Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 56.
V LJUBLJANI, četrtek, 8. marca 1928.
Posamezna številka Din 1-LETO V
NARODNI DNEVNIK
Jaha J« mk dsa epoldoe, kTOjK® ttedaije la praznik®,
Heecftaa aaro&tina: V Ljubljani hi po po5Ui Dla 20'—, taoieaistro Dia 80'—,
Kesdvlssn političen list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. S3. Di RAVSiSTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON STEV. 2852.
Rokopisi «c ae vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim rprt*anjem naj se priloži znamka la odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu Stev. 13.633«
Naša mizerija.
V	svojem ekspozeju je dejal minister za narodno zdravje Dobrivoj Popovič med drugim to-le: V kolikor prihajamo glede števila porodov na prvo mesto (a tudi tu padamo), pa smo glede števila smrtnih slučajev tudi na prvem mestu. Od novorojencev jih umre v prvem letu 28 odstotkov (preko ono četrtine), a 20. leta starosti ne dočaka 38 odstotkov.
Čisto pravilno pravi nato minister za narodno zdravje, da je glavni vzrok tej visoki umrljivosti v ekonomski bedi, ki vedno bolj razsaja. Ljudje nimajo ne stanovanj, ne potrebne obleke, da bi se mogli obvarovati pred boleznimi in vsled premajhnega zaslužka je vsak tretji otrok revnih starišev obsojen, da leže v grob pred svojim 20. letom. Pol milijona teh preostalih otrok pa letno hira od tuberkuloze in le redki so oni, ki jo premagajo.
A moglo bi biti vse drugače. Kajti na eni strani dokazuje najvišje število otrok, da smo potenten narod prve vrste, na drugi strani pa dokazuje veliko število starih ljudi, kjer smo bili že pred vojno Slovenci v vsej Avstro-Ogrski na prvem mestu, da je naš narod zdrav in da bi mogli silno znižati umrljivost, če bi bile naše razmere urejene.
Te pa žalibože niso in krivda pade izključno na naše stranke in na naše poklicne politike. Ti so vzeli v zakup vso politiko, ti ne puste, da bi prišel kvišku le en mož, ki ni njih slepo orodje in ti so s svojim partizanstvom razjedali vso državo, da ne napreduje država, kakor bi mogla dn morala. Zato pa pade na te partizane tudi vsa odgovornost in zato mora pričeti narod misliti na to, da pride do urejenih razmer tudi proti volji teh nepoboljšljivih partizanov.
•Nad vse strahotne so številke, ki jih je navedel minister Popovič in če bi bile naše stranke kpličkaj na svojem mestu, bi mprale videti v teh obtožjlnih številkah glavni program svojega dela in pustiti bi morale vse prepire, vse svoje malenkostne osebne in strankarske zadevice ter iti na delo, da dvignejo narod gospodarsko in ubijejo glavni vzrok, ki mori našo mladino in narod.
In iti bi morali med narod, ne da mu deklamirajo prazne šlagerje, temveč da ga uče, kako se bo rešil oderuhov in da mu sami priskrbe cene kredite. In učiti bi ga morali, kako proda svoje pridelke, kako se reši vseh onih pijavk, ki žiye na račun našega lesa, našega premoga, naših rud in naše delavske sile. Tako agitacijo bi morale danes razvijati Stranke med narodom in za tako agitacijo jim daje politična moč, ki jo že imajo tudi opozicionalni poslanci, dovolj sredstev, samo če začno v oblastnih skupščinah in odborih s pametnim delom. Kar pa ne bi mogli doseči tu, bi mogli doseči v raznih drugih avtpnom-■ijih zastopih in zavladalo bi novo delo in narod bi napredoval. Toda predpogoj je, da stranke ne mislijo samo na svoje mandate, temveč da mislijo predvsem na narodne potrebe in da so čisto v službi naroda, ne pa v njegovi službi le s četrtino noge, s celo nogo v službi stranke, z ostalimi tremi četrtinami noge pa v službi hank in velikih industrij, ki skrbe za njih strankarske fonde.
V	gospodarski osamosvojitvi naroda, ki je danes na mnogih mestih manjša ko pred vojno, leži vse z)o. Ravno tu pa se naši javni faktorji prav nič ne brigajo.
Zato pa se tudi ne čudimo ,da je izgubila naša skupščina isti dan, ko je povedal zdravstveni minister svoje strahotne številke, pol dne s prazno debato o biri. Druge potrebe in skrbi danes naš narod res nima. Da pa je imel v tej
Proračuna vojnega in gradbenega ministrstva sprejeta.
Beograd, 8. marca. Seja narodne skupščine se je nadaljevala včeraj popoldne ob 5. Na seji je najprej obširno govoril Čeda Kokanovič in utemeljeval potrebo depolitizacije uradništva. Med Koka-novičevim govorom je prišlo do prepira med njim in med nekaterimi radikali. Izgledalo je že v nekem trenutku, da pride zopet do pretepov, vendar se je največ na posredovanje demokratov — razburjenje poleglo.
Potem je govoril Pavle Radič, ki je v dolgem govoru najostreje obsojal postopanje uprave mesta. Konstatiral je, da je vprašanje glavnjače toliko važno zaradi režima in sistema, ki se je tam uvedel. Uradniki glavnjače so počenjali najhujše stvari. Kako moremo pričakovati kakega napredka, če vladna večina brani to, da policijski agenti prisluškujejo pri vratih klubov, kaj se tam godi. Pri takem režimu niti poslanci vladne večine ne morejo najti zaščite pri svojih ministrih in niti ne pri predsedniku vlade, temveč jo morajo iskati pri raznih organizacijah, kakor n. pr. pri Narodni odbrani. Režim je danes tak, da se mora celo član vladne večine po časopisju obračati na notranjega ministra in prositi pomoči. Namesto ustave imamo glavnjačo. Ali smo se zato bojevali, da bomo v rodni zemlji sužnji. — Pavle Radič je govoril žgoče in razburjeno, tako, da je med njegovim govorom prišlo pogosto do ostrih spopadov in prepirov.
Za njim je povzel besedo notranji minister dr. Korošec. Ko se je pojavil na govorniškem odru, mu je vsa vladna večina ploskala in mu vzklikala: Živijo Korošec! Dr. Korošec je govoril prav kratko. Zavračal je vse očitke glede režima v Južni Srbiji. Kar se tiče Beograda in glavnjače, bo vse tisto, kar je slišal prej in sedaj, predmet preiskave, ki je že v teku. Poslance prosi, naj pazijo na to, kaj pišejo naši listi. Akcija, ki se vodi v našem parlamentu gre hkrati v prid našim zunanjim sovražnikom. — Pri teh trditvah je prišlo do ostrega nastopa s kmečko-demokratsko koalicijo, od koder so se čuli glasovi: »Kako smete tako govoriti? Vi ste uničili ugled države! Vzdržujete glavnjačo, pa hočete ugled. — Nastane prepir med vladnimi poslanci in med opozicijo. Posebno glasni so bili klerikalci, ki so kričali na radičevce. — Dr. Korošec je končal svoj govor z besedami: »Obljubljam, da bom vse dal preiskati in da bom krivce brez milosti kaznoval. Nujnosti za predlog pa ne sprejemam.« — Opozicija na to protestira, vladna večina pa pritrjuje. — Na zvonenje predsednika so se poslanci zbrali v dvorani in predsednik je dal predlog na glasovanje. Večina je odklonila nujnost predloga.
Predsednik skupščine je hotel sedaj preiti na dnaevni red. Oglasil pa se je poslanec Klarič in zahteval, da se začne obravnavati njegova resolucija o prehrani gladujočih. Resolucijo je v pravem
debati poleg gospoda Radiča glavno besedo še ljubljanski poslanec, je dejstvo, ki ga pač ne more biti vesela res napredna Ljubljana.
Ne potrebujemo ljudi, ki nas pitajo z zastarelimi šlagerji, ne potrebujemo deklamatorjev fraz in ne potrebujemo ljudi, ki se samo pehajo za oblast in ki niso drugo ko večni lovci za mandat, temveč potrebujemo ljudi, ki bodo znali odpraviti našo mizerijo, ki bodo dali narodu kruha in zdravja, ki so skratka z obema nogama v službi naroda.
V	naši parlamentarni mizeriji takih ljudi ni dosti, toda v narodu so in zato ti novi možje — na plan!
času izročil. Klarič utemeljuje nujnost svojega predloga. V istem smislu sta govorila še poslanca Voja Besarovič in Novica šavlič. Šavlič je trdil, da nekateri gorski kraji zaradi brezvestnosti odgovornih faktorjev niso dobili še niti zrna žita. Vprašanje prehrane pasivnih krajev se je že pretvorilo v vprašanje katastrofe za te kraje. To postaja zdaj že vprašanje vse države.
Minister za socialno politiko je odklonil nujnost predloga in prav tako je odklonila nujnost tudi vladna večina. j
Sedaj' je prišla na vrsto razprava o proračunu in sicer o proračunu ministrstva vojske in mornarice. Minister za vojsko in iintornarico general Hadžič je podal daljši ekspoze, v katerem je navedel, da znašajo izdatki 2.428,571.265 dinarjev. S tem proračunom se bodo pokrile komaj najnujnejše potrebe vojne sile, brez katerih se sploh ne more naprej. Prvotni predlog proračuna je bil zmanjšan za poldrugo milijardo dinarjev. To pa ne pomeni, da bi bil prejšnji proračun slabo sestavljen. Predvidene so ( bile samo potrebne stvari. Radi finančnih razmer in radi varčevanja pa so se morali mnogi izdatki črtati. Če primerjamo lanski proračun z letošnjim, vidimo, da je letošnji proračun za 79 milijonov dinarjev višji. Če pa se odbijejo od tega vsote, ki so se morale lani kriti z naknadnimi krediti, to so bile vsote, potrebne za prehrano vojaštva v višini 94 milijonov dinarjev, po tem se vidi, da je letošnji proračun v resnici manjši od lanskega.
Proračun vojnega ministrstva znaša petino celega preračuna. Če pogledamo to razmerje v drugih državah, vidimo, da je drugje večje in to celo v državah, ki so po mirovnih pogodbah obvezane k razorožitvi. To je najboljši dokaz, koliko pozornosti je posvetila vojaška uprava splošnemu prizadevanju za varčevanjem.
V	(finančnem odboru se je vojaški upravi očitalo, da se povišuje število .častnikov. Ti očitki pa niso umestni. Šte-, vilo častnikov se je zvišalo samo za 187. To se godi zato, ker vsako leto prihajajo iz vojaških šol novi častniki. Razen tega je število častnikov v vojski tako nizko, da komaj zadošča za najpotrebnejše vež-banje vojaških novincev in za izpopolnjevanje drugih dolžnosti.
Po proračunskem predlogu bo pri nas vsega skupaj 95.000 vojakov in kaplarjev. To je na j večja redukcija, ki se je dala doseči. Svetovna vojna je mnogo pokončala. Zato je treba sedaj za izj obrazbo vojske stvoriti marsikaj, da pridemo zopet v normalno stanje. Posebno velja to za aviatiko. Za potrebe aviatike je letos proračunano 5 milijonov več kot lani. To pa je mnogo premalo. Izobrazba pilotov nas stane mnogo napora in mnogo denarja. Aviatika se razvija naglo. če danes kaj zamudimo, se to jutri že ne da več nadomestiti. Zato so za aviatiko potrebna obilna sredstva, da moremo korakati vzporedno z napredkom in da bomo vedno pripravljeni na obrambo.
Posebno pozornost zasluži tudi naša mornarica. Naše Jadransko morje je najdi agocenejša posest naše države. Zato je ena naših glavnih dolžnosti, da skrbimo za varnost našega morja. Brez potrebnih sredstev ne moremo niti misliti, da zavarujemo 600 km dolgo obalo. K temu spada tudi pomorska aviatika. Znano je, da nam je na tem polju še mnogo potrebno. V pričujoči proračun je vnešeno samo to, kar je najneobhodnejše potrebno za izvajanje naših načrtov. V ta namen je preračunanih samo 10 milijo-
awa».-uuLi"j iim. ijjMj-gaaaBg
nov več kakor lani in to je samo toliko, brez česar nikakor ne moremo izhajati.
Proračun je osnovan na najnujnejših potrebah vojske, letalstva in mornarice. Pri varčevanju smo šli do skrajnih mej. Vojska je še vedno izpolnila nade, ki smo jih v njo stavili.
Za vojnim mijinistrom je govoril Dimitrije Vujič in dr. Tupanjamin. Nato je bil proračun vojnega ministrstva t večino glasov sprejet.
Na vrsto je pnišel še proračun gradbenega ministrstva, k kateremu je podal gradbeni minister obširen ekspoze. Razvila se je potem debata, in pozno v noči je bil tudi ta proračun sprejet.
Nato je bilo sklenjeno, da preide skupščina na proračun prometnega ministrstva in da se, če mogoče, tudi ta proračun izglasuje.
TROČLANSKI ODBOR NEVTRALCEV
ODLOČI O MONOŠTRSKI AFERI.
Ženeva, 8. marca. Svet Zveze narodov se je sestal včeraj dopoldne ob 1045 k seji. Seja je bila tajna. Na dnevnem redu je bil predlog Male antante o investi-gacijskem postopku proti Madjarski. Splošno se je smatralo, da bo to vprašanje na tej seji rešeno. Na veliko začudenje pa je bala malo pred 12. uro seja prekinjena. Na predlog Brianda je Svet Zveze narodov sklenil, da se vprašanje monoštrske afere obravnava na javni seji. Predsednik Sveta narodov Urutia je nato o tvoril jevno sejo in sporočil Svptu vlogo Male antante. Pozval je madjarsko delegacijo, naj imenuje delegata, ki bo zadeva preje ,pravno premotri. Potem je madjarski general Tanczos stopil na govorniško tribuno. Stališče Male antante je branil rumunski zunanji minister Ti-tulescu, ki je izjavil, da to ni samo vprašanje Male antante, temveč vprašanje, ki mora zanimati ves svet. Čehoslovaški delegat Vevarka je obrazložil noto Male antante v tem vprašanju. Jugosloven-ski delegat Fotič se je pridružil izvajanjem Titulesca in Veverke. Madjarski delegat Tanczos je izjavil, da stavlja Svetu Zveze narodov ■na razpolago vsa potrebna pojasnila v tej zadevi.
V pretresanju te afere je postalo ozračje precej burno. Madjarska je predložila Svetu Zveze narodov obširno spomenico, v kateri pravi, da se je pri postopanju za uničenje vojnega materiala ravnala po odredbah konvencije vo prepovedi trgovine z orožjem. Titulescu je pobijal te madjarske navedbe. Nato je odgovarjal vnovič Tanczos. Na koncu pa je predsednik izjavil, da je boljše, če se zadev' apreje pravno premotri. Potem je povzel besedo Chamberlain, ki je izjavil, da Svet Zveze narodov ne more na javni seji obravnavati tako važnega problema.
Nato so se delegati zedinili s predsednikom Sveta, da se zbere tročlanski odbor, ki naj v času zasedanja izdela poročilo. Titulescu, Vaverka, Fotk; in Tan-ezov so ta predlog sprejeli. Strinjal pa se je z njim tudi Briand. Pri tem je prišlo med Briandoin in Tanczosem do diskusije, ki jo je slednjič prekinil italijanski delegat Scialoja s predlogom, da se glasuje o Chambprlainovem predlogu, ki je bil sprejet.
V tročlansko komisijo je bil izvoljen za predsednika nizozemski zunanji minister, za člana pa sta bila izvoljena zastopnika Finske in Čile-a. Nato je bila seja zaključena. — Diskusija je bila jako živahna. Briand je pogosto stavljal Tan-ezosu navzkrižna vprašanja, Tanczos pa se je branil s citiranjem raznih novinčkih člankov, kar je izzvalo v dvorani smeh.
Stran 2.
»NARODNI DNEVNIK« 8. marca 1928.
Štev. 56.
„0rjunl.“
Na naš uvodnik »Fraze ne pomagajo« je odgovorila »Orjuna« z daljšim uvodnikom. Po kratkem uvodniku ponatiskuje ves naš uvodnik in naio prihaja z očitki na radikalno stranko. Ti očitki so tudi jedro vsega odgovora »Orjune«.
S tem je »Orjuna« zapeljala vso stvar na čisto stranski tir, dasiravno bi ravno ona imela dosti vzrokov, da bi na naša načelna izvajanja tudi načelno odgovorila. To tem bolj, ker je čisto pravilno pojmovala, da gredo naši očitki tudi na njen naslov.
Smo še nadalje tega mnenja, da se pred svetom samo smešimo z raznimi visokodo-nečimi besedami in da so vse te fraze o obračunu itd. samo v škodo naši zunanjepolitični situaciji. Kdor količkaj objektivno presodi položaj, bo to brez vsega podpisal.
Smo pa tudii tega mnenja, da v svobodni državi nikakor ne gre, da bi smel vsak državljan kar na lastno pest vplivati na potek zunanje politike. To je stvar kralja in zunanjega ministra, kateri je skupščini odgovoren. Če je zunanji minister slab, potem je to krivda skupščine, ker mu ta more vsak hip izreči nezaupnico. Če pa je slaba skupščina, potem je krivda nas vseh, ker smo izvolili slabo skupščino. Ali v vsakem slučaju pa smejo direktno uplivati na zunanjo politiko
le ljudje, ki so zanjo odgovorni. Vsaka akcija na lastno pest, pa je napačna, brezdvomno napačna.
Ravno tako pa smatramo za absolutno napačno vsako javno razpravljanje špionnižnih zadev. Nikjer na svetu tudi ne vidimo, da bi se to obravnavalo javno. Zakaj bi ravno pri nas bila izjema priporočljiva, nikakor ne moremo verjeti.
Ln končno še besedo o očitkih na radikale. Da je med njimi dosti grešnikov, o tem ne dvomimo in tudi nismo nikdar dvomili. Toda, kje jih ni? Pa ne glede na to, ne moremo biti mi za te gre' e niti najmanje odgovorni, ker nismo noben radikalni list. Če damo tudi radikalom prostora v svojem listu, dajemo pač zato, ker nikakor nečemo in ne moremo spoznati, da bi morali biti Slovenci samo klerikalci in liberalci. Esde-esarskega monopola ne priznamo in konec.
Sicer pa bo menda tudi »Orjuna« spoznala, da sploh noben list v Jugoslaviji ne bi mogel napisati nobenega načelnega članka, če bi moral pri tem misliti na vse one politične grešnike iz vseh strank, zaradi katerih smo danes v tem težkem položaju.
Ali mar »Orjuna« o tem ne bi vedela nič povedati?
Se|a ljubljanskega občinskega sveta
(Nadaljevanje včerajšnjega poročila.)
PREDLOGI FINANČNEGA ODSEKA.
Podaljša se najemninska pogodba z vele-tržcem Fr. Ks. Souvanom za hišo št. 3 na Cankarjevem nabrežju do 1. januarja 1920.
Sklep vladnega komisarja, da so do 31. decembra 1931 oproščene občinskih doklad vse nove zgradbe, nadzidki, prizidki itd., ki so se začeli graditi v 1. 1927, se razširja tako, da so preste občinskih doklad tudi vse one nove zgradbe, nadzidki itd., za katere je bilo 1. 1927 izdano uporabno dovoljenje ;n naj so so tedi pričele graditi 1. 1926.
Ugodi se prošnji Narodnega gledališča (opere) za odpis strešico v razsvetljave in uporabe vode. Obenem se naroča županu, da stopi v stik z oblastnim odborom glede ureditve gledališke uprave.
Stavbni registr. zadrugi »Hera« se odobri na račun že dovoljene garancijske vsote posojilo 30.000 Din.
Posojilo mestne občine za odkup in razširjenje cestne železnice v znesku 2,500.000 dinarjev amortizira mestna občina iz lastnih dohodkov.
PREDLOGI PERSONALNO PRAVNEGA ODSEKA.
Poročevalec obč. sv. Karol Urbančič. V ljubljansko domovinsko zvezo se sprejmejo pod pogojem, da si pridobe naše državljanstvo: Peter Košir z družino, Ignac in Frančiška Treven, Josip šček, Albina Forster, Elizabeta Miiller in Karolina Czemicb.
Pri mestnem posredovalnem uradu se izvolijo: za predsednika Fran Andolšek, dvor. svet. v p.; za zaupnike: Rud. Hrovat, učit. v p.. Mat. Kante, okr. šol. nadz. v p. in Val. Vončina, sed. ofic. v p., in za namestnika zaupnikov Lee-p. Furlani, nadučit. v p.
V načelstvo bolniške blagajne mestnih uslužbencev se izvolijo obč. svetniki: Urbančič, Pišek, Likar, Rutar in Golmajer.
PREDLOGI ŠOLSKEGA ODSEKA.
Poročevalec obč. sv. Anton Likozar.
Mestno-šolskim upraviteljem, ki upravljajo šolska poslopja, se dovoli mesečna nagrada po 200 Din, počenši s šolskim leto 1927-28, plačljivo koncem vsakega šolskega semestra za nazaj.
V šolski odbor za obrtno nadaljevalne šole
se izvolijo trije člani občinskega sveta in sicer: Likozar, dr. Rožič in inž. Gustinčič.
PREDLOGI GRADBENEGA ODSEKA.
Poročevalec obč. sv. inž. Vladislav Bevc.
Odobri se nakup parcele št. 103-1 kat. obč. Trnovsko predmestje v svrho ureditve Jeranove ulice.
Odobri se odkup potrebnega sveta radi podaljšanja Holzaptlove ulice.
Izda se vporabno dovoljenje za delavske hišice mestne občine v Koleziji.
Cestni kanal v Ilirski ulici se podaljša, ker je na razpolago potrebni denar.
Odobri se znižanje cestnega kanala v Vogalni ulici. Z delom se prične po odobrenju 6-2 milijonskega posojila.
Priziv Terezije Levec proti odklonitvi izdaje gradbenega dovoljenja za hišo ob Dunajski cesti se zavrne.
Prizivu Marije Kregar proti odklonitvi izdaje vporabnega dovoljenja za dvoriščno dvorano v Medvedovi ulici št. 8 v svrho izvrševanja kino-predstav se ugodi v toliko, da se izda začasno uporabno dovoljenje do septembra t. 1. V tem času mora stranka odstraniti razne nedostatke.
Na prošnjo Stavbne družbe d. d., podružnice v Ljubljani, se pritrdi izpremembi regulacijskega načrta na Vrtači po predlogu mest. gradb. urada.
Pritrdi se predlogu za izpremembo re-gul. načrta na Dunajski cesti na obeh straneh prelaza čez južno železnico po predlogu mest. gradb. uraida.
PREDLOG OBRTNEGA 0DSKEKA.
Poročevalec obč. sv. Josip Rebek.
Prošnji Franca Jereba za podelitev akcidenč-ne tiskarniške koncesije se ugodi.
NUJNI PREDLOGI.
Obč sv. dr. Lemež in inž. Gustinčič sta stavila sledeča dva nujna predloga, ki sta bila soglasno sprejeta:
1. Ljubljanska mestna občina naj naprosi finančnega in gradbenega ministra za dovoljenje, da sme iz fonda za tlakovino uporabiti 6,000.000 Din, ki so še razpoložljivi, za zgradbo stanovanjskih hiš, v katere bi se preselili carinski uslužbenci, da napravijo prostor v dosedanjih privatnih in občinskih hišah drugim najemnikom.
2. Takoj naj se izvede sklep občinskega sveta iz 1. 1923 glede ureditve službenega razmerja mestnih delavcev ki pravi:
a) Vsi občinski delavci se uvrste v 3 plačilne kategorije z minimalnimi urninami po Din 4 30, 6 30 in 8-30. — b) Vsak obč. občinski delavec naj prejema družinsko doklado po 5 Din dnevno. — c) Nadurno delo se nagradi normalno s 50% poviška, nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih pa s 100%.
—	č) Vse delavce, ki izpolnjujejo svoje pogoje delavskega reda glede stalnosti, se ima takoj imenovati stalnim. — d) Personal-no-pravnemu odseku se naroča, da še pred proračunom izenači vse neeenakosti med posameznimi nameščenci glede napredovanja,
službenih pre:emkov in vštetja let v penzijo in e) V vseh mestnih podjotjih je izvesti maksimalni 8-urni delovni čas.
Obč. sv. dr. Lcmež je odložil svoje mesto v socijatno-političnein odseku.
Župan je še prečital dolgo vrsto vloženih predlogov, ki jih je odkazal kompetentnim odsekom, nakar je sledila kratka tajna seja.
Politične vest!
—	»Samouprava« grozi Radiču. V članku »Vrzimo kolo« (križišče cest ,kjer se zbirajo strahovi, copernice in slična gospoda, op. ured.) reagira »Samouprava« na Radičev govor v Novem Sadu. Glavni organ radikalne stranke pravi, da je Radič v svojem govoru tako silno hujskal proti Beogradu in Srbdjancem, da je prekoračil vse meje. Ali Radič naj se zapomni, da ima vse svoje meje in kakor je že enkrat občutil moč zakonov, tako se mu more to pripetiti še enkrat. Prekmalu je Radič pozabil, kako izkušnjo je že doživel. Nato odgovarja »iS.« na Radičevo trditev, da se na Bolgarskem živi bolje ko pri nas. Z ozirom na postopanje Radiča v zagrebški oblasti proti manjšini je že verjetno, da bi hotel Radič tudi nam pripraviti »srečo«, ki so jo deležni Bolgari. (Tam je gospodar nad vsemi oficirska liga in makedonstvujušči. Op. ur.) Zato sili tudi Radič v tak režim. Toda naj se Radič pazi, da ne bo sam najbolj trpel, ker kljub vsej njegovi sibčnosti, hi mogli taki generali spoznati, da se na Radiča absolutno ni zanesti. Sicer pa ni za tako politiko niti narod niti oni, katerim se Radič »približuje«, ker so sprevideli njegovo smer.
= Seja narodne skupščine. Generalska se-ljačka demokracija nadaljuje z obstrukcijo in tako je na včerajšnji dopoldanski seji vložila nujno interpelacijo zaradi glavnjače. (Vsebino interpelacije smo objavili včeraj.) Sefi seljačke demokracije očevidno mislijo, da ljudje danes sploh nimajo nobenih drugih skrbi, kakor pa vedago znova poslušajo njih govorniške vaje. Obenem mislijo najbr-že tudi, da morejo s svojimi neresnimi ob-strukcionistični nujnimi predlogi preprečiti pravočasen sprejem proračuna. V enem ko v drugem oziru se silno motijo. Vpijatov in kričačev je naša javnost je davno sita, glede sprejema proračuna pa ima vlada toliko možnost, da more vsak hip odvzeti možnost se-ljački demokraciji, da vloži pred izglasovanjem proračuna le en sam nujni predlog. Ni treba drugega ko da razglasi predsednik skupščine koncem večerne seje, da jo le prekine, mesto da jo zaključi in seljačka demokracija ne more vložiti nobenega nujnega predloga, ker se ti obravnavajo le pred prehodom na dnevni red. Če vladna večina tega ne stori, potem s tem dokazuje le svojo liberalnost, obenem pa s tem jasno pove, da je vsa akcija seljačke demokracije tako neresna, da vladni večini ne more niti najmanj škodovati. — Včerajšnja dopoldanska seja se je pričela ob 10. dopoldne in je bila mestoma silno hrupna. Še pred prehodom na dnevni red je nastal velik nemir tekom debate zaradi zapisnika, ker je poslanec Banko-vac zahteval, da mora priti v zapisnik, da se seljačka demokratska koalicija ni udeležila proračunske razprave. Zaradi tega predloga se je vršilo trikratno glasovanje in je bil na zadnje predlog Bankovaca sprejet. Predsednik je nato odredil, da se poslancem, ki niso bili na seji navzoči, odtegnejo dnevnice. — Nato je utemeljeval posl. Vilder interpelacijo zaradi glavnjače. Za njim je govoril poslanec Kosanovič, ki je navedel nove slučaje v podkrepitev svoje obtožbe proti upraviteljem glavnjače ter zlasti potestiral, da dela policija pritisk na vse ljudi, ki so se mu prijavili kot priče.
Končni rezultat poljskih volitev. Vladna Usta Pilsudskega 128, kmečka stranka, ki gre s Pilsudskim 25, narodni delavski blok (ki gre z vlado) 5 in katoliška unija (vladna)
2,	skupno vladne stranke 160 mandatov. Poljski socialisti 63 (+ 19) manjšinski blok 56 (25 Ukrajincev, 19 Nemcev, 6 Židov in 6 Belorusov), narodni demokrati 37 (preje 101), Wyzwolenie 36, lerš. demokrati in Witos 34 (preje 97, ukrajinski socialisti 11, narodna delavska stranka 9, cionisti 6, ukrajinski Selrob 9 (kmečko-delavska zveza 5 levičar-
jev in 4 desničarji), komunisti 5, Stapinske-ga skupina 3, radikalni kmetje 1, ukrajinska delavska stranka 1, razni (ki se bodo najlažje priključili drugim strankam) 12.
= Kompromis v monoštrski aferi. Po posvetovanjih med velesilami je bilo jasno, da pride v monoštrski aferi do kompromisa, ki bo v korist edino madjarski in samo še opogumil nasilne madjarske grofe k nadalj-nemu izzivanju in hujskanju na vojno. Mesto pravilne preiskave bo prišlo kvečjemu do le formalne preiskave. Francija po bo skušala izrabiti monoštrsko afero v to, da bodo za prihodnje izdelane podrobnejša določila o inves>tigacijskem postopanju. S stališča visoke politike je to kompromisarstvo končno razumljivo, s stališča miru pa 6amo nad vse -težak udarec pravici. To tem bolj, ker se je v zadnjem času dogodil dogodek, ki mora še zlasti kompromitirati madjar,sko gospodo. Stotnik Lombos, ki je vodil uničenje monoštrskega orožja, je nemudoma umrl. Njegovo smrt je najprej objavil vladni list »8—*0rai—Ujsag« s pripombo, da je izgubil Lombos iz žalosti nad uničenjem madjarske-ga orožja vsako duševno ravnovesje. Toda v Monoštru sploh ni bilo madjarskega orožja. Vsa Lombosova smrt je postala tajinstvena .in zlasti, ko je bil vsled objave vesti o smrti odstavljen urednik vladnega lista. Nastale so govorice, da je bil Lombos nasilno odstranjen in stara stvar je, da se madjarska vlada na take stvari spozna. — Zato pa je tudi tem bolj obžalovati, da so zastopniki velesil proti Madjarski tako popustili.
= Pred vojno Vakalitov proti Iraku. Va-kalitski šejk Fejzal el Doriš je s svojimi četami prestopil meje Iraka, ki je pod britansko upravo, .in prodrl skoraj do mesta Ko-vejk. Nato so angleška letala ,in oklopni avtomobili podvzeli več kazenskih ekspedicij proti Vakailitom. Od letalskih bomb je bilo okoli 800 Vakalitov ubitih, med njima tudi žene, starci in otroci, ker so Angleži bombardirali tudi nezaščitene vasi. To je Vaka-lite tako razkačilo, da se je šejku Fejžaku pridružil še najmočnejši arabski šejk, ki hoče z 200.000 možmi napasti mesto Kovejk. Negotovo je, če bo pet angleških letalskih eskadril in angleški oklopni avtomobili dovolj močni, da vzdrže napad vojaško dobro izkušenih Arabcev in Vakalitov.
KRATKE VESTI.
Stavka v mostovskem, tepličkem in korno-tovskem premogovnem revirju je bila končana v torek.
Turčija bo zgradila v Mali Aziji tekom petih let za 2500 km novih železnic. Z novimi železnicama bo zvezana Angora na vse strani. Železnice grade belgijske, švedske in nemške družbe.
Litvinov bo ponudil Chamberlainu ustavitev sovjetske propagande, če dobi Rusija posojilo.
Francoske volitve bodo v nedeljo dne 22. aprila, ožje pa dne 29.
66 novih letal so zgradili sovjeti iz javnih zbirk, (ki so bile dehmsko prisilne),
Rumunija dobi 100 milijonsko dolarsko posojilo, ki ga bo posredovala skupina Blair. Polovica posojila bo za stabilizacijo leja, polovica pa za gradnjo novih želznic. Ves material bo dobavila Francija, ker bodo dali denar v prvi vrsti francoski industrijalci.
BOLGARSKO - JUGOSLOVANSKI VEČER. Georgij Gospodinov priredi danes, dne 8. marca v veliki dvorani hotela »Union« KONCERT BOLGARSKE NAR. PESMI združen s predavanjem gospe Vanje Gospodinove 0 BOLGARSKI ŽENI. Začetek ob 8. zvečer. — Predprodaja vstopnic v trgovini »Sana«, Šelenbur-gova ulica, nasproti pošte.
Ivan Hribar:
51
MOJI SPOMINI.
Od 1853. da 1910. leta.
Da je bil biskup Strossmayr protivnik dualizma in da je pred njim svaril, vedel sem iz neke njegove pripomnje o priliki, ko smo med obedom govorili, kako brutalno kršijo Madjari nagodbo. Kaj natančne-jega o tem iz njegovih ust nisem slišal. Zato me je iznenadilo pismo, katero sem meseca novembra leta 1907. prejel od osemdesetletnega stolnega vikarja Ignacija W u r m a iz Olomuca. Leta piše mi namreč dne 27. novembra imenovanega leta tole:
>Da se je bil Strossmayr uvedbi dualizma odločno upiral, je splošno znano. Tudi ni tajnost, da je bil zato poklican »ad audiendum verbum«. Strossmayrja so na najvišjem mestu prosili in mu resno svetovali, naj računa z dualizmom, ki je po večem že gotova stvar. Strossmayr spomnil je na to Nj. Veličanstvo na velike žrtve hrvatskega naroda za prestol v letu 1848. Dejal je, da je ta njegova zvestoba stala mnogo tisoč vdov in sirot, o katerih misli, da jih ima na vesti on, ki je hrvatski narod povzbudil, da se je dvignil za cesarja in Avstrijo. Glede na to dejstvo, da se smatra upravičenega zavzemati svoje stališče proti temu, kar se godi na Dunaju in v Budimpešti, kolikor se to Hrvatov tiče.
Temu uvodu svojega zagovora ali opravičila dodal je Strossmayr tele besede: »Veličanstvo! Dobro vem, da sem iz vzvišenih Vaših rok prejel biskupsko palico. Vrniti jo vzvišenim rokam Vašega Veličanstva je Stros-
smajnr v'stanu in, ako okoliščine to zahtevajo, tudi pripravljen. Vaše Veličanstvo pa ne bo doživelo, da bi Strossmlayr izdal svoj narod, da bi Strossmayr izdal Avstrijo, da bi Strossmayr izdal najvišjo dinastijo. Kar Vaše Veličanstvo nameravate, je začetek konca, in da se ta moja napoved ne izgubi za zgodovino, shranjena bo na sigurnem kraju.« (»Majestat! Dass ich aus Ihren allerhosten Handen den Bischofsstab erlangt habe, dessen bin ich mir wohl bewusst, denselben in die allerhčchsten Hande Eurer Majestat zuriickzulegen ist Strossmayr fahig und unter Umstanden bereit; aber Majestat werden nicht erleben, dass Strosemajr Ver-ratlier vverde an seiner Nation, dass Strossmayr Ver-rather werde an čsterreich, dass Strossmayr Ver-rather werde an der allerhftchsten Dynastie. Das Beginnen Eurer Majestat ist der Anfang vom Ende und dass diese ineine Vorhersage fUr die Geschichte nicht verloren gehe, wird sie an einem sicheren Orte deponiert werden.<)
Takrat osemdesetletni češki rodoljub poslal mi je to pismo o priliki, ko se je imela ohnavljati nagoda z Ogersko. Zatrjeval me je, da je one k cesarju govorjene besede čul iz ust biskupa Strossmayrja samega in pooblastil me je za slučaj, da bi se njegovo sporočilo uporabilo za debato v državnem zboru, imenovati ga za pričo.
Strossmayr je takrat že spal večno spanje v svojem sijajnem, sredi ravne Slavonije sezidanem si mavzoleju. Do njega se torej nisem več obrniti mogel, da proverim dobljeno sporočilo. Zato je navajam tukaj. Meni se po tem, kolikor sem velikega pokojnika spo-
znal, zdi popolnoma verjetno. Tembolj ker je znano, da je po madjarskem vplivu in vsled cesarjeve eno-stranosti, ki ni prenašala odpoTa, biskup Strossmayr, dasi tajni svetnik, bil čisto odstranjen od dvora. Bisku-povim bodočim životopiscem, katerim bodo na razpolago tudi drugi viri, naj bo prepuščeno, da stvar preiščejo.	\
7./III. 1912.
14. »Ljubljanski Sokol«.
Takoj po svojem povratku v Ljubljano leta 1876. pristopil sem za člena k »Ljubljanskemu Sokolu«. Saj mi je Sokolstvo, v katerem se je zbirala mlada inteligenca, ki je predstavljala svežo moč naroda, bilo vedno simpatično. Skoro vseh sokolskih izletov sem se udeleževal. Opažati pa sem moral na svojo veliko žalost, da »Ljubljanski Sokol« in z njim Sokolstvo na Slovenskem sploh ne napreduje, temveč da celo nazaduje. Vsako leto je bila težava za starosto in prišlo je tako daleč, da so za staroste bili voljeni »Sokoli«, ki niso imeli ne zadostnega zanimanja, in ne zadostnega navdušenja za nalogo, ki naj bi jo vršilo Sokolstvo v narodni organizaciji. Pod starosto Josipom N o 11 i -jem je »Sokol« še precej krepko razpenjal svoja krila, pod starostovanjem Kadilnikovim začel je že hirati, dokler ni pod starostovanjem Ignacija Valentinčiča izginilo že skoro vse zanimanje za Sokolstvo. D r. Z a r n i k je takrat v svojem zarobljenem, a izvirnem humorju v »Čitalnici« javno dejal, da »Sokol« »crka« in da ni daleč dan, ko »crkne«.
(Dalje prihodnjič.)
Štev. 56.
— Odlikovanje. Z redom Sv. Save V. stopnje so odlikovani profesor I. drž. gimnazije v Ljubljani dr. Vinko Šarabon, profesor gimnazije v Kranju dr. Simon Dolar in učiteljica ženskih rožnih del v Ljubljani Ivana Bajželj.
— Zasedanje ljubljanske oblastne skupščine. Za dne 14. t .m. ob 10. uri dopoldne je sklicana plenarna seja ljubljanske oblastne skupščine. Oblastiia skupščina bo predvsem razpravljala o novi uredbi glede agrarnih operacij. Uredba naj bi bila enotna za ljubljansko in mariborsko oblast, zato bo sklicana v kratkem tudi mariborska skupščina. Razven uredbe glede agrarnih operacij so na dnevnem redu tudi nekateri aktualni predlogi gradbenega in kmetijskega odseka. Zasedanje se vrši kot običajno, v dvorani mestnega magistrata ter bo trajalo samo par dni.
— Obeta se nam davek na samce in rodbine brez otrok. V ekspozeju o proračunu svojega resora je izjavil minister za narodno zdravje med drugim, da naj bi so uvedel davek na samce in rodbine brez o4rok. Dohodki naj bi se vplačevali v »Fond za pospeševanje narodnega zdravja«, ki bi ga bilo iz raznih vzrokov treba ustanoviti. V državi je Okrog 400.000 samcev in okoli 380.000 rodbin brez otrok. — Davek na samce in rodbine brez otrok je reakcionarna in krivična institucija, ki ni še nikjer dosegla nameravanega uspeha. Da se ljudje ne ženijo oziroma, da nimajo otrok, so krive pri nas v prvi vrsti gospodarske razmere, v drugi pa današnja mentaliteta. Če pa se uvede davek na samce zahteva pravičnost, da se uvede tudi davek na neporočene ženske. Sicer gre pa v prvi vrsti za dotiranje omenjenega fonda. Za to pctrebni denar se pa dobi lahko •na drug način.
— Akcija podnajemnikov zoper najemnike v Zagrebli. Dooim so rebelirali v Zagrebu doslej samo najemniki zoper hišne posestnike in zoper ukinitev stanovanjskega zakona, so se .jeli sedaš burni ti tudi podnajem-aaiki zoper najemnike — svoje stanodajalce. Podnajemniki povdarjajo upravičeno, da jih najemniki nesramno izkoriščajo. Kot povsodi, {Vlača v Zagrebu najemnik dostikrat pravo bagatelo za lepo stanovanje iz več sob, ki jih oddaja za drag denar podnajemnikom, tako da mu ne plača dostikrat samo en podnajemnik le udobnega stanovanja, temveč celo lepo rento, za katero mora drug človek trdo delati. Podnajemniki so odločno za to, da se stanovanjski zakon ukine. Pijavke, ki jih izkoriščajo, se bodo morale nato izseliti v stanovanja, za katera bodo plačevale svojim dohodkom primerne najemnine, ali pa bodo morali vsled velike konkurence oddajati sobe v podnajem za primerno, solidno ceno.
V	kratkem skličejo zagrebški podnajemniki svoj prvi sestanek, na katerem bodo sklepali
o	ustanovitvi organizacije v zaščito svojih interesov in o merah, ki jih bodo podvzeli, da napravijo izkoriščanju od strani stanodajalcev konec.
— Kulturna blamaža. Ker je bilo vse ur-giranje izplačil zapadlih honorarjev za nadure doslej zaman, je pričelo predvčerajšnjim 32 honorarnih profesorjev srednje tehnične šole v Beogradu stavkati. Beograjska srednja tehnična šola ima 52 profesorjev, od katerih je samo 14 stalnih. Pouk je vsled odhoda 32 honorarnih profesorjev seveda zelo omejen. Zadnji honorarji so bili izplačani prof oso njem pred petimi meseci.
— Žalostni učni uspehi na ljubljanskih srednjih šolah. Učni uspehi na ljubljanskih srednjih šolah so bili v II. tromesečju naravnost norazni. Od 3748 srednješolcev jih je ■padlo nič manj kot 1760, t. j. 48%. Med padlimi je 98 učencev in učenk, ki so bili .kaznovani od učiteljskih zborov za svojo lenobo po § 47 disciplinarnega reda s tem, da so morali učne zavode predčasno zapustiti. Ti lenuhi, ki imajo toliko »dvojk«, da bi kvarno vplivali na svoje sošolce, če 'hi ostali še nadalje na zavodih, imajo pa pravico, polagati koncem leta iz vseh predmetov izpite na svojih zavodih. Med ostalimi je pa še prav veliko takih, ki imajo po 5 in še več nezadostnih, gleda 'katerih so bili pa učiteljski zbori kljub temu mnenja, da ne upilivajo kvarno na součence. Vsi učenci niso izdelali niti v enem razredu. Samo v dveh razredih jih je padlo manj kot 10%, v ostalih pa ■po 50 in več odstotkov. Zastano nosi V. - a razred realke, kjer je padlo 80% dijakov. Vzrok poraznim neuspehom je dejstvo, da se peča današnja mladina rajši kot s knjigami s športom, da obiskuje dan na dan kinematografe in se bavi s — politiko, v drugi vrsti •pa je med drugim vzrok slabega napredovanja manjvrednost med vojno in v prvem povojnem času rojenega človeškega materi-Jala.
— V pondeljek se zapro vsi kinematografi r državi. Ker so bile zahteve lastnikov kinematografov glede znižanja davkov in taks odbite, je sklenil savez lastnikov kinematografov, da se zapro v pondeljek v znak protesta vsi kinematografi v državi.
— Konferenca profesorjev srednjih tehničnih šol. Te dni se je vršila v Beogradu konferenca delegatov profesorjev srednjih tehničnih šol iz vse države. Konferenca je razpravljala o raznih važnih stanovskih vprašanjih, med drugim tudi o izplačevanju honorarjev za nadure.
— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je imelo 3. maroa t. 1. svoj redni letni občni zbor. Udeležba ije bila obilna in zbor je i. zanimanjem sledil zlasti izčrpnim referatom šef-zdravnika OUZD dr. I. Zajca star.
o	s«;, zavarovanju in g. asist. dr. Hebanja o zadevi Lječniškega Vjestnika. Predsednik zdravniške zbornice mestni fizik g. dr. Rus je stavil nujen predlog, da se ustanovi pogrebni sklad, kakor ga ima že mariborsko zdr. društvo. Oba sklada naj bi se potem združita. Izvoljen je bil sledeči novi odbor: predsednik primarij dr. Fr. Derganc; odborniki: častni predsednik zdravn. zbornice dr.
»NARODNI DNEVNIK«
■MMU	—M— B—I—
s 'vesti.
V. Gregorič, oblastni odbornik dr. A. Brecelj, ravnatelj bolnice dr. Fr. Dolšak, docent dr. A. Košir, prim. dr. Fr. Minar, zas. ždr. dr. L. Savnik, asistent dr. R. Blumauer, asist, dr. Fr. Mis, blag. zdr. dr. I. Janežič, šef-zdrav. OU ZD dr. 1. Zaijec štor., sek. dr. A. Zorc, sek. dr. S. Urum, zaseb. zdr. dr. J. Jakša, asist, dr. VI. Guzelj, z^bozdr. dr. L. Brenčič, zas. zdr. dr. J. A ne o, asistentka dr. Anča Konva-iinka. DiscipiinsKo sodišče: asist. dr. I. He-banj, blag. zdr. dr. K Krajec, zobozdr. dr.
C.	(Jirmain. Namestniki: zas. zdr. dr. I. Vo-lavseK, zas. zdr. 1. Pirnar, prim. dr. A. Kunst. Revizorji: sanitetni polkovnik dr. R. Jug i*n zobozdr. dr. A. i raunseis. — V govoru, katerega je imel novi predsednik g. prim. dr. Fr. Derganc, je bil podan izčrpen program deta v le Kučem letu. rozival je tovariše k tesnemu sKupnemu delu v organizaciji, ker le v organizaciji dobi posameznik zadostno moralno in materijalno oporo. Analiziral je vzroke socialne krize in prišel do zaključka, da je kriv vsej duševni in ekonomski bedi zmotni svetovni nazor materijalizma, ki je okužil vse človeštvo. V boj proti tey splošni bolezni so v prvi vrsti poklicani zdravniki. Oni so poklicani čuvati nad interesi javnega zdravstva, zato je pa potrebno v prvi vrsti zanimanje za društvo in predavanja ter energična kolaboracija starih in mladih na poti k zvišenemu cilju.
— Zbornica za TOI v Ljubljani ima v četrtek, dne 15. majca 1928 ob 9. uri dopoldne v svoji dvorani javno plenarno sejo. Dnevni red: 1. Zapisnik plenarne seje 19. decembra
1927.	2. Poročilo zborničnega predsednika.
3.	Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnih računskih zaključkih za leto 1927. 4. Poročilo o poslovniku. 5. (Poročilo o predlogu zborničnega podpredsednika gosp. Ivana Ogrina glede obrtno pospeševalnega urada.
6.	Poročilo o predlogu zborničnega Člana g-R. Stermecki glede izdaje zborničnega glasila. 7. Reorganizacija bolniškega zavarovanja.
8. Vprašanje obveznega signiranja hmelja.
9. Poročilo o razpravah ožjega odbora za komercializacijo železnic. 10. Izvoz surovih kož in kosti. 11. Poročilo o davčni vprašanjih. 12. Predlog za imenovanje v razna zastopstva. 13. Predlogi zborničnih članov.
— Razpisana zdravniška služba. Pri krajevni bratovski skladnici v Prevaljah je razpisana služba pogodbenega zdravnika. Prednost imajo zdravniki z daljšo prakso. Prošnje je vlagati neposredno na Bratovsko sklad-nico do 20. t. m.
— Iz konzularne službe. Dosedanji podrav-natelj Prometne banke Svetislav Predič je imenovan za šefa konzularnega oddelka v zunanjem ministrstvu, dosedanji šef oddelka Radovan Šumenkovič pa za generalnega konzula na Dunaju.
— Z ljubljanske univerze. Dr. Franc Šturm je imenovan za docenta na filozofski fakulteti ljubljanske univerze.
— Iz zdravniške službe. Šef rentgenološke-ga zavoda v Ljubljani dr. Alojzij Kunst je pomaknjen v višjo skupino.
— Mednarodni kongres narodne umetnosti. Meseca oktobra se vrši pod patronanco Komisije za duševno sodelovanje pri Zvezi narodov mednarodni kongres za narodno umetnost. Kongres se prične dne 7. oktobra. Program obsega vzpostavitev načela za metodičen in topografičen sistem narodne umetnosti, razpravljanje o sredstvih, ki naj omogočijo študij vzrokov izumiranja narodne umetnosti in proučevanja sredstev, s katerimi bi bilo mogoče izomiranje narodne umetnosti preprečiti. Kongres se bo bavil z vsemi področji narodne umetnosti. Ofici-elna povabila se razpošljejo te dni.
— Mesto objave v časopisih in venca na grob svojima umrlima članoma M. U. iDr. E. Wisingerju, zobnemu zdravniku v Mariboru in M. U. Dr. H. Dolencu, zobnemu zdravniku v Ljubljani, je naklonilo društvo zobnih zdravnikov za Slovenijo 'pokojninskemu zakladu za zdravniške vdove in sirote znesek GC0 Din.
— Podružnica »Jadranske Straže« v Ptuju
ima svoj IV. redni občni zbor v soboto, dne 10. marca 1928 ob 20. (8.) uri zvečer v Narodnem domu. Dnevni red običajen.
— Proslava Ibsenove stoletnice. Iz Oslo poročajo: Odbor za proslavo stoletnice Ibsenovega rojstva je sklenil, da 6e vrši proslava od 14. do 20. t. m. Dne 14. se vrši slavnostna seja akademije znanosti. Slavnostni seji bodo prisostvovali tudi inozemski znanstveniki. Dne 15. do 20. se uprizori v gledališču pet najboljših Ibsenovih dram, na univerzi pa bo niz predavanj o Ibsenu. Dne 20. se polože na Ibsenov grob venci. Slavnosti se udeleže delegati skoraj vseh evropskih držav.
— Prekomorski promet Odesa—Marseille.
Dne 1. t. m. je bil ctvorjen sovjetskoruski pomorski promet med Odeso in Marseille-om. Doslej so oskrbovali ta promet nizozemski parniki.
— Najkrajše transoceanske zračne zveze. Najkrajša zračna zveza med Evropo in New-yorkom vodi iz Pariza preko Valencie v Novo Fundlandijo in Newyork. Pot je dolga 3200 'milj. Druga zveza gre iz pristanišč Severnega morja preko Islandije, Grenlandije in Labradorja ter je dolga 3500 mili. tretja, 3700 milj dolga proga, vodi iz Bordeauxa preko Viga v Novo Fundlandijo in Newyork. Zadnja pot je glede meteorologičnih razmer najbolj ugodna,
— Povratek Gorkega v Rusijo. Iz Moskve poročajo: Maksim Gorgij, K.1 je dozdaj živel v Italija, se v kratkem vrne v domovino. V Rusiji je osnovan odbor, ki pripravlja proslavo 35-letnice pisateljevega književnega delovanja. Vlada je izdala na narod proglas, v katerem ga poziva, naj Maksima Gorkega povsod s spoštovanjem sprejme.
— V Nemčiji groze velikanske stavke. Iz Berlina poročajo: Ker so vse štiri veliko organizacije rudarjev pogodbo glede delovnega časa s 30. aprilom odpovedale, so odpovedali delodajalci vse pogodbe, sklenjeno z rud-
i. marca 1928.
niškimi delavci v Porurju. S tem je stopil mezdni konflikt na ozemlju porurskih rudnikov, v katerih je zaposlenih okoli 400.000 delavcev v nov stadij ter je podana nevarnost, da prično delavci stavkati — če ne pride v zadnjem trenutku med delodajalci in delavci do sporazuma. — Pogajanja za po-raivnavo v berlinski kovinski industriji so se izjalovila. S tem se je situacija tako poostrila, da je računati s teni. da bo izprtih v največjih berlinskih kovinskih podjetjih okoli
60.000 delavcev. — Pravtako so se razbila pogajanja med železničarskimi organizacijami in družbo državnih železnic. Glavna uprava železnic namerava naprositi delovnega ministra, da uvede pogajanja za poravnavo konflikta.
— Zloraba imena »Rdečega križa«. Tvrdka Jakob Zumbuiovič, Beograd, Kralja Petra ulica 5, (filijala v Skoplju, Kralja Petra ulica 34) prodaja srečke »Rdečega križa« in razne državne papirje na obroke. Številni agenti te tvrdke pa se včasih predstavljajo za uradnike »Rdečega križa«, dasi nimajo za to nobene pravice. S tem le kompromitirajo visoke cilje »Rdečega križa«, ker bi ljudje utegnili misliti, da opravlja »Rdeči križ« trgovske posle. Tudi je Zumbuiovič v svojih prospektih oznanil, da ima loterija »Rdečega križa« na leto tri dobitke po 100.000 Din in šest dobitkov po 25.000 Din, kar ni res, ker se izrebajo vsako leto samo en dobiteh za
100.000 Din in dva po 25.000 Din.
— Preiskovalni sodnik — goljuf. Iz Novega Sada poročajo: V Temerinu je bila izvršena 'te dni drzna goljufija. Bivši preiskovalni sodnik v Sremu Milan Simonovič je prišel k Vidi Dav-idovičevi, se ji predstavil kot advokat grofa Schonboma ter ji ponudil v nakup večji gozdni kompleks. Gospa Davi-dovič je na nakup pristala ter izročila Simonoviču 20.000 Din are. Izkazalo se je, da je nasedla prefriganemu sleparju. Policija čudnega sudaca zasleduje.
— Smrt v kopelji. Svakinja bančnega ravnatelja Luja Vire v Osijeku, vdova Ruža Vire je prišla k svojemu s-vaku na obisk. Kot se civiliziranemu človeku spodobi, se je hotela po daljši vožnj i po železnici okopati. V banji jo je zadela kap. Našli so jo mrtvo.
— Falzifikatorja Windischgratz in Nadossy bosta amestirana. Iz Budimpešte poročajo: Ob priliki osemletnice Horthyjevega guver-nerstva so bili pomiloščeni številni zločinci, med drugim bosta predlagana v pomilostitev tudi znana falzifikatorja Windischgratz in Nadossy. Če bo predlogu ugodeno, Win-dischgratz sploh ne bo prišel v zapor, ker se je nahajal doslej vedno v raznih sanatorijih, dočim je bil Nadossy ves čas v zaporu.
— Velika železniška nesreča pri Miinche-nu. Te dni se je pripetila na glavnem kolodvoru v Miinchenu težka železniška nesreča. Strojevodja neke lokomotive se je spotaknil ter padel s stroja. Lokomotiva brez strojevodje je pridrvela na kolodvor, porušila zaščitni nasip ter udrla v strojnico, kjer je težko poškodovala par uslužbencev. Težko poškodovan je bil tudi strojevodja, ki je par ur po nesreči poškodbam podlegel.
— Zajčjerejci pozor! Opozarjamo vse prijatelje na I. veliko okrožno razstavo domačih zajcev različnih pasem, izdelkov iz zajčje kožuhovine, usnja in volne, strokovne literature itd., katero prirede zajčjerejska društva Maribor, Kamnica in Ptuj dne 18. in 19. marca t. 1. na dvorišču restavracije Halbwidl v Mariboru. Razstavljena bo prvič tudi »Ka-storrex« iz Nemčije. Ugodna prilika za nakup živali. Vstopnina je tako nizko odmerjena (2 Din, otroci 1 Din, da si to zanimivo razstavo vsakdo lahko ogleda.
— Kdor bi rad ostal svež in zdrav naj zaužije vsak teden enkrat do dvakrat pred zajtrkom kupico prirodne grenčice »Franz-Josef«. Uradna poročila iz vojnih bolnic sve-dočijo, da so vodo »Franz-Josef« radi uživali tudi težko bolni, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubljana.
— Ker je veliki župan ljubljanske obla-ti dr. Fran Vodopivec službeno odsoten, v petek 9. t. m. ne bo sprejemal strank.
— Slovenska planinsko društvo v Ljubljani naznanja zimskim športnikom in smučarjem, da je Erjavčeva koča na Vršiču otvor-jena ves ta teden do pandeljka 13. t. m. Sneg za smuko izboren.
1— O Zagrebškem Triu, ki nastopi v petek zvečer ob 20. uri v Filharmonični dvorani pišejo vse dosedanje glasbene ocene, da so njegovi prvi koncerti uspeli nad vse pričakovanje. Člani zagrebškega Tria:	gospa
Evira Maraič je pianistka velike muzikalne kulture in izvrstna interpretinja komorne glasbe. Primarij Karol Sancin si je utrdil svoj umetniški sloves, že kot član splošno znanega Zakovega kvarteta. Čelist Rudolf Matz pa je eden najdelavnejših mladih mu-zikov v zagrebškem glasbenem življenju. Ves svoj prosti čas pa posveča svojemu instrumentu čelu, s katerim sodeluje tudi v Triu. Na vsporedu so skladbe slavnih Čekov: Smetane, Dvoraka in Viteslava Novaka. Predprodaja v Matični knjigarni.
1— Dijaška predstava v Ljubljanski drami. V soboto, dne 10. t. m. se vpriaori v ljubljanski drami 'popoldne ob treh Ibsno-va drama »Divja raca«. Ta drama se vpriaori v proslavo stoletnice rojstva slavnega nordijskega dramskega pisatelja, kojega dela so na repertoarju vseh gledališč. Z ozirom na spominsko proslavo bode imel pred začetkom predstave kratek govor o Kemiku Ibsenu profesor France Kobler. Dijaštvo opozarjamo na to predstavo.
1— .Slovensko zdravniško društvo je sklenilo prirejati znanstvena predavanja ter objavljati v svrho zdravstvene vzgoje širših slojev periodične članke.
— Olajšave udeležnikom Ljubljanskega velesejma od 2. do 11. junija 192H) v pomorskem prometu. Jadranska plovidba d. d. Su-šak je dovolila udeležencem obeh letošnjih
Stran 3.
——B——MMM—' IIIII ■ I
sejmskili prireditev v juniju in septembru vozno olajšavo na ta način, da se vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno enega razreda nižje. Za prevoz razstavnega 'blaga pa plačajo 50% popusta v dovozu in odvozu. Pri tej družbi velja ugodnost za odhod v Ljubljano od 15. maja do 11. junija. Za povratek pa od 2. do 15. junija, oziroma od 25. avgusta do 10. septembra in od 1. do 15. septembra. Rečna plovidba SHS je dovolila za prevoz blaga 50% pupust, v potniškem prometu pa 25%. Dubrovaeka parobrodska plovidba A.
D.	je tudi dovolila 50% popust od 20. maja do 20. junija, oziroma 20. avgusta do 20. septembra v obe smeri.
Celje.
CELJSKA POROTA.
Celje, 6. marca 1928.
Naslednji slučaj, ki se je obravnaval pred poroto dne 6. marca je hudodelstvo tatvine, katerega se je okrivil 19-letui Ivan Gaber iz Trnovelj pri Celju. Obtožnica mu očita ker tri tiskane pole obsegajočo vrsto tatvin; kradel je en groš in en detail, kar so pač njegovi magnetični prsti pritegnili nase: pisalni stroj, moške in ženske ure, budiljke, samokrese, železno ročno blagajno, dvokolo, razno zlatnino in srebrnino, dragocen daljnogled in dragocen mikroskop, magnet-dinamo, čevlje, belestristične, znanstvene knjige enkrat tudi 6000 Din, cigarete itd.
— vrsta tatvin je nepregledna in presega daleč vsoto 10.000 Din. Večino tatvin priznava, nekaterih pa, ki mu jih je naprtil njegov brat, tudi uzmovič, pa ne. Nekeare tatvine sta izvršila skupno z bratom, ki pride šele pozneje pred sodišče. Spočetka je kradel v meščanski šoli, katere 4 razrede je tudi z uspehom dovršil, pozneje pa pri drugih
— med drugim pri svojem delodajalcu Ivanu Čatru v Spodnji Hudinji v čigar milarni je bil uslužben kot milarski praktikant. Temu je ukradel več predmetov, med drugim pisalni stroj znamke »Remingtonc, kar ga je izdalo, da je priznal. S tem je bila odkrita dolga vrsta tatvin, ki jih je izvrševal več let, ne da bi se mu moglo priti na sled. Že prejšnji ravnatelj meščanske šole je sp>oročil nekdo udiral sedaj v konferenčno sobo, sedaj zopet v fizikalni kabinet, na sled storilcu pa niso mogli priti. Ivan Gaber je namreč skozi okno kleti prihajal v poslopje, vrata kabineta in konferenčne sobe pa odpiral z vi-trihi — no če ni šlo rabil je sekiro. 9. oktobra 1927 je ukradel omenjeni pisalni stroj pri Čatruju, ki ga je izdal, naslednji dan pa je bil aretiran. Njegov brat, ko je dve leti starejši od njega, služi sedaj pri vojakih svoj kadrski rok, nakar se bo za svoje požrtvovalno sodelovanje- zagovarjal bržkone tudi pred poroto. — Obtoženec je vse priznal, med govorom zgacvornika je jokal. Zagovornik je p>ovdarjal, da bi Ivan Gaber, če bi bil sin ugledne in bogate familijo, danes gotovo ne sedel pred poroto, ker vse to, kar je počenjal, ne 'bi bile tatvine ampak le »kleptomanija«. Upoštevajoč fantovo mladost, nenavadno inteligenco, dobro vzgojo in dejstvo, da ni čutil baš pomanjkanja, kradel pa iz gole strasti, ker je sam priznal: »Sam sem se pokvaril« je kazen le nujna in zanj mogoče koristna posledica. — Po krivdoreku porotnikov je bil Obsojen na 18 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem enkrat na mesec — v povračilo škode (večino predmetov so oškodovanci prejeli nazaj) in v povračilo sodnih stroškov. Obtoženec je kazen sprejel. Senatu je predsedoval dr. Levičnik, ve Lan ta sta bila dr. Lenart in dr. Flerin. Obtožbo je zastopal dr. Juhart, obtoženca je zagovarjal dr. Pintar.
TATVINA.
Popoldne se je zagovarjal pred poroto 21-letni Ludovik Kovačič, cigan iz Ivanec, srez Varaždin, ki je obtožen, da je v družbi tatinskih tovarišev Ivana Kovačiča ml., Ivana Kovačiča st., Štefana Kovačiča ml., Antona Kovačiča svojega brata in Ruperta Kokoša, oboroženih z vojaško puško-karabinko, vlomil dne 13. aprila 1927 ponoči v trgovino Adolfa Ogrizka v Zgornji Erjavici pri Rogatcu. V trgovino so prišli tako, da so pobili stekla na oknu, prej pa so jih namazali z blatom, da se ne bi slišalo, nato so 8 pomočjo lesenega droga izruvali okensko omrežje in udrli v trgovino. Blago, ki pre-seza vrednost 41.000 so naložili na tri vozove ter jo hitro odkurili proti hrvaški meji.
V Vinici so ponujali ukradeno blago ljudem, ki pa niso hoteli kupiti, in tudi logarju Ku-šterbanju. Ta in orožnik Rajkovič sta našla tudi kraj, kjer so imeli tatovi po ciganski navadi blago zakopano, to je bilo v gozdu Luka vica. V zasedi sta čakala kdaj bodo prišli pobegli cigani po blago in res v mraku so se vrnili — orožnik pa jih je aretiral. Bili so trije: Ivan Kovačič st., Ivan Kovačič ml. in Štefan Kovačič. Vsi trije so vse priznali, navedli tudi ostale Člane tatinske tolpe. Iz občinskega zapora v Vinici so pobegnili, pri čemur so jim pomagali drugi cigani in ciganke. Dosedaj jih še niso mogli izslediti, pač pa je bil 10. decembra 1927 aretiran obtoženec Ludovik Kovačič, zaslišan najprej v Zagrebu nato pa oddan v celjske zapore.
V Zagrebu je soudeležništvo pri vlomu priznal, v Celju je vse tajil. Na vprašanje predsednika, zakaj je v Zagrebu priznal, je dejal, da je to storil iz strahu pred kaznijo, češ, da so njega in očeta pretepali s pendreki. Pa tudi tisto, kar je pri preiskovalnem zaslišanju priznal je pred poroto zanikal po ciganski navadi. Zagovornik je povdarjal, da se na priznanje v Zagrebu ne more polagati nikake važnosti, z ozirom na to, da se je sistem pretepanja v naši državi že precej razvil in da se moremo šele sedaj nadejati roda v tem pogledu. Kljub protislovjem, v katera se je cigan s tajenjem zapletal, so porotniki na edino vprašanje odgovorili s 6 da in 6 ne
—	nakar je bil L. K. oproščen. Senat je bil isti — obdolženca je zagovarjal dr. Sernec. To je bil predzadnji slučaj, s katerim se je bavila sp»oniladanska porota.
Stran 4.
»NARODNI DNEVNIK ; 8. marca 1928.
Štev. 56.
Zaščita stanovanj.
Fragoi':
Kvečjemu v področju tretje, a — kakor vemo — primarne zaščite najemnikov v ožjem smislu t. j. oblastvenega reguliranja najemnin bi se dalo še nekaj doseči, ker ta zaščita po noveli (čl. 6 in 7) še obstoji do 1. maja 1928. 1., das,i je po 1. februarju 1928. 1. le še na papirju. Kakor je zaščita najemnin v tej noveli obdelana v zvezi z odpovednostjo najemov, niso zaščite najemnin deležni najemniki, ki se za 1. maj 1928. leta nimajo kam izseliti. Teh najemnikov je menda 99 odstotkov. Kakor na povelje so se hišni lastniki poslužili metode seganjanja v kot: povišali so najemnine, pa malokdaj v strpni meri (primeri zvišbo po čl. 7 novele, ki bi bila po duhu zakonodajavca!), kar od 1. februarja 1028. 1. dalje s pristavkom, da li je odpovedano za 1. maj, ako povišfoe ne sprejmeš. Zaščita javnih nameščencev, ki jih je v Sloveniji okoli 25.000, v vsej Jugoslaviji pa okoli 250.000 samo v aktivni službi države (kje so še vsi drugi fiksni nameščenci in vsi upokojenci!), je v dobi februar—maj 1. 1928. tudi glede najemnine 'via faeti odpravljena za gros zaščite potrebnih državljanov. Obstoji le bolj de jure in pa za peščico srečnih, ki se bodo v maju selili v lastne domove. Moti se, kdor meni, da gre i tu (tako kričimo že kar iz navade) za tehnično hibo zakonodaje, nego za namero in zaslugo zakonodaje gre pri im perfektni obliki te zaščite v noveli, ker gre za poskus in preizkušnjo, za poskus, odpraviti i zaščito najemnin, za preizkušnjo, kako se bodo hišni lastniki obnašali v svobodi. Zakonodajalec si je pridržal možnost, da v dobi do 1. maja
1928.	1. potisne hišne lastnike v pravične meje, ako se ne bi obnesli.
Saj jim pravice, da zahtevajo za svoje najemne predmete primemo najemnino, nikakor več ne zanikuje. Vprašanje pa je seveda, katera najemnina je primerna. Trdijo, da je primerna najemnina, ki je bila pred vojno, po zlati pariteti valorizirana za seda-
Frosveta.
Rostandova komedija >Cyrano de Bergc-rac< se vprizori po iriletnem presledku v nedeljo 11. t. m. v drami. Naslovno vlogo igra g. Levar, Roksano ga. Nablocka. Komedija je na novo inscenirana in delno izpre-menjena zasedba uk;g. — Režira g. prof. O. Šest.
Mozartova »Čarobna piščal« se vprizori zopet v liubljanski operi danes v četrtek, dne 8. t. m. in sicer za ajbonente reda C. Pri tej predstavi je zasedba nekoliko spremenjena in sicer poje kraljico noči gdč. Popovičeva, njeno hčerko Ponvino — gdč. iMajdičeva in Prvo damo — gospa PoliČeva. Ostale vloge so v isti zasedbi kakor ipri dosedanjih vpri-zoritvah. Opero dirigira in režira ravnatelj opere g. Mirko Polič.
VETERINARSTVO.
Napisal prof. Vet. Fak. iDr. Fr. I. Zavrnik. Založba Prestini, Zagreb 1928. Str. 54. Cena 10 Din. — Ta brošura, ki nosi sicer na žu-
lil.
njo dob. Ali je izenačenje kron z desetikrat-nikom v dinarjih pravilni ključ, s tem fi-nančnopravnim vprašanjem se ne bavimo, važno pa je, da gre tudi tu za pokret, ki nima zgolj regionalnega značaja, ki ga pa v sosednjih državah zelo različno rešujejo. Jemati tuje reforme za zgled, bi bilo nezmi-selno, ker so pri nas pogoja in odnosi čisto drugačni Tudi nameščen« s fiksnimi prejemki se morajo pri nas sprijazniti z m slijo, da jim je odslej plačevati valorizirano najemnino, ker jo zakonodaja hišnim lastnikom priznava. Preizkušnja zrelosti bo zavisna zgolj od tega, ali se bodo najemodajalci s tolikšno dajatvijo zadovoljili. Toda kesneje obrazložimo, da si zaščite potrebni najemniki od quos - ego - novele nimajo nadejati znatnega varstva. Zato menimo, da je treba sclucijo vprašanja predložiti na drugo polje. Čim stoji, da mora nameščenec s fiksnimi prejemki plačevati valorizirano najemnino, mu ije treba podeliti sredstev, da to najemnino plača. Država, ki sankcionira valorizirano najemnino, mora hkrati s stanovanjskimi do-kladamii valorizirati stanarine svojega na-meščanstva s stanamiskimi dokladami. Najglavni greh bi bila storila, ako bi to opustila, saj bi svojini delojemalcem od najnižjega do najvišjega zanikala osnovno človeško pravico stanovanja. Zganjanje državnih delavcev in uradnikov pod kozolec hi bilo dejanje, ki bi vzrevoltiralo vse šibke sloje v eno strnjeno falango. Pravna država že radi ugleda v zboru držav tega ne sme tvegati. Zato je ugoden čas za pokret. da naj država svojim nameščencem valorizira staiidardstanarine. S to injekcijo se bo kriza zelo polegla. Kolikor dotlej še me bodo, bodo morala tedaj 'brez odlaška valorizirati stanarine svojih nameščencev vsa samoupravna telesa in vsi v ospredju bivajoči zasebniki ! (bančni zavodi, veleobrtniki, trgovci). S tem bo povratek v normalnost popolnoma zavarovan.	(Dalje	prih.)
naj v svoji opremi znake sedanjega časa, izpolnjuje v naši informativni književnosti višjega s.ila precejšnjo vrzel. V kondenzirani obliki podaja avtor sliko razvoja veterinarstva na svetu. Opisan je razvoj veterinarskih učilišč, kavzalna veza posameznih predmetov, ki se predavajo na naši fakulteti. V drugem delu je opisan delokrog in dejstvo-vanje veterinarja (v praksi, v upravi, v saniteti, sodniji, živinoreji in na narodnopro-svetneun polju). V tretjem delu se tretira o veterinarstvu v naši državi s pogledi v bodočnost in z njenimi potrebami. Tu so načeli mnogi važni in dalekosežni problemi, ki bi vsak za sebe potrebovali obširnejših razprav in o katerih mora voditi račune vsaki resnejši narodni gospodar. Brošura je pdsana v za vsakega Slovenca lahko razumljivi ekavščini in se priporoča sama po sebi.
ŠAH
7.	kolo šahovskega turnirja na Dunaju je
prineslo lepe in zanimive partij«. Senzacija je bila, da je amater L ich len ste in premagal
profesorja Backerja in Beutuma. S tema zmagama je Lichtenstein hkrati s Tartako-\verjem na prvem mestu. Vsak od njih ima po 5 točk. Tartakower je remiziral z Griin-feldoni, Spielmann z Wolfom, Reti pa je potolkel Dorryja.
n
ŠPORT.
Nov svetovni rekord. Francoski težkoatlet Roger Francois je pred par dnevi obojeročno tezno dvignil 103'3 kg Ln s tem postavil nov svetovni rekord za lahko srednjo težo. Prejšnji svetovni rekord je stal na 102-5 kg in ga je postavil Nemec Rudolf Edinger.
Letanje brez motorja. Dočim je pri nas še v najširših krogih neznano, da je mogoče brez motornih sil leteti po zraku, , igra v Nemčiji letanje z jadri zelo veliko vlogo v tehničnem in športnem delu avijatike. Dražba »Rhon-Rossdten se trudi z vsemi silami, da izvežba mlade ljudi na vseh poljih leta-flja z jadri. Na pobočjih velike sipine se novinci v kratkih »zračnih skokih seznanijo s principi drsalnega poleta. Potem se začne »vtipavanje« v zrak in težje vaje, na pr. pristati pri dokončani zastavici, polet v krivuljah in polet čez strmejša pobočja sipine. Lahki padci, pri katerih se pokvarijo stroji, se pripetijo večkrat. Izdatno težavnejše je pravo letanje z jadri. Pri tem ne sme pilot zgubiti na višini, nasprotno mora na višini pridobiti in jo obdržati. To se pa posreči samo z izrabo dvigajočih se zračnih tokov. Ta veter najdemo povsod, kjer gorski ali sipiaski grebeni dvignejo zračni tok. Gradijo tudi dvosedežna letala na jadra, pri čemur moramo posebno povdariti, da je .bil svetov-noznani konstrukteur letal in sijalni pilot Fokker prvi, ki je izvršil na letalu ž jadri pasažirski polet. V najnovejšem času se je posrečilo izrabiti pri nevihti dvigajoči se zračni tok pod oblakom in Je pri taki priliki znani nemški letalec na ta način dosegel višino 1800 m z brezmeternini letalom.
Kje jenja literatura in kje se začne šport. Pred večimi leti je potoval francoski pisatelj George* iMichel v Italijo, da obišče svojega prijatelja Gabrijela d’ Annunzio. Peljala sta se v Benetke da se poklonita manoin pesnika lorda Byrona, (ki ni bil samo velik pesnik, ampak vzlic svoji pokvarjeni nogi tudi iz-boreu plavač, ki je med drugim tudi Helles-pont preplaval), sta sklenila, da absolviraia plavalno turo, ki jo je lord Byron v Benetkah večkrat napravil: več kilometrov dolgo progo od Lida do trga sv. Marka. Stopila sta torej na Lidu v morje in stopila ob Kanalu Grande v bližini 'Markovega trga. Tam pa sta zvedela cd Benečanov, da se Lord Byron ni zadovoljil s progo Lido—Markov trg, ampak i je plaval še kake 4 km naprej do Staže. »Ne j tega pa ne storim,« je izjavil nato Georges Michel. »To ni več literatura, to je že šport : — in midva nisva nikaka športnika, ampak literata.«
To in ono.
NOVA TEHNIKA PORODOV.
Journal des Dčbats« poroča, da je g. dr. Paul Dfelinas, profesor za porodništvo na medicinski fakulteti v Mcntpellierru, objavil poročilo o popolnoma novi zdravniški tehniki, katero je iznašel, in na podlagi katere je
mogoče napraviti porod ob določeni uri. Do sedaj je bilo mogoče rojstvo otroka časovno le približno določili, če je pa prišel čas, enako ni bilo mogoče določiti, koliko časa bo trajal porod. Včasih ga je treba po dolgih, 'težkih bolečinah, trajajočih več ur, umetno dokončati v interesu matere ali otroka. Če so pa resni vzroki zahtevali prekinjenje nosečnosti, je bilo to združeno z nevarnimi operacijami, kot je na pr. cesarski prerez.
Po tehniki dr. Delmasa pa je mogoče določiti uro poroda in se ni treba zanj bolj vznemirjati, kot za operacijo kile. Izvršiti se da ravno tako varno. Najprvo zdravnik omami bodočo mater, potem pa izvleče otroka v šestih minutah brez kakšne zareze ali pretrga. V šestih naslednjih minutah je tudi posteljica izvlečena. Vse skupaj poprečno ne traja niti četrt ure, včasih malo več, včasih malo manj. Dr. Delmas je na podlagi svoje tehnike napravil več kot štirideset porodov pred številnimi pričami, dijaki, babicami in zdravniki. Vsi ti porodi so se Izborno posre-čli. Vse je šlo elegantno in naglo, ib rez nevarnosti za ženo in otroka.
V	svojem popisu metode pa pravi iznajditelj, da je ni priporočati vsakemu zdravniku, temveč le specialistom za porodništvo, ker se vedno lahko pripeti nesreča, ne radi metode, temveč radi neprevidnosti zdravnika.
PISMO Z DRUGEGA SVETA.
Budimpeštanska policija preiskuje te dni misteriozno zadevo. Gre za amerikanski dvoboj, čigar podrobnosti so zavite v popolno ■teko in čigar motivov policija najbrže ne bo nikdar razkrila, ker sta oba duelanta mrtva.
Pred kratkim se je vrgel dobro situirani borzni agenl Tomaž Urban pod brzovlak, ki ga je raztrgal. Kljub vestnemu poizvedovanju policaja izprve nikakor ni mogla ugotoviti, kaj je gnalo moža v prostovoljno smrt. j Šele sedaj, po par tednih je prišlo na dan,
| da je bil samomorilec žrtev aimerikanskega | dvoboja, ki ga je imel Urban pred 20 leti j z nekim profesorjem. Domenjeno je bilo,
; da mera izvršiti eni, ki potegne črno kroglo,
: po dvajsetih letih samomor. Od tedaj je dobil Urban od svojega nasprotnika vsako leto clb obletnici dvoboja pismo, v katerem ga nasprotnik opominja, da ima živeti zopet
I	leto dni manj. Petnajst let po dvoboju, sta se nasprotnika slučajno srečala. Profesor je prebledel in pobegnil, par dni nato pa je izvršil samomor, dasi, kot omenjeno, ni on potegnil črne krogle.
Ob šestnajsti obletnici je prejel Urban, kot običajno, zopet pismo, v katerem ga mrtvi nasprotnik opominja, da ima živeli samo še štiri leta. Pisma so prihajala eksaktno leto za letom. Urbanu je povzročalo posebno grozo dejstvo, da so bila pisana pisma lastnoročno od njegovega mrtvega nasprotnika. Zaman je razmišljal dan in noč o tem, kako naj si misteriozno zadevo razlaga. Končno je jel od razburjenja bolj in bolj bolehati, zadnje čase pa vidno hirati, končno pa je izvršil, najbrže iz strahu pred misterioznim odpešiljateljem pisem, samomor.
Policija doslej še vedno ni mogla ugotoviti, kdo je pošiljal Urbanu po smrti njegovega nasprotnika grozilna pisma. Očividno jih je napisal profesor ter jih izročil, predno je izvršil samomor, kakemu svojemu prijatelju z nalogom, da naj jiii pošilja Urbanu.
Panteleimon Romanov:
Kultura.
Kontorist Kirjuhin iz tovarne za železo je sedel s svojim tovarišem v pivnici in se pritoževal:
(»Povej mi, prosim te, odkod to, da smo mi po svoji državni obliki morda za stoletje pred drugimi, po načinu svojega življenja smo pa tako strašno zaostali? V inozemstvu, pravijo, da delavca niti ne spoznaš. Klobuk ima in manšete! In pri nas ...? Marsikdo zasluži lepe denarje, lahko bi sebe in družino lepo oblekel, imel prijazno sobico v slikami in še kaj. Zakaj nima tega? Ker vse požene za žganje. Kako grobi so naši običaji! Nihče se spoštljivo ne opraviči, nihče ne odgovori civilizirano, pa če bi ga sam hudič... Sram jih je, da bi bili gosposki. Uganjati neumnosti, Cblačiti se v cunje — to jim je všeč.«
»Pri nas ne gledamo na le malenkosti«, je menil prijatelj.
»(Nedavno sem bral o Ameriki... Tam žive kakor gospoda. Imajo klobuke in zavese na oknih. Tam je vse to potrebno. Če imaš par kopejk odveč, se daš že na kakšen način olepšati... Mene bi si lahko vzeli za primer. Moja plača je dovolj majhna in vendar je pri meni vse na svojem mestu: zlikane hlače, rokavice... In danes se peljem domov z gramofonom, zavesami iu s klobukom za ženo ... Vse predmestje ve, kako civilizirano živim. Kdo se zna ponašati? Le Kirju-
hin! Preteklo nedeljo sem šel z rokavicami na sprehod in sem se ljudem opravičil.«
Kirjuhin je plačal, oblekel rokavice in odšel. Ker sta izpila s prijeteljem 6koro deset steklenic, je imel Kirjuhin prilike dovolj za opravičevanje.
»Glej«, je dejal, »ravnokar me je dregnil oni pobalin. Lahko bi mu razbil onega ... Toda jaz sem se le opravičil.«
i»iKako ti je to mogoče?
»Kako? ... To je baš! Toda jaz si ponavljam: Kdo v vsem predmestju živi kulturno življenje. Le Kirjuhin! ... Prosim, počakaj malo...«
Prijatelj je obstal. Kirjuhin je stopil pet korakov naprej in vprašal:
»Kaj je videti, da sem kontorist?«
»'Ne, kakor gospod!«
>To je ... In poleti dam cilinder na glavo; potem boš videl. m
V	vagonu je dolgo trajalo, predno je zložil vso svojo ropotije — gramofon, zavese in škatljo s klobukom. Zraven je živahno govoril sam s seboj. Tu sem, lepo oblečen in moja žena tudi. Nihče ne spozna, da sem kontorist.
Sosed ga je pogledal in molčal. Kirjuhin je privlekel ogledalo in krtačo na dan in si pričel česati lase.
»Toda s svojo ženo imam vražje trpljenje«, je dejal in gledal soseda. Našemu človeku vtepsti kulturo v glavo, je težje, kakor svinjo navadili na sedlo... Na primer, moja žena ... Druga bi se Bogu zahvalila, da ima moža, ki je pred drugimi. Namesto tega se
prepirava vsak dan in včasih se skoro stepeva. še dobro, da ima ponižen značaj, sicei bi bilo hudo. Tako mi je postala zoprna, da ne morem več vzdržati. Po mestu hodijo taka čedna dekleta, s klobučki in ostriženimi nchti. Moja pa si pedveže krilo pod pasom, zaviha rokave in se ves dan inotavili okrog svojih loncev. In tako malo razume ... Govorim z njo o Fordu, pa se ji še ne sanja, kdo je to ... Ne zanima se ... Jaz lahko govorim o vsem .	.	Toda	moja žena je
mrha! No dobro, pridem domov: s kom naj se pogovarjam? Nad čem naj razveselim svoje oko? Ne, naša dežela ni za nas. Proč moram, proč odtod; naučiti se tujih jezikov in proč! Seveda, ljudje naše stranke že delajo, toda narobe in nič pravega se ue rodi...
Na postaji je vstopila neka gospa. Kirjuhin hoče umakniti svoje stvari. oMadame, izvolite!«
»Prosim, nikar se ne vznemirjajte!« in sedla je na drugo klop.
Kirjuhin je sedel in majal z glavo:
■>Za boga, komično!«, je dejal. »Če bi bila vsaj lepa. Vsak drugi bi je pljunil v ldce. Jaz pa skočim: »Prosim, madame .,.« In bogve, če je ta madame razven kletvin sploh kaj drugega vajena slišati.«
Vlak se je ustavil. Kirjuhinov sosed je izstopil. Lct.il se je drugega in dejal:
»Sle že videli takega tepca! hedi celo pot kakor Čuk in pusti, da govorim sam.«
Na svoji postaji je izstopil in pozdravil znance. Zraven je visoko dviguil svojo čepico in se dostojanstveno priklonil.
»Krasne rokavice imate«, je menil edpn od znancev.
»Šest rubljev petdeset,« je dejal Kirjuhin, postavil prtljago na tla in dal nekemu od okolice eno rokavico, da jo občuduje.
,Ko se je peljal na saneh skozi vas, je melanholično zurl na slamnate strehe, na ilovnate klopi pred hišami, na kmete in žene in snreletelo ga je nerazumljivo zaničevanje teh ljudi, ki so hodili v ovčjih kožuhih in se niso znali pogovarjati. In začutil je žalost nad samim seboj, da je edini Človek v vasi, ki je razumen in ki civilizirano živi. In Hm veoje spoštovanje do sebe je občutil, tembolj je zaničeval druge, posebno svojo ženo.
Seveda, nič slabega ni bilo takole priti domov. Njegova žena je bila v bistvu miroljubna. Vse je bilo dobro, le če hi on ne bil tako civiliziran. Toda vedel je: samo da jo je pogledal, je vzkipelo v njem sovraštvo in zaničevanje, da je taka navadna ženska, ki se ne zna pogovarjati. Morda bi rad govoril malo o Ameriki — toda k^j ona ve, kaj je Amerika?
Zdaj ji je kupil klobuk... Toda on potrebuje fino, delikatno ženo, kakor je on sam, ne pa tako teslo.
Ko so gani obstale pred hišo, je zagledal Akulino, ki je baš krmila svinje. In zakričal je:
»Hej, mrha, kaj ne vidiš, da je prišel tvoj mož! Tu imaš darilo, klobuk. Saj ne vem, če ga sploh znaš posaditi na glavo. Drva! . . . Kaj počno otroci? Dober dan!«
—o—
Od dobrlli ao najboljil
šivalni stroji in kolesa
znamke
GRITZNER tn ADLER
za dom, obrt in industrijo. * NOVOSTI Šivalni stroj kot: Damska pisalna miza. — Samo pri
JOSIP PETELINCU
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
•niu br«ipla£en.
Tudi na obroke.
K
Carlmko poiradniiki in ipadldjikl buraau
»GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Nula* brzojavkami WOROMM.	Talafon 3484.
PodruZnice: Maribor, Jasanlce, Rakak.
Obavfja vsa v to stroke spadajola posla najhltraja In pod kulantnlml pofloJL
»■stopam irdba spalnih vos S. O. ■. sa efcapreaae
poilljko.
Širite »Narodni Dnevnik"!
Oglušujte ▼ Narodnem Dnevniku.
MALI OGLASI
Za vsako besedo ne pl*?* 50 par. Za debelo (iskan* pa Din 1.—.
| Drva - Čebin
WoHova l/II. - Telef. 2056.
šivilja,
ki dobro šiva, išče službe. Gre tudi na dom. Naslov v upravi lisln.
Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje; Vladimir Svetek. — Za tiskarno Merkur odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.