležišče, velikost 190 x 80 cm, dva kosa. Tel. 041 473 784.
Prireditvenik
Petek, 23. maj
10.00 10.00
21.00 20.00
20.00 20.00
Ptuj, v Minoritskem samostanu, odprtje 19. Državne razstave dobrote slovenskih kmetij Gorišnica, v osnovni šoli, Šolski filmski festival - Gorišnica 2007, otvoritev srečanja in projekcija filmov
Talum, v okviru projekta Zdravo Talum organizirajo dogodek Rišemo in pišemo o zdravju, razstava izdelkov, ki so jih naredili otroci, animacija za otroke ... Ormož, Mladinski center, potopisno predavanje Prostranstva Mongolije, predava prof. Vilijem Podgoršek
Ptuj, kavarna ptujskih študentov na Slovenskem trgu 8, Neurotic Minds - breakbeat Lenart, festivalna dvorana, društvo paraplegikov severne Štajerske Maribor prireja dobrodelni koncert
Ptuj, CID, skupinsko muziciranje mladih in manj mladih glasbenikov Jamm session Ormož, poročna dvorana, potopisno predavanje in pogovor Prostranstva Mongolije, z vami bo Vilijem Podgoršek
Ptuj, Mercatorjevo razstavišče, razstava akvarelov in gvašev ptujske slikarke Rozine Šebetič, slike so na ogled do 18. junija
Ptuj, Salon umetnosti Pokrajinskega muzeja Prešernova ulica, razstava Oblačil kultura XVI. stoletja, razstavo prireja združenje zgodovinskih mest Slovenije, Naravoslovnoteh-niška fakulteta Ljubljana - Oddelek za tekstil, Občina Škofja Loka ter Mestna občina Ptuj
Ptuj, CID, klubski prostor je odprt vsak petek in soboto do 23. ure, v tem času potekajo koncertu, potopisi .
Ptuj, CID, v maju je na ogled razstava Celovito varovanje vodnih virov Ptujskega polja Ptuj, CID, dnevni center, igranje namiznega tenisa, igranje pikada, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje, vsak dan po pouku Ormož, kulturni dom, regijska revija odraslih folklornih skupin
Sobota, 24. maj
9.00 do 18.00 Sveti Tomaž, v OŠ, Likovna kolonija na temo Bile so sanje, obstaja tudi možnost individualnega slikanja, strokovna spremljevalka kolonije bo Jasna Kozar, akademska slikarka, specialistka
Ptuj, Minoritski samostan, Folkfest v organizaciji Folklorne skupine Bolnišnice Ptuj DPD Svoboda, v okviru prireditve Dobrote slovenskih kmetij
Ptuj, Potrčeva cesta, kolesarska dirka za člane-elite, organizira Kolesarki klub Perutnine Ptuj
Ptuj, CID, tečaj žongliranja
Ptuj, kavarna ptujskih študentov na Slovenskem trgu 8, retrospektiva francoskega novega vala; Eric Rohmer: le Genou de Claire Svetinje, v kleti, Večer z vokalnimi skupinami
Ormož, klub Unterhund, jubilejni koncert ob 20-letnici obstoja prvega ska-punk banda, Pridigarji, kot predskupine bodo nastopili Dr. Zero in Rukola Ptuj, kavarna ptujskih študentov na Slovenskem trgu 8, Kubanski večer Ormož, izlet po Haloški planinski poti, prijave na PD Maksa Meška Ormož, izlet na Grossglockner (Avstrija), prijave na PD Maksa Meška Sveti Tomaž, 18. likovna kolonija
11.00
12.00
17.00 18.00
20.00 21.00
21.00
Nedelja, 25. maj
7.30 10.00
10.00 15.00
Podlehnik, zbirno mesto pri ribniku, tretji pohod na Janževo domačijo
Ptuj, minoritski samostan, slavnostna maša v minoritski cerkvi, v okviru projekta
Dobrote slovenskih kmetij
Ptuj, cerkev svetega Ožbalta, telovska procesija
Budina-Brstje, dom krajanov, koncert ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva, prireja Moški pevski zbor Jezero, sodeluje tudi ženski pevski zbor Lumina zaposlenih v Domu upokojencev Ptuj
Ptuj, minoritsko dvorišče, Radio Ptuj vabi vse ljubitelje glasbe na javno radijsko oddajo Med ljudskimi pevci in godci z voditeljem Marjanom Nahbergerjem, oddaja je v sklopu 19. razstave Dobrote slovenskih kmetij
Kidričevo, stadion Aluminija, nogometna tekma med ekipama NK Aluminij in NK Krka iz Novega mesta
Ponedeljek, 26. maj
9.00 do 14.00 Ptuj, minoritski samostan, razstava Dobrote slovenskih kmetij
Kino Ptuj
23., 24. in 25. maj, ob 19.00 Pozabi Saro - romantična komedija. Ob 21.00 Art program: Tekla bo kri - drama.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Poljudna oddaja
združenja LTV Slovenija - Živeti z multiplo sklerozo. Vseslovensko srečanje oseb z multiplo sklerozo. Posnetek prireditve v Velenju. Izumitelj Janez Puh - dokumentarni film.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
www.tednik.si
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA OBJAVLJA
RAZPIS
za pridobitev naziva predavatelj višje šole za
program ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE
•	Starost in staranje
•	Človek v socialnem okolju
•	Komunikacija z uporabniki •Animacijaz umetnostnim izražanjem
•	Delovanje za zdravo življenje
•	Izobraževanje in trg dela
•	Marginalne družbene skupine
•	Družina v sodobnem svetu
•	Družina kot socialni sistem
•	Življenjski svet starega človeka
•	Praktično izobraževanje
•	Tuji jezik
•	Jezikovna kultura
•	Inforamcijska tehnologija v sociali
•	Organizacija in tehnike vodenja
•	Pravo in vodenje dokumentacij v sociali
•	kaj je socialna država
•	Lokalno okolje in podporne mreže
•	Spodbujanje prostovoljnega dela v lokalnem okolju
•	Otroci in mladostniki v sodobni družbi
•	Družba tveganja
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za pridobitev naziva predavatelj višje šole v skladu s Pravilnikom o postopku za imenovanje v naziv predavatelja višje šole in Pravilnikom o smeri in stopnji izobrazbe predavateljev višje strokovne šole in drugih strokovnih delavcev v višješolskem študijskem programu višjega strokovnega izobraževanja Organizator socialne mreže.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa na naslov: DOBA, Višja strokovna šola, Maribor, Prešernova ulica 1, s pripisom "Predavatelj višje šole".
Prešernova ulica 1, Maribor,
02 228 38 53, www.doba.si, info@doba.si
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICEI
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Prodaja vozil
Znamka Letnik			Oprema	Barva
RENAULT TWING01,2	1995	1.780,00	EL. STEKLA	K0V.VIJ0U
RENAULT CLI01,4 RT	1994	1.250,00	SERVO VOLAN	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 2061,4i	1999	4.390,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
FIAT BRAV01,412V SX	1996	1.920,00	SERVO VOLAN	KOV. ZELENA
FIAT PUNTO 55 S	1995	1.630,00	REDNO SERVIS.	KOV. ZELENA
SUZUKI SWIFT 1,3 GX	1996	1.190,00	RADIO CD	BELA
ŠKODA OCTAVIA 1,6 LIMUZINA	1999	4.560,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AUDI A41,8 KARAVAN	1999	5.990,00	AVT. KLIMA	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 1061.0 i MISTRAL	1999	2.150,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01,0 COMFORTLINE	2001	4.480,00	PRVI UST.	BELA
RENAULT LAGUNA 1,8 RT LIMUZINA	1995	2.250,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,11	2000	3.490,00	SERVO VOLAN	KOV. B. RDEČA
RENAULT CLI01,5 DCI EXTREME	2004	6.290,00	PRVI UST.	KOV. MODER
PEUGEOT P 2061,4 HDI	2003	6.160,00	PRVI UST.	KOV. ZELENA
MITSUBISHI CARISMA1,8 GLSI	1997	2.470,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
ŠKODA FABIA 1,4 MPI	2003	5.500,00	PRVI UST.	KOV. MODRA
FORD FOCUS 1,6 KARAVAN	2005	7.790,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,4 RT	1996	1.790,00	SERVO VOLAN	BELA
OPEL LIMUZINA ASTRA 1,7 TD CLUB	1999	4.740,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN XSAFtA 1,6 i	1999	3.690,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3061,4 XN	1996	1.760,00	AIR BAG	K0V.ZUTA
SEAT LEONI, 416V	2001	6.350,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA1,616VSX	1998	2.850,00	SERVO VOLAN	KOV. MODRA
RENAULT M0DUS1.216V	2005	7.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
petovigfavto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev O Kosilnic	j. g
Škropilnic	rt f
Motornih žag	T f
Kultivatorjev / |
Servis Pet^ičs.p.Q
Dornava 76a, tel. ¿555-0941
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
AUDI A3 SPORTBACK 1.9TDI	2005	16.200	130.350	GRAFITNA
NISAN AIMERA TINO 2.2 VDI	2D03	9.150	104.290	MODRA
PEUGEOT ZOB 1.4HDI/90KM 2 SEDEŽA	2004	5.300	119.180	MODRA
PEUGEOT 307 CC 2.D/1GV DYNAMIQUE	2004	14.600	46.940	SREBRNA
PEUGEOT 407 1.6HDI 110KM	2000	12.500	150.020	SREBRNA
RE LAGUNA 2.D/1BV PRIVIL AVT0MAT1K	2004	9.500	78.590	SIVA
RE CUD 1.2 RL	1998	1.150	150.880	SV. MODRA
RE ESPACE 2.2 PRIVILEGE NOV MDTOR	2003	13.500	98.580	SIVA
GRAND SCENIC 1.9DCI EXPRESSION	2004	10.500	139.551	SV. MODRA
RE KANGOO 1,2/IBV OASISTESTNO	2007	10.200	11.990	BELA
RE KANG001.2/16V TOVORNO	2000	7.500	44.590	BELA
GRAND SCENIC 1.5DCI/100 EXPRESSI.	2004	11.900	99.370	SREBRNA
RE MEGANE1.5DCI EXPRESS. 5VBAT	2005	8.500	193.667	BELA
VWGOLF 1.4/1BV EDITION	2001	8.150	121.990	SREBRNA
NOVO: ročna in avtomatska avtopralnica!
Dvojna priložnost za plemenitenje denarja z enkratno naložbo
Ponudba UniCredit Bank, kombinacija depozita in izbranih skladov z obetavnim potencialom za oblikovanje dobička v srednjeročnem obdobju, je dobra izbira za varčevalce, ki želijo svoje tveganje združiti z varno naložbo. Depozit zagotavlja dogovorjen donos, vlaganje v sklad pa dopušča nekaj tveganja, a zato tudi možnost za večji dobiček.
Vlagatelji lahko z enkratno naložbo na preprost in varen način dvojno oplemenitijo svoje premoženje. Polovico denarja vložijo v 366-dnevni evro depozit z obrestno mero v višini 5,25 %, polovico pa v enega od treh izbranih skladov skupine Pioneer Investments in izkoristijo 80-odstotni popust na vstopno provizijo. Minimalni znesek skupne naložbe v času akcije, ki bo trajala do 30. maja, je 2.000 evrov. Tri sklade Pioneer Investments, med katerimi se lahko vlagatelji v sklopu akcijske ponudbe odločajo, so v UniCredit Bank skrbno izbrali na pod-
lagi analiz skupine Pioneer Investments, saj dolgoročno kažejo optimizem trgov, ki so zadnja leta v ospredju in še vedno izkazujejo dolgoročen potencial.
Pioneer Funds Emerging Markets Equity pokriva vse razvijajoče se svetovne regije, kjer je zaznati visoko dinamiko gospodarske rasti, mlado aktivno populacijo in velike potrebe po energiji in surovinah.
Pioneer Funds Greater China Equity je privlačen predvsem zaradi hitrega razvoja države z največjim številom prebivalstva, ki zelo uspešno prehaja iz planskega v tržno gospodarstvo. Bližajoče se olimpijske igre, predvsem z vidika potrošnje, turizma in razvoja infrastrukture, ter precejšnji popravki vrednosti delnic v zadnjem obdobju pa so ob močni gospodarski rasti (okoli 10 % letno) dodatni argumenti za naložbo. Delniški sklad Pioneer Funds Austria Gold Stock prinaša možnost dodatne razpršitve
UniCredit Bank, PE Ptuj
Ulica heroja Lacka 1, 2250 Ptuj
Delovni čas pon-pet: 8:00-16:00
Telefon: 02 7980 340; 02 7980 344
E-mail za fizične osebe: silva.gaiser@unicreditgroup.si;
E-mail za pravne osebe: kristina.vukovic@unicreditgroup.si
Mag. Štefan Vavti, član uprave UniCredit Bank: »Razmere na trgu delnic in skladov so v tem času ugodne za vlagatelje, ki želijo svoja sredstva oplemenititi na srednji ali dolgi rok. Zanje smo pripravili atraktivno ponudbo, s katero lahko kombinirajo kratkoročne in srednje do dolgoročne dobičke. Sedaj je pravi čas, da vlagatelji investirajo in počakajo na ugoden trenutek, ko se bo njihova naložba obrestovala.«
vloženih sredstev. V manj ugodnih časih cena zlata in ostalih plemenitih kovin raste, pričakovati pa je, da bodo
plemenite kovine zaradi svoje namembnosti v različnih industrijah še pridobivale na svoji vrednosti.
Janez Sel s.p., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj tel./faks: 788 55 70, GSM: 040141 262
TIP VOZILA LETNIK		CENAeur	BARVA
AUDI AB AVANT ALLR0AD2,5 TDI	2003	19.900	ČBNA
BMW 118D ADVANTAGE	2004	16.500	KOV. SIVA
BMW 525D TOURING	2005	22.300	ČRN
BMW 525D AVT. TOURING	2005	22.900	KOV. SIVA
BMW X3 3,00	2004	26.900	SRERRN
FORD MONDEO 2,0 DDI, NOV MODEL	2004	6.990	KOV. ZLATA
MERCEDES BENZ CLK 200 SPORT	1998	7.990	SRERRN
PEUGEOT 607 2,2 HDI LUX, VSAOPREMA	2004	13.990	ČRN
RENAULT LAGUNA BRAKE 1r9 DTI	2000	4.690	BELA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI	2004	6.890	SRERRNA
VW TRANSPORTER T51.9 TBL KLIMA. NÄVI.	2004	16.990	RDEČA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TOI, RIZNIS	2004	16.990	KOV. SREBRNA
VW CADDY 1,9 TDI, 105 KM	2006	11.490	BELA
MERCEDES E 220 CDI ELEGANZ	2003	18.900	SRERRNA
SKODA OCTAVIA COMB11,9 TDI	2003	7.990	T. MODRA
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL. PREPISI. KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.mlklavz@emall.sl
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2002	10.400,00	KUMA	KOV. ZELEN
DAEWOO KALOS 1,2 5 VRAT	2004	5.680,00	KUMA	KOV. B. RDEČA
FIAT ULYSSE 2,0 JTD	2002	9.980,00	AVT. KUMA	KOV. SV. MODRA
FORD GALAXY 1,9 TDI	1998	5.800,00	KUMA	SREBRN
HONDA CR-V 2,014X4	1998	6.390,00	KUMA	BELA
MERCEDES BENZ VIT0V 230 TDI	1997	6.870,00	KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 206 1,4	2000	4.250,00	KUMA	KOV. MODER
PEUGEOT 807 2,0 HDI	2005	14.250,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2005	8.990,00	AVT. KUMA	MODRA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI CARMINAT LIMUZ.	2005	10.980,00	NAVIG.VEUKA KOV. SIVA	
RENAULT SCENIC 1,5 DCI	2004	10.650,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
SKODA OCTAVIA 1,9 THI LIMUZ. ELEGAN.	2004	10.580,00	AVT. KUMA	KV0. SIVA
VOLVO V 401,9 TDI	2001	6.970,00	KUMA	MODRA
VOLVO S 60 2,4 OPTIMA	2003	10.700,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	2000	6.880,00	KUMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENAg,, OPREMA BARVA			
ALFA ROME01471.9JTDM	2006 14.990,00	KLIMA	RDEČA
BMW SERIJA 3:318 D M-OPTIC	2007/0632.990,00	AVT. KUMA	KOV. T. SIVA
BMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2004 21.990,00	DVOJNA KUMA	ČRNA
CITROEN C41,6 HDI	2006 12.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN SAX01.4 Mirna	2002 3.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FIATPUNTO GRANDE 1,2	2006 7.690,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES RAZ. E-KARAV. 270 CDI	2003 17.990,00	DVOJNA KUMA	ČRNA
OPEL CORSA 1.3 DTI	2005 7.690,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VWGOLF V 2,0 IDI	2004 12.990,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW SHARAN 1,9 TDI TREND LINE	2003 12.990,00	AVT. KUMA	MODRA
SKITTER SPRINT EXSACTLY 50 ccm	2006 1.099,00	NOV. 1-VAUNI, 2-TAK. MODRA	
SKITTER SPRINT EXSACTLY 50	2006 1.099,00	NOV	BELA
SPRINT FILLYR49 ccm	2006 6.990,00	NOV	MODRA
SKITTERFUSION 12Bccm	2006 1.199,00	NOV, 1-VAUNI, 4-TAK.	SREBRNA
SKITTER MAX 49 ccm	2006 949,00	NOV, 1-VAUNI, 4-TAK. ČRNA	
TELOVSKA PROCESIJA
V nedeljo, 25. maja, v času med 10.00 in 10.30 uro delna zapora Slomškove ulice in Potrčeve ceste do cerkve sv. Ožbalta v tem času bo Telovska procesija. Voznike naprošajo, da upoštevajo navodila pristojnih redarjev in služb. Hvala za razumevanje!
www.radio-tednik.si

Tovarna avtomobilske opreme d.o.o. Rajšpova ul.16, 2250 Ptuj Slovenija /Europe
Podjetje AGIS plus išče nove ambiciozne sodelavce na področjih:
NABAVNIK
-	opis dela: nabava na domačem in tujem trgu
-	potrebna izobrazba: strojni tehnik, ekonomski tehnik, dipl. ing. ...
-	potrebna znanja tujih jezikov: ang. - pisno in govorno, nem. - govorno
KONSTRUKTER
-	opis dela: izdelava načrtov, vodenje projekta
-	potrebna izobrazba: strojni tehnik, dipl. ing. strojništva
-	potrebna znanja tujih jezikov: ang. ali nem.: aktivno
PLANER V PROIZVODNJI
-	opis dela: planiranje proizvodnje
-	potrebna izobrazba: strojni tehnik, dipl. ing. strojništva
-	potrebna znanja tujih jezikov: ang. ali nem.: pasivno
Sodelavci se iščejo za nedoločen čas s poskusno dobo 3-6 mesecev.
Zainteresirani naj prošnje z opisom znanj in izkušenj pošljejo na sedež podjetja.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Sandra Simič, dr.dent.med. v Juršincih
Človek, ki malo govori, veliko pove.
SPOMIN
22. maja 2008 je minilo deset let, odkar nas je zapustil moj cenjeni ati
Jože Bavdek
IZ APAČ 194
V naših srcih boš ostal za vedno.
Tvoje težnje po pravici in resnici so naše vodilo.
Sin Boris, Ramona in vnukinja Tijana
Luč je izginila v temi in z njo je ugasnilo življenje, ki smo ga spoštovali, ljubili.
Iz teme zdaj vznika drevo, a raste dalje. Hrani ga upanje, da je tudi v temni noči nekje globoko v neznanem skrit ljudem nedoumljiv smisel.
SPOMIN
22. maja 2008 mineva 10 let, odkar si nas za vedno zapustil, naš dragi
Jože Bavdek
IZ APAČ 194
Zahvaljujemo se vsem, ki prižigate svečke ter ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi tvoji
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
Terezije Gaberc
ULICA LACKOVE ČETE 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivoma Osnovne šole Ljudski vrt in Talum za darovano cvetje, vence, sveče, svete maše ter izrečena pisna in ustna sožalja.
Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta
Andreja Fekonja
IZ KAJUHOVE 5 NA PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Posebna zahvala g. patru Mirku Pihlerju za opravljen obred in sveto mašo, ge. Veri Kokol za poslovilne besede, predsedniku DU Ptuj g. Veličkovicu, predsedniku ASA g. Kupčiču, pevcem in nosilcem praporjev.
Žalujoči: žena in otroka z družinama
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob izgubi drage botrike in tete
Ane Kolarič
IZ KICARJA 85
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. patroma Martinu in Mateju za opravljen cerkveni obred in mašo, ge. Veri za molitev in izrečene poslovilne besede. Še posebej hvala Sonji, Jasni in Maji, ki so nam vedno stale v oporo. Hvala tudi pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči - vsi njeni
Življenje celo si garal, za dom, družino vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in dedka
Alojza Viharja
IZ VIDMA PRI PTUJU 40
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje, sveče ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala Društvu upokojencev Videm, GD Videm, nekdanjim sodelavcem, Cvetkinim, Jasninim, Darjinim in Frančevim sodelavcem, zaposlenim Kmetijske zadruge Videm, govorniku g. Kozelu za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, g. patru Kristjanu za spremstvo pogreba, g. patru Tarziciju Kolenku za molitev in pogrebno mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: sin Franci in hčerka Cvetka z družinama
Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.
SPOMIN
21. maja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Franc Pihler
IZ SP. VELOVLEKA 15
Čeprav čas neutrudno beži, spomin na skupne dni še vedno v srcih živi in pogosto v žalosti oko zarosi.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Vsa leta si delal, pošteno si živel, potem pa izmučen si tiho odšel. Srce je omagalo in dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Konrada Holca
IZ PLACARJA 39
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje.
Posebej se zahvaljujemo družini Holc iz Kicarja, družini Brodnjak iz Orešja za podarjeno cvetje, gospodom patrom za opravljen pogrebni obred in molitev, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Jančič. Zahvaljujemo se tudi Urološkemu oddelku Maribor, dr. primariju Kisnerju in osebju za zdravljenje in lajšanje bolečin. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerki Magda z družino in Vida z družino
Skromno in pošteno ste živeli, v življenju skrb in delo ste imeli. Skozi vse življenje boriti ste se znali, a v tihem sončnem maju ste utrujeni zaspali. Že dve leti v grobu spite, a v naših srcih še živite, ni ure, dneva, ne noči, povsod ste v srcu z nami vi. Solza, žalost, bolečina vas zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
Mineva dve leti žalosti, odkar ste nas zapustili, draga žena, mama, babica in prababica
Alojzija Bezjak
IZ BUKOVCEV 61
Hvala vsem, ki se jih spominjate in se ustavite ob njihovem grobu ter jim prižgete svečko v spomin.
Njihovi najdražji
Življenje celo si garal, za dom, družino vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ateka, dedka, pradedka in tasta
Martina Slodnjaka
IZ BODKOVCEV 47
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje, sveče ter nam izrazili sožalje.
Posebna hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, lovcem LD Juršinci, LD Sv. Tomaž, LD Bresnica, LD Sv. Jurij ob Ščav-nici, LD Trnovska vas, LD Mala Nedelja, LD Jože Lacko Ptuj za opravljen lovski pogreb, vsem govornikom, rogistom Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, vsem pevcem, zastavonošem, nosilcem praporjev in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
V globoki žalosti njegovi najdražji
Mihovci • Umetno bogatenje podtalnice se nadaljuje
Za več in boljšo pitno vodo
Pred 15. redno sejo so predstavniki komunale in župan povabili svetnike, občinske delavce ter novinarje na ogled črpališča v Mihovcih, kjer se izvaja druga faza bogatenja podtalnice. Pomemben projekt, ki prispeva k dolgoročnemu zagotavljanju zadostne količine kvalitetne vode na Ormoškem. V preteklosti so rekli, da se voda očisti, če teče čez sedem kamnov, nekaj podobnega počno z ormoško vodo, le da je kamnov občutno več.
■ V
Mesto Ormož je dobilo vodovod v letih 1960-62. Voda se je črpala iz črpališča podtalnice pri Mihovcih, ki se nahaja med reko Pesnico in potokom Sejanca, njegova zmogljivost pa je bila 1.500 m3 pitne vode na dan. Od takrat se je vodovod iz samega mesta razširil na celotno območje tedanje občine Ormož, poraba vode se je povečala in danes presega 4.500 m3/dan, vedno več pa je bilo tudi težav s pesticidi v vodi, saj je črpališče na kmetijskem območju. Od leta 1992 naprej si pri pridobivanju zadostnih količin vode na Ormoškem pomagajo z umetnim bogatenjem podtalnice, izvajalec pa je Komunalno podjetje Ormož. Direktorica Pavla Majcen je povedala, da je tak način pridobivanja pitne vode v svetu zelo znan, tako da v Ormožu ne odkrivajo nič novega, res pa je, da je to eden prvih tovrstnih projektov v Sloveniji.
Druga faza bogatenja podtalnice, etapa 2, se izvaja po dogovorjenem terminskem
planu. Pogodba je bila podpisana konec leta 2007, dela pa morajo biti zaključena avgusta 2008. Vrednost pogodbe je nekaj manj kot 2 milijona evrov. Ker gre za sredstva, pridobljena iz EU, v podjetju še posebej natančno sledijo vsem dogovorjenim kazalcem, tako cenovno, količinsko kot tudi časovno.
Kot je povedala Majcnova, so na bodočem gradbišču najprej opravili posek dreves in pripravili prostor za same objekte, saj se črpališče nahaja na območju smrekovega gozda. "Les je bil odpremljen na žage, kjer ga bodo obdelali in bo uporabljen za gradbene namene pristave. Odstraniti je bilo treba tudi nekaj tisoč kubičnih metrov panjev, ki smo jih zmleli, kakor tudi veje in zgornje dele dreves. Načrtovana so štiri ponikovalna polja in usedalnik. Tri poniko-valna polja so že precej daleč zgrajena, saj so betonska dela zaključena. Sedaj se v njih namešča filtrirni material, ki ga predstavljajo razne frakcije gramoza in peskov. Naslednja
Predstavniki Komunalnega podjetja Ormož so svetnikom razkazali črpališče.
Ponikovalna polja so že zabetonirana, celotni projekt pa bo končan do konca poletja.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem sredi dneva in popoldne bodo nastajale krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 13, najvišje dnevne od 13 do 18, na Primorskem do okoli 20 stopinj C.
Obeti
V soboto bo spremenljivo oblačno, še bodo krajevne plohe. Več oblačnosti bo v zahodnih krajih. Ponekod bo popoldne zapihal jugozahodnik. V nedeljo bo večinoma sončno, popoldne bo le kakšna ploha. Pihal bo jugozahodnik.
faza pa bo do ponikovalnih polij pripeljati vodo, strojne in elektroinštalacije ter urediti avtomatizacijo."
Na varni strani, medtem ko drugi lovijo normative
Pri samih delili so v zemlji naleteli na marsikaj. Na tem kmetijskem območju so bili pred tridesetimi leti v času regulacij in melioracij narejeni posegi v prostor z namenom, da bi se pridobilo čim več kmetijskih površin. "Gozd so podrli in v zemljo marsikaj zakopali, razne odpadke, vse od velikih dreves do starih avtomobilov. In tudi to je med drugim vplivalo na kvaliteto vode. Danes vemo, da obstaja za odlaganje vseh odpadkov določeno mesto, le tega še zmeraj ne upoštevamo. Problem našega zajetja je, da ni veliko vodonosnega sloja, že na 8 do 9 metrih smo na laporju, od tega je le 3 do 4 metre vodonosnika, vse ostalo pa so zgoraj materiali, ki niso kvalitetni. Zasuti so bili tudi določeni rokavi, tam se je pojavilo gnitje, kar je vplivalo na kvaliteto pitne vode. Tudi zaradi teh odpadkov je v naši vodi veliko mangana in železa."
Ormoška podtalnica je tako kot vse na kmetijskem območju obremenjena z nitriti, nitrati, pesticidi. Vse, kar se v kmetijstvu zgodi, pride v podtalje. Leta 2000 so se mejne vrednosti v pravilnikih o pitni vodi zelo zaostrile v smeri zagotavljanja boljše vode. Tudi v Ormožu so imeli težave z nitriti. Zato so se odločili, da z umetnim bogatenjem z vodo, ki prihaja iz Drave v usedalnike,
podtalnico odrivajo. V poni-kovalnih poljih voda ponika čez številne plasti naravnega filtra. Potem voda potuje do 60 metrov oddaljenih vodnjakov. V zbirnem rezervoarju se s pomočjo injektorja obogati s kisikom, ki oksidira železo in mangan ter ju na ta način izloči. Voda gre še skozi peščeno-ogljene filtre čistilne naprave in v tretji rezervoar, od koder se pre-črpa v zbiralnik na Hajndl. Pred distribucijo vodo še preventivno dezinficirajo s plinskim klorom, da odstranijo morebitne mikroorganizme. "Ko smo julija 2000 napolnili prvi usedalnik in odbili podtalnico, težav s pesticidi, nitriti in nitrati nimamo več," je zagotovila Pavla Majcen. Bogdana Kolbl pa je dodala, da so pesticidi padli celo pod mejo detekcije, na manj
kot 0,03 mikrograma na liter. Tudi nitriti (50 mg) in nitrati (4 mg) so močno pod dovoljeno mejo.
Med načini notranje kontrole sistema so tudi mladice postrvi, ki s poginom takoj pokažejo na morebitno onesnaženje.
Vsi ti ukrepi pa še žal ne pomenijo, da v sušnih mesecih na Ormoškem ne bo več primanjkovalo pitne vode. Pridobivanje vode je namreč le prva faza, ki ji sledi distribucija vode. Ta pa ima na določenih delih zelo stare in amortizirane sisteme, ki jih bo treba obnoviti. Kot je povedala direktorica Majcnova, je infrastruktura živa stvar, ki jo je treba nenehno vzdrževati in nad njo bdeti, če želiš, da živi s prostorom.
Viki Klemenčič Ivanuša
Takoimenovan biološki indikator - nad neoporečnostjo ormoške vode bdijo tudi te ribice. Kadar zaplavajo hrbtno, je v Komunalnem podjetju Ormož alarm.
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA
-	ogrevanje objektov in sanitarne vode
-	zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE
-	strelovodi
-	domofoni, videofoni, videonadzorni sistemi
-	meritve elektroinstalacij
KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC
Črna kronika
Hitrost - počasneje je varneje
Med 16. in 18. majem so policisti na območju PU Maribor izvajali preventivno akcijo »Hitrost - počasneje je varneje«, katere osnovna cilja sta zmanjšanje števila mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah in povečanje stopnje spoštovanja predpisov o omejitvi hitrosti. V preventivnih aktivnostih so policisti voznike motornih vozil opozarjali na problematiko hitrosti in nevarnosti prehitre vožnje, hkrati pa so izvajali tudi poostrene aktivnosti na področju hitrosti. V času akcije so ugotovili 57 prekoračitev hitrosti, zaradi katerih je bila 55 kršiteljem izrečena globa, zoper enega kršitelja bo podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče, enemu kršitelju pa je bilo izrečeno opozorilo. V poostrenem nadzoru je izstopala kršitev voznika osebnega avtomobila, ki je v naselju vozil s hitrostjo 109 km/h. Zaradi tega bo zoper njega podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Akcija »Hitrost - počasneje je varneje« se bo izvajala tudi v juniju in juliju, in sicer med 27. 6. in 6. 7.
Prijeli ilegalce
Ormoški policisti so 20. maja ob 23. uri v kraju Godeninci prijeli štiri državljane Turčije in tri državljane Hrvaške, ki so organizirali njihov ilegalni prehod preko državne meje. Po končanem postopku so Turke vrnili hrvaškim varnostnim organom, organizatorje prehoda pa so policisti kazensko ovadili na ptujsko tožilstvo.
Zasegli ukraden BMW
Policisti PMP Gruškovje so 17. maja ob 12. uri 48-letnemu državljanu Poljske zasegli osebni avto znamke BMW 530, ki je bil v evidenci v tujini ukradenih vozil.
Vlomi, tatvine
Neznanec je 13. maja vlomil v stanovanjsko hišo v Zgornji Bistrici pri Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil digitalni fotoaparat, televizor in zlatnino. Lastnika je oškodoval za več kot 11.000 evrov.
Neznanec je 13. maja v Krčevini pri Vurbergu vlomil v hišo in iz nje odnesel računalnik. Materialna škoda znaša okoli 1500 evrov.
Policisti policijske postaje za izravnalne ukrepe so 13. maja v Močni ustavili tovorno vozilo italijanskih registrskih številk, na katerem je bil naložen delovni stroj Caterpillar, vreden okoli 175.000 evrov. Pri preverjanju so policisti ugotovili, da je bil delovni stroj ukraden prejšnjo noč, zato so ga zasegli.
Neznanec je v noči na 15. maj vlomil v kontejner na gradbišču viadukta v Dražencih pri Ptuju in odtujil elektro pretvornik za vibracijsko iglo, kladivo in električni vodnik. Materialna škoda znaša okoli 3000 evrov.
Neznanec je 19. maja v Starem logu pri Slovenski Bistrici vlomil v hišo in iz nje odtujil LCD televizor, CD radio in potovalni kovček. Lastnika je oškodoval za okoli 1600 evrov.
Neznanec je v noči na 19. maj izpred stanovanjske hiše v Novi vasi pri Ptuju odtujil kolo z motorjem znamke Gilerra runner, rumene barve, registrskih številk MB C4-170.
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna In dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki