¿J^ZnoM»* PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE r omim «i FvkttnaiMi Ml SMtk U»4U An ^IBIXVL »IM» im Chictfo, Ill.f torek, 18. julija (July 18), 1933. Subscription «MO Tsarij STEV.—NUMBER 138 Komentarji Itisisastva. Stopro- Hiti* ilaiti one, ki so ver-Rooseveltu in v^rj«- gotovo prinese^ >eriteto »n dobre c»ee, opozoriti, naj se pripra-m novo tlačanatvo. Ame-tuvci bodo v dobi "nove ZjboljJi slovenski izraz De«]" i našega stališča fcvi igri", ki znači stare pjjeiene v novo kožo) pri-I „ekaj drobtin, to^a te lie bodo drago plačali. socialnega zajiono-ki m papirju jamčijo ¿vu pravico do organiza-ninimilno mezdo in malhi delovnik, bodo delavci inni »menjati za cejo vr-terih pravic, katere ao jim rfcbi "stare igre" vsaj ko-priinane kot legalne. U temi pravicami je tudi Eattrajka. Priznamo, da t ni piknik starih mamic ilihdeklic; stavka je vojna, učni pasivna, včaai pa tu-nvt. Kljub temu je stav-irinakoli je že bila, po-i imeniki m delavcem v U primerih do boljših po-■ Uvljenja. Glavno pa je bo: kadar se je delavec lah-Stno uprl delodajalcu in mu pedal vojno, je s tem po-, d« hode biti človek, ki ivoje človeške pravice, ne ■iien hlapec, ki sprejme i brco, ki mu jo gospodar ae na zadnjo plat njegove-Im. epi kaie, da v bodoče ne ■wee v Ameriki mogel po-i Biti tega. Moral bo biti ■ hlapec. Sprejeti bo mo-H>je, ki jih bodo diktirali in katerim bodo v I primerov pasivno priki-"jihovi "partnerji", to je > in pa reakcionarni vodi-ftij. » * obeta delavcem v dobi 'ire. Popolno tlačanstvo. i Pot za delavce v bodoče »dobro pazijo, kaj se bo »»njihovih unijah, obenem 1« organizirajo v svoji F1 «tranki z namenom, da W dobe vlado v svoje ro-Nriiko delavstvo mora ™ ves svoj boj za osvoji- etične in industrijske • • • Hitler je dekretiral, ■tov Nemčiji, ki nisoeto-■tno nemško-arijske krvi, * ved nobene javne besede ■Jio se umakniti iz j*v-«vljenja. To velja pred-in potem vse osUle met. ¡P» je neki dunajski list ™' tr» «trani t dokaZtfVs-■ J® diktator Hitler po-Jr* " židovske rodbine I*™ Ta rodbina z ime-r*N« bila precej rsišir-■»»rtih 1800 do 1881 je ' Pragi deset Židov-L ki * bi" V zadnjega «toletja 5* Hitler iz te rodbine in se dala J^n,ka je bila sestra Adolf. Hitlerja! Arijci! Kako be. ®eiiv. Na «vetu ni ■JU?1 (lovtk». ki hI mo-povedati, koliko *i<* j<* v njem. Ci-■JJ***1 V, največja baj "REN IEAL" LE SMHBMOMV JE SEPAV Minimalna plača za 48 ur na teden je f 10.80; 28 asociacij je sa pravilnik. Zaslišanja se prično v četrtek Washington. — (PP) — Pravilnik lesne industrije, o katerem se bodo pričela zaslišanja v četrtek, 20. julija, je izmed vseh do aedaj predloženih in objavljenih najbolj piškav. O kakšnem "novem dealu" ni v njem nobenega sluha. Maksimalni delovnik je skoraj za vao industrijo 48 ur na teden, minimalna plača pa $10.-8CLu pretežno večino. Ta plača in delovnik veljata za ciprasno industrijo, za gosdarje na aeve-nu in severovzhodu kot tudi v centralnih državah. V gozdovih na zapadnem obrežju je plača določena na $20.40. V lesnih tovarn ih je minimalna plača od $12 do $17 za 40-urnik, ki bi ne bil aplošen, ampak le izjema. Pri sestavi pravilnika je sodelovalo 26 trgovskih asociacij, ki predstavljajo 85% industrije. Podjetniki v njem zahtevajo tudi pravico, da smejo podaljšati delovnik, če je potreba in pa v času sezone, v teku šestih mesecev v letu, ne več ko za 10% delavcev. Pri skrpucanju pravilnika je sodelovala tudi Loyal Legion of Loggera and Lumbermem, kom-panijska unija na zapadu in jugu, ki je poznana tudi kot 4-L. V organizacijo spadajo vsi: delavci, bossi, lesni trgovci in baroni. Njen glavni cilj j«, ds skrbi za ~ "harmonijo med delom In kapitalom" in da delavci ne pristopijo v svoje ünije. Njen načelnik, neki Reugnitz, je letal tudi po Wsshingtonu in skušal pridobiti delavsko tajnico Franoes Perklnsovo za to kompanijako unijo. Pri tem ni imel posebnega uspeha. Ce bo administracija potrdila ta pravilnik, bo to znamenje, da je kapitulirala pred podjetniki. Razvidno bo v bližnji bodočnosti. »j«Pgeial rmt» «f po» ton prorktod foe ta »ctit> 1108, Asi ti Oct. I» ltIT, »sthortsad sa Jmm K I1"* Hrvatski vodja . : . misteriozno ubit 'tak. Arijci* označuje- 'nm- «k u pine, ki go-**)e«ike;t| jeziki iz-^r* prajezi ^J :U>I I-n-d 5000 IHI y Joda jezik nima J7tk • krvjo. Saj vidi- iEZTk' » angleAčina pa TT kHkor * •»-en*. iftt> R* •"•riMe K "a,?0? mkÄti Balbo prinesel Ohicago. — General Itak) Balbo, fašistični minister italijanske zračne flote, ki je privede! po zraku na razstavo v Chicago 24 pomorskih letal s 96 možmi, je dobil papežev blagoslov za pot Na njegovih letalih je poleg italijanske tudi papeška be-lošolta zastavica. Papež se je zelo zanimal za Balbov polet in — kakor poročajo iz Rima — bo zdaj molil, da se srečne vrne. Cikaški kardinal Mundelein pa je zadnjo nedeljo vodil veliko zahvalno mašo za Balba in njegove letalce, ki so sedeli tik pred oltarjem čikaftke ikofske katedrale. _ Državna policija protektira starkarje! Lansdale, Pa. — Na apel John W. Edelmana od pletenlnarske unije je governer Pinchot odredil, da mora državna policija protektirati stavkarje pred tukajšnjo*. policijo, Odredba je sledila brutalnemu napadu na 18-letno Alice filoan, ki je nosna in katero je neki policaj osu val, da js morala v bolnico. NogavičarJI so zastavkali pri treh kompanijah in poleg teh tudi 800 izdelovalcev prestk, med katerimi je tudi pretepena delavka. Stavkarj! bodo zdaj I-melf mir pred policijo. Iz Belgrada poročajo, da njegova smrt izvira Is "privatnega prepira" Dunaj, 17. jul. — Tukajšnji krogi hrvaških imigrantov so zelo vznemirjeni zaradi uboja Josipa Predavca, ki je prevsel vodstvo gibanja za neodvisno Hrvatsko, odkar je dr. Vladko Maček v zaporu. Iz Belgrada poročajo, da je bil Predavac smrtno ranjen zadnji petek v nekem "privatnem prepiru" v Dugem selu blizu Zagreba, nakar je kmalu umrl za rano. Tukajšnji Hrvatje smatrajo, da je bil izvršeni političen umor, kakrinih jc bilo že več nad hrvaškimi voditelji. Dunajski listi so sprejeli iz Zagreba vest, da so Hrvatje silno razburjeni zaradi nasilne smrti svojega voditelja. _ Nov polti okoli svita WUey Post dosegel rekord: prt-letel je Atlantik v 25 urah Soldin, Pomerania, Nemčija, 17. Jul. — Danes so našli v gos-du, pet milj južno od tu, dva litvinska letalca iz Chicaga, Da-riusa in Girenasa, mrtva v razbitem letalu. Znamenja kažejo, da je jima zmanjkalo gasolina, kajti tank je bil prazen. Padla sta iz velike visočine in obleži la na mestu mrtva. Spoznali so ju po litvinskih časopisih in z* piskih, ki sta Jih beležila med potjo iz New Yorka. Moskva, 17. jul. — Ameriški letalec Post, ki Je na poletu oko-U sveta, se je ustavil v Moskvi danes ob pol treh popoldne, kma-In nato fm je poletel proti Novosibirsk^ Berlin, 17. jul. — Wiley Post, ameriiki letalec, ki je včeraj zjutraj prispel v Berlin is New Yorka in kmalu potem polete) proti Rusiji, je moral popoldne pristati v Koenigsbergu v Vzhod-» ni Prusiji. V megli je izgubil direkcijo in bil prisiljen iti na tla. To ga je zadržalo 10 ur v njegovem programu. Danes zjutraj ob eni je pa poletel proti Novoaibirzku. Post je posekal vse rekorde v brzini poleta čez Atlantski ocean, iz New Yorka v Berlin Je prišel v 26 urah in 48 minutah; ta d* Ijava znaša 3961 milj, ksr po-meni, da je Poat letel povprečno 150 milj v uri. Post leti sam. Njegov program je, da pHde o-koli sveta v iestih dneh. Post Ima isto letelo, monoplan "Winnie Mae", s katerim je pred dvema letoma v družbi z Gattyjem prvič obletel svet. New York. — Dva litvinsks BUTTESKI RUDARJI SESPET OR GANIZ1RAJ0 V unijo jih pristopi po petsto na dan. Organizacija sd robi jena pred 15 leti_ , Butte, Moot. — je zadnjo nedeljo pripetila Jakobu Strombergerju I* Clevolanda. Avto, v katerem «e je vozil h svojo šeno, mu je apo-drsnll na mokrih tirnicah ulične Železnice in skotil čet hodnik in skozi steno hiše Harryja Patto-tia ter obstal v drušinakl sobi. V tej sobi js ženska apala na zofi in avto Js porinil sofo s lensko vred skoti vrata v sosedno sobo, toda šenski se nI nič zgodilo. Prav tako sta Stromberger in njegova lena ostala neranjena. Le steno je podrl in pohištvo j« bilo nekoliko po» kvarjeno. najbrž še sedaj ne ve, da ae je v Ameriki veliko tovarn razvilo z željo po profitu. Dokler so bUi trgi, je Šlo, ko jih nI bilo več, tedaj je nastal zastoj. Nobena tovarna, nobena kompani-ja in noben privatni obratovalni sistem ni in ne bo zaposlil ljudi zato, da imajo zaslužek in s tem življenje in kruh, ampak zato, ker jih rabijo, da se stroji vrte. Ko začno atroji zopet gibati in ko bodo tovarne zopet obratovale, ne bodo nikogar poklicali na delo zato, da bo imel zopet zaslužek in kruh, ampak zato, da bo produciral kar rabijo na trgu za profit. Novi zakon, ki je aedaj v veljavi za nadzorstvo kaj, koliko in kako se dela, je toliko dober kot je bil osemnajsti amendment k ustavi, ki se jš glasil, da ne sme nihče piti opojnih pijač. Videli smo kako se je delalo. Največja industrialna kompani-ja na zapadu, ki lastuje jeklar-no in premogovno polje v južnem delu Kolorada, je naznanila, da tak način je le pri tej kompanlji od leta 1915. To je tista kompanija, ki ima ve» svet za poslušalca. Koliko ime alt zamore delavstvo pričakovati od take kontrole? Ljudje so navdušeni sa demokratsko vlado. Pričakujejo veliko. Bomo videli kako bo veliko rasočaranje. Ce tudi oživajo tovarne za en čaa, samo delo za golo borno prefivljanje še ni življenje. Človek, ako nima gotovosti od družbe ta delo In življenje, tedaj ne šivi zato, ker je vreden avojega življenja, ampak zato, da se ga porabi za profit kjerkoli le. Ob zadnjih volitvah smo se trudili, da kolikor več storimo v prid socialističnih kandidatov. Prirejenih je bilo par ahodov. Odliv mal, ob volitvah še manjši. Socialistični govorniki so jssno In določno razložili pro-gram atranke. Ljudi se ne pri-me. Ljudje se ne spouiajo. Bojijo se pokazati in povedati, da •o ljudje. Kje je človeški ponos? Republikancem In demokratom so prirejali ovaelje, kričali in vpili, kot da jih bodo demokrati pripeljali do dela kruha. Kje je «sto delo. tisti veliki kos kruha? Nelsrsčeito veliko je v ljudeh ponilnepa In klečeplaznega ob- učiš, "> p ričevala, je Marion R ¡/padel in da bo mo-b ponavljati. To i* g KJoTobup - . * hodnik ter si poghal Težko ranjenega Ljitli v bolnišnico, kjer ■Jbo okreval kljub tež- L| pogorela.—V noči u[0?5. junija je uničil linovanjsko in gospodar-jsiopje posestnika Janeza »Grajeni pri Ptuju. u je prebudila ter pla-prosto; toda tedaj je ie tako velik, da se je ie stanovanjska hiša. mogli niti premičnin, jvino so odvedli na pro-* poslopji sta potem .po-Ker je domačija na aa-'tudi ni bilo mogoče pra-ie priklicati gasilcev.,«,. 0 a»; V spodnji Rečici iJerajeva, v Laškem bri-posestnik Blaž Zupan«?, v jini Emu Kovačeva, in yik-ifaui. posestnik in gostil-- V okolici St. Jurja ob fcleznici pa je pobeenili teka posestnika s tako si-JiO-letnega delavca iva-iin v trebuh, da so Zfbili-¿reva ter je naslednji jrijski bolnišnici podlegel »m. Do (Izvirna poročil« i« JafoaUviJe.) Nov škof v Mariboru. — Po ■mrti mariborskega škofa dr. Karlina je imenoval zdaj papež dosedanjega pomožnega škofa dr. Ivana Tomažiča za mariborskega škofa. Nevihte s točo, juHjska po-mlad. — Pravega poletja nikakor noče biti. Niti dan ne mine, da ne bi deževalo. Tako solnce ne pride do svoje moči in čeprav imamo v koledarju že 1. julija ne moremo govoriti o nikakem l^oletju: ljudje ltodijo ob večerih še v površnikih, kopalne sezone še ni, le najodpornejši si u-pajo ob kaki solnčni uri v vodo. Pred nekaj dnevi smo imeli več neurij, ki so v mnogih krajih povzročila mnogo škode, ker je padala tudi debela toča. Sko-cijanski okoliš, ki je pred tedni mnogo trpel od poplav, je obiskala v pondeljek 26/j unija huda nevihta s točo in viharjem. Rušilo je drevesa, zbijalo vinograde in sekalo mladike. Toča je zasegla tudi krško okolico in so posebno vinogradi okrog Le-skovca zelo okleščeni, trava zbi-ta v tla, žitno klasje potrgano v blatu» sadje zbito na tla. Nekateri vinogradi so popolnoma u-ničeni. Škode imajo kmetje veliko. Tudi nad Ljubljano so si sledili močni nalivi, ki so posebno plašili Sekole, ki so se tedaj začeli zbirati od vsepovsod na pokrajinski sokcrfski zlet v Ljubljani. Vendar pa je v glavnih zletnih dneh — dne 28. in 29. junija — bilo toliko lepo vreme, da so priredili in izvršili svoj program. Za časa sprevoda in telovadnih nastopov ni bilo dežja toliko, da bi program onemogočal. Nekaj ur so imeli celo zelo lepo vreme. Sokokiki zlet. — V Ljubljani je bilo prvo sokolsko društvo u-stanovljeno pred 70. leti z imenom "Južni Sokol", ki pa je bil kmalu razpuščen. Ustanovili so novo sokolsko organizacijo, ki je obstajala do leta 1929 pod imenom Jugoslovanski sokolski savez. To leto pa je bilo razpu-ščeno in je vsa organizacija z vsem inventarjem vred (sokolski domovi!) prešla v novo organizacijo, ki je sicer obdržala sokolsko ime, a je popolnoma državna organizacija. Imenuje se zdaj "Sokol kraljevine Jugoslavije". Razen te organizacije ne obstoji in ne sme obstojati nobena druga podobna Organizacija za telesno vzgojo, ker je vlada mišljenja, da je edino država poklicana telesno in duhovno vzgajati državljane v so-kolskih organizacijah in vojski. Voditelji nekdanjega sokoletva te spremembe ne štejejo in zato se smatra ljubljanska organizacija Sokola kraljevine Jugoslavije za 70 let staro organizacijo. Ob tem jubileju je Ljubljanski Sokol priredil I. pokrajinski zlet, ki so ga hiteli prirediti kar najbolj slovesno in pri-vabiti nanj kar največjo sokolsko množicb. In to jim Je tudi uspelo. Ker je Sokol državna organizacija in jo organizirajo državni uradniki v vseh krajih, je sokolska armada v državi velika. Država pa ji nudi tudi vse udobnosti: telovadcem prosto » nesreča. — Neki, av-it je na Ponikvi povozil občinsko revo Nežo Esi-r ji zdrobil lobanjo. t V bolnišnici je čez dva dni ili na Ljubniku. — Meniti mesec dni, kar se je liku oz. njegovem vzno- ;no ponesrečil Burdyh je Loke. Kmalu za njim varno poškodoval prav (Bi mestu neki drug tuje šel gledat, kje se je rdyh, pa bi bil kmalu tu-«ubil tamkaj svoje živ-V nedeljo 25. junija pa le malo manjkalo, da se vrhom Ljubnika ki planinec Dušan Bo-¡jak. Pot na Ljubnilt ni ie ljudje sami ne išče-Uh mest. Bohinc je n» vrh Ljubnika z več i Potem pa je hotel he-preplezati 40 metrov «teno tik pod planinsko Tovariši so stali pod ste-pa je dvakrat presno. Ko pa je plezal «teno, mu je sredi ste-ijktlo opore in strmo-< po steni navzdol kakih m- K sreči raste pod bukev in v njene J« Bohinc ujel ter je bil n« tla zmanjšan. Do-«veliko rano na glavi, prenesli v kočo,,nu-■*». nato pa ga g težavo » dolino na škofjeloški . odkoder je odpotoval [Wljsno. Ce se ne bi y bukvi, bi gotovo ob-Pnev. * požari. - V ptujski ■roje čase zelo pogosto Wm ^¿¿anov, o gašenje. vožnjb, informirancem velik popust na vožnji in tudi vsem gostom vsaj polovično vožnjo. Tako je mnogo poaebnih vlakov pripeljalo v Ljubljano v dveh dneh silne množice, ki so se po-služile teh ugodnosti ter prišle v Ljubljano na zlet. Bili so zastopani s prapori in več tisoč člani in članicami vsi okraji izn države. Obenem je prišlo s Ce-škega in Slovaškega troje vlakov Sokolov in Sokolic. Za telovadni nastop so zgradili v Tivoliju veliko telovadišče s tribunami in amfiteatralično zgrajenimi sedeži, kamor je lahko prišlo več tisoč gledalcev. V»a zgraditev tega zletišča je stala gotovo pol milijona, saj so gradili nad mesec dni. Za tisoče je bilo prostora, toda prostor je bil še premajhen. Še preden, so vsi gledalci dobili prostore, so morali vse dohodke zapreti in več sto gledalcev je moralo ostati zunaj. Tudi prostor za nastope je bil premajhen, da bi telovadci nastopili lahko vsi hkrati. Dne 29. junija zjutraj so priredili obhod vseh Sokolov in Sokolic v uniformah in civilu po mestu. Sprevod je trajal nad eno uro. Računajo, da je ta izlet privabil okrog 30,000 ljudi v Ljubljano. Ljubljanske počitniške ulice so oživele, kakor menda še nikoli. Sokolska organizacija je hotela izbrati ta zlet v svojo agitacijo in napela je vse sile, da bi privabili v Ljubljano čim več tujcev. In to jim je z vso zaslombo pri državnih oblasteh in posebej pri vladi dobro uspelo. Avtobus ga je povozil — Neki ljubljanski avtobus je odpeljal 27. junija nekaj češkoslovaških Sokolov in Sokolic na Su-šak. V Mlaki pri Kočevju je pripeljal nasproti neki voznik, ki so se mu konji ob avtu splašili ter zdivjali. Voznika je vrglo tako nesrečno z voza, da je padel naravnost pod zadnja kolesa avtobusa, ki so šla čezenj. Mož je obležal mrtev, imena ne poročajo. Obesil ae je. — Pred dnevi so aretirali v oškollci Logatca več kmetov, obdolženih, da so imeli komunistične sestanke. Eden od njih se je v ljubljanskih policijskih zaporih po daljšem zasliševanju obesil. Aretirancev je baje okrog 30. Ni to prvi primer, da se je kdo od političnih aretirancev v ljubljanskih zaporih usmrtil. Pred dvema, trema leti si je vzel življenje neki delavec Zver, ki si je za srajco in v žepe natlačil slame ter se za-žgal. Dobil je tako hude opekline, da jim je čez nekaj ur podlegel. dkofovaki list prapovsden. — Bosanski klerikalci so imeli svoj dnevnik "Narod",, ki ga je izdajal prav za prav sarajevski nadškof dr. darič, urejal pa dr. Kambor, duhovnik. Ker je bil list v razdobju enega meseca trikrat zapleljen, ga je pred nekaj dnevi notranji minister prepovedal. Odlok je izročila redakciji "Naroda" sarajevska policija. Skof bo pač skušal začeti z izdajanjem novega lista, če mu bo dovoljeno. V Berlina izhaja list hrvatskih emigrantov "Nezavlsna hrvatska država", ki ga Je te dni notranji minister prepovedal u-važati in širiti. Plimo Iz Mtvalaaia Barbič ie ni izven nt varnost i Nafti demokratski službovale!. Lepo gospodarstvo zmrznjene banke. Frank Barbič je še iiv U) ne bo še umrl.. V bolnici pravijo, da je njegovo zdravstveno sta-nje zadovoljivo in če ne bo kakšnih komplikacij, bo kmalu i*-ven nevarnosti. Oblaki niso do-voljeni. (V bolnišničnem Uradu so mi povedali, da ss nekateri rojaki jezijo, ker jih ne puste k Franku. Jezijo ae seveda pa nepotrebnem, ker pač ne pomislijo, da potrebujejo taki bolniki predvsem miru, kajti vznemirjenje in razburjenje jim škoduje. Bolniška uprava seveda ve to, zato ne pusti obiskovaleev k bolniku. Frankovi znanci in prijatelji naj potrpi jo; ko bo nevarnost za njegovo Življenje pri kraju, ga bodo lahko obiskovali kolikor jim drago.) ' • • • Slovenski demokrati v Collin-woodu, ki so pomagali demokratu Millerju do županskega stolčka, so hudi, ker njihova zasluge niso prišle v poštev ob Času delitve mestnih slulb, ki jih je bilo silno malo sa slovenske demokrate. Ta jezica je razumljiva, kajti Millerja niso volili ii prepričanja, da bo dober ftifpan, temveč zato, ker so pričakovali mestnih "jobov". Ker pa je o-stalo bolj pri lepih obljubah, ao ustanovili svoj demokratski klub, katerega glavna In edina naloga je paziti, da bo čim več njegovih članov prišlo y mestno službo. Zato bodo Imeli svojega kandidata v mestni svet, ki bo v slučaju izvolitve gledal, da bo čim več slovenskih pravovernih dobivalo mestno plačo. Ponujala sta se jim dva kandidata, John Rošanc In znani Anton Vehovec, ki je bil svoje čase "neodvisen", potem pa ss je šel Ženit k demokratom, ki so gs ob zadnjih mestnih volitvah imenitno izigrali in ga bodo nemara tudi letos. Roianca kvalificira dejstvo, ds ve, da se je slovenskim demokratom godila krivica pri delitvi plena po Mil-lerjevi izvolitvi, ker pa je Vehovec bolj znan, je ie trikrat pogorel, dvakrat "samostojno", tretjič pa pod demokratsko za stavo, vsled česar ima po mnenju nekaterih največ prilike sa izvolitev, po mnenju drugih pa še več izgleda za Četrti poraz, se je klub razočaranih slovenskih služboiskslcev izrekel za Vehov ca. Tako. bo Vehovec zastavonoša vseh "ponižanih", in "pre-z rtih" slovenskih demokratakih službolovcev v Colllnwoodu. t 0 • Tudi develandsko časopisje trudi ns vse kriplje prepričati naivne čitatelje, da je depresija stvar preteklosti In da je pro-«periteta Ae pokazala glavo icza tistega mističnega ogla, ss katerim se skriva ie ¿tiri leta. Ampak dejstva govorijo drugače — depresija je ie tu in silns bres-posel nos t nas ie zmerom davi. Kdor ne verjame, naj gre pogledat pred tovarne, kjer tisoče in tisoče delavcev potrpežljivo čaka dels, ki gs Še ni. In vss kale, da bomo morali ie vražje 4r fr 'U Na ' »šli vottani "V«e a KlartU) or;'Jo zgoreti." — S7rn J:; ir"rH° ^ T*>- ^ KrWu V Majrlo- f »kMefl r,*Podsrja »o bili 7 g'wpodar m"gi*l krotiti. hiAa z vse- ■t ni TOff! * ^ dr« Kodnem pr< Pa j«. /Jl4ifl| >r čwt dan be-r ^di g rotil, lomači in živino. | arktična ekspedirijs M daljajem dolgo čakati na prosperiteto, če jo bo Roosevsltova vlada klicala k apeli na "dobra src»" in "poštinje" kapitalistov! Dokler ne bo aačel peti po plečih kapitalizma bič, tako dolgo ne moremo pričakovati kaj prida — in btf bo znala zasukati šele delavska vlada, kadar pride. • • s Senatna preiskava poslovanja zmrznjene devetandske Guardian Trust banke prinaša na dan česdslje bolj čedne stvari. Do-sdaj je dokatala, da se je po. sojalo denar ?lagatsljev tako rekoč na prsiten nič, da se je bančna uprava silno okoriičala tem denarjem in da je bilo njihovo poslovanje pod jako površnim državnim nadsorstvom. Težke «totisočake ao posojali članom bančne uprav« ali podjetjem, pri katerih so imeli le-ti svoje koristi, in to na bonds, ki so danes vrsdni le malo več ko nič, ali pa sploh nič. In uprava je guiila banko z ogromnimi plačami, ki so šle v itotiaoče. Državni nadzorniki so bili za vse slapi. Jn oMJaki bančni Zakoni so tako isvrstai, da je ne« ki člsn senatna preiakovalne komisije iijavil, da jih j« treba nemudoma vreči na «netiiče. Po-»abil pa je pristaviti, da bi bilo treba napraviti isto a privatnim bančnim sistemom in i svetim privatnim ksipitallzmom sploh. Kajti neumno bi bilo «ploh pričakovati, da bi se pod sistemom, kakršnega imamo, ne «Icparilo in goljufalo na vse pretoge. Saj U sistem ttmšlji na eleparje-nju, goljufanju in tatvini I Tone Pod gorita«. (Ivan Jontes, 68) ŽslesSMsrJI pripravQcal mm --M- M SH1JK Od odloka arbitražnega odbora zaviai akcija leleanlčarjsv /Kanass Clt^T^ (KP) - železničarji pri Kansas City Missouri Railway Co. s napetostjo pričakujejo odloka 4iLitrainega odbora, katerega jo lmenovnl predsednik Roosevelt, da prouc! načrt te Železni**, fig*r t!t| je ui.lčepje organizacijo Celesnicv-j«v. Odbor mori podati svoj odlok v teku 80 dni. Železničarji so s« z ogomno vočfno izrekli za sttvko v >!u's ju, da odUr poda ivoj odlok v prilog železniški komrnniji. U> ieznfške bratovščin* se borM preti poskurom komjsnijsklh u rndnfkov, ki hočejo zanetiti sp ^ med dels ;ci. Upoa!«!i so več at«ntov, dr. intrigirs'e mf.1 dc-Isvei, tods LratoviSina čs»eini-iklh strojevodij Jih je prsvo-čaano razgalili. Ohljski hM/poselal sssUvkajo 1. avgusta ColumbuM, O.—Državna konvencija organiziranih brsspose) nih je sklenila, da s 1. avgustom zastsvkajo vsi brszposslnl, ki so zaposleni pri zasilnih d^IIh. Za-stavkall bodo sa zvišanja plače na 90 centov na uro. V okraju Franklin stavkajo za 40 centov plače na uro. Konvencija s« je Izrekla za akupno akcijo vseh brazposal nlh, ki so organiziran! v rafnih ligah. Po ziključku državne konvencije se je pričela narodna konvencija, na kateri so bili zastopani brezposelni rasnih drŽav, To gibanje vodi Konferenca ta progresivno delavsko akcijo, kateri načeljuje Muste, bivši rek-tor Brookwooda. Merijo zamorce, umorjenih sedem zamorskih kurje-čev z motivacijo, ds belokotcl dobe njih delo. Nsjvsljl Msžnlvee Ns Montpsmsssu v Parizu so priredili te dni originalno tekmo. Alo Je zs največjega laž-njlvcs. Ns stotine mož %e Je zbralo k tej tekmi in vsak je smel s podljs nek« ksvsrns po tri minute pripovedovstl ns J večje iafl. Zaradi velike udeležbe ss je morala tekma vršiti tri večere, Krono Je odnesel Idletnl Ukač Andre FroiMonč, ki so mu „ nagrado prisodili 8db frankov. Njegove laž njive zgodbe pa bo priobčil neki bulvardski Het. Pro^triHta it rI zadtla OMvalia la Znojnične plače stoje ko Glbrsl-tar, cene v trgovinah ps rs* stejo ko konoplje Clevetsnd, O.—(FP)—Toliko opevana proapriteta, ki ae nekje vrača v deželo na krilih boljših plač in višjih cen, še ni zadela Clevelanda in nihče ne ve kdaj ga bo. Ce bi bilo rapidno naraščanje cen merilo za prosperiteto, potem bi to mesto lahko sodilo v to kategorijo, ker o nizkih cenah se ne more nlkdo pritoževati. Cenik moke pokalu je, da se je moka najboljše kakovosti od zadnjega marca zvišala za 100%, navadna pa 43%; maslo 40%, umetno pa 19% ; čaj 26%, kruh okrog 80% , kondeelrano mleko 18%, milo za pranje 11% in kava od 7 do 10%. In kaj pa s plačami 1 Te so tam, kjer so bile. Na splošno se niso nič zvišale In so tski slučaji le isjeme. Mezdni standard Je «nojničen, to poeebno še v o-blačilni industriji. Najnovejša odkritja pokasujejo slučaje iz-koriščenja, kj so skoraj neverjetni. Pri isdslovanju Ionskih klobukov so prejele tri delavke ena 66c, druga *4o in tretja Wc sa tri dni dela. V neki tovarni dobe delavke 7c sa iagotovitev treh lenakHi oblek, kar vaam« po) dne. O tem izkoriščanju v oblačilni industriji komentira eden tukajšnjih dnevnikov takole: | "Niti izveibane moči, ki delajo v industriji i« leta, ne zaslužijo dosti več. Po tri in štiri do-larje na teden sa dolge ure dela, to Je vae, kar prejmejo te žrtve Industrijske eksptoltacije. In tisti, ki delajo pri akordnem delu, prejemajo tem manj Čim bolj hite, ker plače znižujejo vzporedno z naraščanjem produkcije." Nekateri izkorlšdevalni podjetniki so šil že tako daleč, da ao razvili alstem, po katerem oddajo delavcem v najem delavnice, za najemnino pa Jim poberejo vae in v nekaterih slučajih še več ko zaslužijo. To se silil neverjetno In stupldno, ampak Je rranlca. TI slučaji pridejo na dan ako-si mlloičlnske organizacije, kjer ti stupidnt sulnJI prosijo podpore. Tak slučaj Je bil nedavno odkrit. Ko so bili prosilci vprašani, zakaj ne prejemajo plače, Je bil odgovor: "Naš delodajalec pravi, da amo tako daleč zaostali s stanarino, da nam mora vzstl vss, kar sasluftJmo." Legislatura Je pred nekaj ted-ni sprejela zakon sa minimalno plačo aa delavke. Potrebs je le, ds ss zs uvedbo minimalne plače v possmesnl industriji podpiše 50 oseb, nakar governer imenuje komisijo. To ss doss-daj ie nI storilo. ZAHVALA Nikdar ne bova pozabila dne 15. JunlJs 1988, ko so nams najini otroci priredili resnično pre-senečenje Surprise Psrty,' Brst Anton Konoiljs In njsgovs soproga sta naju povabila in odpeljala i novim avtomobilom malo van, ko svs prlils nazaj Je pa bilo ie vss priprsvljeno. Mrs. Dreiar nama je podala v roke lep iopek c vetij le In vsepolno so-rod nI kov In prijateljev Je pa e-noduino zakllcajo 'surprise!' Hobs okinčana In na mizah Je bilo vse polno jedil In pijače, tako da resnično nama nI mogoče popisati kako sva bila ginjena. Od ve. selja s solznimi očmi sva to gle-data in nisva sama sebi mogla verjeti, če so II to sanje ali Je reanlčno vesela družba, ki tiamu častita. Torij bodi nsjlspis hvala najinim hčeram in sicer Aim I* Id soprogu Mtanich, Valeriji in so-progu Ed. Oberlaitner, ter Krsn-ces in soprogu J. ftethmsnu, brstu Josephu Koncilju In njegovi soprogi, bratu Antonu Koncilju In soprogi ter vsem prijateljem iz Herminie, No. 2, In Kusselton, Pa. Muzlkantu in njegovi soprogi Is Llbrsry, Ps., fsntom In dekletom Iz Librsry, Ps., ter pri-jstsljem H Trsffords In Iz Pitts-burghs, Ps. Reanlčno smo se Izvrstno zebsvalt In dobro Imeli. Nikdar Všb ne bovs posebils. Pri vsski priflkl svs voljna vsm po moftftettt povrniti vsem. ie en-krst na j lepi« hvala vsem navzočim ob tej priliki. John In Anna Hkarja, llermi-nie, Pa. (Adv.) EB08VETJ _ C* bi i« ljubila T D«! j« ¿»j»l» An« od- ločno _ bi imeli nikakih pomislekov? __ Kakor hitro bi imela pomisleke. ga ne bi ljubila več! je dejale Am *aa omrežena od teh besed, ko je bik» obema očitno, d» govorita namenom a drug u drugega, četudi «U oba čutila roko, ki ju je «bliievala. m j. . . . Toda v nji ao bili pomisleki! Eaačlenjem in nalaU »brisani. Ni ai jih hotela priznati. Pomialeki ... Pomisleki kvarijo lepo, aanjavo noč. V nji je vzklila drzna odločnost. Naglo, brez vaeh ovinkov, kakor človek, ki vrle poalednjo karto, se je dvignila do nje«* in mu t navalu velike, neukročene, te zdavnaj določene miali in volje trdno in odločno dejala: _ Moj bog, zakaj me tako mučite? Ali ne vidite ali pa nočete videti, kako trpim? Ne morete mi prikriti: Ljubite me! Ivan je «topil korak bliie, podtgan od njenih besed* ki ao ga razkrinkale, jo prijel za roko in potegnil k sebi. — 2ena! je zaklkal, da, ljubim te! Ko aem te gledal in občutil, ko aem te zapri v svoje srce, sem res mi%lil na smrt Ah, je vzkliknil in se nagnil nad njene ustnic«, kako te ljubim! — Brez pomsilekov? «a je vprašala tiho, boječe, kakor da še vedno ni utrjena v resničnost njegovih besed. — Brez! je odgovoril in se zaprl v slast prvih poljubov. Kadar se je Ana v jutru prebujala, je sijalo solnce na njeno posteljo. Vsa soba je plame-nela v žarki svetlobi osvežujočega jutra. Bogdan je s^al v svoji posteljici. Ko se je zbudil, je zlezel k nji in se volhko stiskal k njenemu licu. Prežeta in gorka od ljubezni, ga je objemala in se igrala t njim. Vrata v Wydrovo sobo so bila priprta. Bogdan se je skobacal na tla, odprl vrata in za-klical: — Doblo jutlo! Scepetal je k njegovi postelji in se pričel igrati s sabljo, ki je visela na kljuki. Tako jim je potekalo življenje. Zelo pogosto je ila Ana vase in trpela. To so bili dnevi obupa, ko se je v nji jasno črtala ljubezen do Ivana, ki se je borila z mislijo na Justina. Ljubila ga je brez pomislekov. Ljubila tako, da je skozi vsa ta nežna bega-nja komaj ie slutila onega, ki se mu je zapisala z vsem svojim življenjem. Vrgla se je v ta val srca, kakor da ne more biti drugače. Kadar se je zalotila v teh najslajlih trenutkih, se je za hip zresnila in pomislila. — Moj bog, Ae nikdar nisem tako ljubila! Postajala je vesela. Otožnost, ki je bila v njej bistveni znak njene naravnosti, se je spremenila v preAerno slast uživanja. Vojna je bila vaenaokrog, njej pa se je zdelo življenje teh mesecev kakor en sam velik nedolien praznik. Kadar je vstajala sredi noči ki odhajala v svojo sobo, je premislila, preden je zaspala, vse od početka in si, če ji je misel le planila na konec, zatrjevala: — Ne, ne, saj Ae poldne ni! Skozi vse to je vendarle včasi zgrabila za konec. Da, ob vsakem njegovem pismu je mislila nanj. Ko se bo vrnil? Mogočno so ji zaplale želje, ki jih je sproti uničevala: — Pobegnem z njim kamorkoli . . . Otrok jo je klical nazaj. To so bili pomisleki! Z odločno voljo, kakor bi hotela pred najtrpkejAim izprazniti čaAo do dna, je odlagala vse tttkAne misli. Kadar je bilo najhuje, se je mislila razodeti Marti, toda trdno se je sprla s tem. Ne, ne, nikdar ne bo živ človek zvedel za to ljubezen. Brez otroka ne bi mogla živeti, te so jo prodirale blazne misli: — Ob njem bom srečna. Njega reenično ljubimi Moj bog, pustim vse skupaj, moža in otroka! Vse na svetu se pozabi in zagrne s pozabljanjem. Bilo pa je preveč matere v nji, da bi mogla to storiti. Preveč se ga je oklepala. Čutila je vso nevarnost v tem svojem ravnanju. Mislila je na možnost ločitve — toda ob obeh straneh je videla nevarnost, ki preži na otroka. Ce bi ji bilo dano pri Ivanu živeti s svojim otrokom, je točno dognala, bi otrok trpel, ker ne bi imel pravega očeta. Tudi če bi ila sama, se je zgrozila ob ženski, ki bi mu bila mačeha. Justin bi dobil drugo ženeta. O tem ni dvomila! Tako ae je vdala v namišljen praznik, v živo ljubezen, ki bo trajala, dokler se ne povrne Justin. — Ljubi me!. Ljubi me! je vzklikala. Vse premalo me ljubiš! Zaielela si je, da bi se za vedno naužila prelepih večerov in strastnih noči. — Moj bog, kaj je v meni ? se je spraševala v trenutkih streznenja. Vsa sem njegova! Pod oknom ao korakali bataljoni po trdi cesti. Visoko pod nebom se vozi orjaška motorna ptica. Mlad vojak se je zrušil v prah. Podčastnik kriči nad njim. Grozi mu s pištolo. Sune ga s škornjem. Nato ga nalože na trenski voz. Zvečer, ko je tema, hodita po travniku ob reki. Voda zvonko pljusketa ob breg, včasi se zažene riba nad gladino in ploskne nazaj. Zemlja je vroča. Ivan Wydra hodi ob ljubljeni ženi. Jutri ali pojutrišnjem bo šel na fronto. Jutri ali pojutrišnjem ga ne bo več . . . Ljubi. Vojna gori, ves svet gori. Prestreljeni mrliči trohne, žene jočejo, vdove preklinjajo, sirote umirajo od lakote. s Ljubi. Brez pomislekov. Kakor človek, ki se opija ob misli na svojo poslednjo uro. 16 Gospod Železniki . To pismo Vas bo gotovo presenetilo. S težkim srcem Vam pišem, ker vem, da Vas bo hudo zadela vsebina teh vrstic. Toda odločil sem se, ker poznam Vas in Vašo rodbino; mogoče je še čas, da se stvar popravi. Saj veste, da ima Vaša žena na stanovanju nekega češkega častnika. Stanujem v njeni bližini in opazil sem marsikaj, kar je gotovo potrebno, da zveste. Poudarjam še enkrat» da nikakor ne izhaja to pismo iz ^obe, kajti Vaše žene niti ne poznam, Vas pa prav dobro, saj sva se v mladih letih skupaj igrala. Kdo sem, Vam ne bom napisal, lahko pa se zanesete na mojo iskrenost. Marsikaj se govori o tem častniku in o Vaši ženi. Vse ne bo res. Pač pa sem sam videl ob pozni ,uri za zaveso senci, ki sta se poljubovali. Videl sem ju ob pozni uri sprehajati se ob Gradaščici, kar se gotovo ne spodobi za poročeno ženo. Slišal sem celo, da ao ju na&li fantje v zelo delikatnem položaju prav na tistem kraju. Gospod deležnik, pišem Vam, ker po vsej priliki ne veste za te stvari. Opozoriti Vas hočem, da se prepreči najhujše! Pomislite: Vaš otrok vse to vidi, in čeprav je majhen, nekaj mu bo vendarle ostalo v spominu. Redite čast svojega imena! Rešite dobro ime svoje rodbine! Ne smatrajte tega pisma za anonimno, četudi se ne podpišem. Ne maram, da zveste sa moje ime, ker bi se preveč čudili. Le to Vam zaupam, da sva bila včasi dobra prija- - Nekdo, ki Vam Mi dobro. (DalJs prihodnjič.) M. G.: ZVESTA 80SPA "Gospa", je dejal mladenič in padel na kplena, "če me ne ušli Alte, se ustrelim." Gospa je puhnila rahlo parfu-mirani cigaretni dim v zrak lr grabi a s skrbjo za kakAno odločitvijo. Grožnja Je zvenela rea-no. Bilo bi škoda življenja mladega, nadebudnega človeka. A bila js dostojna goapa. V štirih letih svojega zakona ni svojega mota niti enkrat preverila, bodisi Is moralnih ozirov, bodisi morda it bojazni pred posledicami. Tokrat pa se je bila nepričakovano razvila viharna strast, ki je pretila, da ji zrase čet glavo. "Nikarte", je profila, ".ipame. tujte **r "Da se spametujem-" j« vpil mladenič, vi. vaAa lepota, vedenje, ki me pamet" Dvignil se je. ta- 'Saj ste vendar vaA čar, vaše spravljajo ob jI pogledal v o- čl in dejal s čisto spremenjenim, skoraj mirnim glasom; "Odločite o mojem življenju gospa, da ali ne?M "To je itsiljevanje", je zaje-čala. "Morda, gospa. Nisem več sposoben, da bi svoje misli in čustva držal v mejah, ki so jih u-stvarili pokojni in bretstrastni ljudje." Motgani so ji vročično inkali Ithoda. Samo da pridobi nekaj časa! Samo malo fcaaa! Moledovala je: "Dajte mi tri dni čaaa!" "Ne, goapa", jt odvrnil, "ne-mogoče mi je. da bi tlvel te tri dni, tri noči. nt da bi vedel, kako je t vašo ljubesnljo." A ker je videl muko v njenem obratu, js dodal*. "Nočem vaa nadlegovati, čeprav vendar le davno veste, kako je t mano. Jutri pridem po odgovor.** Priklonil te Je In od-Ael. Goapa je ostala v največji tmedl. Morala ai je priznati, da gre resno ta življenje ali smrt Ko j« prišel nje moft domov. Je opat 11 spremembo, ki ae Je bila dogodila t njo. A ker je na njegovo vprašanje odgovorila itbe» gavajoče. ni več silil vanjo fo večerji h Jt hotel od njt posloviti, da odide v klub. Pr šel je baš v trenutku, ko je naročala služkinji, naj friterju naslednji dan odpove. To je b tako resen tnak njene notranje rattresenosti, da se ni moge več tadovoljiti z itgovorom. In radi katastrofe, ki se je bližala se je odločila, da se itpove tvojemu možu. Storila je to t največjim obtirom do ubogega zaljubljenca. Dala je razumeti, da mu je t nedolžno mišljeno ko-keterijo dala povod ta upanj« in da noai tarna vsliko več krivde nego on. Mož je poslušal mirne in paaljlvo. Priznal je lojalnast njene izpovedi. In videlo se mu je samo ob sebi umevno, da vtbu-Ja njegova lepa lena vroče fte-Ije. Mladeniča tedaj nI obsodil in misel, da bi postavil do smrti zaljubljenega človeka na odgovor ali da bi ga t raaaodnimi razlogi ozdravil, Je moral zavreči. Ostalo je vprašanje kako bi prtpi«-čils napovedani samomor vrofe-krvnega oboževalca njegove lene. To ni bila lahka reč. Toda g*, spod je bil odvetnik In navajaš, da najde v zamotanih poloUJfh drugih ljudi pravo pot. In kaktr neštetokrat je našel tudi tu re-ftltev, Z vao IJubamivostjo J« predlagal svoji ženi, naj mladega človeka sprejme. Pogostila ga bo t črno kavo in likerjem in pričela ž njim naj prvo nedolžen razgovor. Ce bi potem silil na odgovor, tedaj samo ob sebi u-mevno ne bo izrekla jasnega "da"_kar se za damo, kakor znano, pod nobenim pogojem ne rtjKxiobi — temveč mu bo dala gamo na skrit način razumeti, da sme upati na izpolnitev svojih želj. Toda—" je skušala ugovar jati gospa. Gospod se ni dal prekiniti. "V tem trenutku," je nadaljeval, "nenadno vstopim. Ne bo: se, draga! Ne napravim nobene scene. Vzamem ga stran in ga poprosim na najljubeznivejši n*-čin, naj v moji odsotnosti ne prihaja na obiske, da ne bodo i-meli sosedi neutemeljenega povoda za čenče. Tedaj pojde, ne da bi kaj dosegel, a z zavestjo da ga ljubiš, da sem mu naklon-njen in da ni razlogov za samomore." In potem?" je vprašala gospa. Totem? Imel bo v roki oblju bo, ki se ne bo nikoli izpolnila K tebi ne more več. Sestanek izven hiše boš odklonila, češ da je prenevarno. Vsekakor si pridobi čas, da pride do pameti. In morda bo gotovost o tvoji lju bežni ublažila ogenj njegove strasti, kakor se to dogaja pri mladih ljudeh." Gospe ta rešitev ni očarala Nekaj se ji je upiralo v tej igri A ker ne bi ta igra nikomur škodila in druge rešitve ni bilo naj ti, se je zahvalila možu za pomoč in je dejala, da njegov načrt sprejema. Poljubil jo je na čelo. "Pridem točno ob petih", je dejal nežno, "ravnaj se po tem Gospa je pripravila pokorno liker in kavo, pretehtala je besede, ki naj jih pove, in pričam kovala z utripanjem srca, a vendar pripravljeno tvojega gosta A prišlo je drugače, nego mi slila. Mladenič si je vzel koma. toliko časa, da jo pozdravi. N bil v razpoloženju, da bi sreba kavo in se spuščal v pogovore Postavil se je tri korake pred njo, izvlekel samokres iz žepa pomeril na. svoj a senca in vpra šal z brezzvočnim glasom: "Kako ste odločili o mojem ž: vljenju?" "Počakajte!" je zavpila za-prepaščena, "počakajte, tako vendar ne gre!" "Da ali ne?" ji je presekal be-sedo. Hotela je planiti k njemu, noge so ji odpovedale. "Ena", je štel, "dve in —" "Da" je zaječala brez moči. Tedaj je planil k nji. "Najljubša", je vzklikni "najslajša, edina, oboževana!" Poplava večno enakih, večne novih besed ljubezni je šla preko nje, njegove roke so jo objele z nenadno silo, njegove u-stnice so se pritisnile na njene Zaman se je skušala spomnit kaj bi se moralo sedaj zgoditi po programu. Nič ji ni prišlo v glavo. Bila je nesposobna mislit brez odpornosti se je vdala njegovim divjim poljubom. Ko se je spet osvestila, je manjkalo samo še nekoliko minut do petih. "Proč," je vzkliknila, "proč! Da, lahko prideš, jutri, pojutrišnjem, a sedaj moraš proč!' Ni razumel, a je ubogal. Ostala je sama. do kraja srečna, do kraja nesrečna. Točno ob petih je vstopil odvetnik, njen mož. Bil je prijetno presenečen, da je žena sama. "AH Je prišel?" je vprašal. "Da, je prišel." Ni se bila še naučila lagati.. "In—?" je baral. Malo je oklevala, potem je odgovorila tiho: "Posrečilo se mi je. da sem ga pomirila." * PLAČILNI Velemestna novela. Ko se je Franc zjutraj prebudil, je imel čisto določen občutek: danes je jubilej. Le kakšen? Aha: danes je minilo ravno eto dni, kar se je ločil od Mar-gite. Danea pred letom dni sta se poslednjič videla. Potem je Margit šla. Kam? Ni vedel n tudi ni maral vedeti. Zelo rada sta se imela. Nikoli ne bo pozabil čaaa pred poroko. Vsako popoldne sta se dobila * majhni kavarni v bližini njene ga stanovanja. Ce je zaprl oči, je razločno vse videl pred seboj. Gladke mize, nad katerimi je vedno plaval oblak cigaretnega dima, kozarce, ki je v njih odsevala luč, vnetega plačilnega natakarja, ki je s tucatom časopisov v rokah hitel od gosta do gosta. In potem, iznenada so se vrata odprla in vstopila je Margit. Margit, drobna, živahna, i smehom sreče na svežih, nikol ne našminkanih ustnicah. Ali je bila to lata ženska, ki se mu je pozneje polagoma tako odtujila? Od dne do dne bol, tuja sta postajala drug drugemu. In potem je prt&la ona druga... . i'r i Margit je prav imela, da ga je zapustila. In vendar: kako' je moglo ono bežno doživetje odtujitev dokončati, kako je moglo oba človeka, ki sta se tako rada imela, čisto odtrgati drugega od drugega? . . . Franc se je otrese) spomina, kakor se človek otrese deževnih kapelj z obraza. Končano. 0-pravljeno. Nikoli več ne pojde v ono malo kavarno, nikoli več ne bo videl Margite. V drug lokal gre, nič ne gleda okoli sebe, meša svojo Črno kavo in lista po časopisih . . . a v torek, tovarno. X> "Danes je leto dni, kar sem ločena od Franca," je rekla Mar «it. Njena mati je prikimala. , "Bog ve, ali še živi z ono drugo?" je vprašala. r ■ Margitine ustnice so se stisnile. "Me ne zanima," je mrzlo odgovorila. "Zakaj ne bi šla malo ven," je začela mati čez nekaj časa. "Zmerom čepiš doma, in še tako mlada si . . . Poprej si vsak popoldan kam šla." "Takrat aem imela sestanke s Francem." "Franc, zmerom Franc. Zakaj si se pa dala ločiti, če Še zmerom nanj misliš?" Margit ni mogla več strpeti. "Pa grem res malo ven. Do svidenja!" Margit je počasi krenila po že mračnih ulicah. Brez smotra. "Prav za prav ga imam še vedno rada," je premišljala. "Toda nazaj vendar ne morem več. Tisto takrat je bilo ne-zmiselno. Ali je bilo treba, da sem morala meni nič tebi nič zbežati od njega? Vsak človek napravi kdaj kakšno neumnost. In morda . . ." Ne. Ta stvar je končana. Začelo je deževati. Majhne mrzle kaplje. Margit je stopi- - ' *»vjirno. v ¿i* ^Jhno kavarno ^ "Kateri gospod* Tam j« ^ ifl je—Franc. ■ "Margit ?" "Franc . . In Potem «u Md* proti drugemu in , «Ploh nista govorila, «ta mahoma sedela t r ki, in vse je bilo či*, kor nekoč. "Tisto je bilo čisto neumnost, draga. Ni ba, da ai...» "Tiho, dragi! bila. Morala bi bila ^obračunati, toda i tako rada, in .. "Zdaj ostaneva sk rekel Franc. "Da," je odgovorila Cez nekaj časa je "Ti, povej, ali nisi čAkal ?" "Jaz? Ne. V t«j sem danes prvič v ii ti?" "Slučajno aem pi ln plačilni me je tal k tej mizi. Tudi jat nisem bila tu." "Čudno ... Gospod Prišel je. S t» sov v rokah. "Kako ste mogli začel Franc. Plačilni se je nasmti ."Ne menjajo se kavarn, temveč tudi In že je hitel dalje "Ta človek si naju j« nil," je zašepetala Mir "Da, prav gotovo. 1 sli, jaz ga prvi trenuti znal nisem, najinega fcha." "Čudno . . M&ni kimala. "Kako nehva prav za prav človek, al le je pokazal toliko ¿1 zanimanja in inter«*. Petdeset par napitnina žemo, to je vse." "Veš kaj, ko ae vnoi čiva, ga poprosiva u Oba sta se zasmejal*. Stari natakar, ki jc nokar šel mimo njiju, mislil: "Lepo je, če ostaneta veka tako dolgo skup* po .. 2idovka Gospod Veilchenduft navado, da je pri karkoli se je zgodilo, bi bilo lahko ie mm Njegovi prijatelji «on di dražili, toda V<~ svoje navade vseeno I Nekega dne je prikl prijatelj in mu razbnr povedoval, da je lepo fi Iy K. njen mož zalotil nolomu in da je najp ustrelil, potem moia, sebe. "Strašno," je viklM chenduft, "tod* lahko mnogo hujše!" "Seveda, včeraj H mreč jai pri njej." , Dostavno "Obtoženi ste, da ste Načeta vrgli skoti okno!" "To čisto ne drži, gospod »od-nlk. Stvar je bila taka, da sva se malo aporekla, pa sem ga prijel za vrat, potegnil k oknu ln ga držal nad ulico. On se jje P» začel dreti: 'Ali me izpu-■tU. drugače pokličem stražnika*. In ker ne maram imeti s policijo ni kakega opravka, kaj •em hotel, sem ga pa izpustil!" Najmtrtjtvejlo AN j» «tate weh ter NAZNANILO IN ZAHVALA 8 tuinim are«« naananjajno aorodnikom. *******j* žalostno mt, d> n«m i« krnta ia proifodna ■rode IJttbtjenogs soproga ia dobroga ofeU JOE KLOPČIČA Umrl jo dno 1. julija IMS po aodo» tod«aki •o Rod udi. Posrob io Jo v rill i. jolija «s M Lodf« »»«TL^ j, bil rojen M. fofcraarja IStM K rajno« brdo. ▼Ija. V A.oriko k prjiol prod II Isti la ilsaW. Tukaj aapuUa mm ftatajofe aapioga, d*» » 1"" bratranca v Clinton, tad. V atarom kraju aUrtSa. s»a ^ Tom potom ao najiakronj*. I at rani v tob iaJootnib o rab. *o«a. k> "V,^ ki ato podari« to-eo in ■tali ob raapotapo ia rtmm, »« ■«• p..... — ----_ .:„ k ■■ u« «ji paid rar. Pooobno no tabrallmo dm*" ^ von« in vao kar ato «Urili dabr«S m »«T tabo drnAtrn L.O.O.M. Nsl 14M. ksfcw ■•« ▼■am ■■■»dni« drndtrOM «a podarjseo * Z * ti croW. DrnAtrn At. 4S4 BJNJF^ * " » * atetno, Cbaa. in mn. Indoti Krivoe. Mr. Im Yakopkb. »r*. Kovaeb in ainora. Mr. !■ mr». J oba Nornk. Mr. la mm. Matte " nib. NajlopAa brala rmom. u st« «a obiams » potitka. ToroJ Ar onkrat no ■ In naklonjonoot. Tobt, dragi hladni amoriAkl ««olji V prorani grob T« od fcodor ro* rmltro ni. tntajsil «Mall: Franwo Klopft*, bfori, Jan Jr, «ta. Rod Lodgo. Moot.