Posamezna številka Din 1,—.	Pošfflil**-
'lOteiarCL \ y$sf> *U£el,
V
GLASILO NEZAVISNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE
uhaja vsak četrtek. — Uredništvo is* apravniMvo: Kar! Marksa Ipreie Turjaški! trg št. 2, pritličje. — Naročnina zn mesec 6, četrtletno 18 Din. — Dopisi se ne vračajo. Stev. 6.	LJUBLJANA,	četrtek,	31.	januarja	1924.	Leto EL
Zinovjev o internacionalnem
položaji?.
II koneu konference ruske komunistične stranke ki se je končala z enoglasnimi sklepi, je govoril Zinovjev o internacionalnem položaju.
O	internacionalnem položaju Rusije je dejal:
»Mi stojimo pred. možnostjo priznanja de ime od strani Anglije, Francije, Italije, Norveške. Politični položaj v Angliji se je bistveno izpre menil. Lord Cur-zoa (dosedanji angleški reakcionarni zunanji minister) stoji že izven angleške vlade. Naš sodrug Cioerin mirneje pričakuje sovjetski kongres kot lord Curzon otvoritev angleškega parlamenta (Veselost, ploskanje).
S stališča internacionalnega delavskega gibanja predstavlja Macdonaldova vlada svetovni dogodek. Komunistična taktika mora obstojati v tem, da podpira angleško delavsko stranko. Ze Leuin uam je dejal: Čim prej pride delavska stranka na vlado, tem prej bodo angleški delavci premagali iluzije. Danes so. angleški delavci prepričani, da bo izginila brezposelnost, da se bo izvršil pritisk na posedujoče, ko je prevzela an-glešlra delavska stranka vlado. V Mac-donaldu vidimo tipičnega predstavnika delavske aristokracije. Kljub temu, da predstavlja angleška buržuazija največjo moč, se čuti prisiljeno, da prevzame angleška delavska stranka vladne posle.
Italija in Jugoslavija.
Pogodba med Italijo in Jugoslavijo je podpisana. V zadnjem članku smo navedli motive, ki so vodili radikalsko vkido, do je sklenila to pogodbo z Italijo popolnoma na svojo roko, brez vprašanja in med splošnim protestom prizadetega ljudstva.
V tem članku hočemo pokazati, da ima od te pogodbe korist le italijanski imperializem. Fašistovska vlada se je odločila za ta sporazum, ker hoče v predstoječem votivnem boju iztrgati iz rok meščanske opozicije same najjačji argument: popoln fiasko fašistovske zunanje politike, tu je izolirala Italijo v Evropi.
Mussolinijeva vlada se je tudi prepričala, da ne more ustreliti dveh zajcev naenkrat. V Grčiji je zopet prišel na krmilo Venizelos, politik, ki je od konca svetovne vojne sem prekrižal vse načrte italijanskega imperializma.
V	sporu z Grčijo je imela Italija pogodbo proti sebi; v konfliktu z Jugoslavijo so pa pogodbe ravno v prilog Italije in ravnokar podpisani sporazum med obema državama poudarja, da se galija in Jugoslavija obvezujeta, da ohranita po pogodbah določeno stanje. Italijanski imperialisti so imeli pred očmi tudi to, da bi postalo razmerje med Italijo in Francijo še bolj napeto, če bi se poostril spor v reškem vprašanju.
Mussolini je proti volji mnogo fašistov dosegel prijateljsko zvezo s Španijo, zbližanje z zvezo socialističnih
To dejstvo je kolosalnega pomena. Seveda ima buržuazija pri tem zahrbtne načrte. Ali oua gotovo ni storila tega koraka, ker ji dobro gre.
Francoski tisk piše popolnoma jasno
o	misiji češkoslovaškega zunanjega ministra Beneša, da posreduje v pogajanjih med Francijo in Rusijo. Mi pa bomo odklonili to posredovanje. Da bedo pogajanja uspešna, ni verjetno. Francoska vlada se čuti prisiljeno, da se pogaja, radi izida angleških volitev in radi predstoječik volitev v Franciju Vse stranice v Franciji iščejo danes popularna gesla. Najpopularnejše geslo je: Upo-stavitev odnošajev s sovjetsko Rusijo.
Predstoječe volitve v Franciji bodo prinesle zmago levemu krilu buržua-zije. V Italiji, na Poljskem in Norveškem se opaža, da ni nobenega vzroka, da bi sovjetska Rusija popuščala na-praui internacionalni buržuaziji. Spominjati se moramo Leninovih besed, ki jih je izrekel po genovski konferenci: Čim pozneje nam pridete naproti, tem manj ugodne pogoje vam bomo stavili, tem manj bomo popustili.
Sedanji položaj označuje naraščanje nasprotij med buržuazijo samo na eni in naraščanje moči sovjetske unije na drugi strani, c
0	položaju v Nemčiji je dejal: »Druga revolucija je neizogibna. Danes je na krmilu general Seecld in socialna demokracija je udeležena pri vojaški diktaturi. <
sovjetskih republik; napravil je predigro s sporom z Grčijo, z zasedbo otoka Krfa. Mussolini je računal na fo, da prej sklene ugodno pogodbo z Jugoslavijo in se potem prične boriti za premoč Italije v Sredozemskem in Jadranskem morju.
Vprašanje Dalmacije je bilo za ifeli-janske kapitaliste rešeno v onem ire-notku, ko je nad Jugoslavijo zagospodovala najreakcionamejša radikalna stranka, ki je zagotovila nedotakljivost italijanskih veidposestev na škodo revnih dalmatinskih kmetov.
Danes je še težko presoditi, ali misli' fašistovska Italija pogodbo z Jugoslavijo izkoristiti bolj proti Franciji ali Angliji. Sodeč po vsej fašistovski politiki hoče ona izkoristiti to pogodbo predvsem proti Angliji. Italijanski kapitalizem bi rad dosegel popolno neodvisnost od Francije in Anglije; vendar jih sili gospodarska slabost Italije k raznim kompromisom.
Iz vsega tega je še bolj razvidno, da je Jugoslavija pod radikaiskim režimom igrača v rokah enientnih velesil. S to pogodbo z Italijo je vladajoča srbska buržuazija spravila Jugoslavijo v še večjo odvisnost od entente. Na eni strani jo uporablja za svoje interese francoski imperializem, na drugi strani jo bo izkoriščal sedaj še italijanski.
Ker pomenja to poslabšanje položaja jugoslovanskega delovnega ljudstva, se mora boriti proti izdajalski zunanji politiki vladajoče buržuazije in proti njenemu režimu na znotraj.
Opozkionalni blok.
Podpredsednik Radičeve »Hrvaiske Republikanske Seljačke Stranke« (liRSS) dr. Maček se je v soboto vrnil z Dunaja, kjer je govoril z Radičem o nadaljnji politiki stranke. Takoj so bili pozvani klerikalci in muslimani na konferenco za upostavitev skupnega opo-zicionalnega bloka proti redikalski vladi. Radičevci, klerikalci in muslimani so se sporazumeli med seboj in sklenili tudi z demokratsko stranko sporazum v svrho skupnega nastopanja proti današnjemu režimu. Radičevi poslanci bodo menda tudi šli v parlament.
Tako tvorijo opozicionalni blok stranke, katerih interesi si močno nasprotujejo med seboj. Demokratje kot najmočnejša »opozicionalna« stranka so voditelji tega bloka, ki se je združil na podlagi načrta o avtonomijah, ki ga je izdelal demokrat Marinkovič. Namen tega opozicionalnega bloka je, da se strmoglavi radikalsko vlado in da potem sam prevzame državno krmilo v svoje roke.
I Zato ne pomenja stvoritev in eventualna zmaga tega opozicionalnega bloka nobenega zboljšanja in razčiščenja položaja v Jugoslaviji. Ako bo šla Radičeva stranka v parlament s tem blokom, pomenja to brezdvomno močno krenjenje politike HRSS na desno. Tak opozicionalni blok pomenja pripravljenost klerikalcev, muslimanov in hrvaf-ske buržuazije, da se sporazumejo s srbsko na račun delovnega ljudstva poedinih narodnosti, ne da bi se približalo nacionalno vprašanje rešitvi v prilog zatiranega ljudstva.
»Slov. Narod« piše: »Nikdar nismo trdili, da je opozicionalna zveza z umerjenimi avtonomističnimi in drugimi stran-
1	kami nekaj slabega. Vedno smo zastopali mnenje, da je taka zveza državotvorna, ker jemlje avtonomističnim strankam protidržavnost... Tudi sedanja zveza med parlamentarnimi opozi-cionalnimi skupinami bo sama od sebe pripravila teren za gotove skupne naloge, ki pa bodo izrazito pozitivne, bsdisi glede novega vladnega programa, bodisi glede revizije ustave. 2e | dejstvo, da se je gosp. Radič očividno
I	odločil za pot v Beograd, da priznava potrebo parlamentarnega nastopa svojih poslancev, ... govori v prilog naše trditve, da je zbližanje močne državotvorne stranke, kakršna je vsekako demokratska stranka, z opozicionalnimi skupinami in z revizionističnimi strankami nekaj pozitivnega, ker taka zveza sama od sebe približuje revizionistične stranke državi in njenemu pozitivnemu upravnemu ter zakonodajnemu delu.«
Iz tega se jasno vidi, da si opozicionalni blok ne stavlja za nalogo strmoglavljenje vladajoče reakcije, odločno rešitev nacionalnega vprašanja v korist slovenskega, hrvatskega, makedonskega ljudstva, temveč da hočejo voditelji opozicionalnega bloka doseči sporazum med poedinimi buržuazijami, ki bi potem sporazumno še huje tlačile
delavski razred in delovno ljudstvo vseh narodnosti Jugoslavije. '
Meščanske in malomeščanske stranke ne nameravajo izpremeniti režima v Jugoslaviji v prilog delovnemu ljudstvu, temveč hočejo le to, da se ne bogati srbska buržuazija na račun ostalih bur-žuazij, temveč da se srbska, hrvatska in slovenska buržuazija bogate na stroške delovnega ljudstva Jugoslavije. Zato pomenja ta opozicionalni blok le pripravljanje enotne fronte buržuazije cele Jugoslavije proti delovnemu ljudstvu mest in vasi.
Delavski razred se mora tega zavedati in delati z upostavitev bloka delavcev in kmetov proti meščanskemu bloku. Delavci morajo pojasniti kmetom, da si toliko časa ne bodo zboljšali položaja, dokler se bodo pustili zapeljevati po meščanskih in malomeščanskih strankah, ki poznajo kmeta le kot vo-livni stroj, ki jim pomaga do poslanskih mandatov in vlade.
Proč z blokom srbske, hrvatske in slovenske buržuazije!
Živel blok delavcev in kmetov!
Socialist Eržen in policist Kerševan na deln.
Shod mariborskih vajencev.
Po vzgledu ljubljanskih vajencev in vajenk je tudi mariborska, delavska mladina prenehala biti pokorna živina. Zavedajoč se, da je edino v boju zmaga, so mariborski vajenci sklicali za 29. januar svoj prvi shod, da na njem protestirajo proti nedeljskemu in sobotnemu pouku, proti izkoriščanju ter zahtevajo šest-, oziroma osemurni delovnik, štirinajstdneven plačan dopust i. dr.
Ali glej! To prebujenje ni bilo povšeč socialpatriotu Erženu, čim je zvedel za shod in videl gibanje mladine, je vzroli-nel, ker mu to gibanje ne bi prišlo prav za volitve. In čisto po feldvebdsko je oklofutal vajenca s. J. ter denunciral vajenško gibanje za »komunistično propagando«. Le svoji sreči se je imel zahvaliti, da mu navzoči vajenci niso s stoli poplačali njegovo policijsko nastopanje.
Tu prihaja najzanimivejše. Poleg Eržena nastopi še policijski nadsvetnik Kerševan in prepove shod vajencev in vajenk, češ, da se je bati, da bo na shodu »komunistična propaganda«.
Kaj sledi iz tega? To si lahko vsak predstavlja!
Eržen in Kerševan sta se znašla v eni in isti vrsti v boju proti mladini. Eržen je ponovno dokazal, da je policai-socialist in povrhu še Jugendfresser.
Kljub temu pa so se v torek zbrale pred Delavskjm domom velike množice vajencev in vajenk, približno 300 po številu. Z ogorčenjem so vzeli prepoved shoda na znanje in se niso hoteli raziti, pač pa so z navdušenjem širili in čitali letake s slikam*. Pričelo se je dogajati isto kot v Ljubljani. Policaji so začeli razganjati vajence in vajenke na vse strani. Vajenci in vajenke pa so se uvr-
nnannHniMiiinuMiaHmiuiminuiiNiigniinriuHiaHHnumnuaiMiHMiiuiniiiiinnnini
Zbirajte za tiskovni sklad »Glasa Svobode"!
Shan 2.
GLAS SVOBODE, 31, januarja 1924.
Šiev. 6.
stili in priredili demonstracijo. Komaj pa so demonsiranije med vzklikanjem in žvižganjem dospeli do mostu, da sd-korakajo v notranje mesto in pred magistrat, so zagledali pred seboj vrsto uniformiranih policajev in tropo detektivov, ki so ustavili demonstrante in celo aretirali par vajencev, ki pa so se oprostili iz njihovih rok. V ogorčenju je tudi tržen dobil povrnjeno klofuto in vajenci so ga izsmejali.
Mogočen shod pa dokazuje, da mariborska mladina vstaja in slopa na pot baja kljub policaisocinlistom in terorju.
Dopisi.
PO TREH LETO L
Minilo fc pravkar tri leta, odkar sem bij poslednjikrat v Sloveniji. Tedaj smo stali tik pred proslulo »Obznano«, ki je imela prinesti domovini odrešitev od vsega. vsega zla: oti naraščajoče draginje, od zastoja industrije, od naraščajočega državnega budieta, od nereda na državnih železnicah, od nestabilnosti valute, od stremljenja po avtonomijah, od »vojne psihoze«, od splošne nezadovoljnosti, od kuge, lakote, ognja, vojske, potresa... ah, boasigavedi vse od Tako je trpelo tedaj vse: delavec in gospod m problem je bit vendar tako enostaven za vse jugoslovanske kapitaliste in za vse ljubljanske cvičkarje: pograbiti delavce za vrat, da ne bo zahteval vedno več, x!ontiti njegovo politično in strokovno organizacijo. s katero se uspešno »upira delu«, po bo red v državi in nebesa v novi Jugoslaviji.
Te misli so plavale tedaj po vsej umazani ljubljanski atmosferi kakor jajčni okraki po prežgani juhi. Tako niso mislili samo napihnjeni venžniki in advokati-trgovci, temveč, na žalost, tudi lep del uradnišiva, t. j. oni del, ka je bil tedaj - v tem lepem redu
— prav gotovo obsojen na lakoto in, kakor bi danes rekli, kuluk.
|az nisem sodoživljal nastopanje mlade beštje kapitalistične po »Obznani«, temveč sem do sedaj poznal samo Slovenijo z leta 1920 in sem sedaj neposredno padel v njeno življenje po treh letih njenega mučeni-štva. Rožic si nisem obetal, ker njene vzdihe sem vedno prav pridno zasledoval tudi v tujini, toda moja fantazija je vsekakor zaostala za nekoliko zemeljskih radijev za realnostjo. Imam po ljubljanskih uradih mnogo bivših kolegov, sotrpinov in šefov. Nekaj staro prijateljstvo, a še največ po velemodrost sedanjega režima je hotela, da sem prišel s precejšnjim številom teh svojih Znancev v dotiko. Nekateri so že na poslednjih klinih svoje lestvice. Govoril sem
i	njimi prijateljsko in prisrčno, vprašal jih za junaško zdravje, za mihove žene in deco
— ali veselih obrazov nisem videl.
»Ali se spominjaš, kako je bilo tedaj? ... Tedaj smo sedeli doma pri polni skledi, žena in otroci so bili oblečeni in zvečer sva kadila viržmko pri poliču... Sedaj sem svetnik, imam plače 2000 dinarjev, eno petino plačam za stanovanje in gledam, kako bi prišel iz državne službe.«
Take so te pesmi danes in jaz imam samo en odgovor na vse te refrene:
»Ali uvidevate sedaj?
Ah uvidevate, da se z »Obznano« in s protidelavskimi zakoni ni ciljdo samo na delavce, temveč na vse tiste, ki si služijo svoj vsakdanji kruh v potu svojega obraza ? Močno delavstvo pomeni kajpada tudi močno državno in privatno uredništvo! Stremljenje po znižanju plač, podaljšanju delovnega časa, po političnem zasužnjenju delovnega človeka izvira iz eminentne ekonomske potrebe kapitala, iz zakona njegovega naraščanja in razvoja in zato kapital ne more delati razlike izmed ročnega in duševnega delavca. Kapital je naraven sovražnik uradnika kakor delavca in lato je ravnotako naravna tuch vzajemna pomoč rn podpora teh dveh poslednjih. Ali hočete uvideti danes to nepobitno resnico? Danes, ko ste vse to tako bridko občutili v svojih želodcih in na svojih famitiiahi’«
Kaka škoda, da ne morem citirati spoštovanih poštenjakov. 2ena'nekega prijatelja, ki je živela pred vojno V lepo urejenih razmerah in kt bi dorres po položaju svojega moža morala živeti s svojo familijo, kakor te pred vojno živelo le omejeno število uradniških družin, mi je skoro med solzami izjavila: »Mi nismo lirveli še nikoli tako strašno mizerno. V vsej sezoni sem bila enkrat v gledišču in še tedaj mi je plačala vstopnico sestro, ki živi v srečnejših razmerah.«	.
Tako živimo danes v Ijublram.
Vse cene so se početvorife od prosluie »Obznanc«. Kolikokrat so porasle plače?
A po Ljubljani raslejo silne palače bank, železniških družb, premogovnih baronov itd. Uradniki hodrjo tiho in sklomeno mimo njih in bog ve, če kdo pomisli, da rastejo te palače iz njegovih sivih los in iz solz njegove f amili je? Seveda tudi iz žultev »n znoja delavskih rok. Palače rastejo in delavska in uradniška deca poda — v mize-njo in jetiko.
»A kaj naj storimo?«
Včasih smo zahtevali dosti od vas, danes smo postali tudi mi skromnejši. D«nes vam pravimo samo: »Spoznajte to neoporečno resnico, da sodimo skupaj, ne podpirajte svojih trinogov, sledite nam duševne tri glejte no nos kakor na svoje bratel Mi smo črni, ali naša srca so rdeča in bode rdeča tudi za vasi
Spoznajte to rcsnico in sledite nam s svojim srcem I LJublian«, 15. jan. 1924. u	DnHfatfn Olrttirtft#.
VRHNIKA. Skrahirani vrhniški soci-alpatriotje so sklicali dne 27. t. m. takoj zjutraj po prvem vlaku ob 8. uri strogo zaupen sestanek, na katerem jim te bernol pridigoval o skorajšnji zmagi bcrnolovega socializma v Jugoslaviji, češ, v Angliji so prišli sedaj delavci na površje, sedaj se bo v }ugosiaviji cedil oemotov med in mleko. — Pomagali so mu seveda pri temu delu g. Langof, Malavašič in Mlinar, katerega je NDSj izključila; bližajo se volitve, zato je treba v kalnem ribariti po Bernotovem sistemu. Pozivamo pa te gospode, da skličejo javen shod, da se tam pomenimo. S.ti smo vaših fraz, mi se dobro zavedamo, da obstoja za nas Vrhničane edino NDSJ, kot zaščilnica proletariata.
GUšTANj. Dramatični odsek tukajšnje »Svobode« je uprizoril v nedeljo dne 20. t. m. 5 dejansko komedijo »Babilon«, ki je uspela glede izvajanj igralnih točk s strani mladih diletantov zelo dobro. Viddo se je, da so se igralci potrudili in da je tudi režija bila na mestu. Smeha ni bilo ne konca, ne kraja. Glede obiska pa je bil uspeh naravnost presenetljiv; bil je naravnost naval in tako dobro še ni bila obiskana nobena prireditev vseh različnih društev v Gu-štanju. — V neddjo dne 27. t. m. je gostovala »Svoboda« z »Babilonom« v Mežici na odru tamkajšnje »Svobode«. Živahno delovanje tukajšnje »Svobode« je treba le pozdravljati, osobito s stališča mladinskega gibanja, katerega naj bi vodila ta organizacija, katera je v mežiški dolini popolnoma zanemarjena.
Počaščenje Leninovega spomina.
Po vseh večjih industrijskih krajih Slovenije se je dostojno počastil spomin Lenina. Vse krajevne organizacije so se odzvale tozadevnemu pozivu pokrajinskega tajništva stranke. Posebna izdaja »Glasa Svobode« je pošla. Mladi in odrasli proletarci so dokazali, da 3e zavedajo ogromnega pomena Lenina. V Zagorju ob Savi so hoteli Crju-naši onečastiti Leninov spomin, izzivati globoko proletarsko čustvovanje s svojim voditeljem, s svojim učiteljem, s svojim največjim sodrugom. Zagorski sodrugi so razobesili preko doline 6 m dolgo čmo zastavo, čim so izvedeli za Leninovo smrt. Orjunaši pa so v soboto ponoči ukradli čmo zastavo, da s tem dokažejo svoje sovraštvo do proletariata in njegovega največjega voditelja. Ali Orjunaši so s tem svojim zločinom vdanost proletarcev do Lenina le podvojili. Rečemo pa: razni učifeljčki in alirani študenti naj 8e čuvajo delavskih pesti. Na lak napad bodo delavci odgovorili s pestjo. Pri spominu Lenina se zaklinjajo zagorski mladi in odrasli delavci, da to vaše lopovstvo ne bo ostalo nepoplačano. Ne pustimo sil onečaščati spomina naših najboljših sodrugov, velikanov, katerih imena ste nevredni, da jih izgovarjate.
Rusko ljudstvo žaluje za Leninom.
V	soboto ves dan so se valile nepregledne množice naroda pred katafalk Leninov, da mu izkažejo zadnjo čast. Cenijo, da je mrtvaški oder posetilo nad en milijon ljudi. Moskva po šteje sedaj okoli 2 milijona. Delegacije delavskih organizacij iz vseh daljnjih krajev prihajajo in polagajo vence. Nekatere deputecije zahtevajo, da se v naprej Moskva oficielno imenuje Moskva-Le-nin. Po pogrebu se imajo med delavske in kmetske množice deliti v stomilijonskih izvodih tiskane brošure z Leninovo sliko in to brezplačno.
Arhitekt Sčurev gradi veličasten mavzolej na glavnem trgu »Krasni ploščadi« pod Kremljem. Dela tega mavzoleja so bila v nedeljo zjutraj z največjo naglico dokončana. Mavzolej ima za temelj obliko velikanske kocke, kot simbol večnega življenja. V mavzolej jc velik impozanten vhod, ki pelje v notranjost, kjer je črnordeče prepletena dvorana. Tu bo položeno Leninovo truplo in bo narodu skozi mesec dni na ogled. Na stolpu bo vzdrževan« na umeten način taka temperatura, da ne bo Leninovo frupl« podvrleno trohnenju.
Pozneje postavijo sovjeti poseben krematorij, kjer bo Leninovo irupio sežgano in njegov prah potem polože k večnemu počitku na »Krasni ploščadi* pri veliki steni Kremlja.
Moskva, 27. jan. Za danes dopoldne napovedana oficielna žalna seja vseruskega sovjetskega kongresa je bila sinoči ob 18. uri v veliki operi. Vse lože, parterski, balkonski in galerijski sedeži so bili do zadnjega kela napolnjeni delavskih množic in mnogoštevilnega vojaštva. Sam oder je bil zaseden z vsemi uglednimi voditelji komunistične stranke in prijatelji pokojnika. Ob strani predsednika kongresa Kalinina so sedele Leninova vdova Nadežda Konslantiov-na Krupskaja in sestre. Nekatere lože so bile rezervirane za luje misije. Točno ob 16. uri je veliki orkester otvoril sejo s Chopinovo žalno koračnico in njegovo sonato v b-molu. Ko je Kali-nin začel govoriti, je stopil tik pred rampo. Vse množice so vstale in stoje poslušale njegov žalni govor. Grobna tišina je v gledišču nastala, ko je ob Ka-linmovem govoru orkester intoniral Mozartov »Revruiem«. Povsod mir... in mahoma se je začulo ihlenjc delavskih množic.
Oprta na Ljeninovega prijatelja Zi-novjeva, je za tem stopila pred odrsko rampo vdova Krupskaja. Njen obraz in oči so izražale globoko žalost in potrtost. Ko je izrekla prve besede v pozdrav delavstvu, ji je zastal govor. Delavsko je začelo samo plakati. Vdova je momentano obvladala sebe in začela proslavljati Lenina kot boriteija za delavske pravice in za svobodo svetovnega proletariata. Bolj in bolj se je razvnela in v tem govoru je bilo v Krupski spoznati nenavadno ženo boja.
Zinovjev, Stalin in Buharin so imeli kratke - spominske govore. Buharin je izjavil, da je Lenin šele začel prvi pisati prvo stran zgodovine svetovnega proletariata.
Moskva, 28. jan. Danes vlada silovit mraz. Temperatura znaša 30 stopinj pod ničlo. Vso noč so ostale ljudske množice na ulicah, ker niso mogle dobili zatočišča na toplem radi velikanskega navala iz vseh ruskih pokrajin. Ob zgodnjih urah so pričele defilirali mimo Leninovega katafalka množice ljudstva.	/"
Po Leninovi smrti.
V	sredo ob 10. uri dopoldne so potožili Slalin, Krasin, Bucharin, Zinovjev in Kamenjev Leninovo irupio, zavito v rdeč prapor, v rakev, ki so jo odnesli najbližnji pokojnikovi prijatelji na ramah do bližnje postaje. Za krsto je šla Leninova rodbina. Mnogobrojni častilci 50 prispeli iz Moskve in okolice, da se po~ slove od pokojnega. Ob 13. uri je žalni vlijk prispel v Moskvo. S kolodvora so nesti krsto do palače strokovnih organizacij osebni prijatelji Lenina, med njimi Rykov, Tomskij, Rudzonlak, Dzer-žinskij, delegati kongresa sovjetov, člani vojnega sveta itd. Ogromne množice so se pridružile žalnemu sprevodu. Ob 4. uri popoldne ,so položiti krsto na ka-iafaik, kjer ostane do nedelje. Lenin počiva v krsti, oblečen tako, kakor je bil običajno, s koščkom rdečega prapora rta prsih.
POPRAVEK.
V smislu § 19 t. z. Vas poživljam, da priobčite v prvi ali najkasneje v drugi številki Vašega lista, ki izide,', z ozirom na članek v Vašem lishi »6ias Svobode« z dne 27. 12. 1925 št. 37 pod nadpisom »Dr. Dimnik ribari med rudarji« na strani 1, predzadnja kolono spodai, drugi in tretji odstavek, in no strani drugi, zgoiaj-prvi odstavek, na istem mestu Vašega lista in z istimi črkami sledeči popravek:
Ni res, da so radikalci tedaj najprej poslali dr. Dimnika, advokata v Krškem.
Res pa je, da je dr. Dimnik tedaj najprej pomagal iz lastne volie rudarjem ustanoviti »Zvezo rudarskih delavcev za Slovenijo«.
Ni res, da se danes istočasno pošilja v boj dr. Dimnika.
Res pa ie, da pomaga dr. Dimnik od druge polovice avgusta 1923, ko so bili ZRD in rudarji v štrajku od vseh zapuščeni, rudai-iem po svojih močeh 1* lastne voije.
Ni res, da je dr. Dimnik forsiral odhod starih rudarskih zaupnikov, da bi si ugladtl .pot. -
Res pa je, da njihovega odhoda ni forsiral in da so si h zaupniki somi vzeli sprejemnic«?, Unlpr« je ijpaplovel d*. i/immk on
francoskega rudnika: Soeiete des Acieres de Longwy Tucguegnieux Mineš de Tucgue-gnieiu m belgijskega rudnika Soeiete Ano-nyrne Chaibonnages de Winterslag Gcnck, m katere je izročil »Zvezi rudarskih delav-
?. POPRAVEK.
Opirajoč se no določbo § 19 i. z. Vas poživljam. du priobčite v pivi številki ali najkasneje drugi Številki Vašega ceni. lista, ki izide, z ozirom na članek v Vašem iisiu, »Glas Svobode- z drte 16. 1. 1924 št. 3 pod nadpisom »Vsem rudarjem v vednosi« (Pismo naših rudarjev iz Francije) sl ran 1, predzadnja kolona zgoraj 2. odstavek na istem mestu z istimi črkami sledeči popu a vek:
Ni res, da ie dr. Dimnik priporočil pod člankom »Vsetn rudarjem v vednost« podpisane rudarje, Francu Salamona, Anionu Petei«, J. Pristav, Avgust Godec, Andrej t orte, h. un Višček, Ivan Hauptman, Rudolf Naprudruk, dobro pri družbi v Franciji do so prišli sami komumsti v Francija ui da so v Trbovljah napravili stavko.
Res pa je, da je dr Dimnik, slovenske rudarje pri družbi v Franciji v resnici priporočil kot dobre delavce ter da je ta družba na podlagi njegovega dobrega priporočila poslala sprejemnice za slovenske rudarje.
Ni res, da piše dr. Dimnik v »Delavskih Novicah*, da se rudarjem čisto dobro godi in da godrnjajo, ker so navajeni na lahko delo.
Res pa je, da dr. Dimnik tega v »Delavskih Novicah« ni pisal in da poročajo »Delavske Novice« iz pisem rudarja Pojilerja razvidno deistvo, da so rudarji, ki so vajeni težkemu delu, na Francoskem zadovoljni, da pa delavski voditelji, ki težkemu delu niso vajeni, na Francoskem ne morejo biti zadovoljni.
*
Prinašamo ta dva popravka g. advokata dr. Dimnika. Pripominjamo le to, da hoče dr. Dimnik dokazati o rudarjih v Franciji nekaj drugega, kot nam pišejo o svojem položaju. Prepričani smo, dn bodo rudnin 1/, Francije še pomolili	dr.	Dimniku pod	nos
piotidpkaze. Kur se	pa	tiče	ck-lovanin	dr.
Dimnika v 7RD. so čiani ZRD te spoznali njegovo vlogo, ki jo	je hotel	lepo doigrali,
pa so ga preprečili	pri	lem	razredno	za-
vedni rudarji.
Prihodnjič pa kaj več!
To dni je gotova knjiga
Lenin
Njegovo življenje, delovanje ia dejanje.
Knjiga obsega 52 strani in ima slo-dočo vsebino:
1. Predgovor.
2. Leninovo življenje iu delovanje.
3. Značaj Vladimirja Iliča.
4. Lenin. K. S.
5. Enotnost v Leninovem nauku in
delu.
(5. Revolucionarni marksizem.
Leninova olika bo tiskana na po««&neni, umetniškem papirju.
Kajiga je izšla kot prvi zvezek marksistične biblioteke.
Knjiga stane samo 5 Din, po pošti 25 pai-a več. Kazpmlajalci, ki niso člani stranke, imajo 20 % popusta. Onim sodrugom in zaupnikom, ki so se že javili, pošljemo knjigo 2e v ponedeljek. Pocdini naročniki naj pošljejo denar naprej po položnici ^lasa Svobode« s pripombo: Za knjigo. Te pripombe ne izpustiti, ker bi sicer šla poslana vsota za naročnino »Glasa Svobode«.
Sodrugi in sodružice, kupujte to predragoceno knjigo! Vsaka delavska hiša jo mora imeti. V vsako vas mora priti!
Vsem naročnikom!
Kor smo v jannarju izdali vštevši današnjo Stovilko Že Sest Številk, med temi ono na 8 in eno na 6 straneh, izdajamo današnjo Številko na 2 stranoh. Prepri-Cani smo, da bodo naročniki to razumeli. Prihodnja Storilka izide stope* na 4 straneh.
Ker ie ta številka samo na 2 straneh, prosimo vse naročnike, naj počakajo do prihodnje izdaje, da razpošljemo položnice. Tem potom prosimo tudi vse naročnike, ki so zaostali z naročnino, dn to čimprej podavnnjo, v drugem slučaju se jim list ustavi.	UpraniiStve.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij. Odgovorni urednik Anton SuSterSič. Tisk tiskarne »Marfnir« v Ljublj«i.