Štev 5. Tečaj XXVII List ljudstvu v poduk in zabavo. ii a vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na ! Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr 1, culo leto 2 tri d 50 kr.. za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. dom za eei ^ pošilja npravuištvn i tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vretioe, če se natisne enkrat, po 8 kr., h"' i — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. | dvakrat 12 kr., trikrat 1« kr. Opomin,sli i listki, zamudne obresti. (Iz govorov poslanca dr. Gregpreca pred volilci 1. 1892.) Davkovski eksekutorji spominjajo kmetske ljudi le prepogosto na zadnje leto nekdanje nemško-liberalne veljave, na leto 1878. Od tiste dobe jih imamo. Njim je naročeno, zaporedoma dregati v mudnedavkoplačevalce : naj dajejo cesarju, kar je cesarjevega. Zemljiščni ali gruntni davek treba vplačevati v mesečnih obrokih. Kdor tega ne stori, vroči mu ekse-kutor najprvlje »opomin«. Ako ta ne pomaga, sledi v 14 dneh rubež in temu. ako se ne plača dolžni davek, neizprosna eksekutivna prodaja. Vse hoče plačano biti: davek, stroški in še — zamudne obresti. Od opominskih listkov, nemški »Mahnschreiben«, računajo pri vsakih prvih sedmih dneh 5 kr., od vsakih dalnjih sedmih dnij pa 10 kr., to pa le, ako dolg ne presega 10 gld. Toda brž ko dolguješ 11 gld., računajo po 1 gld. 5 kr. ravno tako, kakor če bi dolžen bil davka 50 gld. Kmetskim poslancem zdelo še je to presilno. Zato so predložili državni zbornici nasvet, naj se v korist kmetskim davkoplačevalcem svota 1 gld. 5 kr. zniža pri ii_50 gld. dolžnega davka na 20 kr., drugim višje obdačenim pa, in sicer le primeroma, vzviša. Predlog je večina poslancev izročila davkovskemu odseku, naj reč pretuhta in primernih nasvetov državni zbornici predloži. Finančni minister tirja po svojih davkarijah ves gruntni davek ob določenih obrokih. Ako se ob teh ne vplača, zaračunajo precej občutljivih obrestij ali činžev zavoljo zamude. To so zamudne obresti. Nemci jim pravijo »Verzugszinsen«. Tečejo pa takoj od 15. dneva zalem, ko se je bil izročil eksekutorjev »opomin«. Računali so pa do letos od vsakih 100 gld. vsaki dan po 1 V« kr., če je ves letni davek z dokladami vred znašal 50 gld. Prizadeta je tukaj ogromna večina naših kmetovalcev in sicer hujše, nego sami vedo in presoditi morejo, kajli ovili 1 1 , kr. na dan od 100 gld. dolga ra- čunjenih pomeni toliko, kakor če bi kakov bogataš od svojih dolžnikov na leto tirjal činža ali obrestij 5'48 % to je 5'/,%. Tolikih obrestij niti država več ne plačuje svojim upnikom na državna dolžna pisma. Zato pa ni opravičevati, ako ona vendar-le tako silnih obrestij tirja cnl i lak že preobloženih kmetskih davkoplačevalcev. Za htevali smo torej polajšanja. Podpirali so nas tudi nekateri mestni poslanci, n. pr. Mariborski gosp. dr. Kokošinek, kar radi priznavamo. Resnica bodi vselej spoštovana! Priborili nismo veliko, a vendar nekaj: zamudne obresti smejo zanaprej računati pri zem-ljiščnem davku ne več po 5-48%, ampak po 4'73% t. j. za 75 kr. manje, in pri desetkih ali pristojbinah ne več po 6%> ampak le po 5%> t- j- za jeden goldinar manje. Več se ni dalo izviti. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim jamstvom. (Konec.) Član pa, ki se ne poslužuje kredita, sme, kakor prej omenjeno, računati na okroglo pet odstotno divi-dendo in sprejme torej po preteku odsekove dobe za vsak delež svoto čez 200 gld., katero je prištedil na takov pripraven način s tedenskimi vlogami po 50 kr. Članom, kojim bi nesrečni prigodki onemogočili dalja plačila tedenskih prispevkov, sme ravnateljstvo po pravilih odpomoči na dvojni način: ali z dovolitvijo novih rokov in obrokov, ali pa z dovoljenjem izstopa. V slednjem slučaji izplačajo se izstopivšemu 3/4 vplačane vloge takoj, zadnja četrtina pa — če ni izgube — po preteku odsekove dobe in če ima odsek dobiček, izplačajo se še od cele vloge tiste obresti, ki so se v dotičnem času odrajtovale od hranilnih vlog. Šlične določbe veljajo tudi za slučaj smrti člana. Omenjeno je že, da razpada »Vzajemno podporno društvo« v odseke, kojih vsaki traja 71/, let. Rlagajna in knjige vodijo se za vsak odsek posebej in vsak od- sek nosi zgubo in dobiček za-se. Režija je za vse odseke skupna. Prvi odsek prične svoje delovanje z dnem 1. februvarjem let. leta in se tedaj konča z 31. julijem leta 1900.. V prihodnje pa se z vsakim 1. januvarijem prične nov odsek, se ve pod pogojem, da se zglasi zadostno število članov. Vsak, kdor pristopi društvu letos, bode tedaj član prvega odseka, Kdor želi pristopiti, naznani naj to pismeno s priloženo pristopnico najpozneje do dne 1. februvarija let. leta. Pristopnica je — bodi-si po pošti ali kakor koli — vložiti v društvenem uradu na Kongresnem trgu lištv. 17 (novo Uršulinsko poslopje). Z vložbo te pristopnice prevzame vsakdo vse pravice in dolžnosti članstva. Pripomniti je, da se za vsak delež plača jedenkrat za vselej 1 gld. vstopnine. Vplačuje in izplačuje se v društvenem uradu le ob od ravnateljstva določenih uradnih dnevih. Kot uradni dan določilo je ravnateljstvo za sedaj vsak ponedeljek, če pa pade na-nj kak praznik, dan potem. Vsak član ima pa pravico, pošiljati svoje prispevke vsak dan po pošti, bodi-si po nakaznici, ali pa, poštnine prosto, s poštnimi čeki, koji se dobivajo vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, v društvenem uradu po 2 kr. komad. Vuna-njim (izvan Ljubljane stanujočim) članom, ki pošljejo kupnino naprej, pošljejo se čekne knjižice po najmanje 10 komadov poštnine prosto po pošti. Prvi uradni dan bode v ponedeljek, dne 6. februvarija let. leta in sicer od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne. Ta dan ob določenih urah bode tedaj vplačati prve tedenske obroke in vpisnine in ta dan sprejel bode tudi vsak član svojo deležno knjižnico, v kateri se bodo vsa plačila potrjevala. Po pošti pa se pošiljajo lahko vloge in vpisnine že od 1. februvarija let. leta dalje. Kedor želi, da se mu deležna knjižica po pošti dopošlje, naj to naznani in priloži poštnih znamko v za 20 kr. za troške (reko-mandirane) pošiljatve. Osebno pa oni, ki pošljejo svoje prispevke po pošti, sprejmejo deležne knjižice lahko vsak dan — izimši nedelje in praznike — od vštetega 7. februvarija let. leta dalje v društvenem uradu od 9. do 12. ure dopoludne. Legitimovati se morajo s poštno-prejemnim listom ali pa čeknim kuponom o dopošiljatvi prispevkov. Slobodno je vsakemu članu, plačati več tedenskih obrokov naprej. Tudi sme vsak član poljubno število deležev imeti. Prošnje za posojila vlože se lahko takoj zajedno s pristopnicami. Tiskovine, ki se v to svrho rabijo, dobivajo se brezplačno v društvenem uradu. Vunanjim članom dopošljejo se na zahtevanje poštnine prosto. Na pristopnice, ki bi se vložile še le po 1. februvariju, oziralo se bode ravnateljstvo le izjemno. Društve sprejema tudi od dne 1. februvarija t. 1 od članov in nečlanov hranilne vloge, koje obrestuje do nadalje vsled ravnateljskega sklepa z dne 5. januvarija t. 1. s 4l/i 7 0. Obrestovanje se prične s prvim dnem vložitve sledečega meseca. Hranilne vloge sprejemajo in izplačujejo se od 1. do 5. februvarija t. 1. vsaki dan — izimši nedeljo in praznik — in sicer od 9. do 12. ure dopoldne, pozneje pa le ob uradnih dnevih, vsak ponedeljek od 9. do 12. ure dopoldne. Kdor želi natančnejšega poduka, zglasi naj se v društvenem uradu, ki posluje od danes naprej vsak dan — izimši nedelje in praznike — od 9. do 12. ure dopoldne. Tam se dobivajo tudi pravila proti plačilu 10 kr. za iztis. Izvan Ljubljane pošljejo se pravila poštnine prosto proti prejšnjemu doposlanju zneska 12 kr. za iz-lis. Tudi se dajejo brezplačna pismena pojasnila. Oni, ki žele novemu društvu pristopiti, ne da bi osebni) dobili poziv s priloženo tiskovino, blagoizvolijo naj to ustno ali pismeno društvenemu uradu naznaniti, ki takoj izroči ali dopošlje (franko) zahtevane tiskovine. Cerkvene zadeve. t Josip Marn, predsednik Matice Slovenske. Že zopet obžaluje Slovenija britko izgubo vdanega sina ter plaka na prezgodnji gomili velezaslužnega Josipa Marna, ki je posvetil bil vse svoje moči Bogu in narodu slovenskemu, ki je gorel vse svoje življenje za besede, besede svete: »Vse za vero, dom, cesarja«. Da, blagi Josip, Ti delal si kot malokdo! Zvesto si delal, nobenega truda se nisi vstrašil ter pokazal svetu, kaj se pravi za narod delovati. Bil si uzor pobožnega duhovnika, uzor vrlega učitelja, požrtvovalnega domoljuba. V resnici tudi o tebi veljajo besede: „Kar sil ti dalo je nebo, Posvetil ti si vse mladini, Posvetil vse si domovini". Doma je bil Josip Marn v krasnej Štangi nad Litijo, kjer se je 13. marcija 1832 narodil. Že v zgodnji mladosti so kazale izredne duševne zmožnosti malega Marna, da ga je Bog za kaj višjega namenil. Zato pošljejo stariši probujenega dečka v latinske šole v Ljubljano in tu ni samo napredoval v svetnih vednostih, temveč rastel tudi v ljubezni do Boga od dne do dne. Kaj ne, posnemanja vreden izgled slovenskega dijaka! Ze zgodaj se je sodilo, kam se bode obrnil mladenič po dovršenih šolah. In res, ko je prebil leta 1851 srednje šole, vstopil je v duhovno semenišče, ker tako mu je velevalo srce. Vesel in ponosen na to, da je na poti, ki ga vodi v svetišče, podal se je Marn v bogoslovje, katero ga bode pripravilo za duhovski stan, za slan, ki je tolike važnosti za izomike slovenskega naroda. Naglo mu je tukaj potekal čas vestne priprave in prišel v njegovem življenju velevažen trenotek, ko so ga škof 1855 posvetili v duhovnika. Poln navdušenja za sveto stvar, podal se je Marn obdelovat vinograd Gospodov, in prva postaja, katero so mu odkazali višji pastir, bila je Horjul. Vendar samo do 1857 je v Horjulu ostal. Tega leta je prevzel na ljubljanskih latinskih šolah poduk iz vero-nauka in slovenščine. To pretežavno službo je opravljal vspešno celih petintrideset let. Njegovi tovariši so ga visoko cenili in spoštovali, a dijaki ljubili kot svojega očeta ter so ga tudi v poznejšem svojem življenju ohranili v najboljšem spominu. A Marn je ludi zaslužil to ljubezen, kajti ni bil svojim učencem samo v šoli izboren učitelj, skrbel je tudi zunaj šole za-nje ter jih je podpiral, kjer je le mogel. Slava takemu učitelju! Ali Marn ni deloval za svoj narod le z besedo, temveč spisal je Slovencem tudi dobrih, učenih knjig ter je obogatil njihovo slovstvo z neprecenljivim »Ježič-nikom«, s kratko staroslovensko slovnico. Pošiljal je svoje spise »Danici«, podpiral »Vedeža" in slovensko »Bčelo«, bil sotrudnik pri svetem pismu ter priobčeval svoje razprave v »Učiteljskem tovarišu«. A najbolj je skrbel za »Matico Slovensko«, katerej je bil ustanovnik in neumoren sodelovalec do svoje smrti. Leta 1887 so ga izvolili za predsednika. Ves svoj prosti čas je zadnja leta posvetil temu važnemu zavodu ter modro vodil njegove zadeve. Plodonosno Marnovo delovanje priznale so tudi vrhovne oblasti. Leta 1387 se je Marnu podelila čast konsistorijalnega svetovalca, a leta 1890 bil je imenovan za častnega kanonika. Enako tudi svetni oblasti niso ostale prikrite Marnove zasluge pri vzgoji mladine. Presvitli cesar so mu podelili viteški križ Franc-Josi- povega reda o priliki, ko je stopil v pokoj. Dne 4. oktobra 1892 se je vršila v dvorani ljubljanskega gimnazi-jalnega poslopja redka slovesnost, pripelo se je namreč Marnu na prsi dobrozasluženo znamenje najvišjega priznanja njegovih zaslug. A kmalu potem je začel Marn bolehali. Lotila se ga je vodenica. Z največjo udanostjo v voljo božjo prenašal je svojo bolezen ter je bil vsem, ki so ga obiskali, v spodbuden izgled. Najljubše berilo zadnje dni mu je bila prelata Kosarja »Nebeška hrana«. Tako se je Josip Marn pripravljal kot veren kristjan za pot v večnost. Poklical ga je Hog iz te solzne doline v nebeško domovino dne 27. januvarija, ob 10. uri dopoldne. Marna ni več, ves narod toči solze po možu, možu plemenitem, kakoršnjih Slovenci le malo štejemo. Postavil si je s svojimi deli trajen spomin in slovenski narod se ga bode vedno spominjal s hvaležnostjo. Res o njem veljajo besede svetega pisma: »Moder človek si pridobiva med svojim ljudstvom čast in njegovo ime bo živelo vekomaj.« Mili darovi za družbo vednega oeščenja: Sv. Marko niže Ptuja 12 fl., Sv. Peter niže Maribora 16 fl., Pernice 7 fl. 12 kr., Sv. Marjeta niže Ptuja 14 fl., Hajdina 16 fl. 50 kr., Studenice 10 fl. 63 kr., Nazarje 5 fl. 4 kr., Ljubno 13 fl. 20 kr., Rečica 5 fl., Luče 1 fl. 50 kr., Šmarje 7 fl. 50 kr., Konjice 51 fl., Prihova 17 fl. 40 kr. Gospodarske stvari. Živinski hlev po zimi. Vsakega kmeta ponos in pravo, nevgrabljivo imetje je lepa, dobro rejena goved; v nji je vtemeljeno kmetovo blagostanje, v nji njegova sreča in prava korist. A če hočemo, da naša goved dobro vspeva in napreduje, ne bodi samo naša briga, da jo, kolikor potrebno, krmimo in hranimo, temveč tudi, da jo skrbno gojimo in snažiino — oboje je neobhodno potrebno. Hrana brez toli prijajoče snage, krmljenje brez odgoje ne prinaša zaželenega dobička, oboje združeno pa vstvarja krasen prospeh govejske živine. Snaga je zelo priporočati celo leto, posebno pa po zimi; kajti v tem mrzlem času je najtežje, vzdržati v hlevu red in snažnost, in pregreški zoper to so po tem takem večji in nevarnejši ter se bolj pogostoma nahajajo. Se ve, da moramo priznati, da je prav težko, ravnati se po navodih in pravilih, katera hočemo postaviti, ker so hlevi po največ zidani po starem kopitu in se ni dosti ozir jemalo na telesen razvoj živine, vendar resna in vztrajna volja prebije vse zapreke. Najprej bodi naša skrb, da ima živina v hlevu toplote dovolj, to nam že narekuje naše srce, ki ima vsmiljenje tudi do živalstva, vrhu tega nam je v veliko korist. Ako namreč ne priskrbimo živini potrebne toplote, mora si jo sama iz sebe pripraviti in potrebuje tako veliko več hrane: umevno je, da čim manjša je toplina v hlevu, čim mrzleji je zrak, temveč krme vpo-trebi živina, da kljubuje mrzloti. Skušnja uči, da se najmanj hrane potroši, ako je v hlevu toplote 16 stopinj po Gelziju. Mi bi tedaj sklepali, da govedi ta toplota 16 stopinj G. najbolj prija. A da temu ni tako, hočemo v nastopnem dokazati. Pri tako visoki toplini bi vse živinsko telo, ves živalski organizem otrpnil, vsa notranja krepost in stvarilna moč bi oslabela, in to ne hipno, ampak trajno. Če bi tedaj na ta način, da skrbimo za visoko toploto v hlevu, hoteli si prištediti krme in druge hrane, bilo bi to zelo neprevidno; %s tem si ne bi prištedili ničesar ali malo, zgubili pa mnogo. Zgubili bi marsikatero krepko moč, ki nam je prej, vpre-žena v težek jarem, vztrajno in neomahljivo vlekla težke vozove, plug in brano, zgubili bi marsikateri polič mleka — živalska moč bi bila vsestranski oslabljena. Drugače je, se ve, da ta stvar pri svinjah. Te se naj v kratkem času s primeroma majhno hrano vzrede v debele; tukaj je toplota 16 stop. C. popolnoma umestna. Splošno naj je naša težnja, da imajo hlevi po zimi toplino 12—14 stop. C., 14 stopinj, ako so v njih krave, teleta ali prasci, 12 stopinj, ako voli in konji, kateri se naj mrzloti, sploh vsem vplivom neugodnega vremena, vetru in dežju privadijo. Dalje naj se po zimi stelje na debelo, da se živini poda suho in toplo ležišče. Če ste-ljemo vsakokrat na debelo, ostane živinsko telo vedno snažno in suho, kar je prevelike važnosti za razvoj telesnega zdravja in telesne moči živine. Da se mora živina tudi po zimi skrbno česati in čohati (štrigljati) je samo po sebi umevno. Ne manjšega vpliva na živinsko truplo in njega vspevanje je tudi zrak, kateri prodira vse prostore hlevje. Kakor sem že omenil, ovira nas pri skrbi za potrebno toploto, za čist zrak neugodna zgradba hlevov. Čim bolj se trudimo, živalim ohraniti toploto, čim bolj zaprečimo pot mrzlemu zvunanjemu zraku, tem bolj se kazi zrak v hlevu. In vendar nam je znano, da je čist, zdrav zrak neobhodno potreben vsem bitjem, človeštvu in živalstvu, in da brez njega ni mogoče, potrebam vsakdanjega življenja ugoditi, sploh ne telesno se razvijati. Vsakemu kmetu je tedaj zelo priporočati skrb za to, da se njegovi hlevi pridno zračijo ter se tako mnogokrat izprijen in pokvarjen notranji zrak po zdravem zvunanjem, čeravno mrzlem, zopet očisti, seveda se mora vestno na to paziti, da po živalih ne vleče, kar bi jim nikakor ne prijalo. Večkrat je hlevji tlak prenapolnjen scavnice, katera neprijetno okuži zrak. Da se to odpravi, naj se naredi tlak, ki ne pripušča tekočine, in žleb, po katerem odteka scavnica ; oboje se lahko omisli, ker ni tako drago. Slednjič še omenimo, da je tudi luč močno vplivna na živalski organizem; radi tega kaže brigati se, da so hlevna okna vedno snažna in prozorna in tako ne ovirajo razsvetljevalne moči dobrodejnih solnčnih žarkov. V obče je red in snaga, kakor splošno, tako tudi v hlevu kot vsestranski koristna in lepa lastnost le priporočati, nered in nesnaga pa je vsakokrat slabo znamenje za kmeta in njegov značaj. Zavarujmo sadno drevje proti zajcem! Da se sadno drevje pred zajčjim zobom ovaruje, zato je potrebno, da se s slamo, trnjem ali protjem ovije. Ravno sedaj je čas, ko je sneg debel in zmrzel še drevje oviti, da ga zajci ne poškodujejo. Drevesna škorja menda ni dolgoušcu predobra, ker jo le v veliki sili gloda, pa tudi pri njem se pregovor uresniči, da nobeden kruh ni tako ojster, da bi mu glad ne bil mojster. Gosenična zalega in suho listje, katero še po drevju visi, je polno gosenične in razne mrčesove zalege ter ga moramo prej ko slej obrati, če hočemo prihodnje jeseni sadje imeti. Samo v enem listu je včasih po več sto gosenic. Listje se mora sežgali. Sejniovi. Dne 3. februvarija v Jarenini, pri Sv. Juriji ob Ščavnici, v Vidmu, v Dolu, v Ivniku. Dne 4. februvarija na Dobrni, v Mariboru, v (¡orenjem Gradu, pri Sv. Petru v Gorenji Radgoni in v Vojniku. Dne 7. februvarija v Celji in v Radgoni. Dopisi. Iz Celja. (Okrajni zastop.) V okrajnem za-stopu so imeli slov. možje v zadnji dobi večino in so se nje posluževali jako zmerno; v tem oziru jim tudi Nemci ne morejo kaj oporeči; skrbeli pa so za ves okraj, ne kakor poprej, samo za Celje. Volitve so že razpisane in sicer: dne 16. februvarija voli skupina veleposestnikov, dne 17. februvarija skupina veletrgov-cev in veleobrtnikov, mesta in trgi pa dne 18. in dne 20. februvarija skupina kmečkih posestnikov. V okr. zastopu je 40 mož, iz vsake skupine jih je po deset; slov. stranka računa lahko na 10 mož iz kmečke in na tri iz trške skupine, nemškutarji pa so doma v skupini veletrgovcev in mest imajo torej 17 glasov. K večini pripomore torej skupina veleposestnikov: kamor se ona nagne, tam je večina. Leta 1888 je bila ta skupina osem glasov nad polovico za naše može in tako so prišli le-ti do večine. Letos bode pa še srečniša volitev, kaj t i slov. stranka ima letos še več glasov za-se, kakor pri zadnji volitvi. Ali potrebno je, da se vsi vde-ležijo volitve, kajti nasprotna stranka si še dela zmerom upanje, da ji bode sreča mila. Resnica, njej sreča, nam nesreča, ako ne volijo naši veleposestniki vsi in složno nasvetovane može! Iz Središča. (Prošnja do čast. prejemnikov »Zabavne knjižnice za slov. mladino«.) P. n. naročnikom svoje mladinske knjižnice sem bil o svojem času na ovojnem listu II. zvezka obljubil, da hočem izdati III. zvezek »Zab. knjižnice« — ako ne bode kakih ovir — meseca januvarija 1893. Ker sem pa našel sedaj o novem letu pri pregledovanju svojih beležk še prav mnogo zaostaline, ne upam si pri najboljšej volji že sedaj s tretjim zvezkom na svetlo, in to tembolj, ker se mi je do sedaj s poslano naročnino še le polovico tiskarskih troškov povrnilo. Z ozirom na to, obračam se na tem mestu do vseh p. n. prejemnikov, ki še za doposlane jim knjižnice dotičnih zvezkov niso poravnali, da to prav kmalu storiti izvole, da mi bode potem mogoče izdati že skoraj obljubljeni snopič. Tudi na »Narodnih legendah« je še precej zaostankov, in baš to je vzrok, da še do sedaj s IV. zvezkom ki je v rokopisu že davno dovršen nisem mogel na svetlo. Ako kdo knjižic ne mara, lahko mi je vrne pod istim ovitkom, pod katerim jih je prejel. Onih p. n. naročnikov, zlasti pa krajnih šolskih svetov, ki so mi pismeno naznanili čas, kedaj račune poravnajo, ta prošnja ne zadeva. — Anton Kosi, učitelj, izdajatelj in urednik »Zabavne knjižnice za slov. mladino«. Iz Konjiškega okraja. (Železnica, letina, nered.) Otvorila se je železnica iz Poličan v Konjice dne 19. decembra 1892 z velikim veseljem. Trzanje so bili trg tako ovenčali in zastav toliko razobesili, da je vse vihralo ter so se skorej konji voznikom izplašili, ko je vse tako migljalo. Ne vem, ali so se konji bali nemških zastav trobojnic, ali bilo je tudi slovenskih narodnih. Zvečer je bila bakljada z godbo od 47. pešpolka iz Gradca na trgu pred gostilno »pri jelenu . Ko se je pripeljal od Poličan vlak, v katerem se je pripeljal'trgovski minister iz Dunaja in deželni glavar iz Gradca s svojimi spremljevalci, se je vse trlo ljudstva na novem kolodvoru, šolarjev in razne gospode. V tem se je glasilo od veliko kmetov klic »živio« ali tudi tržanje so se glasili s svojim: »hoch«. Da bi le tudi še kmetom kaj koristila, ne pa škodovala, kakor se govori sem in tje, da bodo davka plačilci morali plačevati večjih do-klad, ako bi železnica ne imela dosti zaslužka! Hodi še povedano, da je narodno slovensko zastavo bil razobesil gostilničar v sredi trga, g. Stegenšek in se tako okazal narodnega. — Zimo imamo hudo, mlini stojijo, da morajo ljudje iz Konjic v Ziče ali pa v Tisno v mlin voziti. Ljudje zdihujejo, da jim bode krompir v kleteh zmrznil, in tedaj bode življenja primanjkovalo, ker je lansko leto zavoljo rije in toče bila slaba letina; le raz-posajenci ne dajo miru. Ko je dne 22. januvarija mi-nola dopoldanska služba božja, sta se dva fanta stepla na trgu pred prodajalnico g. Hausenbichelna; eden, iz Žič, je bil dobil malo zaušnico in je kar potegnil nož iz žepa in je odprtega kazal svojemu nasprotniku in ko je ljudstvo skupaj vrelo, sta se vendar razšla, da ni bilo večjega pretepa. Skoraj bi bilo že treba tudi v Konjicah redarjev, ko ljudje iz cerkve grejo od službe božje! Od Sv. Trojice v Slov. gor. (Opomin j,) Nekdo, pravo ime'nam manjka za-nj, pošilja v novejšem času zoper čestito duhovščino zelo razžaljive članke v »Mariborčanko« pod znamko: »Sv. Trojica«. Ker vemo, kje je sedež tovarne teh člankov (Žrjavci pri sv. Lenartu), svetujemo tedaj dopisovalcu, da pove prihodnjič pri ob-javljenju teh sicer zelo plitvih, a surovostij ter umaza-noslij polnili člankov tudi njih rojstni kraj; ne pa, da spravlja kraje, kjer takim rečem ni prostora, na slabo ime. Sicer pa svetujemo temu dopisovalcu, naj raje stare odvetniške akte preiskuje, kakor pa resnico španske inkvizicije dokazuje. V njih najde še prej kaj, kakor pa pri inkviziciji, o kateri govori, kakor slepec o barvah. Od Pesnice. (Naših ljudi j) se zdaj loteva nekaka blaznost; preseljujejo se v Brazilijo kar trumoma. Samo iz Spodnje Kungote jih namerja iti 15. februarja v novo obljubljeno deželo sedemnajst oseb; namreč dva viničarja s svojimi ženami in otroki, katerim se pridruži neka 49Ietna vdova s svojo hčerjo in petletno unukinjo. Boprodali so vse, kar so imeli, da spravijo vkup potnino. katere je bojda treba 20 gld. za osebo. Agenti pregovarjajo na vse mogoče načine ljudi, da bi jih zavedli čez morje. Obetajo jim toliko posestva, kolikor kdo hoče: pravijo jim, da si zasluži človek v Braziliji toliko denarja, da ne ve kam ž njim; čez leto in dan že lahko pošlje tisočak domov: slepijo jih tudi z demanti, ki so vredni več tisoč goldinarjev in katere lahko človek pobira, kakor pri nas kamenje po cesti. Ženskam se pa kar sline cede, ko čujejo, da raste ondi kava, kakor pri nas bob. Celo to si je nekdo izmislil, da pojde z izselniki tudi nek duhovnik, češ, da bodo Slovenci imeli svojo službo božjo. Najbrž je to limanica, na katero hote loviti izselnike-kaline; ali pa je morda le srčna želja smrdljivih nemškutarjev ? Ali iz tega ne bQ nič. Kdo bi pa zapustil drago svojo domovino, posebno tako lepo in rodovitno, kakor je naša slovenska, ki ima še vedno dosti kruha za delavne roke? Kdo bi pa ostavil tisti kraj, kjer so nas zibali zlala mati, in kjer morda že v grobu spe? Ne. tega ne stori nikakor pošten in priden Slovenec. No, po drugih pa nam ni žal, če odidejo; zlasti pa nemškutarji niso vredni, da jih redi slovenska zemlja. Tem želimo srečno pot čez širno morje. Kdor torej hoče v Brazilijo, bolan je zares na umu. Iz Hoč. (Nein&kutarija.) Mislil bi si pač človek lahko, da tukaj ljudje zdaj spijo zimsko spanje, ko bi ne poznal do dobrega tužnih tukajšnjih razmer. Bes, žalostno je opazovati narod slovenski tukaj pri nas in drugod: drugod zavednost, pri nas zaspanost, drugod življenje, pri nas smrt — kje je le količkaj ognja, navdušenosti za vero ali domovino? Ne vidite, Ifočani, da vas nemškutarija hoče zadušiti v vaših lastnih hišah? Za Boga mi, ne mislite, da vam oni mestni škrijci in njih tukajšnji privrženci, ki gojijo med vami toliko škodljivo ljuliko nemškutarije, kaj dobrega želijo; v usta vam govorijo sladke besede v jako oskrunjeni nemščini, vam še dajo tu in tam morebiti na vino, ker vejo, da se pijanemu človeku zdi marsikaj zlato, kar še zlata ni nikdar videlo, a radi se vam smejejo in govorijo: »So to bebci, neumneži, ki se dajo tako za nos voditi!« Ali mi kdo poreče: »Pa v mestu moram nemški govoriti!« Odgovarjam: Tega si sam kriv! Idi v mesto in tirjaj ali prodavaj vse v svoji slovenščini, mestjan je potem prisiljen slovenski govoriti. Če prideš v mesto, kako uradnijo, kak revež si! Hočeš se prikupiti s slabo tujščino, nehvaležna gospoda pa se ti krohoče in te s surovostjo oinetava. Tudi tukaj velja: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti«. Zapomnite si tudi vi, Hočani, da se bodo slovenskemu našemu kraju razmere zboljšale, če bodete tirjali vselej in povsod pravic svojemu jeziku in narodnosti. Zapomnite si pa tudi, da nemškutar zavrže svojo lastno mater, svojo slovensko domovino, koliko zločinstvo! Zavedni možje Hočki, ne mislite torej, da vam sme biti poleg gospodarskih skr-bij narodnost deveta briga, ampak vzdramite svoje so-župljane, da ne ostanejo te besede glas vpijočega v puščavi! Politični ogled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. V ponedeljek je bila četrta obletnica smrti cesarjeviča Rudolfa in so bile vsled tega celo dopoldne sv. maše za-nj v dvorni kapeli sv. Jožefa. Svitli cesar in nadvojvodinja-vdova Štefanija sta obiskala rakev pok. Rudolfa pri oo. kapucinih. - V državnem zboru gre posvetovanje o državnem proračunu precej hitro in še dosti gladko svojo pot; minister za uk in bogočastje se otresa, kolikor more, nadležnih vprašanj ter ne daje odgovora ne za, ne zoper versko šolo, tudi ne zoper slov. paralelke na c. kr. gimnaziji v Celji; pač pa zoper take v (lorici. Vendar pa naj nihče ne upa preveč v tega ministra! -— Iz stalne večine ne bode še v kratkem resnica ali bolje, ne bode je nikoli, dokler ostane grof Taafife »nož na dva kraja«. Štajarsko. Nemški konservativci so tako ne-voljni na sedanjo vlado, kakor je slov. ljudstvo in to lahko, saj ne stori vlada njim ničesar po volji. Oni bi bili torej veseli, ako gre grof Taaffe, vendar pa znajo oni. kakor mi, da za njim ne pride lahko bolja vlada in to je — sreča za sedanjo vlado, ne znamo pa, če je tudi za državo. — V torek, dne 24. januarja je imel ► Triglav«, društvo slav. dijakov v (Iradci, »venček« v spomin dr. Prešerna; več gg. profesorjev in tudi rektor vseučilišča, dr. Marcelin Schlager, je prišel k slovesnosti. Koroško. Občinske volitve v črnem, tik štaj. meje, še niso bile in vse, kar nemškutarji zmorejo, dela sedaj na slov. volilce, da jih premotijo za nemšku-tarje, vendar še imajo rodoljubi upanje, da bode zmaga na njih strani. Daj Rog! — V Podkrnosu hodi 83 otrok v tamošnjo ljudsko šolo in čuda, ondi ni Nemca, tudi nemškega otroka ne in vendar je šola čisto nemška. Kaj takega je mogoče le od nemčurske pravičnosti! Kranjsko. Svitli cesar je podelil dr. Jarneju Zupancu, predsedniku notarske kamore, red želežne krone lil. vrste. Pri pogrebu kanonika J. Marna v Ljubljani je bila vsa odličniša gospoda svetnega in du-hovskega stanu, imena vodje deželne vlade, barona lleina pa nismo našli med njimi. Tudi to je znamenje! Od Radovljice do Rohinjske Bistrice se delajo priprave za novo železnico, ali pa se izplača, če se dodela? Težko! Primorsko. V Ločniku pri Gorici dobijo prihodnji teden obč. volitve. Svoje dni je bila ta vas popolnem slovenska, ali sedaj je že veliko slov. Lahov ondi in ne vemo, če bode mogoče slov. volilcem še dobiti obč. krmilo v roke. V Trstu je moral župan V" obč. seji prebrati pismo c. kr. namestnije; v tem pisintt naznanja ona, da je mestni zastop storil g. župniku v Rojanah krivico, ko ga je obdolžil sovraštva do Lahov. Županje to sprva samo povedal, in se ve, da je zavil vse v besede, ki so resnico bolj prikrile, kakor razkrile, ali ces. namestnik, vitez Rinaldini je terjal, da prebere celo pismo in župan se je udal, na nevoljo svojih laških rojakov. Hrvaško. — V Zagrebu je dobila gospa Treza Kovačič veliko zlato medaljo iz ravstave na Dunaji za — svoje tamburice. — Sabor ali deželni zbor je vsprejel postavo, ki premeni nekoliko najvišjo sodnijo v Zagrebu. — Ran je odstavil v Petrinji prof. dr. Frankela zato, ker je bil — Hrvat. Kdor ni prijatelj Madjarov; njemu se zaprejo kmalu vrata do drž. službe. Ogersko. Vladna stranka se krha in je nekaj odličnih mož iz nje izstopilo, več druzih pa še izstopi, najbolj zato, ker vlada sili na civilni t. j. posvetni zakona ljudstvo pa ne mara za-nj. Tudi lutrovci ne marajo za tak zakon, vsi pa so za-nj judje in kalvinci. V drž, zboru niso vsprejeli predloga, naj se polagoma napravi posebej ogersko vojaštvo. No tega še manjka! Vunanje države. Rim. Nemški poslanik pri sv. očetu Leonu XIII. je dal na čast novima nemškima kardinaloma, dr. Koppu v Vratislavi in dr. Mertensu v Koloniji, veliko kosilo in se ga je vdeležilo več kardinalov pa tudi avstrijski poslanik pri sv. očetu. — Sv. oče so vsprejeli generala jezuvitov, o. Martina v slovesnem zaslišanji. Italija. Več gospode, v čijih rokah je bila »banca Romana«, so zaprli; ti pa sedaj razodevajo imena vladnih mož, ki so njim dajali potuho, ko so zapravljali premoženje banke. Tako se godi rado. — V Palermu so zaprli tamošnje vseučilišče zavoljo nepokorščine dijakov. In kdo je te nepokorščine kriv? Prezbožni naukif — Vojvodinja de Madrid je nagloma umrla. . • Francija. V državnem zboru-so dovolili vladi tajne zaklade t. j. denar, ki ga potrebuje vlada za podkupovanje oseb, ki delajo na tihem za-njo ter ji hitro sporočijo, ako je kje kaj nevarno za republiko. Lepo ni, da je vladi tacih ljudij treba, ali tudi po drugih državah se ne godi drugače. -— Preiskovanje o možih, ki so imeli svoje roke pri panamskih denarjih, še ni na konci, vendar se trudi vlada, kolikor se more, da se vduši to preiskovanje, ker je za republiko in nje može jako nevarno. Anglija. Po večjih tovarnah manjka jim dela in njih posestniki si ne vejo kaj početi; najraje, bi tovarne zaprli, toda kaj bode potem iz delalcev? Delalci so' izrekli, da radi delajo naprej, če se jim tudi plačilo zniža. Seveda je bolje »nekaj, kakor nikaj«; misli se, da se tako sitnoba še najbolje odpravi. ■ > Nemčija. V odboru, ki se posvetuje o načrtu nove postave za dveletno vojaško službo, so končali svoje delo. Državni kancelar. general C.aprivi, se je trudil veliko, da spravi to »svoje dete« na varno mesto: kolikor se sodi, bode na zadnje še vendar ta načrt v resnici postava, kajti treba je nje zavoljo varnosti cele nemške države. Nihče ne zna, koliko da ima nemška država sovražnikov in veliko pušek, pa zato tudi veliko rok, ki jih držijo, so neki najbolja bramba. Tako pravi kancelar in on zna, čemu pa je general! Rusija. C&reviču se godi v Perolinu pri ne mškem cesarji jako dobro in je mogoče, da se ti dve> državi spravite: obema je treba miru. Nič se ne zna, je-li na francosko-ruski zvezi v resnici kaj, ali pa je le časnikarska raca, izmišljena zoper Nemce. ., > Turčija. Ruski poslanik si prizadeva neki veliko pri sultanu, naj ga pregovori, da ugovarja spremembi bolgarske ustave. Po njej knezu ni treba biti pravoslavne vere, ampak ostane lahko ud katoliške cerkve. Sedanji knez, princ Koburški, je katolik in nima volje prestopiti k razkolniški cerkvi. Upajmo, da sultan ostane trden ter se ne meša v bolgarske znotranje zadeve. t» reci j a. Kakor v drugih državah, primanjkuje grški vladi denarja in ona si misli pomagati s tem, da vzame na svojo skrb tiskanje starogrških bukev. Ne verjamemo, da si s tem pomaga izdatno, saj se ne tiska teh bukev že le tolika sila! Afrika. Sultan je podelil Rijaz-paši v Kajiru osmanski red prve vrste. Ali je to odlikovanje zoper ali za angleško vlado ? Arabske čete so napadle kongoške vojake, pa niso bile srečne ter so jih le-ti zapodili nazaj čez reko Kiboli. Amerika. Na otoku Havaj je nastala revolucija, kraljica je zbežala, ustajniki pa se poganjajo za to, da se otok naj pridruži »združenim državam« v severni Ameriki. — Za več miljonov je iz New-Yorka zlata na potu v Evropo, največ ga pride v Anglijo. -- Za poduk iii kratek čas. Prelep narodni dan. (Poroča J. Tr.) Bog živi rodni svet, Da širi se in rase, Sedaj in poznih let Na večne, večne čase! „Teharski plemiči". Štajarski Slovenci, zapišimo z zlatimi črkami v zgodovino svoje ožje domovine dan 22. prosinca 1893. leta. Nekateri rodoljubi izprožili so bili misel, naj se priredi za štajarske Slovence poseben vlak v novo ljubljansko gledališče, da bi tam videli in strme občudovali kras in lepoto domače umetnosti ter vživali blagodejno milobo slovenske pesmi. Rečeno — storjeno. Odkar so minoli burni, toda rodovitni časi slovenskih taborov, ni hitelo toliko odličnih slovenskih narodnjakov iz zelenega Štajarja v preljubo sosedno Kranjsko, v belo Ljubljano, kakor omenjeni dan 22. prosinca. Ob dveh popoldne začeli smo se zbirati na Celjskem kolodvoru. Vse je mrgolelo slovenskega občinstva, samo udeležencev za vlak bilo je okoli 350. Navdušenje sijalo je vsem na obrazu, s posebnim veseljem in ponosom zrl je vsakdo na ogromno množico. Ob določenem času zasedeino poseben vlak. Na vsakem vozu — bilo jih je 17 — so ljubko plapolale narodne zastave, spredaj na stroju pa sta veličastno lesketala Celjski in Teharski grb v slovenskih barvah. Divno je bilo gledati vlak, ko je bliskoma drvčl po tihi, v belo odejo zaviti dolini. Na Laškem, na Zidanem mostu in v Hrastniku sprejemali smo nove goste na vlak, posebno veliko pa jih je vstopilo v probujenem Trbovlji. Prvi pozdrav dragih kranjskih bratov zadonel nam je v Zagorji, kjer nas je izborno pevsko društvo z navdušeno pesmijo presenetilo. V Litiji bil je natlačen kolodvor. Nadučitelj Rartel nas je iskreno pozdravil; naš vodnik, velezaslužni dr. .i. Sernec iz Celja pa se mu je v krasnih besedah zahvalil. Nekaj pred 5. uro dospeli smo v belo Ljubljano. Naše veselje naše navdušenje je vzkipelo do vrhunca. Tako krasnega in srčnega, tako ogromnega sprejema niti v sanjah ne bi bili pričakovali. Pozdravil nas je preblag. g. vitez Trsteniški v imenu vseh zbranih društev. Globoko v srce so nam segale prijazne bratske besede. Odzdravil mu je dr. Medved, rekoč: da pridemo od mogočne, deroče Drave, od zelene Savinje, od bistre Save — vsi edini, iz vseh stanov; po njegovem govoru so gromo-vito zadoneli burni živio! Kakor valovi pomikala se je potem v srce bele Ljubljane več tisočena množica pod vihrajočimi zastavami in med sviranjem odlične godbe, ki nam je z narodnimi napevi vžigala plameneča srca. Po vsem potu trlo se je ljudstva, ki nas je vedno navdušeno pozdravljalo. Zvečer ob osmih bila je predstava v novem gledališči, ki je bilo do zadnjega kotička tesno napolnjeno. Prekrasni prizor! Toliko odličnega občinstva v tako čudnih lepih, čarobno razsvetljenih prostorih! Komu ne bi bilo srcé žarečega veselja radostno utripalo! O bilo je res krasno. Igrana opera ostane nam nepozabljiva. V rajsko lepih spevih pripoveduje znano povest: kako so Teharski mladeniči in možje hudobnega Celjskega grofa Urha, ki je s slabim namenom po njihovi vasi pono-čeval, vjeli ter ga hoteli zapreti; kako jih je pa potem vse v plemski stan povzdignil, da bi ga le izpustili. Predstava bila je mojstersko dovršena. Kako lepa je bila videti naslikana Teharska vas z belo, prijazno cerkvico! Nad vse se nam je pa dopal trenotek, ko se zbirajo na praznik Sv. Ane »Teharski plemiči« pred cerkvico in zvonovi ganljivo zaklenkajo, ljudstvo pa milo, milo zapoje, da se srcé pretrese iti okó zarosi: Prišel je sv. Ane Slovesni lepi dan ; Sedaj čez plan in goro Prihajal bode skoro Pobožni verni rod; Iz duše bo udane Praznoval svete Ane, Svetnice naše god. Po drugem dejanju bili smo kaj prijetno iznenad-njeni. Ljubljanske vrle Slovenke vsipale so na nas od vseh stranij gosto ploho duhtečih šopkov in venčkov iz svežih rož in cvetlic. Hrumeče ploskanje in nebrojni »živio!« potem dolgo niso mogli utihniti. Žal — le kmalu, prekmalu ste dve urici minoli v krasnem Vilinem hramu. V nedolžnem veselju in kipeči narodni zavesti vživali smo tam trenotke, ki nam bodo vzbujali vselej presladke in bujne spomine. Po predstavi zbirali smo se v različnih dvoranah; največ bilo nas je pri »Maliču". Culi so se izborni, ognjeviti govori. Ljubljančani so nam nazdravljali in nas vavduševali — mi smo njim pa tudi odgovarjali, da je bilo veselje. O polnoči smo se poslavljali — žalostni, da moramo zopet tako hitro oditi, a zopet še bolj veseli, da sino svoj namen tako lepo, nad vse pričakovanje izvršili. Brhki »Sokoli« dvignejo blesteče lampijone; stotera grla orjaško zavpijejo v nočno tihoto: živio! na svidenje! — Še nekaj prisrčnih trenotkov, vlak se giblje .. . in mi zapustili smo belo, recimo: zlato Ljubljano! Vsako srce bilo je polno zavesti, da smo preživeli »prelep narodni dan«. S ponosom peli smo odha-jaje radostno, kakor v gledališču »Teharski plemiči« : Tako tedaj končano Vse danes je lepó; In rai besedo dano Zvraili smo zvesto! Smešnica. Točaj prinese pečenko nazaj v kuhinjo, ker je gost noče, češ, da je pečenka pretrda. »Kaj?« zavpije kuharica, »kaj, pretrda? Recite gostu, da ni pečenka trda, pač pa so njegovi zobje preslabi za-njo.« Razne stvari. (Pastirski list.) Mil. knez in škof Mihael so izdali za postni čas obširen pastirski list; razpravljajo pa v njem nauk o sv. cerkvi ter vpletajo mično pri-godbe iz življenja sedanjega papeža Leona XIII. (Častni naslov.) Mil. knezoškof so imenovali za kn. šk. duhovne svetovalce naslednje čč. gg.: Jurija Bezenšek, župnika v Čadramu, Jožefa Jurčič, dekana v Št. Lenartu v slov. gor. Franca Jug, dekana v Šma-riji pri Jelšah in Franca Ferenčak, dekana v Brežicah. (Vladna večina.) Načrf ali vodilo, po katerem se naj zbera vladna večina v državnem zboru, je neki gotovo, od svitlega cesarja odobreno. Načelniki treh večjih klubov: dr. vit. Plener za nemško levico, grof Hohenwarth za klub konservativcev in vitez Javorški za poljski klub, imajo ga že v rokah in do sobote utegne se skovati ta večina ali pa tudi upanje na-njo splavati po vodi. Oboje je mogoče. (Leonova slovesnost.) V kn. šk. duhovšnici v Mariboru priredijo gg. bogoslovci v četrtek popoldne slovesnost na čast sv. očetu Leonu XIII. Na vsporedu je petje in govori v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku. (Župan.) Dne 30. januvarija 1893 je bila volitev občinskega predstojnika v Jarc-nini. Za predstojnika je bil izvoljen obče spoštovani gospod Ignacij Zupanič. Volili so ga ti-le kmetje: Jakob Rošker, Martin Cvilak, Franc Bokavec, Ignac Zupanič, Florijan Lorbek, Franc Viher in g. Jožef Slekovec. Prejšnjega obč predstojnika g. Baumgartnerja pa so volili kmetje: Janez Gornik, Alojz Gornik, Franc Kramer, Jan. Weingerl in Franc Baumgartner. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali po enem goldinarji gg.: Andrej Repič, župnik v Kapelah, Janez Brglez, župnik v Artičah, Andrej Fišer, kaplan na Bizeljskem, Janez Wolf, kaplan v Pišecah, Franc Brglez, kaplan v Vidmu, Anton Podvinski, kaplan v Sevnici in Jožef Mešiček, nadučitelj v Globokem. Č. g. Jožef pl. Pohl, župnik v Pišecah, 3 gld. Bog plati! (Nov denar) se kuje sedaj že v srebru, niklu in v bronu. Nakovalo se ga je že za 40 milj., ali izda se ta denar še le v meseci marciji. (Društva.) Dne 2. februvarija ima svoje zborovanje »Politično-gospodarsko društvo« v Št. Lovrenc v slov. goricah ter isti dan tudi »Katol. pol. društvo« na Slatini v Ogrizkovih prostorih, Ščavniško sadjarsko društvo pa dnev 12. februvarija pri g. Al. Kreftu v Očeslavcih. — Šaleška čitalnica imavŠoštanji dne 2. februvarija veselico v svojih prostorih. Vstopnina je 50 kr.., za rodbino 1 gld., za kmete 30 kr. (Notar.) V Rogatci je odprl g. Kazimir Rratkovič, c. kr. notar v Trebnjem, svojo pisarno in v Trebnjem nadomestuje c. kr. notarja notarski kandidat, g. Matej Bežan, naš rojak z Murskega polja. (Pozno sicer ali gotovo.) Dne 30. januarja bila je volitev novega župana v Ribnici in izvoljen je »trd« Slovenec A. Mravljak. Če tudi se je smola držala županskega stola, na katerem je g. Rietschnigg sedel, vendar enkrat se je morala odluščiti. Nemškutarska glorija v Ribnici je s tem pokopana in upajmo, da za vselej. (Pripoznanj e.) C. kr. deželni šolski svet v Gradci je g. J. Rupnik, nadučitelju pri Sv. Lovrencu v Prožljinu, izrekel častno pripoznanje za njegovo poučevanje o sadjarstvu in rastlinstvu. (Novačenje.) Letos se vrši nabera vojaškib novincev te-le dni: v Mariboru od 1. do 4. in od 7. do 9. marcija; v Slov. Bistrici dne 10. in 11. ter v Mariboru za mesto dne 13. marcija; v Celji dne 1. do 4. in 6. ter 7. marcija; na Vranskem dne 8., v Mozirji dne 10., v Šoštanji dne 13., v Konjicah dne 15. do 17., v Rogatci dne 20. in 21., v Šmariji dne 23. in 24., v Kozjem dne 27. do 29. marcija. — V aprilu pa bode novačenje v Brežicah dne 4. in 5., v Sevnici dne 7. in 8., v Celji dne 10., na Ptuji dne 11. do 15., zatem še dne 17., v Ormoži 18. in 19., v Ljutomeru dne 21., 22. in 24., v Marenbergu dne 26. in 27., v Radgoni dne 24. in 25., v Cmureku dne 26., 27. in 28. ter v Slov. Gradci dne 29. aprila. (Š peharje m.) V soboto, dne 14. januvarija so na Ptuji zajeli dve ženski, ki ste prišli iz Maribora, obloženi s svinjskim mesom. V prvem strahu ste potem izpovedali, da ste meso ukradli na sejmu v Mariboru. (Samomor.) Dne 13. januarja si je Marija Jančič, kočarica v Borku pri Zrečah, zagnala kuhinjski nož v trebuh ter si je tako nesrečno svoje življenje končala. (Osepnice.) Na Kranjskem imajo po nekaterih okrajih ljudje osepnice, okoli Idrije pa razsaja hripa ali influença. Pri nas še, hvala Bogu, doslej ni teh boleznij. (Rudnik.) V rudnikih Oseških pri Duhovcih je nastala v torek dne 25. januarja eksplozija plinov, v jamah je bilo 250 delavcev; doslej so izkopali že 100 mrtvih, 56 ranjenih in kacih 60 je še v gorečem rovu. Teh ne bode mogoče rešiti. (Duhovniške spremembe.) Č. g. Jan. Slomšek, župnik v Zabukovji, je stopil v stalni pokoj. — Č. g. Franc Murkovic, kaplan pri Mali nedelji, je dobil župnijo Sv. Barbare v Halozah in č. g. Martin Kralj, kaplan pri Sv. Janži na Dr. polji, župnijo Sv. Andreja v Leskovci. — Umrl je č. g. Ivan K. Kunej, župnik v Dobovi, dne 25. januarij v 56. letu svoje dobe. Listič uredništva. G. F. M. naR.: Hvala, v prihodnjem listu. Ostalo najlaglje ustmeno. — Gg. Jož. Oswald in P. Miklavc : Na Vašo željo Vam izjemoma potrdimo, da rečena stvar nam ni prišla iz Vaših rok. T^oterijne šte vilice. Gradec 28. januvarija 1893: 34, 70, 32, 84, 46 Dunaj » » 57, 67, 27, 49, 46 Vabilo na redno letno zborovanje Posojilnice v Frarau, dne 9. februvarija 1893 v društvenem uradu. Vspored: 1. Poročilo načelništva; 2. Potrjenje računa za 1. 1892; 3. Razdelitev dobička; 4. Nagrada načelništva; 5. Volitev načelništva in računskih pre-gledovaleev; 6. Nasveti. V Franiu, dne 1. februvarija 1893. Vabilo. Hranilno in posojilno društvo v Ptuji ima svoj letošnji občni zbor dne 5. svečana t. I. ob 10. uri dopoldne v zadružnih prostorih. Dnevni retl: 1. Odobrenje letnega računa; 2. Razdelitev čistega dobička; 3. Slučajnosti. Ce k občnemu zboru ne pride zadostno število zadružnikov, skliče se ob 11. uri dopoldne istega dne s taistim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. K obilni vdeležbi vabi 2-2 V«('<'/»ii'». Janez Bregar lclot>u6»t* v IVtafibor-u gosposke ulice fttv. 7, priporoča č. g. duhovnikom in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih klobukov najnovejše šege po najnižji ceni, tudi slavno znane Itn-klobuke, kakor line Vilour- in lot- t*ke klobuke iz raševine. Razno volneno in tudi fino z usnjem obšito obutje. Vsakovrstne poprave se točno izvršujejo. S spoštovanjem 9-10 J. Mtregnr. Mariborska čitalnica. SLAVNOST dne 2. februvarija 1893 v spomin nesmrtnega Slomšeka v Gambrinovih dvoranah. Iz prijaznosti sodeluje tamburaški zbor aka-demiŠkegd društva „TRlGLA V" iz Gradca. Pri koncertu in prostej zabavi svira tudi godba južne železnice Mariborske. l'S'M* on M2 ns I. Koncert. I. Dijaška koračnica, (svira godba) f, Fullekruss. 2. Pozdrav predsednikov. 3. Avstrija moja, moški zbor A. Nedved. 4. Venec slovanskih narodnih pesnij, udarja tamb. zbor J. Bibiča. 5. Slavnostni govor, govori g. dr. Medved. G. Zvezde, čveterospev s soloni, besede Slom- šekove, zložil L. H. 7. Pod bakljami, udarja tamboraški zbor CI ar k-A. Gutschi. 8. Grajska hči, mešan zbor s tenor-, mezo-sopran- in altsolom, H. Volarič. 9. Domovina, dvospev za alt in bas, Mariborski čitalnici poklonil B. Ipavic. 10. Kolo iz opere „Teharski plemiči", udarja tamb. zbor, lpavic-Schwab. II. Večer na Savi, moški zbor s čvetero-spevom, J. pl. Zaje. 12. Slomšekova koračnica, svira godba. II. Prosta zabava. Začetek točno ob 8ih zvečer. Vstopnina : Za ude 30 kr., za neude 50 kr., za obitelji neudov (3 osebe) 1 gld. za obitelji čitalničnih udov (3 osebe) 60 kr. Jakob Janič, lastnik velikega sela 1-3 Freienberg blizu Celja proda blizu 500 mladih jabolčnih dreves najboljših sort j)0 30—35 kr. komad. Oglasila naj se pošljejo pravočasno. i Služta orpista in cerkovnika j razpisuje se do dne 15. februvarija t. 1. pr. : župniji Sv. Vida niže Ptuja, pošta Sv. Vidi P. Benko Hrtiš, 4-5 župnik pri Sv. Vidu niže Ptuja. Premiran z zlato svetinjo v Brusselu 1892. Najboljše sredstvo za želodec, katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi od. prt život pospešuje, je tinktura za želodec, katero pripravlja Gabrijel PICCOLI, lekar „pri angelju" f Myj*lbtj«fi na Dunajski cesti- Cena 1 Ml. 15 kr. Izdelovatelj razpošilja ___ to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 stekl. stane gld. 136; s 24 gld. 2 60; s 36 gld. 3'84; s 44 gld. 4'26; 55 stekl. tehta 5 % s poštno težo in velja gld. 5 26; 110 stekl. gld. 10 30. Poštnino plača vedno naročnik. Depot v lekarnah Bancalari in König v Mariboru. 5-30 Razprodaja Kukovič-eve konkurzne mase v Brežicah in sicer vsega manufakturnega, špecerijskega in kolonijalnega blaga, železnine in deželnih pridelkov |H> iinjiiižjili rennli, 3—3 A. SFsritim. in Na dvorazredni ljudski šoli pri S v. Duhu v Halozah, III. plačilnega razreda je umestiti: 1. učiteljska in ravnateljska služba, stalno, 2. podučiteljska služba, stalno ali tudi provizorično. Prosilci za ti mesti naj vložijo svoje prošnje, ki morajo biti opremljene s spričevalom zrelosti in učiteljske vsposoliljenosti, z dokazom avstrijskega državljanstva, in oziroma za službo pod i. tudi z dokazom vpo-sobljenosti za subsidijaričen pouk v katoliškem veronauku, potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 20. februvarija 1893 pri krajnem šolskeiu svetu Sv. Duh (pošta Ptuj). Okrajni šolski svet Ptuj, 24. januvarija 1893. Predsednik: Scherer. Ravnokar je izšel v Cirilovi tiskarni v Mariboru Nebeški venec j ali Vesela reč | med štirimi poslednjimi.] Slovencem za novo leto 1893 J ■ « spisal I m kanonik dr. Ivan Križanič. Cena 18 kr., po pošti 20 kr. aljevanje. Jaz. obžaljujem, da .sem Janezu P v pričo več ljudij nek prestopek oponašal ga opravljal. Janez Prešern. V L očali v januvariju 1893. J. PSERHOFER' g I. Singerstrasse 15, "Wien. Letanía „Zum goldenen Reichsapfel" Kričistilne krooliicc imenovaile univerzalne krogljice, znano čistilno domače J j zdravilo. - Jedna škatljica s 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati poštnine in stane: 1 zavitek krogljice 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki '4 gld. '40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor jeden zavitek se ne pošilja.) Prosimo, da se izrecno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserhofer in sicer v rdečih pismenih, katc- rega je videti na navodilu za porabo. nn nnnVilina J- Pseihoferja 1 posudca 40 kr., prosto Zd UiuUilUu poštnine 65 kr. Trnintnov PflV z"Per nahod, hripavost, kašelj itd. ena 11 jJUlutiV OUll, steklenica 50 kr. Amerikaiisko mazilo za trganje 1 gld 20 kr. Prah proti potenju nog. ^¡¡T60 kr-poštnlne prosto Balzam za pitanec, Ls,ž!enica 40 kr'poštn:no pro8t0 Življenska esenca ■Pražke ka.p,jice). z"i",r pokvarjen¡e ničTca 22 kr. želodca, slabo pr..bavanje itd. Stekle- Aniležli balzam, Fijakerski prašek Tanoiininsla pumafla TTlliTTPTOllli llhitor I,rof- Stendela domače, zdravilo za U lil V Ci Zalili [JldSlui rane, otekline itd. posodica 50 kr., poštnino prosto 75 kr. Univerzalna čistilna solAw-Bu,lri"ha'doraa6e s,ed- steklenica 50 kr. zoper kašelj itd. 1 škatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr. J. Pserhofcrja, pospešuje rast las, škatljica 2 gld. vitek 1 gld. stvo proti slabi prebavi, 1 za- liazven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge framacevtične specijalitete, ki so bile po vseh avstrijskih časopisih oznanjane, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje naročajo. — ltu*|»o-