Poihina plačana v gotovini, IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din TRGOVSKI Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VII. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 18. novembra 1924. Telefon št. 552. ŠTEV. 137. Dr. Fran Windischer. V resnih časih za potrebo korporacije Ako hočemo s pridom in s potrebno stvarno izkušenostjo stati na braniku svojih gospodarskih interesov in utrjevati svoje gospodarske pozicije, nam je potreba dobrih in izkušenih strokovnjakov za razna gospodarska vprašanja. Take gospodarske strokovnjake je mogoče imeti samo v velikih in močnih gospodarskih korporacijah z zadostnimi sredstvi. Le v lakih gospodarskih zastopih je mogoče pridobiti in držati si strokovnjakov, ki so špecijalisti v svoji stroki. Kdor mora sočasno zasledovati celo vrsto kompliciranih gospodarskih vprašanj, ne more delati po redu in ne more danes ob vsej darovitosti obvladovati naravnost ogromnega materijala. V Sloveniji s svojimi posebnimi prilikami potrebujemo izvrsten prvoredni gospodarski generalni štab, kajti sedaj moramo zasledovati vse gospodarske do-godbe raz druge vidike, kakor smo to delali v stari monarhiji, kjer so na Dunaju in v Pesti vodili veliko gospodarsko politiko in kjer mi kot mali drobec nismo prihajali sotvorno v poštev. Danes v novi državi moramo v svoji vodilni gospodarski korporaciji motriti vsa vprašanja neposredno raz stališča države s popolnim čutom velike odgovornosti ter skušati, da pod tem vidikom pripravimo do veljave tudi svoje posebne interese. Kot gospodarsko najbolj razvitemu delu pripada nam tudi dolžnost, da v mnogih vprašanjih gospodarske in prometne politike nastopamo inicijativno in vodilno. V mnogih strokah je naš gospodarski interes odločilen za državo samo. Ker smo daleč od centrale in daleč od drugih gospodarskih središč, je potrebno, da- osebno iščemo stikov in da osebno zastopamo svoje gospodarske interese. Zato je treba mnogo denarja, inače zapademo v žalostne čase, ko bomo morali na pozive na najvažnejše gospodarske konference odgovarjati, da nimamo denarja in da moramo ostati doma. Odsotni pa nikdar nima prav. V takih prilikah nam sila gospodarskih razmer in čut za samoobrambo kategorično nareka, da svojih obstoječih gospodurskih korporacij ne smemo slabiti, ampak da jih moramo jačiti in izpopolnjevati. V koncentraciji bo naša moč in naša bodočnost, ne pa v delitvi. Zategadelj je treba svariti prgd usodnim delom, katero se poskuša pri nas poslednji čas pod vnanjim nezadostno presojenim vplivom, ki meri na to, da se razkroji Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo in se osnuje za obrtnike posebna obrtniška zbornica, ali celo dve. Taka delitev bi bila usodepolna. Škodovala bi v prvi vrsti našemu številnemu obrtniškemu stanu v Sloveniji, ki šteje okoli 25.000 obratov in zaposluje z vajenci nad desettisoč pomožnega delavstva. Naši gospodarski stanovi imajo v novi državi celo vrsto skupnih mogočnih interesov, že zategadelj, ker so nastanjeni v Sloveniji. Te interese je mogoče vse drugače zastopati v čvrsti enotni korporaciji nego v zastopstvu, omejenem samo na podeljene stanovske družine. S tem, da se zanje osnuje avtonomne zastope, sekcije zvane, v enotni Trgovski in obrtniški zbornici za Slovenijo, je mesta in prilike dovolj, da se zastopajo in obravnavajo posebni interesi obrtništva, trgovine in industrije v avtonomnih sekcijah. Na drugi strani je pa dana možnost, da se vsem stanovskim družinam skupna gospodarska vprašanja, kakor so carina, promet, davki, denarstvo, socialna zakonodaja, krepke skupne go podarsko v Sloveniji. i finančna politika, razpravljalo skupno | in enotno, saj ne more biti dvoma o i tem, da imajo ves drug poudarek za-! hteve čvrste enotne gospodarske kor-! poracije za celo Slovenijo, kakor pa | zahteve posainenih podeljenih stanov, j V zadrugah, zvezah zadrug in v pro-| stovoljnih organizacijah ima naš obrt, naša trgovina in industrija že tako razvito zastopstvo, da se ga more v primeru z drugimi našimi pokrajinami imenovati vzgledno. Samo dosledno je, če se polog teh zastopstev posam-nih stanovskih družin skrbi za krepko gospodarsko sintezo v enotni slovenski gospodarski zbornici, v kateri se v posameznih sekcijah razpravljajo posebna vprašanja posameznih skupin ločeno, v velikih gospodarskih vprašanjih pa, kjer gre za skupne vitalne interese vseh naših produktivnih stanov, pa govori in nastopa ena močna korporacija v imenu celokupne slovenske produkcije, kupčije in de-narstva. Razcepanosti in podeljenosti ter pričkanja z vsemi slabimi posledicami imamo menda ravno dovolj v naši politiki. V našem ogroženem gospodarstvu pa menda pač ni potrebe siliti za razdvojenostjo, katera mora prinesti našemu gospodarstvu v Sloveniji samo nepopravljivo škodo. Smo v zelo težkih časih v Sloveniji in gremo še težjim časom nasproti, pa je potrebno, da združimo vse svoje prizadevanje v enotno zastopanje svojih vitalnih gospodarskih interesov, tako v državi sami kakor na zunaj napram vedno čvrstejše .nastopajoči vnanji konkurenci. Zategadelj pravim, ne razbijati, ampak graditi in popolnjevati to, kar hvala Bogu že imamo. Ako mi danes ustroj že obstoječega krepkega zastopa, ki ima lep sloves in dokaj veljave, ne ugaja, bom skušal dopolniti in izpopolniti, kar je morda še nedo-statno, ne bom pa delil in razdiral, ker bi s tem slabil. Ako si naši obrtniki obetajo izboljšanja svojega položaja od preureditve svojega poklicnega zastopstva, potem je na mestu, da se ogledajo po vzgledih ondot, kjer vladajo slične prilike in sličen gospodarski razvoj, kakor ga imamo danes že pri nas v naši obrt-nosti v Sloveniji. Napačno pa bi bilo jemati si za vzor uredbo stanovskega zastopstva, kakor obstoji v Srbiji, kjer so gospodarske prilike za obrtnike, kjer je razvoj in stanje obrtništva danes še vse drugačno nego pri nas. Pri nas se mnogo govori o zakonu o rad-njama (srp. obrtni red), ki je 1. 1910 stopil v veljavo v Srbiji. O njem izrekajo sodbo celo taki, ki poznajo ta zakon še manj nego naš obrtni red. Po 500 letnem mučeništvu svobodni, so se Srbi izredno brzo razvijali vsestransko in dosegli čudovito visoko stopinjo razvoja. Naše obrtne, kupčij-ske in upravne razmere so pa pri vsem tem le drugačne in zahtevajo posebnega vpoštevanja. V Srbiji je ta zakon pomenjal kolosalen napredek proti staremu zakonu iz leta 1855, ali za naše gospodarske, obrtne in kup-čijske prilike ta zakon ne bi bil primeren, pomenjal bi mogočen korak nazaj. Ne zametujmo, kar imamo. Če je potrebno reforme, potem izvedemo reformo. Ne fantazirajmo pa za zakonom, ki ne ustreza današnjemu stanju našega obrtnega razvoja. Ne smemo se prenagliti. Do enotnosti pridemo tudi na tem polju, ali po drugem potu in polagoma z novim enotnim obrtnim zakonom. Svetovna zunanja trgovina kot enota. Nemška Voss« je po angleškem mesečniku Foreign Affairs« (zunanje zadeve) prinesla članek E. D. Morela. Pravi: Čuditi se moramo, da je z izrednim gospodarskim procvi-tom Nemčije v desetletju pred vojsko šla vštric tudi doba napredka naše zunanje trgovine, kakor še ni bilo nikdar prej. Navidezni procvit Nemčije po vojski ni presenetil samo slučajnega opazovalca, temveč tudi dobre trgovce in objektivne politike, in to tembolj, ker so drugi strokovnjaki prerokovali skorajšnji polom vse finančne in gospodarske zgradbe Nemčije/ Avtor razmotriva vzroke tega poloma. Nemci mu ne pritrdijo v vsem, pustijo dogodke pred rentno marko na strani ter začnejo z njo in z Davve-sovim načrtom. Pravijo, da suhih številk statistike ne smemo vzeti vselej preveč tragično in da je tudi v navidezni pasiviteti skritega marsikaj dobrega. V dokaz za to navaja Voss« relativno visoko pasiviteto zunanje nemške trgovske bilance v mesecu septembru, primerjano z bilanco v v mesecu avgustu. Poglejmo to-le ta-belico: I*voi 1924 Uvoz 1924 Predmeti september avgust september avgust v vrednosti po 1000 zlatih mark Živina 7.934 4.945 1.550 . 1.9S7 Živila in pijače 206.684 152.426 34.543 50.398 Surovine 223.901 148.317 40.607 43.835 Polfabrikati 58.537 42.371 42.766 37.054 Fabrikati 121.436 89.142 442.822 454.687 Zlato in srebro 4.930 11.023 1.768 1.430 Skupaj 623.422 448.224 564.056 589.361 Dviganje uvoza napram avgustu se : vidimo v tem pomnoženem uvozu tiče torej v prvi vrsti živil (+ 54.3 mil. zlatih mark), surovin in pol-fabrikatov (+ 91.8) in fabrikatov (+ 32.3 mil. zlatih mark). Povečani uvoz živil si razlagajo z zakasnelo žetvijo v nekaterih delih Nemčije. Na surovinah so najmanj udeležene tekstilne surovine, tobak in oljčni sadeži. Tudi uvoz premoga, železne rude in drugih rud se je zelo dvignil, prav tako uvoz tekstilnih fabrikatov, do-čim je šla številka za zlato in srebro vsled zmanjšanega eksporta kovnega srebra nazaj. Nazadovanje izvoza se tiče v prvi vrsti živil in pijač (— 15.9 mil. zl. m.) in fabrikatov (— 11.9). V prvi skupini je udeležen predvsem sladkor, dočim zaznamuje ječmen izvozni plus. Druge spremembe so brezpomembne. Ravno pomnoženi uvoz surovin je pa ugodno znamenje. Ker jih le deloma konsumirajo doma in jih porabijo večinoma za izdelavo izvoznih predmetov, ki se v bilanci tistega meseca seveda še ne morejo javiti, ----------------------------- dvojno: prvič pomnožen je kreditov nemški industriji, večinoma inozemskih, drugič pa pomnoženo povpraševanje po njenih izdelkih, za katere potrebuje surovin. Tudi drugi informacijski viri nam povedo isto, iri zato ta pasiviteta (in morebiti tudi nadalj-na, lahko mesece trajajoča) ni neugodno, temveč ugodno znamenje za položaj nemškega gospodarstva in nemške eksportne industrije posebej. Kakor vidimo, da gre nemška eks-portna industrija kvišku, tako opazimo isto tudi pri angleškem in drugem eksportu: zunanja trgovina vsega sveta je enota, vsak ekspert ima za posledico tudi import, vsak prodajalec je tudi kupec; nobeni deželi se ne more trajno dobro goditi, če se ne godi dobro tudi drugim, pa najsi so to najhujši konkurenti. Svetovno gospodarstvu je tako tesno spojeno, da se moč ali oslabelost enega člana pozna tako ali tako tudi pri drugih. V »Trgovskem listu , smo že večkrat pisali v tem smislu. K. P.: Slike iz avtomobilske|veleindustrije. Industrijska tekma med Nemčijo in Zedinjenimi državami Sev. Amer. se najizrazitejše odigrava v proizvajanju avtomobilov. Svetovno podjetje nenavadno ogromnega obsega v Detroit velein-dustrijca Forda preti uničiti nemški trg, ki je prisiljen zajeziti uvoz ameriških vozil. Prohibitivna carina 139% fakturne vrednosti, ki je naložena na uvoz cenejših avtomobilov, je smatrati za uvozno prepoved Fordovih vozov v Nemčijo. Fordovo podjetje ima zaposlenih 119.000 delavcev, vseskozi izkušenih, prvovrstnih strokovnjakov. Pri vstopu dobi vsak delavec po pet dolarjev začetne plače na dan, po dveh mesecih zadovoljive službe se zviša ta plača avtomatično na 6 dolarjev, doseže pa lahko 7 in 8 dolarjev v slučajih posebne spretnosti in po-rabljivosti dotične osebe. V Fordovih tovarnah, ki so združene na ogromnem zemljišču v enotno podjetje, se razen 300 motornih vlačilcev in drugih poljedelskih strojev zgradi dnevno 7000 do 8000 avtomobilov, ki so popolnoma za vožnjo pripravljeni. Vozila najrazličnejših vrst so v tem številu, dvo- in štirisedežni avti, od- prti in zakriti vozovi, tovorni avtomobili za razne obrti, za mesarje, pe-karje, za zdravnike itd. Tovarniška cena teh vozov franko evropsko pristanišče na debelo pride na 23.500 Din za odprti štirisedežni avto, zakriti avto s štirimi sedeži stane 34.000 Din. Pri tovornem avtomobilu do treh ton se zviša cena na 38.000 Din, vse kalkulirano po trenutnem kurzu dinarja. Povprečno pride skoro v vseh severnoameriških državah na vsakega šestega prebivalca po en avto, torej ne samo podjetniki, ampak tudi delojemalci so posestniki avtomobilov. V nekaterih tovarnah ima skoro vsak delavec svoj avto, s katerim se vozi na delo in zopet domov, slično kakor pri nas s kolesom. Seveda je to samo mogoče, ker so cene avtomobilov v razmerju 7. zaslužkom jako nizke. Samo v Chicagu je več avtomobilov v obratu, kakor v celi Nemčiji skupaj; pri tem pa se vrši promet brezhibno, nezgode so primeroma redke. Da vpliva to prometno sredstvo jako ugodno na razvoj narodnega gospodarstva s povzdigo delovne ekonomije, je povsem jasno. Iz uradnih poročil nemške indu- Stran 2. Štev. 137. —— mm »m strije je posneti, da z ameriško kon-itauceneo ne more več tekmovati VBled previsokih cen surovin in manjše delovne kvalitete nemškega delavca. Nemški socialpolitiki razmotrivajo sedaj, ko preti amerikanska industrija omajati stališče domače avtomo-bilne obrti, sledeča vprašanja: 1. Kaj je vzrok, da je dobava lahkih Fordovih vozil v Ameriki toliko cenejša? 2. Ali je treba proti tem izdelkom v Nemčiji prohibitivne carine? 3. Kakšen uspeh bi imela taka carinska politika, ki pomeni sploh uvozno prepoved, na*nemško narodno gospodarstvo. Na prvo točko je vprašanje že rešeno z ugotovitvijo nižjih dobavnih cen surovin v Ameriki in večjo izdatnostjo delovne moči tamošnjega delavca. V tem zadnjem oziru nam daje zopet Fordovo podjetje krasen vzgled velikopoteznosti v ekonomiji delavskih moči. Raztegnitev delovnega časa nima zaželjenega uspeha; intenzivna izraba razpoložljivih sil, skrajno izkoriščanje tehničnih pripomočkov in ekonomično dovršeno gospodarstvo z delovnim časom so bile vodilne misli genialnega Amerikanca, ki ga skuša sedaj Nemčija posnemati. Pordov obratni sistem deluje naravnost z neverjetno točnostjo ter vzbuja občudovanje celega sveta; na lijem teži velikanski uspeh tega vzornega podjetja. Avtomobil se v teh tovarnah v par urah popolnoma dogradi, prej nego pri nas par čevljev, in sicer do zadnje pritikline. Gradba in sestava voza gre brez presledkov iz roke v roko, voz se porniče od delavca do delavca, od katerih ima slehem natanko določeno opravilo; ko ga da zadnji iz rok, je avto za vožnjo pripravljen. Ce sedaj računamo povprečno dnevno mezdo po 6 dolarjev, pride delo za voz, ki stane 340—490 dolarjev, samo na 50 dolarjev. Tega nemška konkurenca ne za-more, čeravno nemška industrija takih mezd ne plačuje. Prehibitivna carina pa je zopet dvorezno sredstvo, v svojih posledicah utegne škodovati celokupnemu državnemu gospodarstvu. Že se pojavljajo glasovi, ki svare nemško upravo pred takimi prisilnimi sredstvi in priporočajo vsestransko posnemo amerikan-skega delovnega načina kot uspešnejše orožje v konkurenčnem boju. Konečno pa se mora tudi ta industrijski dvoboj končati v medsebojnem trgovskem sporazumu, ki je predvsem v načrtu nemško-ameri-kanske trgovske pogodbe; seveda, ko stopi ta v veljavo, bo Ford preplavil vso ostalo Evropo s svojimi cenejšimi vozili. Razsodišče Ljubljanske borze za blago in vrednote. IV. b. Postopanje pred razsodiščem. Postopanje pred sodiščem se vrši javno. S tem se razumeva svoboda, poslušati, ne da bi se moral izkazati kakršenkoli interes na pravdi. Javnost je torej za občinstvo, v svrho njegove vzgoje kakor tudi za nadzorstvo nad sodstvom. Pristopne so razprave vsem odraslim osebam, ki so neoborožene, razen ako so po svojem poklicu obvezane, nositi orožje. Izvzete sd samo osebe, ki naj se v pravdi zaslišijo za priče, in one, ki motijo razpravo. — Javnost se pa sme izključiti, toda samo iz razlogov nravnosti, javnega reda ali pa zato, da se izvede razprava nemoteno. Vrhu tega sme razsodišče na predlog tudi ene same stranke javnost izključiti, če se morajo zaradi rešitve pravnega spora razkladati dogodki iz družinskega življenja. Izključiti se sme javnost za vso razpravo ali za poedine njene dele. Nikoli pa se ne sme raztegniti izključitev javnosti na razglasitev sodbe. 0 izključitvi javnosti odloča sodišče v, tajni seji. Sklep o izključitvi javnosti se mora razglasiti. — če razprava ni javna, sme vsaka stranka zahtevati, naj se razen njenemu pooblaščencu dovoli tudi trem njenim za- upnikom, da smejo biti prisotni pri razpravi (§ 37.). Za red pri ustni razpravi skrbi predsednik razsodišča. Onega, ki vkljub opominom moti razpravo, je dopustno odstraniti, a samo, če se mu je prej zagrozila odstranitev in je bil s tem opozorjen na ®jene pravne posledice. Izrazi odobravanja ali grajanja so prepovedani. Ako je bila odstranjena od razprave stranka, se sme zoper njo na dotični predlog postopati, kakor bi bila odšla prostovoljno. Dopustno je torej, v njeni odsotnosti z nasprotno stranko samo razpravo nadaljevati, jo zaključiti in eventuel-no izdati zamudno sodbo. Na to je stranko posebej še opozoriti, ko se ji zagrozi odstranitev (§ 38.). Postopanje je ustno. — Razsodišče uvede ustno razpravo, če je bil poizkus poravnave brezuspešen. Zaslišati mora stranke glede njih izvajanj in dokazilnih predlogov ter ugotoviti dejanski stan, ki je temelj spornega predmeta. Če se stranka ne more izjaviti jasno o pravni stvari, ali če se vede nedostojno, mora razsodišče odrediti, da se ji postavi zastopnik. — Kolikor ne predpisuje pravilnik drugače, določi razsodišče postopanje po svoji izprevidnosti. — V stvareh večje važnosti ali zamotanega značaja ali v računskih sporih sme razsodišče strankam naložiti, naj še pred razpravnim rokom pismeno obrazložijo svoje dejansko stanje. Te izjave je treba vložiti v dveh enakoglasnih izvodih, od katerih se pošlje eden nasprotni stranki, drugi pa se shrani v sodnih spisih. V takih primerih sme razsodišče stranke tudi napotiti na' pripravljalno razpravo pred tajnikom razsodišča. Ta pozove stranke predse ter zabeleži njih dejanske navedbe in dokazilne predloge v zapisnik, ki ga potem predloži razsodišču. Stranke so upravičene, svoje opazke glede spornih točk računa ponoviti pred razsodiščem. V vseh drugih primerih lahko pušča razsodišče pismene izjave (razen tožbe) vnemar. — Če ena stranka ni prišla ali če se prostovoljk no odstrani ali če sicer prisostvuje razpravi, toda neče razpravljati, to postopanja ne ovira. V tem primeru se vrši obravnava samo z drugo stranko. Če pa nobena stranka ne pride na razpravo, postopanje počiva, dokler ne predlaga ena Izmed strank, da naj se postopanje zopet povzame (§ 42.). Postopanje je neposredno. Na podstavi vseh podatkov vse razprave in vsega dokazovanja ter po njih skrbni oceni a po svobodnem svojem prepričanju mora razsodišče presoditi, katere dejanske navedbe naj se smatrajo za istinite in dokazane in katere ne. Razsodišče sme pozvati stranke, naj pridejo zaradi ugotovitve dejanskega položaja ali zaradi pojasnitve dvomljivih točk osebno pred sodišče. Razsodišče sme zaslišati stranke, priče in izvedence, toda le brez prisege. Če je treba, da se stranka, priče ali izvedenci zaslišijo pod prisego, ali če se stranka, priče ali izvedenci proti-vijo zaslišanju, je naprositi za to okrajno sodišče, v čigar okolišu biva dotična oseba, ki jo je zaslišati, in seveda navesti trditve, ki so stavljene pod dokaz. Isto je dopustno, če biva zunaj Ljubljane oseba, ki jo je zaslišati. Redno sodišče bo proti upornim pričam in izvedencem moglo nastopiti s silo, dovoljeno mu po civilnopravd-nem redu. Zoper stranko tudi redno sodišče nima prisilnega sredstva. Toda razsodišče bo potem, skrbno oce-njevaje vse okolnosti, presodilo, kak vpliv ima za dokaz to, če se stranka brez dovoljnih vzrokov brani izpovedati ali odgovarjati na posamezna vprašanja, ali če stranka, povabljena, da bi bila zaslišana brez prisege ali pod prisego, ne pride pred sodišče. Sodni vpogled v trgovske ali v druge poslovne knjige sme izvesti le en razsodnik razpravljajočega razsodišča ali njegov tajnik. Ce pa so dotične knjige zunaj Ljubljane, je 'zaprositi za izvedbo tega dokaza okrajno sodišče, v čigar okolišu se vodijo knjige (§ 43.). Zaslišanje izvedencev in sodni vpo- Igled sme odrediti razsodišče tudi brez predloga strank. Stranke so upravičene sporazumno imenovati izveden- ca. Če se pa ne sporazumejo, mora vsaka stranka v neprestopnem roku, odrejenem po 'razsodišču, imenovati po enega izvedenca, ki potem izvolita tretjega izvedenca za predsednika komisiji izvedencev. Če se izvedenca ne zedinita glede osebe tretjega izvedenca, imenuje ga razsodišče. Istotako imenuje izvedenca razsodišče, če stranka v odrejenem roku ni imenovala izvedenca (§ 47.). Na podlagi tega, kar so stranke navedle, da razsodišče izvedencem navodila ali sestavi vprašanja, o katerih morajo izvedenci izreči svoje mnenje. Mnenje izvedencev pa za razsodišče ni obvezno (§ 48.). Razsodišče sme ukreniti, da prisostvuje tajnik ali njegov namestnik postopanju pri zaprošenem sodišču, če je zaradi pojasnila spornih dejanskih okolnosti treba in če sta obe stranki ali vsaj ena stranka zadovoljni, trpeti stroške brez pravice do njih povračila, o tem pa se morajo obvestiti stranke in zaprošeno sodišče (§ 44.). Za sprejem dokazov v inozemstvu je zaprositi inozemsko sodišče po pristojnem sodišču v Ljubljani, če ni obče znano, da ustrezajo inozemska sodišča tudi neposrednim zaprosilom (§ 45.). Uradoma pa ugotovi razsodišče tržne in borzne cene, ki jih je treba vzeti v poštev za rešitev spora (§ 46.). rst. Papirnati danar ali denarna kriza. Zagrebški »Lloyd< prinaša članek, ki je tudi za nas v vsakem oziru zanimiv in katerega prinašamo zato v dobesednem prevodu: »Dandanes se piše zelo mnogo o denarju; prej se o tem predmetu nikdar ni govorilo niti pisalo toliko, kolikor se dela to sedaj v vseh krogih. Razvila se je o tem posebna obširna književnost in terminologija; predmet se je od vsakovrstnih »strokovnjakov« še kompliciral in pravilno je nedavno g. dr. Luja Bakotič v tem oziru pripomnil: da pisanje o denarju, izgleda človeku kakor pismo hieroglifov ... V resnici se skromni človek, ki samo motri in proučuje, kaj se dogaja, boji izstopiti na javno govorilnico, kadar vidi pred seboj maso člankov izpod peresa »ljudi dobro poučenih«, a redno dobro poučenih o poslih, katere zagovarjajo. Tako se mi zdi, da nahajamo v velikem številu takih primerov osebe, katere pišejo lepe poučne članke, katerim je pa psihološko ozadje oni stari ljudski pregovor, ki pravi: što se babi htjelo, to se babi snjelo (sanjalo) ... Tako mi izgleda tudi članek, ponatisnjen v zagrebškem »Tag-blattu« dne 7. novembra t. 1. št. 258. Svrha tega članka je, da se dvigne glas javnega mnenja, zahtevajoči za nadaljnjo tiskanje novčanic — iz papirja. Že lanskega leta, kakor tudi letos, sem, pravi pisec, v tem listu navedel tako drastične in točne dokaze o pogubonosnosti nadaljnjega tiskanja papirnatega denarja, da se je čuditi, kako se more v imenu javnega mnenja še danes zagovarjati povečanje papirnatih novčanic. Ne glede na to, piše avtor omenjenega članka drugi članek, v katerem trdi, da je točno ugotovil, da se je stanje v naši trgovini izboljšalo, vendar da je to samo začasno in da se to opaža samo v nižjih krogih trgovcev, a ne v višjih »špicah«. Ali je gospod opazil, da prodira denarna kriza vedno bolj v vasi in da je v nižjih vrstah komaj započela, a da dobiva vedno večji razmah. Zato se očita Narodni banki, katera je opustila ta važni gospodarski problem in ne vodi o potrebi povečanja kroženja računa, a katero (povečanje) je edini izhod iz kritičnega položaja. Vrednost dinarja je po mnenju pisca končno stabilizirana in bi sedaj nova izdaja papirnatih novčanic nikakor ne povzročila padec dinarja! Kakor da ne bi bil eden izmed glavnih vzrokov stabilizacije ravno ta, da se je prestalo s tiskanjem novčanic. Članek zaključuje tako: »Trgovski krogi v Beogradu in v Zagrebu gojijo v tajnosti skromno željo, da se pomnoži kroženje novčanic, kot edina pot, da se reši vprašanje novčane krize; toda one »e smejo izraziti te želje na glas, ket bi to pretirani deflacioni-sti označili ca nepatriotsko in nepravilno.« Proti tej skromni »želji« po pogubo-nosnem povečanju novčanic se mora vsekakor protestirati in to tem bolj, ker vse to, kar navaja pisec kot predpogoj, ni deloma resnično in je deloma izrečeno soglasno s pregovorom: što se babi htilo — to se babi snilok M. Savič: $aša industrija m obrt, (Nadaljevanje.) V Našicah (Slavonija) se nahaja I. jugoslovanska tovarna pip in glinastih izdelkov. Izdela priližno 100.000 tucatov pip iz gline. Glino koplje v Našicah. Zaposluje 40 delavcev. Od obratnih naprav ima: 4 stiskalnice za pipe, napravo za galvanski tok, stiskalnico za glino, stružnico za železo, modele, mlin za glino, tri naprave za glazuro, parni stroj s 4 konjskimi silami, 4 peči francoskega sistema, peči itd. * * * Leta 1920 se je uvozilo: 1. Izdelkov iz fajansa in majolike ter fine kame-nite robe 153.705 kg v vrednosti 1,020.317 Din; 2. porcelanastih izdelkov 1,161.329 kg za 6,696.843 Din; 3. ilovičnih izdelkov iz drugačnega ma-terijala 100.730 kg za 944.806 Din. Uvoz v 1. 1920 je bil težak in in malenkosten, vršila ga je po večini ogromna Zolnarjeva tovarna v Peču-hu, dočim je bil 1. 1921 še enkrat večji, ker se je lažje uvažalo in je odpadel svoboden uvoz iz Pečuha, bil pa je tudi konsum to leto večji nego prejšnje leto. Iz tega sledi, da bomo uvažali tudi, ko se sezida tvomica v Novem Sadu, še vedno 100—300 vagonov blaga iz inozemstva. To znači, da bi potrebovali še 5—10—15 tvornic fajansa, majolike in porcelana, da pokrijemo domačo potrebo. Treba pa je tudi upoštevati, da se pri nas mesta razvijajo in da se kaže čim večje povpraševanje po higijenskih in električnih predmetih, vsled česar bodo morali sezidati kako tovarno. Ker imamo dobra ležišča ilovice in kaolina in vse druge surovine, n. pr. feldškat, dolomit itd., je v našem interesu, da se ta industrija pri nas razvije tako, da bo pokrivala domače potrebe in mogla tudi izvažati. V kolikor bi se postavljale tovarne v Srbiji, Bosni in Vojvodini, bi bilo potrebno zaposliti poleg Čehov, ki naj bi bili učitelji, tudi naše lončarje ia Pirota, ali sploh one, ki bi bili pripravljeni, da se izurijo v te j-industriji in jo tudi naprej izvršujejo. Da bi se naši ljudje izurili kot delavci, mojstri ali samo,stojni industrij-ci in da bi se povzdignilo stanje naše keramične industrije, bi bilo potrebno: 1. Osnovati v Pirotu keramično šolo; 2. poslati pirotske in ostale lončarje na delo v češke keramične tovarne; 3. prevesti eno pregledno knjigo o praktični keramiki; 4. preiskati našo zemljo od strani državnega zavoda za pospeševanje obrti in industrije glede keramičnih surovin in njihove kvalitete; 5. omogočiti študij keramične industrije nekolikim kemikom. (Dalje sledi l Glavna zaloga F. ŠIBENIK - LJUBLJANA Trgovina. Tehtanje lesa pri izvozu v Italijo. Na pritožbe železniške uprave v Trstu, da prihajajo naše vagonske pošiljke lesa v Italijo veliko lažje nego izkazujejo tovorili listi, je prometno ministrstvo odredilo, da se morajo vse pošiljke, predno gredo preko državne meje, ponovno tehtati. Skladišče m amnnjeao meso. Trgovska zbornica v Trstu je sklicala posebno anketo, na kateri se bo razpravljalo o zidanju velikega skladišča za zmrznjeno meso, katero dobiva Avstrija preko Trsta. Zbornica sama se zavzema za to, da se skladišče zgradi v rajonu proste luke. Istos eerealij ii Ogrske t Trst. Trgovski krogi iz Trsta so prosili ogrske državne železnice, da jim znižajo za 30% tarito za prevoz eerealij, namenjenih v Trst. Uprava ogrskih železnic je to prošnjo zavrnila iz politično - gospodarskih razlogov. Industrija. Zveza srednjih in malih industrijeev v Trsta. V Trstu se je dne 6. t. m. osnovala gospodarsko-strokovna organizacija, ki ima namen zastopati interese srednje in male industrije v Trstu in Julijski Benečiji. Carina. Carinski dohodki ▼ tretji desetini meseca oktobra t. 1. V tretji desetini meseca oktobra t. 1. so naše carinarnice pobrale 61,432.991 Din carine. Največ so pobrale carinarnice v Beogradu (14 milijonov 409.187 dinarjev), v Zagrebu (14,822.884 Din), v Ljubljani (4,119.959 dinarjev), v Skoplju (3,691.171 Din) in v Mariboru (3,687.251 Din). Znatne vsote sta pobrali v Sloveniji še carinarnici na Jesenicah (442.206 Din) in na Rakeku (420.211 Din). Nadavek na uvozno carino. Po na-redbi finančnega ministrstva se bo od 1. decembra plačeval 1000 odstotni nada-vek na uvozno carino. Na živino, ki se carini po vrednosti, se nadavek ne plača. Za plačanje takse na luksuzno blago ostane še nadalje v veljavi naredba z dne 20. avgusta t. 1. Davki in takse. Sadni mošt. Točenje sadnega mošta ni zavezano plačilu točarinske takse po tar. post. 62. taksne tarife, ker se sadni mošt ne more smatrati za alkoholno pijačo. Tehnična kisova kislina, ki ima 40% jakosti in je neporabna za uživanje, ni zavezana državni trošarini. Donos dršavne trošarine v mesecu septembra 1924. V mesecu septembru t. 1. ae je v naši državi pobralo 38,527.530 dinarjev državne trošarine, ki se na posamezne trošarinske predmete razdeli nastopno: sladkor 7,877.899 Din, kava 4,343.756 Din, kavin nadomestek 225.916 dinarjev, riž 231.518 Din, pivo 5,450.056 dinarjev, fina vina 69.812 Din, navadna vina 3,992.780 Din, esence brez alkohola 11.073 Din, liker in konjak 418.938 Din, sveče 70.250 dinarjev, električne žarnice 690.955 Din, svetilni plin 209.607 Din, karbid 324.282 Din, kresila 72.559 Din, alkohol 7,574.609 Din, žganje 1,056.276 dinarjev, kisova kislina 412.934 Din in benzin 5,334.780 Din. Na kontrolni pristojbini za denaturiranje špirita se je pobralo 159.527 Din. Donos v mesecu septembru t. I. je le za okoli 250.000 Din manjši nego donos v istem mesecu leta 1923, za proračunom pa je zaostal za 11,639.136 Din. Zanimivo je, da se je v mesecu septembru 1.1. pobralo na carinarnicah za več nego 2,500.000 Din manj trošarine na sladkor in za skoro 2 milijona dinarjev več trošarine na benzin nego v istem mesecu leta 1923. Piva, na^ vadnega vina in žganja se v septembru 1.1. ni nič uvozilo, kajti carinarnice niso od teh predmetov pobrale nič trošarine. Davek na promet z vrednostnimi papirji - efekti. V Nemčiji se je pobirala pred vojno od borznih zaključkov 0 3°/oo taksa, brez ozira na to ali je kupčijo sklenil posrednik ali komitent. Sedaj znaša prometni davek za posrednike 40/«o, za komitenta pa 15°/ri0, Pred vojno je stala transakcija efektov na borzi z vsemi stroški dvakrat po 0'45°/o0, to je 0'9°/„0, danes pa plača komitent za isto transakcijo dvakrat po 17, to je 34°/o0 borznega prometnega davka. Davek se je torej izza predvojne povišal za 38 krat. V Avstriji znaša prometni davek 2'4°/oo. Za kulisne nakupe in prodaje se zniža taksa na eno četrtino, za enostranske kulisne posle pa na pet osmin navedene takse. Na Češkoslovaškem znaša prometni davek H%o, na Angleškem se pa taksa »Contract note< ravna po kakovosti blaga, na primer za predmet, ki je vreden 7500—10.000 Livre Sterl. znaša taksa l/»* do V»o°/oo. Na Francoskem znaša taksa za borzna naročila V»%o od vrednosti zaključka. Denarstvo. Fuzijska stremljenja dunajskih malih bank. Z Dunaja poročajo: Finančna uprava namerava pozvati male banke, ki se nahajajo v težkočah, da ali hitro izvedejo likvidacijo ali pa se fuzionirajo. Promet Po koliko denarnih pisem v inozemstvo sme oddati kdo na dan na isti naslov. Od 1. januarja 1924 se smejo pošiljati vrednostna pisma tudi v nekatere tuje države. Hkratu se je določilo, da se smejo pošiljati samo manjši zneski, a največ do 500 Din = 34 zlatih frankov. Finančni minister je dovolil promet v prvi vrsti pač zato, da prihrani pošiljateljem izgubo časa in pa stroške za nabavo izvoznega dovoljenja. Ze to, da je znesek, ki ga sme kdo poslati iz naše države, omejen, kaže, da je hotel finančni minister preprečiti vsako špekulacijo z našo valuto. Ume se samo po sebi, da stranke v obče ne smejo oddajati več ko po eno denarno pismo na en naslov. Vendar pa smejo, n. pr. prosvetna društva in zavodi, pa tudi posamezniki, kadar pošiljajo kupnino za naročene knjige, glasbila itg. ali pa domačini sinu ali hčeri, ki študira v inozemstvu, poslati tudi po dve denarni pismi na dan, denarnim zavodom, menjalnicam itd. pa to ni dovoljeno. Če b.i pošta zapazila, da kdo denarni promet z inozemstvom zlorablja za spekulacijo z našo valuto, ima nalog, da ga naznani generalnemu inšpektoratu finančnega ministrstva. Promet na bosanskih železnicah. V- mesecu septembru t. 1. so bosanske železnice prevozile 342.000 oseb in pretovorile 165.000 ton blaga. Kosmati pre- Razno. Neverjetna vest se širi te dni po Ljubljani. Razpisane so volitve za naš parlament in se gpvori o nameri, da se v Ljubljani, našem slovenskem središču, postavi kot kandidat gospod Davidovič. Ta vest, pravimo, se nam zdi neverjetna. Gospodarske interese zastopamo in se ogibamo dosledno politike. Tudi sedaj je za nas irelevantno, kakšne politične stranke je gospod Davidovič. Gre nam za načelo in pa za mandat naše Ljubljane. Slovenske gospodarske interese mi vztrajno zastopamo in branimo. Nikdar pa nismo zastopali separatizma ali, če gre za mandat naše Ljubljane, se oglašamo kot Slovenci in izrekamo začudenje, kako si more kdo samo misliti, da bomo mi v današnjih resnih časih parlamentarno zastopstvo naše Ljubljane poverili drugemu nego Slovencu. Kaj bi rekli v Beogradu, da jim postavijo Slovenca za kandidata? Ali smo mi kolonija brez svoje inteligence? Oglašamo se dalje kot glasilo najvažnejših gospodarskih interesov in vprašamo, ali bomo ta prevažni slovenski mandat zaupali v najbolj resnih časih iz oportunističnih razlogov meni nič tebi nič odličnemu Neslovencu? Že pred dalj časa smo govorili v svojem listu in poudarjali, da treba pri prihodnjih volitvah vse večjo važnost posvečati našim gospodarskim interesom. Nam v Sloveniji gre dobesedno za obstanek in nam ne more biti egalno, komu poverimo zastopstvo svojih obrtniških, trgovskih, indu-strijalnih interesov, delojemalskih in delodajalskih, interesov naših hišnih gospodarjev itd. Komur damo svoje glasove, moramo vedeti, da točno pozna naše gospodarske koristi in potrebe in da ima potrebno sposobnost za dobro zastopanje. Za nas ni dovolj, da se nam predstavi kdo kot politik z večjo ali manjšo spretnostjo za pričkanje. Osebna nota igra pri tem vprašanju odlično vlogo. Pa ne glede na vse drugo, prihaja v poštev vprašanje jemki iz tega prometa so znašali 21.1 milijonov dinarjev. Prometna pogodba med Italijo ia Češkoslovaško. Ministrski predsednik Mussolini in češkoslovaški poslanik v Rimu Kybal sta podpisala dne 15. t. m. v pa-nastopijo gotove olajšave za železniški lači Chigi pogodbo, na podlagi katere nastopijo gotove olajšave za železniški promet med Italijo in Češkoslovaško. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev v Ljubljani sklicuje v ponedeljek, dne 24. novembra t. 1. točno ob pol 8. uri zvečer v gremijalni zboro-valnici palača Ljubljanske kreditne banke, Aleksandrova cesta I. nadstropje, iivenredni občni zbor z dnevnim redom: 1. Ureditev delovnega časa v trgovskih obratih; 2. določitev odpiranja in zapiranja trgovskih obratov; 3. slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug'občni zbor, ki pa sklepa veljavno neglede na število navzočih članov. — Načelstvo. Trgovski ples v Celju. K predstoječi prireditvi, ki se, kakor že objavljeno, vrši 3. januarja 1925 v vseh prostorih Narodnega doma v Celju, namerava Trgovsko društvo otvoriti za svoje člane plesni tečaj. Svetujemo vsem onim članom, kateri ne obvladajo še moderne plese, da se takoj zglasijo v društveni pisarni, da se zamorejo pač ukreniti vse potrebne priprave za gorenji tečaj. Poudarjamo, da ne preostaja mnogo časa za priučevanja modernih plesov in tudi naj ne premišljuje predolgo, da-li se hoče udeležiti plesnih vaj, temveč se naj brez odloga takoj prijavi. TA ZNAK lllllll £mči za kakovost in radi tega tro razprodajo r Vaši trgovini! Ne zamudite izpopolniti Vaše zaloge »ZLATOROG« mila točno in pravočasno! našega narodnega ponosa in našega slovenskega nacionalnega prestiža. Tako daleč Slovenei navzlic vsem nadlogam vendar še nismo prišli, da bi med nami ne mogli najti ni ene slo> venske oesbnosti, katera bi mogla dostojno, vredno in uspešno zastopati slovensko središče, našo Ljubljano. Slovanski jeziki v Padovi. Dne 12. novembra t. 1. sta se otvorila na trgovski šoli v Padovi tečaja za srbo-hrvatski in češki jezik. Poleg konverzacije se namerava posvetiti posebna pozornost na zgodovino, etnografijo in geografsko ekonomijo slovanskih narodov. Udeležujejo se tečajev poleg rednih dijakov tudi drugi interesenti. Frankovne znamke, ki niso naleplje-ue neposredno na pošiljko, so neveljavne. Ministrstvo pošte in brzojava je z odlokom z dne 8. oktobra 1924 št. 62.167 odredilo, da se sme smatrati za pravilno frankirano samo taka pošiljka, na katero so frankovne znamke, ki še niso bile rabljene, neposredno nalepljene. Znamke, ki so izrezane iz prvotne podloge ali ki so na pošiljko prišite, niso veljavne za frankiranje, ker se smatra, da so take znamke bile že lahko uporabljene. 0 draženju življenjskih potrebščin. V svojem velikem govoru pred parlamentarno večino je italijanski ministrski predsednik Mussolini omenjal draženje preživljanja, osobito pa podraževanje življenjskih potrebščin. Pojav je splošnega značaja, rekel je Mussolini, in pojavlja se tudi v državah, katere producirajo same veliko več življenjskih potrebščin nego Italija. Podražitev ni zadela edino Italijo, ki ima nizko valuto in ki je primorana uvažati ogromne množine živil, ampak tudi bogate Zjedinjene države ameriške in Južnoameriške države, ki živila izvažajo. Pripomniti je potreba, da se je preživljanje v Zedinjenih državah od meseca junija do meseca oktobra t. 1. podražilo za 4%. Ni torej čudno, da se je preživljanje v Italiji od meseca januarja t. 1. podražilo za .2 %, to je za odstotek, ki je manjši nego v Avstriji, Nemčiji in v drugih državah. Celo v Švici in v Angliji so se zvišale cene za glavne predmete preživljanja. Tako se je cena za kruh zvišala na Angleškem od 1. januarja do danes za 50 centezimov, pri nas v Italiji pa le m 40 centezimov. Povišanje za sveže meso na debelo se računi na 1.80 lire za goveje in 50 eentezimov za telečje meso. To povišanje se prav nič ne razlikuje od povišanja cene za meso v Franciji. Pojav podražitve, če tudi je občuten, ni omejen le na našo državo; v ostalem se pojavlja podražitev vsled večjega kon-zuma in boljšega življenja delavskih slojev. Ni se treba bati, da bi povišanje cen ogrožalo položaj delavstva, statistika brezposelnosti v naši državi je povsem zadovoljiva. Ker je pri nas glavni povod za podražitev nerazmerje med produkcijo in konzumom, je jasno, da more vlada na cene jako malo vplivati ter da mora biti njena akcija umerjena in premišljena, osobito ker so izkušnje med vojno pokazale, da imajo rekvizicije a določenimi cenami jako slabe uspehe. V drugih pravcih si pa vlada mnogo prizadeva, da olajša življenjske prilike, osobito s tem, da odpravlja ovire za razvoj stavbene podjetnosti in industrije. V tem smislu je izvedena reforma zakonodaje o delavskih hišah, o stavbenih kreditih, o zavodu za zidanje uradniških hiš itd. Vlada je vrhu tega ukrenila vse, kar je potrebno da se razvije in pospeši poljedelstvo in organizira poljedelski kredit. V teku izvrševanja so končno ministrski dekreti z dne 15. oktobra t 1. o ureditvi krušnega vprašanja in o naj-izdatnejši izrabi moke, da bi imeli Čim cenejši in čim bolj zdrav kruh. Zunanja polidka Združenih driav ostane neizpremenjena. V Beli hiši izjavljajo, da Coolidgejeve poslanice in govori ne govorijo o zunanji politiki, vendar pa prevladuje prepričanje, da bo ostala zunanja politika neizpremenjena. Italijansko-nemška pogajanja in prednostna klavzula. Wolffov dopisni urad javlja: Odbor za inozemsko trgovino pri državni zvezi za industrijo in trgovino je odobril spomenico, ki spričo predstoje-čih italijansko - nemških trgovinskih pogajanj pravi, da je mogoče skleniti trgovinsko pogodbo v obojestransko zadovoljnost le na podlagi prednostne klavzule. Tudi začasna pogodba, ki ne bi slonela na tej prednostni klavzuli, se ne bo priporočala. Imenovana klavzula se r»e bi upoštevala samo pri blagovni trgovini, temveč tudi pri vseh pravnih in osebnih vprašanjih. Nemšok - belgijska pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe, ki so bila prekinjena 21. septembra, so se zopet pričela v Berlinu. Svetovni kongres novinarjev se bo vršil v Rimu. Valter Williams, predsednik kongresa svetovnega tiska je naznanil, da se bo vršil prihodnji kongres v Rimu v mesecu juniju in juliju 1. 192fl. Razvoj poštnega čekovnega urada v Ljubljani. Čekovni urad v Ljubljani je imel koncem leta 1919: 1656, koncem leta 1920: 2321, koncem leta 1921: 2952, koncem leta 1922: 3319 in koncem leta 1923: 3738 čekovnih računov. Imetniki računov so imeli svoje stalno bivališče: 7 v področju poštne direkcije v Beogradu, 52 v Zagrebu, 3278 v Ljubljani, 3 v Novem Sadu, 3 v Sarajevu, 1 v Skoplju, 27 na Češkoslovaškem, 342 v Avstriji, 3 na Ogrskem 6 v Italiji, 6 v ostalih državah Evrope in 4 v Ameriki. Imetniki se stanovsko razdele nastopno: 265 državnih uradov, 69 samoupravnih uradov, 25 šol, 67 cerkvenih uradov, 243 denarnih zavodov, 85 zavarovalnic, 118 zadrug, 281 industrijskih podjetij, 22 tiskarn, 1244 trgovcev, 107 časopisov, 445 udru-ženj, organizacij in klubov, 41 zdravnikov, 18 lekarn, 114 advokatov, 29 notarjev, 13 inženjerjev, 72 uradnikov, 39 vpo-kojencev in 441 raznih poklicev. Od 1. februarja 1919 do 31. decembra 1923 je čekovni urad prejel 6,714.496 plačil v znesku 9.362,736.245 Din, izplačal pa je v 3,116.551 primerih 9.277,158.303 Din, od plačil in izplačil pa skoro polovico v 1. 1923. To leto je prejel v 1,898.155 primerih 4.115,125.723 Din, izplačal pa v 858.689 primerih 4.097,620.275 Din. Denarnega prometa je imel čekovni urad v Ljubljani od dne ustanovitve, to je od 1. februarja 1919 do konca leta 1923: 18.639,893.349 Din. Saldo čekovnih računov je znašal koncem leta 1919: 10,373.835 Din, koncem 1. 1920: 20 milijonov 204.102 Din, koncem leta 1921: 50,110.578 Din, koncem 1. 1922 : 68 milijonov 73.494 Din in koncem 1. 1923: Stran 4. TRGOVSKI LIST, 18. novembra 1924. Štev. 187. v Ljubljani prlporoCa Špecerijsko blago raznovrstno žganje moko ln deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna asa kavo In mlin za dl-Save z električnim obratom. CENIKI NA HAZPOIAOOI iS,578:942 Din. Najstarejši čekovni ita-▼od v naši državi,se nahaja v Sarajevu, ki pa tako glede števila :čekovnih ra-sunov, kakor glede višine vlog zaostaja t* ljubljanskim zavodom. Književnost. Gospodarska revija »Ital-Jug<. — V Milanu izhaja mesečna revija »Ital-Jugc, ki je odlične važnosti za poglobitev gospodarskih stikov med našo državo in Italijo. Revijo, ki je pisana v italijanskem in našem jeziku, urejuje g. dr. Anton Filipič, trgovski ekspert pri na-žem konzulatu v Milanu. Letna naročnina znaša za Jugoslavijo Din 100.—. TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS. ANGLEŠKI PREMOG, SiLEZUSKE BRIKETE dobavlja „IEXRIJA", ftSubafmia KRATKA PETRA TRG 8. Toh-f. :>20, IfST' Plai-Ua tudi na obroke; ,'^C Ljubljana bi. 430; laneno seme, fco Ljubljana den. 675, bi. 730; krompir, fco skladišče Ljubljana bi. 120; otrobi debeli, fco Ljubljana bi. 235; ajda domača, črna, fco Ljubljana den. 250; ajda domača, siva, fco Ljubljana den. 235. Fižol ribniean, orig. fco Ljubljana den. 450; ribničan, očiščen, b/n, fco Postojna trans. bi. 545; prepeličar, orig., fco Ljubljana den. 480; prepeličar, očiščen, b/n, fco Postojna trans bi. 580; mandolon, orig., fco Ljubljana den. 390; mandolon, očiščen, b/n, fco Postojna trans. bi. 495; rjavi, orig., fco Ljubljana den. 410. Jabolka za pre-šanje, fco nakl. post., 1 vag., den. 110; bi. 120; zaklj. 120. Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 3 vagoni, 177.5; sremska, 3 vagoni 175. Moka »Os«, 1 vagon, 560; »Ossc, 2 vagona, 575; >2«, 1.5 vagona 490; »6«, 1 vagon 34.0; >7«, 1 vagon 325. Tendenca nespremenjena. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 12. t. m. so kmetje pripeljali 7 vozov sena in 2 voza slame in v soboto, 15. t. m., pa 8 vozov sena in 4 vozove slame na trg v Maribor in so prodajali seno po 55 do 85, slamo pa po 62.50 do 70 dinarjev za 100 kg. Kolonijalna roba. (Zagreb.) Situacija na svetovnih tržiščih pretečeno nedeljo ni bila več tako burna kot prošlo. V cenah pa je še vedno mnogo nestalnosti. it or i » „,/« . - x • vi i ; Razen sladkorja, kave in nza, o kojih bi. 65; lot. 2Yi% drz. renta za voj. škodo i v • ’. „ > ’ : poročamo posebej, so notirali v Zagrebu Ljubljanska borza. 17. novembra 1924. Blago: Slavonski hrast, kri ji 3 m dolžine, od 50 cm prem. naprej, prvovrstni, fco meja den. 1450, bi. 1500; remeljni, den. 110, bi. 113; Celjska pos. d. d. den. j 210, bi. 220; Ljublj. kred. banka den. 220; Merkant. banka, Kočevje den. 125; bi. 126, zaklj. 125; Prva hrv. šted. den. 915; Slav. banka d. d. den. 90, bi. 95; Str. tov. in liv. den. 130; Trb: prem. dr. bi. 475; Zdr. pap. Vevče bi. 120; »Split«, an. dr. za cement Portland, Split den. i na debelo: jedilno olje prima v lesenih | posodah po 170 kg 25 Din, v posodah | po 50 kg 25.25 Din; makaroni v paketih j po A kg 11.50 Din; milo marseljski 18 • Din; čokolada francoska 45; kakao ho-! landski po 50 kg 25, v paketih po 5 kg 27 Din, po A kg 30 Din; cimet celi 40; poper 28 Din; čaj »Ceylon« 72; »Ning- 1400, bi. 1455; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. t .. T IA drvom, Zagreb bi. 67; M% zast. listi j chow<< 62> >>Mom,1g<< 50; PaPnka L 40’ Kranj. dež. banke den. 17; AA% kom i II. 25; sardine »Split« ena četrtina 9.50, ] 40/80, »Carintia« monte, fco nakl. post. i L. zad. Kranj. dež. banke bi. 90. mrm« ssmm esatsstsisnanmess«m bi. 690; bukovi krlji od 3—6 m dolž., od 25 do 45 cm prem., brez srca in velikih j grč, fco meja, 1 vag., den. 400, bi. 410, i zaklj. 400; bukovi krlji od 3—6 m dolž., j od 45—80 cm prem., brez srca in velikih ) grč, fco meja, 1 vag., den. 400, bi. 410, zaklj. 400; deske 20, 25, 30 mm, III., fco meja bi. 520; bukova drva, klana, na-polsulia, brez okrogl., 1 m dolžine, fco nakl. post bi. 25; oglje vilano, la, fco meja den. 118. Pšenica domača, fco Ljubljana den. 390; pšenica bačka, par. Ljubljana bi. 435; koruza nova, garancija, fco II MRflH C " "" rri" ~ *" "1 Tržna poročila. Novosadska blagovna borza (15. novembra). Pšenica: baška 75 do 76 kg, pariteta Senta, 3 vagoni 370. Oves baški, 1 vagon 280. Turščica baška, 2 vagona, Postojna trans. bi. 235; oves bački, par. | 177.5; za december 197.5; za november, j ena petina 9, ena osmina 7, ena deseti-j na 5.50; sveče »Gloria« in »Zora« 18.50 i D hi. j Vina na francoskem trgu. — Osem-. | stopinjska črna vina iz leta 1924 noti-| rajo na francoskih trgih od 60—63, de-vetstcpinjska 65—70, desetstopinjska 70 do 78 francoskih frankov za hi. Italijanski lesni trg. Italija plačuje kubični meter, postavljeno na meji: jelove deske, od 17 cm dalje, paralelno rezane: 9—JO mm I. in II. 310 lir, III. 255-260 lir; 11—12 mm I. in II. 290 lir, III. 240 do 245 lir; 13—15 mm I. in II. 275—280 lir. III. 230 lir; 18 mm I. in II. 250 lir, III. 205 lir; 20 mm I. in II. 245 do 250 lir, III. 195—200 lir; 25—50 mm, I. in II. 245—250 lir, III. 190—195 lir. Oobava, prodaja. Dobava raznih vijakov in matic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 3. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznih vijakov in matic. Predmetni oglasi z natančnejšimi podati:* bo v pisarni trgovske in obrtniSke zbornic:-v Ljubljani interesentom na vpogled. Avtomobilni promet Ljubljana — Šiška — »Štora«—Št. Vid nad Ljubljano. — Od 1. novembra dalje stalne avtomobilne vožnje po sledečem voznem redu: Odhod iz St. Vida (cerkev, pošta) ob delavnikih: 7.70, 8.30, 9.30; od »Store«: 13.20, 17.30; ob nedeljah in praznikih iz Št. Vida: 7.30, 10.30, 13.30, 14.30, 18.00, -19.00. Prihod k tovarni vStora« ob delavnikih: 7.26, 8.36, 9.30, 11.45, 13.26, 16.30, 17.36; ob nedeljah in praznikih: 7.46, 10.36, 13.36, 14.36, 18.06, 19.06. — Prihod v šiško (mitnica) ob delavnikih: 7.36, 8.46. >».46. 11.55, 13.36, 10.40, 17.46; ob nedeljah in praznikih: 7.56, 10.40, 13.46, 14.46, 18.16, 19.16. — Prihod v Ljubljano (Figovec, kav. »Evropa«) ob' delavnikih: 7.45, 8.55, 9.55, 12.04, 13.45, 16.49, 17.55; ob nedeljah in praznikih: 8.05, 10.55, 13.55, 14.55, 18.25, 10.25. Iz Ljubljane v št. Vid: Odhod (Figovec, kav. »Evropa«) ob delavnikih: 8.00, 9.00, 10.00, 12.15, 14.00, 17.00, 18.25; ob nedeljah in praznikih: 8.30, 11.30, 14.00, 15.00, 18.30, 19.45. — Prihod v šiško (mitnica): 8.06, 906, 10-06, 12.21, 14.06, 17.06, 18.30; ob ne- j deljah in praznikih: 8.36, 11.36, 14.06, 15.06, j 18.36, 19.51. — Prihod k tovarni »Štora« ob ‘ delavnikih: 8.19, 9.19, 10.19, 12.34, 14.19, 17.19, 18.49; ob nedeljah in praznikih: 8.49, 11.49, 14.19, 15.19, 18.49, 20.04. — Prihod v Št. Vid (cerkev, Sola) ob delavnikih: 8.25, 9.25, 10.25, 12.40, 14.25, 17.25, 18.50; ob nedeljah in praznikih: 8.55, 11.55, 14.25, 15.25, 18.55, 20.10. Ako je ob lepem vremenu ob nedeljah in praznikih pričakovati velikega prometa, vozi avto vsako uro in sicer: iz Ljubljane: 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19 00; iz Št. Vida odhod v tem slučaju ob: 7.30, 8.30, 9.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. Te vožnje se vrSe ob nedeljah in praznikih in se objavijo na voznem redu pri Figovcu v Ljubljani ob 8. uri zjutraj. K -TISKARNA MERKUR —mirim Trg.-lnd. d. d. nmamm LJUBLJANA Simon Gregorčičeva ulic« it n Tiska Časopis«, posetnic«, knjige, broiur«, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v ved barvah Lastna knjigoveznica Talefoe ti 552 liH pri polt. iak. «n«4* tL 15.1« Prvorfn»redni moderni braso - pisalni stroj STOEWER - RECORD .. Vrhunec Bnomehanlke. ‘ Zastopstvo : Eudovlk Barega, Ljubljana, Šelenburgova ul. ©-/S. ♦ za leto 1925 izvršuje točno tiskarna Herkar. flflaUMMHHMHMMMH* Priperečaase: i Jos. Peteline! \\ LJUBLJ AHA, * 8v. Petra nasip 7. SIa]b«IJii šivala! str«ji v meh m ■ spravah Gritsaer, Adler sa ■ ■ raikinak« in «brtna rabe, g ■ istetam igla, sij« ter vsa p«- ■ ■ šamana dale m vsa sistema. ■ S En gr asi »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Hi? Najboljše šivalne stroje „Pfafr po ugodnih cenah In plalilnih pogojih priporoča IGN. VOK, Ljubljana iiiimiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii E Sodna ulica št. 7. Veležganjarna M. ROSSIER & Co. nasl. VIKTOR MEDEN v Ljubljani Izdeluje raajljoljše likerje, rum., slivovko, Jterlrtovec, tropinovec. Kupuje sadje asa žganjekuho. Telefon Inlerurban Slev. 71. »e dobi v vseh špecerijskih prodajalnah. Pisarna: Ljubljana, Gradišče 18. prodaja PREMOG 1* slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za indusmfska podjetja in razpečava na debelo ^ Inozemski premog In koks ■Siti'- Vsake vrste in vsakega izvora ler priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. * * Naslov: < Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani Miklošičeva cesta St. 15, II. nadstr. { Lastnik in isdajatel]: »Merknrc. trgovsko-Industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik P. JERAS. } ▼ tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : naifinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. “ ZAHTEVAJTE PONUDBO I - Tehnično in higijenižno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljani, Dunajska cesta SL 1 a, II. nadstropje. Tlak tiskarne »Merkur«, trgoveko-industrijske d. d.