flREDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo	! 1 1
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem^na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 3b-—.	: j
Posamezne številke po 8 vin.
£akja iznaja vsa« aan razen nedelje in prazniki .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\ \ ,
DPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi nlici Stev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana a:	in	reklame	40	vin. — Ud-iaU. miejema npravniStvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
-    - Reklamacije lista so poStnine proste.   - —
Stev. 425.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 4. novembra 1912.
Leto II.
===== Turški poraz pri Mediji. =====
Bolgarski poraz pri Bunar Hisarju in pred Lozengradom? — Odrin pred padcem. — Grška zmaga pri Nalbandkioju. (Glej Zadnje vesti.)
Vojna na Balkanu.
prvi vtiski.
Poročila o balkanski vojni od našega posebnega izvestitelja.)
(Konec.)
Belgrad, 28. oktobra.
V	Belgrad sem dospel v ponedeljek ob sedmih zjutraj. 2eleznica iz Zemuna v Belgrad le redko vozi. Takoj se napotim v socialistični »Delavski dom«. Tam najdem sodruga Dra-Eišo Lapčeviča, samega. Piše za liste.
»Kaj si sam, sodrug Lapčevič,« ga vprašani.
»Sodrug Sretane, evo me, ostal sem sam z dvema, tremi mladeniči. Vse drugo je na Turškem.«
»A kje sta Tucovič in Topalovič? To me posebno zanima,« sem ga izpraševal.
»Tucovič je v Skoplju ali na Ovčjem polju, Živko pa je v Sandžaku. V veliki skrbi &I>io zanju, ker se udeležujeta najhujših bitk.«
»Ali je v boju mnogo naših sodrugov?«
»Vse je tam. Če ti rečem, da ne plačuje v organzacije niti 100 članov, tedaj me razumeš najbolj, kje so njih člani.«
»Ali ti je kaj znanega o bolgarskih sodru-Sih?« sem ga zopet vprašal.
»Razun Blagova so vsi v boju. Urednik “Rabotičeskega Vjesnika« je v ječi; ostali pa Sinejo za državo, ki jih je zaprla, ko so povedali svoje mišljenje, kakor se je zgodilo so-drugu Kabakčijevu.«
»Ali je mnogo naših mrtvih in ranjenih?«
Sodrug Dragiša mi nato odgovori, da jih le mnogo, ker so bili pobiti skoro zgolj kmetje 'n delavci. V belgrajski bolnici sta ranjena dva Ojnika naših strankinih organizacij. Dogovorili smo se, da jih posetimo ob 11. Dragiša mi reče, da so posli gibanja popolnoma zastali in Shajajo »Radničke Novine« samo po dvakrat na teden.
... V navzočnosti nekaterih sodrugov, ki so
med tem došli, smo se potem obširno raztovarjali o boju in našem stališču do njega. Kljub vsem srbskim zmagam je Dragiša dovolj pesimistično presojal razvitek bitk in zlasti je obžaloval, da je padlo toliko Arnavtov, ki so zelo dober materiial za napredovanje, razentega pa pošten in nepokvarjen narod. Pojem je govoril o načelnem socialističnem sta-'•Šču do balkanskega vprašanja in do sedanje Vojne. Potem smo se razšli, da se zopet snidemo pri posetu v bolnici.
Šel sem na helgrajske ulice. Videl sem: starčke, žene, deco in pohabljeno mladino. Tega se vidi največ. Potem pa opaziš vsak hip ftoške in ženske z rdečimi križi na rokavih, ^jti mnogo je ranjencev v Belgradu. Vidiš tudi
vojake rezerviste, ki gredo napol oblečeni v svojo lastno obleko, napol v uniformo. Stražo pred raznimi državnimi poslopji opravljajo starejši kmetje v lastnih oblekah in s starinskimi dolgimi puškami ter bajoneti. Vojska, kakor jo vidimo v Belgradu, izgleda kakor milica in čeprav je urejena po vzoru modernega evropskega militarizma. Zlasti pa zbode v oči naslednji pojav na belgrajskih ulicah: vedno več prihaja sorodnikov vojakov. Posečajo svoje mile in drage, ki leže v bolnicah, ali pa so že izdihnili ... To je skoro vse, kar vidimo te dni na belgrajskih ulicah; vse drugo, kar je preje oživljalo belgrajsko ulično življenje, je na vojni na Turškem. Drugače je mir in tišina, ki jo motijo le prodajalci časnikov, ali pa kakšna manifestacija, kakor je bila oni dan vsled vesti o padcu Skoplja. Ampak v bolnici moti tišino — nekaj strašnega — javkanje ranjencev z bojišča, javkanje, ki sem ga bil zdaj slišal prvič.
Ob 11. odidem s sodrugom Lapčevičem in še z nekaterimi sodrugi v vojno bolnico, ki sestoji iz več velikih in modernih zgradb.
S posebnim duševnim razpoloženjem, z vznemirjanjem sem šel s sodrugi v veliko dvorano. Prvo, kar sem slišal, je bilo:
»Lele, lele«, je vekal na vso moč ranjenec na prvi postelij, njegov rojak pa ga je skušal tolažiti.
Vse postelje so polne ranjencev. Poleg njih so bolniški strežaji in strežajke z rdečim križem na roki. Med strežajkami je tudi nekaj visokih buržvaznih dam, ki se hočejo s tem popularizirati, drugače pa slabo delajo. Strežajke in strežaji govore v raznih jezikih, ker so prišli od raznih strani. Enako tudi zdravniki. Grem od postelje do postelje. Na vsaki leži ranjenec. Eden je ranjen v nogo, drugi v roko, ta v glavo, oni v srednji del telesa, nekateri pa so naravnost strašno zdelani. Večinoma mirujejo, nekateri ječe. V eni sobi leži ranjen Arnavt, v drugi turški lajtnant, v tretji turškkpaša — tako nam pravijo.
V	Belgradu je okolo 4000 ranjencev.
Pridemo do novega ranjenca in Dragiša pravi:
»To je tajnik ene naših belgrajskih organizacij, sodrug I. I.«
Začnemo se ražgovarjati z njim. Ranjen je bi! pri naskoku na Kumanovo, granata iz topa mu je prizadejala težko rano v nogo. Pripoveduje nam, da je bila pri Kumanovu strašna bitka. Srbov je padlo okolo 3000, ranjenih je bilo okolo 4000. Turške izgube se ne morejo dognati, ker so bile ogromne. Pri Kumanovu je padlo mnogo kmetov. Srbom je mnogo pripomogel trdnjavski top iz Niša, ki ga je bilo
pripeljalo 18 parov volov 'do Kumanova. Srbski topovi so strašno uničevali in so največ pripomogli do osvojitve Kumanova, kjer se Je bila doslej največja bitka med srbsko in turško armado.
Nadalje nam pripoveduje isti sodrug, da je padlo strašno število Arnavtov, morda okolo 30.000. Turška armada na umikanju požiga vasi. Ponoči se vidijo sami požari.
Vprašamo ga za Tucoviča in za Živka.
»Tucovič je bil obenem z menoj na bojišču. Videl sem ga. On je v prvem polku, v četrtem bataljonu, v prvi četi, Živko pa v četrtem polku »Stevana Nemanje«, ki je pod poveljstvom generala Zivkoviča v novopazar-skem sandžaku. Tucovič je bil tudi v bitki pri Kumanovu. bil pa je na tisti strani, kjer je bila bitka z Arnavti. Ranjen ni bil.
Medtem dojde brat tega sodruga, ki je tudi ranjen. Pravi, da je še eden brat v vojni.
»Ali se kdaj domislite stavk in razrednega boja?« ga vpraša Dragiša.
»Oj, nikar se ne smehljaj! Mnogi vojaki so govorili, da imajo socialisti prav, ker so proti vojni.«
»Ali je kaj navdušenja v vojski?«
»O navdušenju ne more biti govora. Kulturen svet se ne bojuje rad. Kar se je obneslo, je le plod dobre militaristične organizacije in velike vzdržnosti vojakov.«
Šli smo k posteljam še nekaterih ranjencev. Nenadno se zasliši glas bolniške strežnice.
»Uredite okolo sebe! Princesa prihaja!«
Hči kralja Petra, današnja ruska knjeginja Jelena Petrovna, je prišla iz Peterburga, da bo »bolniška strežnica«. Ampak »posel«, ki ga opravlja pri ranjencih, je bolj nekakšno nadziranje, kakor pa delo bolniške strežnice. Pride v bolniško sobo, oblečena v belo obleko, v spremstvu velikega števila zdravnikov, bolniških strežnic in strežajev, poreče slehernemu ranjencu nekaj besed in gre — dalje. In potem se vrne na dvor, kjer je vsekako prijetneje kakor poslušati stokanje ranjencev. Spremljal jo je tudi princ Pavel.
Ko smo obšli vse paviljone bolnice, smo šli ven. Na nosilnicah pa so neprenehoma dona-šali v bolnico novih ranjencev, ki so jih pripeljali z bojišča. Najprej jih prineso v operacijsko sobo, potem pa v bolniško sobo.
V	zelo žalostnem razpoloženju smo zapustili bolnico in v njej ranjene delavce in kmete; zakaj gospoda so bele vrane med njimi.
-Najnovejše jutranje vesti poročajo o novih
srbskih in črnogorskih zmagah. Padla so naslednja mesta: Ferizovič, Mitroviča, Prijepolje, Sv. Nikola, Štip, Veles.
Srbska in črnogorska vojska sta se združili in prodirata dalje v smeri, da se združita z ostalo srbsko vojsko. Od Skoplja so se Turki pomaknili do Bitolja.
Na vseh straneh so padle ogromne žrtve, o katerih uradne vesti — molče.
Veliko je vprašanje, kako se vse to završi. Evropske velevlasti so v začetku boja oznanile, da se balkanske državice nimajo nadejati nikake osvojitve zemlje; ampak zdaj ne more biti o tem govora. Tudi avstrijski poluradni listi, kakor »Neue Fr. Presse« in »Pester Lloyd«, pišejo, da mora priti do izpre-membe statusa quo na Balkanu.
To bo zdaj najvažnejše vprašanje, kakor tudi vprašanje, ali ne bo imela ta vojna za posledico evropsko vojno. Sreten Jakšič.
PISMA IZ SRBIJE.
(Od našega posebnega dopisnika.)
Belgrad, 30. oktobra.
Ob sedanji organizaciji poročanja z bojišča, ki se je prav posebno pokazalo v vojni na Balkanu, ni nič čudnega, da vojni poročevalci ne poročajo o dogodkih na bojišču, nego le feljtonski opisiu-jejo svoje vtiske, ki so jih dobili tani, do kjer so mogli dospeti. Z bojišča objavljajo vesti le uradne državne pisarne, a ostale brzojavke in dopisi se strogo cenzurirajo.
V Belgradu je še najzanimivejši obisk bolnišnice in razgovarjanja z bolniki. Ulice so ze-
lo	enolične, vedno več je videti ženskih v črnem — vsaka žaluje za kom; prav posebno mnogo je na ulicah opaziti kmečkih družin, ki hodijo od bolnice do bolnice in iščejo svoje mile in drage.
V bolnico sem se napotit še enkrat. To pot sem vidci arnavtske in turške ranjence. Vsakega spremljajo z največjim nezaupanjem, a nekateri odklanjajo celo jed, boječi se struoa; drugi se skušajo tolči s strežaji. Pravijo: Še se bomo klali, ne mislite, da je konec! Arnovti so vodili obupne bojč~s srbsko vojsko. V teh borbah so pokazali nenavadno junaštvo, ker menijo, da grozi ta vojna njih svobodi. O tem hočem pisati.
V razgovoru v ranjenci se čujejo vsakovrstna mnenja. Eden, ranjen na roki in na nogi, meni: Kaj za to, da sem izgubil obe roki, samo da smo porazili Turke! Drugi govore o vojnih težkočah, a neki sodrug nam je pravil o — umiranju za tuje koristi.
Bolnišnice obiskavajo prav pogosto tudi gospe, da dele ranjencem duhan, kolače, sladkarije in drugo. Naš sodrug opomni neki dami?
—	Gremo, da umiramo za vas in potem nas poveličujete!
Vsak dan se prevažajo ranjenci v Belgrad. Mnogo jih je, premnogo a največ jih je padlo na Kumanovu, kjer Je bila strašno krvava bitka. Mnogo ranjencev umre in po Belgradu je videti mnogo mrtvaških izprevodov.
Razgovarjali smo se tudi znekaterimi častniki, ki so znali posebno lepo pripovedovati o bitkah in vojnih strahotah.
Marsikaj sem si zapisal po pripovedovanju ranjencev, mnogo slik iz vojne in jih po-
A. K. GREEN:
Sosedov dom.
(Dalje.)
V	tem trenotku sem se celo spomnila, kam je Kuta Oliver bržkone skrila prstane. Spomnila sem se groze, ki jo je navdajala, ko je videla, da sem vzela pletenje v roke; spomnila sem se Pa tudi. da je bilo pletenje po njenem begu iz hiše goc'Kxl;čne Spicerjeve popolnoma zmedeno in strgano. Prepričana sem bila, da so bili Prstani skriti v klobčiču, katerega pa seveda ’1SC!j! natančneje preiskovala
vse to sem premislila še enkrat, preden Sc.m pričela pripovedovati, kako sumljiva se J*51 je zdela že v začetku Boppertova, da sem '° obiskala in izvedela od nje, da je že popolne spustila mlado gospo Van I3urnamovo v 'So. Pri tem sem po strani pogledovala go-sp-Ja Gryca in čakala, da na ta ali oni način '2trese svojo nevoljo. In tako sem opazila, *ako je odlomil že drugi ogliček lepe moje konice, ne tla bi opazil poškodbe.
'	—	Tako,	tako!	Saj	sem	vedno trdil, da je
g izreden slučaj — je mrmral. — Prizadeti sta dve ženski, in ena je bila že v hiši, ko je ®r>Šla dvojica tja. Kaj pravite k temu, gospod ^dzornik? Dovolj časa smo porabili, da smo 0 spoznali.
.	—	Da,	tudi	meni se zdi precej dolgo — je
.1‘atko odvrnil nadzornik. Obraz detektiva se ® vidno daljšal. Napol osramočeno, napol žaljivo Je dejal*.
s — Ženska me je prevarila. To je prav po-veben občutek, če prevari človeka ženska in 'e celo priprosta postrežnica! Oprostite mi, *°sPod nadzornik, če traja nekaj minut, da se °*nirim. To je hudo. To je res hudo! c .Če tudi sem gospoda Gryca občudovala in enila, če tudi sem ga sedaj, ko je bil vsled v^°Jega poraza popolnoma potrt, pomilovala, ndar si nisem mogla kaj, nadaljevala sem s
samozavestnimi pogledi in zmagoslavnim glasom svoje poročilo. Zdajpazdaj me je gospod Gryce prekinil z občudujočimi vzkliki.
Svoje pripovedovanje sem končala s pojasnilom, da se imenuje tujka, ki je bila oblečena v obleko gospe Van Burnamove, Ruta Oliver in da stanuje pri gospodični Spicerjevi.
S tem razodetjem sem izročila svojo skrivnost obema gospodoma. Videlo se jima je, kako nestrpno sta čakala, da odideta in po-iščeta Ruto Oliver. Še nekaj minut sem ju zadrževala in jima pripovedovala o bankovcih, ki sem jih našla všite v čevljih Rute Oliver, in kako mi je to dejstvo razložilo, zakaj ni bila zamenjala čevljev v hotelu D.
To je bil zadnji udarec, namenjen detektivovemu samoljubju. Tresel se je jeze, vendar se je kmalu zopet toliko obvladal, da je izjavil, kako zelo ga veseli to novo potrdilo njegovega naziranja, da je to prav izreden slučaj.
Prosila sem zdaj še gospoda, naj jima potrdijo Kitajec, gospa Desbergerjeva in Boppertova resničnost mojega pripovedovanja. Saj nisem hotela, d& bi mi gospod Gryce kar na besedo verjel; saj sem vse lahko dokazala, četudi ni bilo potrebno, ker mi je, kakor je bilo videti, zelo zaupal.
Ko je bil nadzornik že pripravljen za odhod in je stal že pri durih, je stopil gospod Gryce k meni in toplo in odkritosrčno rekel:
— Napravil bi bil veliko neumnost, cenjena gospodična Butterworth, a Vi ste to preprečili. Če bi bil pustil Franklina danes zapreti in bi se bilo vs,e to izvedelo šele jutri, bi bilo to zame zelo neprijetno. Tako bodo le tovariši in podrejenci o vsaki priliki rekli:	Gospod Gryce je star, njegov čas je potekel.
— To je vse nespametno — sem odvrnila z vnemo. — Izgrešili ste le pravo sled. Meni so pomagali slučaj in izredno ugodne okoliščine; nisem bila preveč bistroumna. Torej ne bojte se za lavorike; še ni stvar popolnoma pojasnjena, izvedeti bo treba še marsikaj; še
vedno je vredno velikega detektiva, da spozna vso zadevo v vseh podrobnostih. Četudi ne smatramo Van Burnamovih za krivce, se je vendar treba prepričati, če so naše domneve prave, in to ne bo lahko. In če ravno je Ruta Oliver izvršila zločin, kateri obeh bratov ji je pri tem pomagal? Dejstva sicer pričajo proti Franklinu, toda ne dovolj jasno, ker obstojajo še vedno dvomi.
— To je res. Skrivnost še ni pojasnjena
—	pravzaprav je še bolj zamotana kot prej. Toda predvsem miss Butterworth, spremite me k gospodični Spicerjevi.
Dvaintrideseto poglavje.
Gospod Gryce ima dar, za katerega ga zavidam. To je spretnost v občevanju z ljudmi. Ni bil še pet minut pri gospodični Spicer in že je vžival njeno popolno zaupanje in delati bi bil smel v njeni hiši, karkoli bi bil hotel. Koliko besed pa sem izgubila jaz, preden se mi je posrečilo odstraniti njeno nezaupnost. Njemu je zadoščala beseda in pogled, in že so mu bili vsi pokorni.
Gospodična Oliver, po kateri se izprva nisem upala vprašati iz bojazni, da je zopet ubežala, sc je čutila že mnogo bolje; upala sem torej, da nam kmalu sama vse pove, in da se nam tako posreči razrešiti uganko. Toda gospod Gryce je bil drugega mnenja, ko smo namreč stali pred durmi Rute Oliver, je dejal:
— Naša naloga ni lahka. Vstopite najprej Vi. miss Buttenvorth, in razgovarjajte se živahno z mlado deklico; jaz pa odstopim, da me ne bo videla. Opazoval jo bom, preden bom govoril ž njo. Toda pač nobene besedice o umoru! Prepustite to meni.
Prikimala sem. Nato sem nalahko potrkala in vstopila. V sobi je sedela hišna; stopila je k meni in tiho rekla: Sedaj spi!
— Odvzeti Vam hočem Vašo nalogo — som dejala in pokimala gospodu Grycu.
Hišna je odšla in molče sva gledala z go-
spodom Grycem spečo žensko. Gospod Gryce je zmajal z glavo. Toda ni mi povedal, kaj to pomeni.
Sledila sem njegovemu migljaju in sedla k vzglavju; on pa je sedel v velik naslanjač ob strani postelje, ki si ga je narahlo primaknil. V obrazu je imel neizrecno mil in dobrotljiv izraz.
Zenska se ni genila; njena lica so bila bleda in udrta, oči so bile obdane od temne sence in dolge, temne trepalnice so še bolj poostrile bolestni izraz v obrazu.
Kako žalosten je bil ta obraz! Vedela sem, da se vtiska, ki ga je name napravila Rut Oliver v tem trenotku, še dolgo ne bom mogla iznebiti.
Gospod Gryce je imel gotovo slične misli, zakaj dobrodušni izraz v njegovem obrazu je postajal tem razločnejši, čim dalje je deklico opazoval. Nenadoma se je zganila. Detektiv me je svareče pogledal, se sklonil čez bolnico, prijel njeno žilo in potegnil uro iz žepa.
S tem je deklico premotil. Odprla je oči, dolgo pozorno gledala gospoda Gryca, potem globoko vzdihnila in rekla:
— Ne recite, da mi je boljše, gospod dok-tor, nič več nečem živeti.
Žalostnemu utrujenemu glasu se je gospod Gryce čudil. Izpustil je roko mlade deklicc in prijazno rekel:
— Ne ugaja mi, da slišim tako žalostne besede iz ust mladega dekleta. Toda Vaše besede me potrjujejo v tem, kar sem že v začetku mislil: da ne potrebujete toliko zdravnika kot prijatelja. In če mi dovolite, postanem Vaš prijatelj.
Ginjena ga je pogledala. Mene ni videla in mislila je, da je z zdravnikom sama in je nežno odgovorila:
— Predobri ste. gospod doktor, preljubftz-nivi, toda — lotil se je je zopet prejšnji obup
—	ne morete mi pomagati. Nihče mi ne mere pomagati
zneie popišem našim čitateljem, ker vem, dai jih bo to zanimalo.
Sodrug Dragiša mi pripoveduje te 'dve zanimivi sličici:
Nekega večera mi reče sodrug Jordan, da so ranjenci sodrugi prosili, da jih obiščem Ne ve ne kdo so in ne kje Takoj se napotim, ali jih ne najdem. Naslednji dan je prišel stre-ža}, naš sodrug in mi povedal, kje leže. Sel sem k njim ob 7. zjutraj.
Ko sem vstopil v prostrano dvorano z mnogimi posteljami, na katerih leže ranjenci, so se zravnale glave in obrnile k meni:
— Buna dominiaca, tovariš Dragiša! Sa-tralska Partul Socialist! (Govorili so rumunski, po naše se glasi: Dobro jutro, sodrug Dragiša! Živela socialistična stranka!)
•— Odkod ste se vzeli semkaj? — jih vprašam nemalo začuden.
— Tako, mi odgovarjajo, za kapitalizem ginemo v rudnikih in na Kumanovu!
Sedem in začnem razgovarjati z njimi.
— Najbolj nam je žal. da nas je mobilizacija odtrgala baš v trenotku, ko smo se pripravljali na stavko! Ali, belgijski kapitalisti naj se ne vesele: čim se vrnemo v rudnik, bomo organizirali stavko ...
Ko sem odhajal z bolničnega oddelka, me opazi sodrug strežaj in mi veli:
- — Hajdi, sodruže, sem. kjer so sami naši sodrugi!
Grem.
— Dobro jutro, sodrugi!
Z dvajsetih postelj se glasi odgovor::
— Zdravo, sodruge!
Pa mi začno pripovedovati o bitkah in vojnih rečeh. Ko dokončajo, me začno izpraševati:
— Kje je sodrug Tuča (Tucovič, urednik »Radničkih novic«)? Kaj je z njim?
— Z vami je bil na Kumanovu. Kakor ču-jem, je bil na desnem krilu...
- — A mi smu bili na levem. Zato se nismo videli. A kaj je s sodrugom Živkom (Typa-lovičem)?
— Tudi on je bil na Komanovu...
— A sodrug Luka?
— On je v III. pozivu ...
*
Današnje vesti so potrdile prvo poročilo o padcu Velesa in o veliki bitki, ki se je tam završila. Važnejših vesti ni, kolikor jih je, so vam že znane.
*
Dokončavši ta dopis se napotim takoj na Skoplje, odkjer vam čez nekaj dni pošljem nedvomno mnogo zanimivih reči.
S. J.
PORAZ TURKOV PRI LJULE BURGASU.
V	krvavi bitki pri Ljule Burgasu so bolgarske čete, ki so se bile v številni premoči potisnile Turke nazaj, vendar pa niso priza-djale turški vojski uničevalnega in odločilnega poraza, kakor so dopovedovala prva bolgarska poro*’'' V mr: injem podajamo poročilo vojnega dopisnika londonskih »Timesov« s pristavkom, da je to i nočilo pasiralo turško vojno cenzuro, ki je nemara izpustila iz poročila za turško vojsko manj ugodne odstavke. Poročilo se glasi:
Boj se je začel pri Ljule Burgasu, na levem krilu vzhodne turške vojske. Boja sta se udeležili seveda tudi ostali krili, ampak kaj se je godilo tam, ne morem poročati, ker sem se nahajal na levem krilu in je bila bojna črta naravnost ogromna. Poročam le to, kar sem sam videl, že v pondeljek zvečer je bilo jasno, da so Bolgari, ki so imeli na tem krilu zbrane tri divizije, začeli prodirati z namenom, da napadejo turško postojanko na železniški progi med
Baba Eski in Ljule Burgasom. Bolgari so poslali kar najhitreje divizijo pehote proti čorlu.
Turške sile pod poveljstvom Torgut Šef-ket paše so se izprva krepko upirale in so prisilile Bolgare, da so sera/vili. Najsilnejše so se Bolgari obrnili proti Ljule Burgasu, ki leži pet milj severno od železniške postaje enakega imena. Tu je taboril Torgut Šefket paša s svojim štabom vzad za mestom na holmu, odkoder se je vse bojišče dobro pregledalo.
Bolgari so poslali zapored v ogenj šest baterij, ki so s šrapneli obsipale turške postojanke, med tem se je bolgarska pehota razvijala v dolgih črtah. Turki so krepko odgovarjali in odbili prvi napad.
Minila sta pondeljek in torek brez nadalj-nega napada od bolgarske strani.
Med tem so Bolgari dobili ojačenja in njih baterije so obstreljevale turške postojanke v fronti pri Ljule Burgasu; turške baterije so odgovarjale živahno in vztrajno. Na obeh straneh so streljali dobro in uspešno.
V noči od torka na sredoso posegle bolgarske pehotne kolone v artiljerijski dvoboj in zdaj je bilo jasno, da so Bolgari dobili znatna ojačenja. Bolgari so z vso silo ponovili napad na Ljule Burgas in Turki so so bili prisiljeni, da so se počasi invpopolnem redu umikali proti glavni postojanki turških bojnih vrst z namenom, da ščitijo železniški most čez reko Erge-ne. Ljule Burgas je ostal nezaseden. Zasedli ga niso niti Bolgari, niti Turki in tudi v sredo ga niso zasedli ne eni ne drugi.
V sredo zjutraj se je boj z vso silo nadaljeval. Vreme je bilo ledeno mrzlo, nebo jasno in zvezdnato; med 3. in 4. zjutraj so padli prvi streli na bolgarski strani in kmalu se je razvil živahen ogenj. Bolgari o prodirali v smeri proti Ljule Burgasu. Glavno moč so obrnili proti železniškemu mostu čez reko Ergene, ki so ga Turki trdovratno branili. Končno je bolgarska pehota zavzela važno postojanko v bližini mostu. Ampak Torgut Šefket paša je pravočasno poslal ojačenja in po strahotni bit-vi, ki se je izvojevala deloma z bajoneti, se je Turkom posrečilo, da so zopet pregnali s te postojanke.
Med tem pa so bolgarske baterije zasedle izborno postojanko in turške pozicije je obsula gosta toča bolgarskih šrapnelov. Bolgari so streljali to pot izvrstno in prizadjali turški vojski težke izgube.
VELIKA MANIFESTACIJA ZOPER VOJNO
V	BRUSLJU.
Bruselj, 29. oktobra.
Povodom seje mednarodnega socialističnega biroja v Bruslju je bil snoči velik ljudski shod, ki ga je sklicala socialno demokratična stranka v Bruslju. Shod je bil v »Ljudskem domu«, udeležilo se ga je okolo 2500 ljudi. Shodu je predsedoval voditelj belgijskih socialistov, sodrug Vandervelde. Shod je bil sijajna manifestacija zoper vojno. Navzočih je bilo tudi zelo veliko ljudi iz meščanskih krogov. Govorili so zastopniki belgijske, nemške, avstrijske, francoske, angleške, ruske, holandske in italijanske socialne demokracije. Največjo pozornost je zbudil med poslušalci govor ruskega sodruga Rubanoviča, ki je izjavil, da je v sedanjem položaju najhujši sovražnik carizem, ki igra dvoumno vlogo. 2e sedaj se zaganjajo ruski nacionalisti v zaveznico Ruske, Francosko, češ da izdaja ruske interese, ker ne izpolnjuje slepo vseh ukazov ruske vlade. Za Nemčijo je govoril sodrug Haase. V imenu francoskega proletariata je nastopil Jaurčs, ki je obtoževal Evropo, da je mirno trpela sistem Abdul Hamida in udano čepela ob njegovih okrvavljenih nogah. Sedaj pa, ko se pripravlja samozavestna Turčija, da stopi v krog kul-
turnih držav, bi najraje velevlasti, druga za drugo navalile nanjo. Silno sarkastično je Jaurfes govoril o Francoski, ki je v svojem pohlepu po Maroku pravzaprav povzročila vse gorje, ki pretresa Evropo in ki ga doslej še nemo opazuje. Sodrug dr. Adler je govoril v imenu avstrijske socialne demokracije, njegov govor je izzvenel v zahtevi: »Balkan balkanskim narodom!« in v klicu Avstriji in Rusiji: »Roke proč od Balkana!« Krasna manifestacija se je izvršila v najlepšem redu.
Strankin zbor avstrijske nemške socialne demokracije.
V	veliki dvorani »Delavskega doma« v Favoritnu na Dunaju se je sešel v četrtek strankin zbor avstrijske nemške socialno demokratične stranke. Zbor je bil sijajno obiskan. Inozemske in avstrijske bralske stranke so bile zastopane tako mnogoštevilno, kakor še nikdar doslej. Prvič sta bili tudi Angleška in Francoska poslali zastopnike. Angleško delavsko stranko je zastopal poslanec Štefan Walsh, francosko socialno demokracijo poslanec Albert Thomas. Nadalje so zastopali: jugoslovansko socialno demokratično stranko Petrič, hrvaško-slavonsko Bukšeg, češko (centraliste) Stein, rusinsko Wityk, poljsko Daszynski in Diamand, italijansko Oliva, rusko-poljsko Pilsudski, ogrsko Buchinger. Socialno demokracijo v Nemčiji je zastopal Ebert.
Ob pol 8. so stopili na oder pevci in zapeli svečanostno himno »Delo«. 'Nato je otvoril zbor sodrug Skaret in pozdravil vse navzoče.
V	predsedstvo so bili izvoljeni Pernerstorfer, Tomschik in Polzer, za zapisnikarje Sclnvei-chart, Lindrier, Paul Richter in Fani Reumann. Po sprejetju poslovnega reda in določitvi delovnega časa se je izvolila komisija za pregledovanje mandatov, nakar je govorii
otvoritveni govor
predsednik sodrug Pernerstorfer. Opozarjal je na resnost sedanjega časa, ko divja na Balkanu vojna furija. Delavstvo vseh dežel in ves omikani svet je v skrbi, da se vojna utegne razširiti na druge dežele. Da pa ni prišlo do splošne vojne, ni v zadnji meri zasluga socialno demokratičnih strank vseh evropskih dežel. Trdna in neomajna volja proletariata je, da se mir ohrani. Spominja se raznih umrlih sodrugov: francoskega sodruga Pavla Lafar-guea, državnih poslancev Silbererja, Rieseja in Schlingerja ter drugih. (Zbor se dvigne s sedežev.)
Razširjenje dnevnega reda.
Na predlog dr. Adlerja se je dnevni red razširil; med drugimi se postavi na dnevni red kot prva ali druga točka: Vojna in internacionala.
Pozdravni govori.
Predsednik Pernerstorfer pozdravi zastopnike inozemskih in domačih bratskih strank. (Viharno odobravanje.)
VValsh (Angleška):	Velikanski prirastek
glasov naših sodrugov v Nemčiji pri zadnjih volitvah, nepričakovano povečanje njih mandatov, je pokazalo, da nemški delavci nočejo vojne kakor je tu^rangleški nočejo. Uverjeni sem, da tudi avstrijski socialni demokratje nočejo vojne, da tudi oni ne marajo popeljati svojih bratov na bojišča v večje koristi najhujših izkoriščevalcev. Napredovanje internacionale zopet močno vpliva na ojcfčenje angleške socialne demokracije. Angleški delavci imajo v spodnji zbornici močno zastopstvo in vedno močnejšo politično organizacijo. (Dolgotrajno
pritrjevanje.)	,	x	,
Thomas (Francoska): Francoska stranka
Blagoslovljenfe gimnazijskega poslopja v Novem mestu.
Dr. Karel Slane.
(Dalje.)
V	našem času se je. rešila država cerkvene nadvlade, vsaj v državah, v katerih živijo omi-kanejši državljani, in človek je postal v njih toliko svoboden, da se odtegniti more, če hoče, nadziranju cerkve, da postaja neodvisna osebnost. In po tem se tudi ravna izgoja mladine. Stremljenje našega časa in že od časa reformacije naprej je, izgojiti človeka do svobodnega, pametnega bitja ki se more samo vladati in v gospodarstvu postati dober delavec, ki si za-more priboriti vse koristi svojega dela — kakor uči Liebig. Tendenca, stremljenje cerkve je bila zavladati po svojem-duhovenstvu vladarje in vladane. V četrtem stoletju se pridruži prej uboga katoliška cerkev rimskemu vladarju in postane duhovenstvo neizmerno bogato iz žuljev tlakarjev, vlada papeštvo sčasom vladarje; papeštvo, duhovenstvo je glavni vladar. Da mu je ljudstvo pokorno, ga izgoja za neko večnost, izgoja gre na to, da naj človek vse posvetno šteje za malo, vse svoje misli pa osredotočuje v cerkveno pobožno življenje in . skrbi za večnost. Pravih šol za mase ljudstev tedaj ni, take šole so le za izgojo duhovnikov.
V	teh šolah se uči v prvi vrsti, kar so cerkveni pisatelji pisali, učijo se stari jeziki, ker so v teh jezikih sprva cerkveni pisatelji, Rimljani in Grki pisali. Uči se pa tudi hebrejščina. Cerkev je imela svoj jezik, latinski jezik. Veliko znanja se ni moglo zahtevati od učencev, ker ga ni bilo v učiteljih in sploh ne. Pisanje, branje, vero-nauk, lantiščina, petje pobožnih pesmi. — Te šole so sčasom tudi pohajali sinovi grajske gospode, ki je bila raztrošena v gradovih med ljudstvom, da jih pomaga s silo oboroženih vojnih hlapcev držati v pokornosti. »Izgoja v srednjem veku pomeni v prvi vrsti pripravljanje notranjega človeka, da slepo verjame, kar cerkev uči in da je pokoren cerkvi; zvestoba Bogu, spoštovanje duhovništva in pokornost istemu je bil ozračje, v katerem ie vzraščala srednjeveška mladina; rezoniranje in svobodna
odločba je bila prepovedana. — Zaradi tega je bil tudi nauk v šolah le pokorno sprejemanje podanega; uk molitvic, veronauka na pamet.«
—	Ta šola, ta nauk ne traja dolgo.Med kleriki se zbuja neka svoboda mišljenja, ki hoče sveto pismo razumeti po lastni pameti. Takozvana »šolastika« je, ki poskuša verske nauke po pameti razumeti in v verske nauke spraviti nekaj posvetnih ved. — Nastajajo pa tudi mesta. V mestih je gospodarstvo, ki zahteva šolanje za posvetno življenje, za podporo v delu. V mestih nastajajo mestne šole, katere sicer še dolgo klerik vlada, ki se pa otresajo tega vladanja, ker jim verski nauk in druga osnova cerkvene šole preveč časa jemlje in meščanom preseda katoliški duhovnik. V mestih zavlada posvetnost, i odijo se vede v njih, rokodelstva vodijo do njih in gospodarstvo je postalo večje, meščan razteza po vsem znanem svetu svoji roki po koristili in si ustvarja šole, ki učijo za življenje potrebnih naukov; matematične, naravoslovne znanosti napravijo svoje prve korake; vseučilišča nastajajo, katerih učitelji hočejo sami sebe vladati, biti svobodne korporacije. Nauki na teh šolah se razvijejo od znanja starih jezikov, vežbanja v gramatiki starih^ jezikov in duševni vsebini starih literatur, učenja veronauka — do svobodnega učenja naravoslovnih ved, zgodovine. Mestne šole in vseučilišča zapostavijo sčasom cerkvene šole. Začetkoma so dominikanci, frančiškani — člani redov, ki so se naselili v 13. stoletju v mestih — voditelji učiteljstva na vseučiliščih. Tomaž iz Akvina je bil eden tistih — a so se morali precej hitro umakniti posvetnim učiteljem. Šolstvo se je prilagodilo stremljenju ljudi po posvetnem boljšem življenju. Država dobi sčasom šolstvo v roke. Gospodarstvo, ki vstvarja velike mestne obrti, ki sterejo nadvlado duhovenstva in grajske gospode nad tlakarskim kmetom, zahteva od šol, da iste vedno več ljudi podučujejo, ker je treba v mestnih obrtih šolane delavce in to vodi do demokratizacije šolske izgoje v na-sprot k srednjeveški, ki je le šolalo mladino vladajočih in tudi ženske, le teh v samostanskih šolah. Šola se je rešila iz rok duhovenstva; dogajala se je sekularizacija; prehod vladanja šole od cerkve na državo, se tako imenuje. Vseučilišča so že x srednjem veku pred, 16. Sto-
je opazila z največjo (simpatijo In reVnlčnlHJ občudovanjem, kako so se balkanski socialisti v teh težkih časih in ob razburkanem šovi* nizmu s pravim heroizmom zadnjemu postavili nasproti. Izražamo svoje občudovanje socialistom na Ruskem in Poljskem, ki so požrtvovalno vodili boj za socializem; priznati pa moramo, da ste vi Avstrijci v času vojne nevarnosti pred svojimi duri znatno vplivali na javno mnenje vseh avstrijskih dežel. Vidimo, da more avstrijska socialna demokraciji z največjim poudarkom poseči v vnanjo politiko. Carizein ima morda veselje, da udari; ampak utegne si bistveno premisliti, če bo videl, da je vse francosko javno mnenje proti vojnL To mnenje so v prvi vrsti imeli socialisti, potem pa se je razširilo tudi na meščansko časopisje v največjem obsegu. Upam, da se tudi tega strankinega	zbora	dela	vpletejo	v	mednarodno akcijo, ki	je	potrebna,	in	lahko	Vam
zagotovim, da bodo francoski socialisti vedno na čelu korakali z Vami če bo parola: Vojna vojni! (Viharno pritrjevanje.)
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna.............................K	21 60
polletna...................................1080
četrtletna................................. 540
mesečna  ..............................»180
Za Nemčijo:
celoletna.............................K	26 40
polletna................................... 1320
četrtletna................................. 6 60
mesečna.................................... 2-20
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezni številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav-ništvo „ Z a r j e “ v Ljubljani.
Ljubljana in Kranjsko.
— Ljubljanski občinski svet ima sejo v torek 12. novembra.
— O blažena vojna! O sveta vojna, ki jo vodi križ proti polumesecu! Strel iz puške, iz topa, iz strojne puške, sunek z bajonetom pod rebra, zdrobljene kosti v živem telesu, blagor mu, ki je tako srečen, da doživi trenutek, ko mu prestrele ali pa prebodejo kos pregrešnega mesa, kos kosti, ki ni nič drugega kakor prah in pepel. Ni greh moriti, ni greh poškodovati svojega brata, ni greh jemati otrokom roditelje, ni greh zapuščati ženo in sirote v bedi, ni greh moriti očete in reditelje otrokom sorodnih in sosednih narodov, ni greh moriti ljudi iz maščevanja, ljudi, ki niso prav ničesar zakrivili. ki niti ne vedo. zakaj jih pobijajo^ nasprotniki. Še nikoli se niso videli, še nikoli niso imeli sovražnosti med seboj zaradi samih se' be, ali vendar porabljajo najmodernejše or<>' žje, moril no orožje drug proti drugemu, m^trn?
—	božje stvari, ki jim je Kristus rekel: »Ljubite se med seboj« in »Maščevanje ni vaše«. Na polju trohne pridelki, narodno imetje se zapravlja in naravna posledica mesarskega klanja je beda, osirotelost tisočev otrok, uničenje stotin rodovin. In vse to je »božja« naredba, zakaj vse cerkve jo blagoslavljajo, križ s križem, polumesec s polumescem; križ preklinja s križem svojega nasprotnika in polumesec s polumescem svojega. Zakaj? Ali zaradi križa, ali zaradi polumeseca? Ne, ne! Cesto se zgodi, da križ blagoslavlja in proklinja, da se bojujeta
letjem do tega prišle; po verskem razkolu, reformaciji na Angleškem, Nemškem in drugod pa so mestne šole prešle v oskrbo države. Cerkev so razvoji narodov vrgli s prestola; država, katero so prej vladali cerkvi podvrženi kralji, je prevzela upravo tudi ljudskih šol. Omi-kanejša ljudstva so opustila misli na večnost, ljudstva so si hotela uravnati že na zemlji lepo življenje. In tako je bilo tudi mišljenje glede šol.
V	njih se naj uči, kar more človek rabiti za pripravo dobrega življenja na tem svetu. »Das Jenseits sinkt und verliert fortwahrend an Motivationskraft und mit ihm verliert die Kirche an EinfluB.« Šola se je posvetnjačila, učitelji so nehali biti cerkveni sluge, mežnarji. Posvetne vede in umetnosti so odslej predmeti poduka v šolah. Ljudje se ne brigajo več za to, ako se ujemajo posvetne vede z nauki cerkve, duhovniki se odstranjajo iz nadzorstva šol. Veronauk se še uči, pa ne kot glavni nauk. Naravoslovne vede zavladujejo in starim jezikom se daje že manj prostora in le toliko, da se njih nauk in študij misli starih narodov, Rimljanov in Grkov rabi kot vaja duševnosti mladine. Pravijo, »da je metodično razlaganje mišljenskega ustroja pisateljev teh starih narodov dobro vež-banje možganov in obče človeška vsebina spisov istih nekako duševno materino mleko za zdajšnjo mladino.«
Nihče v avstrijskih deželah ne more tajiti velike vloge, katero so izvrševale cerkve. Verstvo je bilo v starejših časih velika moč v ljudeh. V starejši zgodovini je bilo verstvo glavni motiv dogodljajev, bilo je element življenja. Človek ne bi razumel zgodovine evropejskih narodov, ako bi ne poznal verstva, njegovega vpliva na nekdanje ljudi in če ne bi poznal zgodovine duhovenstva. Zgodovina verstev, cerkva bo vedno važen predmet šolanja, aji kakor je biblia »svetovna knjiga«, ki vsebuje veliko skušenj človeštva in še naukov za zdajšnje življenje, je danes dosti posvetnih knjig, ki vso prejšnjo omiko vsebujejo, danes so vero-nauki vseh verstev predelani v naši kulturi; izgoja za cerkev, ali za večnost ponehava. Danes tudi že velja Goethejev izrek: »Wer Kunst und Wissenschaft besitzt, der hat Religion, wer diese nicht besitzt, der habe Religion.«
Clovešvo stremi po dobrem življenju tu-
kaj na zemlji. Skozi zgodovino vsakega in tudi nekrščanskega naroda se vije rdeča nit, ki kaže, kako se mase in če so do sužnjev ponižane, bojujejo proti izčrpanju, ki kaže, kako s časom zmagujejo, da mase jemljejo ljudem, ki od izkoriščanja istiU živijo, vedno več teh koristi in ž njimi moči in si jih sebi prisvajajo; v vsej zgodovini človeštva so boji za ta smoter, ki je v razvojih naravni zakon; svoboda zmaguje in zraven tudi človekoljubje. To nista zgolj verski potezi, vsečloveško je to in kar zcvemo »krščansko ljubezen«, pozna tudi budist in mohamedan. V prvih časih nastanja katoliške cerkve nahajamo gospodarski komunizem med kristjžmi. Take verske sekte naha-jamo tudi med Mongoli, ki so bili po vladajo-čil1 preveč izčrpani. Ali do tega, kar se zove krščanska ljubezen, je vodilo gospodarstvo ajdov in krščanov. Povsod nahajamo skupnost lastnine, vzajemno delo na kmetiji in zadružno tud' med vaščani, kar vse pa je spojeno z ljubeznijo do sočloveka. Socializem je bil vedno živ in je originalna prikazen, je človeški nagon; verstvo je le pomagalo v nekaterih časih istemu do močnejšega akcentuiranja. Isti je vodil prve krivoverce v katoliških narodih do nasprotja s prebogato in preveč za vladanje vernikov zavzeto cerkvijo. Beghardi. valdenzi, prekrsce-valci in druge verske sekte so bili dobri verniki, le marali niso gospodstva cerkve in hoteli so, da se naj življenje, gospodarstvo res tako uravna, kakor je Krist učil, mi vlad. tiso se hoteli sami. To slednje je tudi	f
vseh človeških družitev. Že v 13. stoletju na stopajo ti »krivoverci«, v slovenskih krajih sm jih tudi imeli in najboljši, najp ememte ši ljudje so bili člani teh družitev. Phihpp Melanchton, ki ie moderni šoli dal prvi navodila za organi 7iciio ie dejal, da je bilo najsrečnejše življenje med temi družitvami »krivovercev«. V zadrugah srednjeveških obrtnikov je bilo dosti teg« krivoverstva«.	.	,	r
Glavni nauki Krista spadajo med ,nven.*! vsega človeštva in isti je pomagal z.drll|l-izgojevalnimi činitelji, da so postali boji za
cuiiiuii v-iiiiicijl, ua ou	~	Xe*rnP'
li- nio milejši, da se krha Hobbesovo 07,nf'L	’
č'ovek je človeku volk, da stopa ^ zop	«
Jemna pomoi na mesto	priU.)
nc uit#
jstovrstna križa drug proti drugemu za — posvetno oblast. Že mnogokrat smo opazovali, da so se bojevale »krščanske« oblasti proti ^krščanskim«, dočim bi pričakovali, da križ 'Ostane dosledno križ, 'da se križ ravna dosledno Po reku: ne ubijaj in ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. Proti vojni smo, ker je izrodek kapitalistiške družbe, klerikalizem in kapitalizem pa sta za vojno, ker sta kapitalistiška in ker sta drug drugemu zasužnjena. Vojna je oesreča, vojna je barbarska, vojna je nasilstvo, »vojna je zločin nad človeštvom zaradi same sebe in zaradi posledic. Zato ni prav nič čudnega če je socialna demokracija nasprotna voj-5am. Za nas so Srbi, Turki, Bolgari, Arnavti in Črnogorci ljudje, ki zaslužijo enako spoštovale kakor mi, enako civilizacijo in napredek .kakor mi, nikdar pa ne pušk in topov zaradi | j&oizma meščanskih in aristokratskih slojev, jvazmere na Turškem so res turške, tega ne taH nihče. Toda turške razmere bi se dale odjaviti brez grozovitega prelivanja krvi. če bi odi merodajni krogi imeli resno voljo, da od-Pravijo razmere, ki so nezdrave. Ne proti odjavi turških razmer na Turškem, pač proti Paritvi sploh smo bili in smo še danes. Svobodnega razvoja potrebujejo balkanski narodi. £e Pa pušk in topov, to je naše mnenje, pa nič orugega. Kdor pa odobrava klanje in pobijanje, Je sovražnik človeštva; osvoboditelj pa ne koli6 in ne pobija in ne blagoslavlja pobijanja. Za .Osvoboditev in svoboden razvoj balkanskih Porodov smo le tisti, ki hočemo osvoboditev, be Pa tisti, ki hočejo podjarmljenje.
— Žrtev deželnega zavoda. Iz Kandije se h&m poroča: Na praznik Vseh svetnikov se je jja deželni kmetijski šoli na Grmu zgodila ve-•'ka nesreča. Dopoldne ie tja nekdo prignal k Oplemenitvi. Hlapec Ferdinand je pripeljal bika, ki pa je bil to not zeio razdražen. Namesto na kravo se je bik spravil nad hlapca ter ga pritiskal okolo prs. Zdivjano žival so komaj pregnali od svoje žrtve. Bik je na to ušel ter divjal proti Šmihelu, kjer so ga z velikim naporom vjeli. Nesrečnega hlapca pa so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. •vevež je bil tako izdelan, da je vsled nevaren notranjih ran pr polni zavesti izkrvavel na operacijski mizi in kmalu umrl. Pokojni je bil vobče znan kot uriden služabnik. Služil je jkt gradu v Srebrničah, pri županu Zurcu, pri bivšem deželnem glavarju pl. Sukljeju v Kan-diji
in sedaj nekaj let na deželni kmetijski šoli. Ce bi se pri kakemu neklerikalcu zgodila ta jtesreča, bi klerikalci gotovo vpili: to je božja kazen, ker je spuščal bika na tak praznik; v ‘eni slučaju pa pravijo: je že tako božja volja.
— Slovensko gledališče. V soboto zvečer s° uprizorili dve stvari, ki sta si po ideji in j30 tehniki nekako slični med seboj. Prva je igra v enem dejanju »Kjer ljubezen, tam tudi Bog«, ki jo je po Leva Tolstega povesti spisal Prane Milčinski. Idejo je Čuti že iz naslova. Tolstoj nam riše črevljaria Martina Avdejiča, k' mu je umrl edini sinček, in zato ne mora £eč živeti, temveč hoče urmeti in se preseliti ^sinku. Iz drete si plete vrv, da se ž njo obesi. Ven r„at Pa pride k njemu star romar in pripoveduje Avdejiča svoje življenje. Zapustil je vse pOgastvo, ženo in otroke ter je odšel po svetu jskat Boga. Bereta sveti evangelij in pred odhodom podari romar Avdejiču sveto knjigo. Ponoči pa se mu prikaže Kristus in mu pove, 5ja Pride jutri k njemu v goste. Toda drugi j*an ni Gospoda, pač pa pride cestni pometač, 'ačen in premražen, in Avdejič ga ogreje in bapoji s čajem, pride uboga ženska v otrokom,
!n čevljar ju pogosti in obleče zmrzujoče dete ja nagradi mater, pribeži deček pred branjev-£0. kateri je ukral jabolko in Avdejič ju spravi jaed seboj. V sanjah pa se mu zopet prikaže fvristus v podobi pometača, matere z otrokom ln branjevke z dečkom in pravi vselej: »To Sem bil jaz!« — Čevljar sprevidi, da je imel listini Boga v gostih. — V tej prelepi povesti pdimo celega Tolstega z vsem njegovim altruizmom in Jezusovim naukom. Ali ta povest hi Sposobna za dramo, manjka ji dejanja. Po-jjjtest v knjigi je krasna, igra na odru je dolgočasna. Tolstega povest ie cekin, dramatizacija Je zlata pena. — Vprizorjena je bila skrbno in čedno V glavni ulogi sc je g. Danilo prav lepo jVmislil v Črevljarja. Bilo je nekaj Tolstojevega duha v njem. Dobro sta podala svoji ulogi tudi Kg. Buhoslav in Skrbinšek. — Druga igra je bila Hauptmannova »Hanice pot v nebesa«, dramatična pesnitev v dveh delih s petjem in god-b°. — ja Sf-var je Znana našemu občinstvu že čd poprej. Polna je poezije, in globoke tragike, sfmr stvena 'n nezna* Opisuje nam zgodbo miiAiM ? hlanice Matternoye, ki jo je njen očim (te i° pretePal> dokler ni škočila v reko. Vse
Janje se godi v ubožni hiši, kamor so pridi? .^an*cc>> ko so jo potegnili iz reke. Pol ; Ganja je realističnega, druga polovica je vila in se godi samo v Hanični domišljiji. Očim LP e Krožit, umrla mati jo pride tolažit, smr-_ i angel jo pride usmrtit z mečem, krojaček ji Prinese poročno mrtvaško oblačilo. Jezus pride P°njo, in angeli jo spremijo v raj. — Uprizor-
il	£ bila pri nas lepo in z občutjem. Zlasti kuc. Kreisova je pokazala zelo mnpgo tihe umetnosti v vlogi Iianice. Podala jo je z meh-in nežnimi niansami poetično in ljubko. i/la je bila ga. Šetrilova. ga. Bukšekova, odli-y°vali so se gg. Skrbinšek. Bukšek, Danilo,
erovgek. Bratina, Bolmslav, Peček in drugi, a hUzorjtev je bila skrbna, gledališče razen lož
kro zasedeno.
— Umetniška razstava. Ker raste zanima-Pd aZa *et°šnjo slovensko umetniško razstavo ten do c*nR’ podaljša se rok zatvoritve za Um 1 Naknadno je še došlo večje število Zan- iH' oc* katerih bodo občinstvo gotovo w!1T,ale slike F. Vesela in velik Vavpotičev
rfret dečka na konju.
^ ■— Klub slovenskih tehnikov v Pragi na-hi^11Ja’ da se vrši njegov občni zbor z navad-Ig, ?Programom v pondeljek, dne 4. novembra KraT 0l) 7' 11 n' zve6er v »Slovenski vinarni na J- Vinogradih«. Goslje dobrodošli!.
— S irebunom za kruhom. V petek Se fe z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov in 7 Slovencev, nazaj je prišlo pa 30 Macedoncev. Iz Prusije je preši o 80 Hrvatov, 200 Italijanov se je povrnilo pa iz Budimpešte v svejo domovino.
— V mestni klavnici se je zaklalo od 13. do 20. oktobra 72 volov, 0 bikov, 9 krav, 301 prašičev, 14=> telet, 39 koširi nov in 8 kozličev. Vpeljalo pa 371 kg mesa, 9 zaklanih prašteev, 27 zaklanih telet in 1 kozlič.
-- Tragedija brezposelnega delavca. V Beli Peči se je v zadnjem času izvršilo več tatvin. Pokradene so bile večinoma jestvine in pijače. V sredo ponoči je bil nevarni tat, ki ie bil oborožen z ostrim nožem, zasačen pri zopetnem vlomu in nato aretiran. V četrtek so | peljali aretiranca, dva tovarniška uradnika in i en orožnik, na grajski hlev, da pokaže svoje skrito ležišče in ukradeno zalogo. Bil je ukle-njen na rokah. Ko ga dovedejo do skrivališča, skoči hipoma skozi malo odprtino 7 in pol m v globočino. Padel je vznak na trda tla in je čez 2 uri umrl. Rodom je Oger in 26 let star, preje je kril tovarniška poslopja, zadnje dni je bil brez dela.
— Cesta Črnoinelj-\ inlca. Za preložitev in popravo ceste Črnomelj-Vinica je dovoliena 50odstotna državna rodpora v znesku kron 130.000.
— Našla je delavka v tobačni tovarni Ivana Kobaltova denarnico s srednjo svoto denarja, katero dobi lastnik pri najditeljici v Hrenovi ulici št. 77. — Trgovski nastavljenec F»i-derik Šerbec je našel palico in Pauto. — G. Rudolf Poljanec je izgubil denarnico s srednjo vsoto denarja.
Zadnje vesti. Vojna na išalkanu.
TURŠKI PORAZ PRI MEDIJI.
London. 3. novembra. »Times« poročajo iz Sofije:	šefket	Torgut	paša se ie Izkrcal z
20.000 možmi v Mediji in je skušal obiti levo krilo bolgarske armade. Bolgari so ga pod Ku-llnševom popolnoma porazili: Doslej še ni znano, al se je Turkom posrečilo nazaj se vkrcati na ladje.
Sofija, 3. nocembra. Doslej še nepotrjena poročila javljajo, da so Bolgari vzhodno od Seraja zajeli Sefket Torgut pašo, ki pa se je v obupnem boju prebil skozi bolgarske čete in se umaknil v Čataldžo.
PRED BITKO PRI CATALDŽI.
Sofija, 3. novembra. Iz Ljule Burgasa doslej niso znane podrobnosti. _ Turki se zbirajo pri Čorlu, Tu ali pa pred Čataldžo utegne priti do velike bitke, ker je Čataldža dobro utrjena. Ce pade ta komaj petdeset kilometrov od Carigrada oddaljena trdnjava, potem skoro nič ne ovira bolgarskega pohoda v Carigrad.
BOLGARSKI PLEN PRI LJULE BURGASU.
Sofija. 3. novembra. Pri Ljule Burgasuso Bolgari uplenili 160 vagonov In 80 topov.
TURKI PRIZNAVAJO BOLGARSKO ZMAGO.
.	S31"!2* 3- novembra. Agence Havas poroča
iz Carigrada: Bolgari so zmagali pri Ljule Burgasu.
BOJI SE NADALJUJEJO.
Berlin, 3. novembra. »Lokalanzeiger«. poroča iz Carigrada, da se boji okolo Ljule Burgasa še vedno nadaljujejo. Levo turško krilo je bilo potisnjeno daleč nazaj, desno pa se je pomaknilo naprej!
ODRIN PRED PADCEM.
Sofija, 4. novembra. Bolgari na vso moč bombardirajo Odrin. Krožile so vesti, da je Odrin že kaputuliral, vendar še niso uradno potrjene. Več bolgarskih zrakoplovov rekog-noscira nad Odrinom.
KRALJ FERDINAND NA BOJIŠČU.
Sofija, 3. novmebra. Kralj je predvčerajšnjem šel na višino Juruš. od koder je opazoval bojišče in Odrin oklepajoče utrdbe. Potem je šel k četam na sprednjih mestih. Na povratku se je ustavil v Mustafi paši, kjer se je udeležil maše za zmago pii Ljule Burgasu.
TURŠKE GROZOVITOSTI.
Sofija, 3. novembra. (Poročilo bolgarske telegraficne agenture.) Na povratku iz Eski-Babe proti Ljule Burgasu so uprizorile turške cete v vasi Ajvadi grozovitosti. Poklali so okolo 200 eseb, med njimi žene, starčke in otroke.
POROČILO O TURŠKI ZMAGI.
Carigrad, 4. novembra. »Jeni Gazetta« prinaša podrobna poročila o zadnjih bojih. Po bitki od 22. oktobra je razvila druga bolgarska armada svojo fronto. Prednje čete in desno krilo je odšlo proti Baba Eski, središče in levo krilo je stalo pred Vizo. je postavljena tako v velikem loku. Turška armada je bila kon-centrirarana proti Ljule Burgasu pri Čurumli, Tatarlišu, Ahmed beju in Sakiskioju ter dalje do Baba Eski. Od 22. do 25. oktobra so se pripravljali na obeh straneh za bitko in izvrševali rekognosciranja. Bitka se je pričela 26. oktobra s pohodom naših čet pred Vizo ter čez vso črto do Ljule Burgasa. Bolgarskim četam, ki so hotele prodreti obrambno črto Viza—Ljule Burgas, so se turške čete junaško zoperstavljale. Pri Ljule Burgasu zbrane čete so prešle k ofenzivi in potisnile Bolgare do Čongnre. Po hudem boju pri Karagaču so dosegle čete Bu-nar Hisar. Ponoči dospele vesti pravijo, da so * turške čete zasedle Kavakli, južnozapadno od Lozengrada. Bolgari so bili prisiljeni, da so se umeknili na vsej črti proti Lozengradu ln Turkom se je posrečilo dobit] trdne pozicije srced Ptrsr Hlsarjem in Kavaklijem. »Tanin« poroča. da S9. X vojaških krogih trdno prepri-
čani, da bodo Turki dobili prav Kmalu zopet
Lozengrad. Vsi listi označujejo bitko za največjo, kar jih Ie bilo v našem času. Bolgari da imajo neizmerne izgube.
POTRDITEV TURŠKIH ZMAG IZ GLAVNEGA TABORIŠČA.
Carigrad, 3. novembra. Iz glavnega taborišča došle oficialne vesti potrjujejo, da so Bolgari poraženi in da so jih turške čete potisnile do Bunar Hisarja. Levo krilo je imelo pri Ljule Burgasu le manjše spopade. Kori izpred Ljule Burgasa in Vize so se združili.
TURŠKA POROČILA O ZMAGAH PRI LJULE BURGASU.'DDRINU IN VARDAR-SKE ARMADE.
Carigrad, 4. oktobra. »Jeni Gazetta« je izvedela, da so sklenili Bolgari zaradi težkega položaja svojih čet med Ljule Burgasom in Vizo ojačiti vzhodno armado s četami, ki operirajo okolo Kjostendila. Obrambo meje bodo izročili četam tretjega razreda. Listi poročaio o veliki bitki vardarsko armade z Grki pri Bo-zadčiburnu in Vertekopu ob železniški progi,
12	kilometrov vzhodno od Vodene. Turška letala so opazovala pozicije grške armade. Položaj Turkov je zelo ugoden. Grki so baje pobegnili. 20 grških kavaleristov so Turki vjeli. Listi pripovedujejo tudi o ponovnem izpadu iz Odrina proti Marašu. Boj je trajal deset ur.
BUNAR HISAR ZOPET OSVOJILI TURKI?
% Pariz, 3. novembra. Agencija Havas poroča iz Carigrada: Generalissimus Nazim paša je brzojavil v petek ob dveh popoldne: Desno krilo naše armade se pomika že od včeraj v severozapadni smeri. Malnnud Muftarjeva armada je porazila Bolgare in zaplenila mnogo topov in municije. Vsem armadnim korom sem dal povelje za ofenzivo in za pomikanje — Ob tri četrt na 5. je brzojavil Nazim paša: Osvojili smo zopet Bunar Hisar in smo zajeli Bolgare od vseh strani v okolici Bunar Hisaf ja.
BOLGARI IZ LJULE BURGASA PREPO-DENI?
Carigrad, 3. novembra. Vsi v petek izšli listi zatrjujejo, da je položaj vzhodne turške armade zelo ugoden in da se Bolgari umikajo korak za korakom. Turki se pripravljajo za odločilen napad. Vojni poročevalec lista »Sabah« brzojavlja: Bolgare so naše čete prepodile iz Ljule Burgsa. Izgube so na obeh straneh ogromne, zlasti pa pri Bolgarih. 1800 ranjencev smo ponoči spravili z bojišča.
OPTIMISTIČNI SULTAN.
Carigrad, 3. novembra. Sultan kaže živahno zadovoljstvo nad poročili z bojišča. Ko je v petek zapuščal mošejo, je nagovoril nekatere oficirje in izrazil nado,. da bo veselje kmalu splošno.
DIPLOM ATIČNI USPEHI TURČIJE.
Carigrad, 3. novembra. Veliki vezir je poslal generalissimu Nazim paši depešo, v kateri mu častita k njegovim vojaškim uspehom in pristavlja: Tudi tu smo dosegli diplomatičnih uspehov.
ABDUL HAMID V CARIGRADU.
Carigrad, 3. novembra Bivši sultan Abdul Hamid se je včeraj ponoči pripeljal sem na krovu nemškega stacionerja »Lorelev« in se nastanil v palači Beglerbeg.
CARIGRAD V NEVARNOSTI PRED TURŠKIMI VOJAKI,
London, 3. novembra. Carigrajsko prebivalstvo se boji najhujšega, če se vrnejo pobite in demoralizirane turške čete v mesto. Že zdai baje plenijo po mestu rezervisti in begunci.
»V SOFIJO ALI SMRT!«
Carigrad, 3. novembra. Mnogo Kurdov se je priglasilo za prostovoljce. Na prsih imajo napise: V Sofijo ali smrt!
NOČNI MINISTRSKI SVET.
Carigrad, 2. novembra. Ministrski svet je bil zbran do polnoči, da se posvetuje o vojnem položaju in pričakuje vesti z bojišča pri Ljule Burgasu. Veliki vezir in več uradnikov so prebili vso noč na porti. Ob 2. ponoči je prinesel državni podtajnik ministrskemu svetu važne depeše.
SRBSKI KRALJ V SKOPLJU.
Belgad, 4. novembra. Srbski kralj Peter je dospel v soboto dopoldne z ministrskim predsednikom Pošičein v Skoplje, kjer so ga slovesno sprejeli.
ISA BOLJET1NAC SE PODVRŽE SRBOM.
Belgrad, 3. novembra. »Politika« poroča iz Mitroviče, da se je Isa Boljetinac s 15.000 Arnavti podvrgel ondotnim srbskim oblastim. Arnavti so potem v Prištini prisegli zvestobo, nakar so se vrnili v svoje vasi. (Iso Boljetinca so že dolgo oznanjevali za mrtvega! Ap. uredništva.)
SRBI OSVOJE PRILEP IN GOSTIVAR.
Belgrad, 4. novembra. Srbska armada ne zadene na noben resnejši odpor. Turki napadajo jz zasede, a naglo pobegnejo. Srbi so zavzeli Prilep in Gostivar.
. GRKI SO ZAVZELI PREVEZO.
Atene, 4. novembra. Grki so baje včeraj zavzeli obmorsko mesto Prevezo. Uradno ta vest še ni potrjena.
GRŠKA ZMAGA PRI NOLBANDKlOjU.
Ateno, 3. novembra. V bitki pri Nolband-kftju s« bili Jurki hMo porgženi. Njihove čete
ki so bile mdčne okolo 4000 mož, so imele ve*
like Izgube: mrtvih je 200 konjenikov in 1000 pešcev. Grki so zaplenili sedem topov.
TURŠKO MESTO SE PREDA GRKOM.
Atene, 3. novembra. Ko so prebivalci mesta Riausta, ki šteje 10.000 duš, slišali o prodiranju grške armade proti Solunu, so pregnali turške oblasti in so sporočili grškemu presto-nasledniku, da je mesto grško in da bo dajalo vsak dan 25.000 hlebov kruha.
BOJI PRI ANOGHIJU. .
Atene. 3. novembra. PU Anoghiju so grške čete porazile turške in se polastile visoko ležečih postojank.
GRŠKO BRODOVJE PRED DARDANELAMI
Atene, 3. novembra. Grško brodovje neprenehoma križari pred Dardanelami in pričakuje turškega brodovja, ki pa noče na piano morje.
SMIRNA POD ANGLEŠKIM VARSTVOM.
Atene, 3. novembra. Blizu Kosa so opazili sedem angleških ladij. Anglija je Grški prepovedala napasti Smirno.
GRŠKE BOJNE LADJE PRED DEDEAGA-ČEM.
Carigrad, 3. novembra. Pred Dedeagačem so opazili v četrtek štiri grške bojne ladje.
GRKI IN SRBI PRED SOLUNOM.
Pariz, 4. novembra. Srbske in grške čete so dospele pred Solun.
Sofija, 4. novembra. Predvčerajšnjem m včeraj se je peljalo skozi Sofijo 45.000 srbskih vojakov, da ojačijo bolgarsko armado pred Odrinom.
BOJ ZA SKADER.
Cetinje, 4. novembra. Črnogorska armada je v krvavem boju prekoračila Bojano in prišla pred Skader. Vrše sd silni boji, mesto gori.
NOVA FRANCOSKA FORMULA.
Pariz, 3. novembra. Francoski kabinet je predložil evropskim velesilam čisto kratko formulo, ki pravi, naj se velesile v popolni nesebičnosti odločijo za posredovanje, ki konča sovražnosti na Balkanu.
RUSIJA IN ANGLIJA ZA FORMULO.
Pariz, 3. novembra. Formulo sta takoj sprejeli Rusija, katere diplomacija je nedvomno sodelovala na njej, ter Anglija. Trozveza se še ni odločila, da sprejme formulo, ki terja popolno nesebičnost.
AVSTRO-OGRSKA ODKLANJA FORMULO.
Dunaj, 4. novembra. Oficiozno časopisje je že nastopilo proti formuli, ker govori o »popolni nesebičnosti«. Oficiozno časopisje povdarja, da je pasus » v popolni nesebičnosti« nasproten avstrijskim interesom na Balkanu in torej Avstro-Ogrska ne more sprejeti te formule. Poincareja, ki je formulo sestavil, napadajo, da je delal izključno v rusko korist.
AVSTRO-OGRSKA IN SRBIJA.
Dunaj, 3. novembra. »Jugoslovanska korespondenca« poroča iz Carigrada od uradno informirane strani, da bo ministrski predsednik Pasič vse okrenil za uresničenje dobrega razmerja med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Poročilo opozarja na članek vladnega lista »Samouprava« za prijazno razmerje do monarhije. V listih posameznih strank pa se javlja neprijazno razpoloženje do Avstro-Ogrske. »Mali Zurnal« piše, da je le tedaj upati jia prijateljsko razmerje z Avstro-Ogrsko, Če bodo Srbi, Hrvati in Slovenci v monarhiji imeli pravice ki se spodobijo kulturnim narodom.
VELESILE SE GIBJEJO.
Sebastopol, 4. novembra. Rusko črnomorsko brodovje je odplulo iz Sebastopola proti Carigradu.
Berlin, 4. novembra. Večjemu številu nemških bojnih ladij so naročili, naj se pripravijo za vsak slučaj.
London, 4. novembra. Angleški pomorski častniki, ki so na dopustu, so dobili povelje, da morajo takoj prekiniti dopust in nastopiti službo.
ANGLEŠKO BRODOVJE V ORIJENT.
Gibraltar, 4. novembra. Včeraj zjutraj je priplula sem tretja eskadra in čez eno uro odplula v orijent.
CESAR V BUDIMPEŠTI.
Dunaj, 4. oktobra. Cesar se odpelje 'danes v Budimpešto, kjer ostane približno tri tedne.
ITALIJANSKI VNANJI MINISTER
V	BERLINU.
Rim 3. novembra. Vnanji minister di San Giuliano'je včeraj odpotoval ob 5. uri 20 minut v Berlin.
VOLITVE V RUSKO DUMO.
Peterburg, 3. novembra. Do včeraj polnoči je bilo izvoljenih 127 poslancev, ki se razdele na tele stranke: 67 članov desnice, 3 člani zmerne desnice, 22 ruskih nacionalistov, 24 ok-tobristov, 1 naprednjak, 8 kadetov in 2 socialna demokrata.
Goriško.
—	Nekaj odgovora. Iz goriških učtieljskih krogov nam pišejo: »Učiteljski Tovariš« se je zaletel v 42. številki v dopis iz Sežane, ki ga jo priobčila »Zarja«, m 408. šteyilkj dne 14. okto*
bra. Polemika »Učiteljskega lovariša« je zlasti proti koncu precej denunciantsko pobarvana. Nadalje pravi »Tovarišev« dopisnik, naj bi učiteljstvo ne pisalo o svojih zadevah v »Zarjo«, češ da je tuj list. Naivnemu »Tovariševemu« politiku povemo, da je »Zarja« glasilo tiste stranke, ki se v državnem zboru in drugod vedno najkrepkeje zavzema za učiteljske težnje, torej nam ta stranka in njeni listi niso in ne smejo bitituji. Nadalje se »Tovarišev« dopisnik očividno veseli, da preganja klerikalna stranka njegovega tovariša. H koncu kaj malo-liberalnega dopisa se prikažejo dopisniku gro-zepolni strahovi: ...»črnogledi pesimisti, anarhisti, antimilitaristi, ljudje, ki bi s cinizmom delovali na zadnjem uničenju religiozitete, ki bi širili med ljudstvom zanikanje vsega obstoječega, v besedi in tisku, ki bi kričali, da bi odmevalo dalečv vsemirje.« Tistim, ki še ne velo, povemo, da si je ubogi dopisnik naslikalv tako strašnih podobah učitelja socialista. In to označuje dovolj njega in njegov dopis.
— Bilje pri Gorici. V nedeljo dne 27. oktobra je umrl po dolgi mučni bolezni sodrug An-Jrej Weinberger. Pokojnik je bil marljiv družinski oče, sodrug in zaupnik stranke; bil je tudi delegat okrajne bolniške blagajne v Gorici. Pogreba, ki se je vršil v torek popoldne, se je udeležilo lepo število sorodnikov in prijateljev iz oddaljenih krajev; med temi tudi mdruga Ivan Arčon in Al. Štolfa, zastopajoča tranko in okrajno bolniško blagajno. Pogreba e je nadalje udeležilo več sodrugov iz Vr-ojbe, ki so izkazali pokojnemu sodrugu in pri-atelju zadnjo čast s tem, da so ga spremili k '/ečnemu počitku. Pokojnik zapušča vdovo in štiri nedorasle otročiče, kateri ostanejo nepreskrbljeni, ker primanjkuje nesrečni materi potrebnega zdravja, da bi zmogla potrebe družine. Zato poživljamo vse sodruge, da priskočijo na pomoč sirotam. Tozadevne podpore naj se pošiljajo vdovi Weinberger, Bilje št. 165, ali pa izroče sodrugu Al. Štolfa v Gorici.
Novice.
* Socialistični župan v boju proti alkoholu.
Sodrug Lafont, župan industrijskega mesta Fir-min> na Francoskem, ki je na zadnjem francoskem strankinem zboru napovedal krepak boj gostilnam, izvršuje na svojem mestu ta boj tudi v resnici. V avgustu je izdal tri odloke za omejitev gostiln, ki najbolj pospešujejo silno se raz-šiijajočo alkoholno kugo. Določil je najprej okrožje okolo vseh javnih poslopij, šol, vojašnic itd., kjer ne sme biti nobenih gostiln. Prepovedal je dajati pijačo mladoletnim. Da bi se ta prepoved točno izvrševala, je s tretjim odlokom zapovedal, da morajo biti vse gostilne tako urejene, da se lehko od zunaj že natančno pregledajo, imeti ne smejo neprozornih zastorov, oknic itd. Gostilničarji so se seveda pritožili, a državni svet je priznal pravno veljavo županovih policijskih odredb. Gostilničarji, ki so se zoperstavili, so morali plačati globe. Zopet so se zaradi tega pritožili. Državno sodišče bo moralo šc enkrat razsoditi. Velikomeščanski list »Journal des Debats« je pisal ob tej priliki, da se iz županovega postopanja lehko vidi. kakšna bo svoboda v državi bodočnosti. Krepko je temu listu odgovoril socialistični list »Humanitč«. »Debats je torej za svobodno zastrupljenje ljudstva! Ali so mar tudi za svobodno trgovino z dekleti? Lafont in z njim vsa socialistična stianka ima pogum, da se izreče za svobodo. Nočemo, da se ljudstvo zastruplja — in skušamo ' ” omejiti v kapiF^-ičnem sistemu umazano prostitucijo. Naše protialkoholno delo ni le navidezno, kakor ono buržvazije. Že stoje proletarci in zlasti proletarske žene, ki jasno vidijo kopito protesta gostilničarjev, motenih pri izkoriščanju, pogumno za svojim županom. Dol’ ost socialistične stranke je, da ga podpira z vso močjo.«
* Zimsko vreme v Bukovini. Popolnoma nepričakovano je nastopila zima v nedeljo na vzhodu naše monarhije. V Galiciji in Bukovini je padla toplina tako hitro, da ie kazal v ponedeljek toplomer 13 stopinj pod ničlo. Že prejšnji teden je prišel mrzel val iz severne Rusije in v vzhodni Rusiji je zaradi tega bilo neobičajno mrzlo vreme v tem času. V Smolenskn ie kazal v ponedeljek toplomer 14 stopinj pod ničlo, v drugih krajih je padel še nižje. Mraz pritiska sedaj počasi proti jugu. Tudi na Balkanu je mrzlo, gotovo bo pričelo v kratkem snežiti in zmrzovati. V srednji Rusiji sneg m cd močno ovirata promet.
* Fnajst oseb ie utonilo v soboto v Cibi na Ogrskem. Osem moških in štiri ženske so se hoteli s čolnom prepeljati čez zelo narasli Szpmos. čoln se je prevrnil in vseh dvanajst oseb je padlo v vodo. Rešil se je le en moz, vsi drugi so utonili.
* Strahotna delavska nezgoda. V Kneut-tingsnu, v Lotaringiji, je žareče, raztopljeno železo oblilo sedem delavcev. Šest delavcev je bilo tako strašno opečenih, da so takoj umrli, sedmi pa najbrže tudi ne bo okreval.
* Zanimiva operacija. Iz Žateca poročajo: V tukajšnji bolnišnici je izvršil primarij doktor Bergmann kai zanimivo operacijo. V bolnišnico je prišel Rudolf Ressel in tožil o groznih bolečinah v želodcu. Bljuvanje tudi kri. Doktor Bergmann mu je odprl želodec in našel v njem 22 centimetrov dolg peresnik, 18 centimetrov dolg svinčnik, tri žeblje iz žice po 8 centimetrov dolge in 10 centimetrov dojgo ko-vinasto paličico Zdravnik je po odstranitvi teh predmetov bolniku zašil želodec. Ressel sc počuti sedaj že dobro; povedal je. da je prestal v Tipskem že slično operacijo in res je našel dr. Bergmann kratko brazgotino na želodčni steni od prve operacije.
* Zagoneten umor. Policija v Cikagi išče morilce, ki s?) pred kratkim umorili krasno in bogato gospo. Umorjenko so našli v bližini Bridgeporta s petimi strelnimi ranami v glavi. Gospa je pred nekaj tedni nastopila na shodih proti trgovcem z dekleti in ic naznanila tudi policiji več imen teh trgovcev. Najbrže so ti izvršili umor ali pa najeli morilce.
* Stotnik — socialist. Pariški listi so poročali, da je bil stotnik infanterijskega regimenta obsojen na strog zapor, ker je imel ob slovesu rezervistov govor s socialistično tendenco.
Trst.
— Narodnjaško barabstvo nima več nobenih meja. Dejstvo, da so pri svoji N. D. O. impotentni in nesposobni za vsako delo, dela na-rodnjakarje nervozne in jim narekuje za boj proti socialni demokraciji sredstva, katerih bi se sramovali celo klerikalci. V čistilnici petroleja imajo narodnjaki par privržencev. S temi so hoteli napovedati vodstvu čistilnice boj in mislili so si, da se bo godilo delavcem po končanem boju kakor angelcem v nebesih. Kako je končal boj in kako so zastopali narodnjaki interese delavcev, nam ni znano. Le sodeč po pisavi tržaške »Edinosti« bi sodili, da je šlo vse po vodi. Boja menda ni bilo, vodstvo čistilnice je baje odklonilo vse zahteve delavcev in sedaj se delavci in N. D. O. jeze na.......
socialne demokrate. Zakaj? Čemu? Najprej je »Edinost« pripovedovala, da so se združili z?a skupen nastop proti vodstvu čistilnic petroleja vsi delavci socialisti in narodnjaki. Dva dni pozneje smo pa čitali v »Edinosti« staro fili-piko proti socialistom, češ da so prelomili besedo, da nočejo postopati več skupno z N. D. O. in da je zaraditega odklonilo vodstvo čistilnice vse zahteve delavcev, ki da jih je predložila N. D. O. Razume se, da ni manjkalo v filipiki vsakdanjih psovk proti socialnim demokratom. Ko smo te narodnjaške oslarije prečitali, smo se seveda pošteno in začudeno spogledali. Zakaj? Zato ker ni v čistilnici petroleja nobenega delavca, ki bi bil organiziran pri socialnih demokratih. Ampak krumir je navadno vedno tudi lažnjivec. Zato je razumljivo, da bi zvalila N. D. O. prav rada svoj neuspeh na socialne demokrate. S tem kažejo gospodje, da imajo svojo čast v podplatih, barabarski čut pa tam, kjer imajo normalni ljudje čut poštenosti. Ljudje, ki prodajajo svoje prepričanje, so pač sposobni za vsakršno barabstvo. Le to je žal, da objavlja take barabarske stvari list, ki bi bil drugače prav rad pošten.
Odgovorni urednik Fran Bar tl.
TzHnfa in zalaga založba »Zarje«. • Tiska	' n Tiskarna« v l.lubliani.
Najmrvefše! Najnovejše
Maksim Gorkij
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „ Z a r j e" v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančičkanska ul. 8
(Sr
-■vA/VA/V’*—
iS>
V kratkem začnemo raz-- pošiljati	-
Žepni
koledar
za delavce spl ii in prometne uslužbence
za navadno leto 1913.
Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. .— Kolkovnc lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množil na razpredcl-n .-i. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni In brzojavni larif. — D' Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za , Zarjo*. — Največja medi n« »rmVi. — Obrtna sodišča v južnih a' -*	Obrtna
nadzorništva v '■ •	*’• ~
Pisatelj Ivan Cam. .	nekaterih
parlamentarnih be^cd. .»..p«.con Bonaparte aforizmi ob sloletnici). — Beležke za vsak dan •;	v	letu.	—	Oglasi.
Cena posameznim Izvodom I K, po pošti 10 vinarjev več; Z naročilom po pošti )e najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi :• Zarje* v Ljubljani po zaupnikih.
r. z. z o. z.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. 0 Litografija.
Kovaški pomočniki
kateri so zmožni tudi na primožu delati se sprejp mejo v tovarni vozov
Peter Keršič, Sp. Šiška pri Ljubljani.
Naročajte se na Zarjo!
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ua-serma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
HoeltI, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14, Geržina, Rojan.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57.
Sekovar, Piazza Oaserma.
Ronzel Goachino, Via S. Marco 26. Wenc Neža, Via Broletto.
Segolin Rosa, Via Industria 16 Kickel, Via Montorzino 4, Bojano.
Mestna hranilnica
LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Naj večja slovenska hranilnica.
■mrmrnrm — n—"-—————_>_>_>_*_—mbk«
Prometa koncem leta 1911: 614*5 milijonov kron.
bo	• •
o	d
>	o
-d	Sh J*
•p*-	
c	>
• f4	O
d	d
C3	o
Im ja	•s* • »■H
	3
•M!	
c	(M
d •M	
OJ	• •
■ .. s •• .1 ... " -Vv
......
te***® Ki-
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vjožne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c kr. deželna vlada. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. Posoja na zemljišča In poslopja proti 5o/0 obrestim In najmanj 'h°l0 amortizacije. Za varčevanje Ima vpeljane domače hranilnike. Posoja tudi na menice In vrednostne papirje.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin.
Kavarna
Unione v Trstu
uiica Caserma in Torre Bianca
Velika zbiika političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih,
===== Biljardi ss==
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
v nasledkih tobakarnah:
Južlli kolodvor, na peronu-Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel pri Nar- domu. §ubič, Miklošičeva cesta.
Sen k, Resljeva cesta Kane, Sv. Petra cesta Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica Remžgar, Zelena jama.
tvetek, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova ulica Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. Usenik nik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, stari trg. Kuštrin, Breg.
Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek. Zaloška