Ä £
v
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „GORIŠ KIDRIČ” KIDRIČEVO
ŠTEV. 8/9
Avgust — September 1972
LETNIK X.
Z zasedanja centralnega delavskega sveta:
Pripravljamo se na ustanovitev TOZD
2. redno zasedanje centralnega delavskega sveta našega podjetja je bilo po daljšem času, saj je minilo od prve seje dva in pol meseca. To je bil vzrok, da se je nabralo toliko materiala, da ga centralni delavski svet kljub celodnevnemu zasedanju ni mogel obdelati.
—	Polletni obračuni
Centralni delavski svet se je seznanil s polletnimi obračuni: podjetja, obrata družbene prehrane in počitniškega doma »Aluminij« v 'Crikvenici. Pri tem je razpravljal o proizvodni problematiki in o poročilih, katera so podali direktorji organizacij združenega dela Glinice, Aluminija, Vzdrževanja in delovnih sredstev, komercialni direktor, direktor splošnega sektorja in direktor finančnega sektorja.
Centralni delavski svet se je seznanil s polletnimi obračuni in poročili.
—	Gospodarski načrt za leto 1972
S predlogom rebalansa gospodarskega načrta so se se-
V našem časopisu, na nekaterih. sestankih in v razgovorih sem bil večkrat kritično razpoložen do delovanja Krajevne skupnosti v našem naselju. Bile so pomanjkljivosti, ki so bodle v oči, kričale so za ugodnejšimi rešitvami in niso dovolile, da bi se prebivalec naselja počutil tako ugodno, kot mu narava in okolje to ponujata. Zadnja leta opažam velike spremembe v urejenosti naselja, ikar še posebej velja za letošnje leto, tako da me je to pripravilo k vprašanju:
«Ali bo Kidričevo nekoč Velenje?«
Da bi lahko napisal ta sestavek, sem zaprosil tajnika Krajevne skupnosti Kidričevo za pomoč (to sem potreboval pri zbiranju podatkov o opravljenem delu v letu 1972 v naselju I in tudi na. območju celotne krajevne skupnosti).
Na železniško postajo lahko sedaj vsak Kidričain pride tudi v najsi albšem vremenu s. suhimi nogami. Črni, asfaltni 5-metrsiki pas je pokril prah in blato od križišča glavne ceste do železniške postaje. Domala- uničena asfaltna, cesta od glavnega vhoda- v tovarno do križišča s hajdins-ko cesto je obnovlj-ena, asfaltirana je cesta skozi Apače, urejene so ceste im okolje v naselju II.
Vi, kateri poznate Kidričevo, pojdite skupaj z menoj na sprehod po naselju, drugi, ki še naše naselje niste videli, pa pojdite po naših sledovih in ocenite umestnost naslova.
Pot nas bo peljala od osnovne šole in garaž ob robu goz-
znanili vsi čla-ni centralnega delavskega sveta že pred sejo, saj jim je bil povsem dostavljen v materialih za sejo. Seznanili so se tudi z analizo nekaterih izhodišč politike podjetja v okviru gospodarskega načrta za leto 1972; to je pripravil glavni direktor. Iz te analize izhaja, da gospodarski načrt za leto 1972 dobiva svoje končne oblike zelo pozno, na kar pa so vplivali številni faktorji:
Vse do meseca- julija nam niso bile dokončno znane sistemske spremembe, ki bistveno vplivajo na rezultate gospodarjenja (naše prodajne cene in cene surovin, spremembe na področju deviznega sistema in spremembe n-a področju finansiranja v zvezi z
da proti bazenu. Nekdanje smetišče ob robu gozda, je danes že izginilo; nadomestile so ga garaže, s čemer sta rešena dva problema — garažiranje osebnih -avtomobilov in onesnaženje bližnjega okolja nar selja. Prostor med garažama, ki so na novo zgrajene, je bil obrasel z nizkim grmičevjem in je seda-j domala- pripravljen za asfaltiranje. Zemeljska de-ia so opravljena- popolnoma, videz je že lepši in kar je najbolj važno: eno žarišče morebitnih bolezni ■— eno onesnaženo mesto v naselju manj.
Sprehod med vrstami blokov proti otroškemu igrišču in restavraciji nam razgrne pogled na lepo urejene zeieni-ce in cvetlične grede. Okna poslopij, okrašena, is cvetličnimi lončki, so dajala videz -mirnega. in tihega življenja-.
Na poti proti, športno-rekre-aciijskem centru, -ki je n-a drugem koncu Kidričevega, se moramo ustaviti ob veselem živžavu, ki nas privablja- z otroškega igrišča, ob otroškem vrtcu. Renovirano in popravljeno igrišče je polno malčkov, ki na številnih igralnih rekvizitih u-žitva-jo v svoji svobodi in brezskrbnosti. Zelo lepo vzdrževan park na otroškem igrišču vabi s svojo zeleno mehkoto, na kateri lahko počiva pogled mimoidočega'.
Prostor med -garažo, pekarno, restavracijo in cesto pri trgovini; ki je do pred kratkim bil odlagališče za smeti iz pekarne, -restavracije in uporabnikov -garaže, je danes že izplaniran, razčiščeno grmdčev-
obratnimi in osnovnimi sredstvi).
Šele s preciziranjem navedenih elementov smo lahko izračunali in ovrednotili količinske rezultate našega dela in ugotovili strukturo dohodka.
Kot osnova 'za sestavo gospodarskega načrta, t.j. količinska proizvodnja aluminija v višini 40.138 ton in glinice v višini 1.20.000 ton, je o-stala nespremenjena od tistih podatkov, katere smo sprejeli ikot svojo nalogo za doseganje količinske proizvodnje v letu 1972.
Bistveno pa 'se je spreminjar lo vrednotenje teh podatkov glede n-a- stalne spremembe cen in drugi/h pogojev gospodarjenja) tako da je pravzaprav predloženi gospodarski načrt
je, odstranjene 'smeti- in posejana trava-. Pomlad v Kidričevem bo leta 1973 na tem mestu, z obeh strani ceste, bolj zelena -kot kdajkoli doslej.
Nekdanja »šoder jama« ima danes precej drugačen videz. Precejšnja površina ja-me je že
šele v sedanji fazi kot več ali manj verodostojen prikaz pogojev i-n rezultatov gospodarjenja za leto 1972.
Centralni delavski svet je po razpravi sprejel rebalans gospodarskega načrta v obliki, kot je bffl predlagan.
—	Krediti in depoziti
Centralni delavski svet je o-doforil zadolžitev podjetja pri Skladu -skupnih rezerv SRS za sredstva, katera potrebujemo za redno poslovanje in izplačilo osehnih dohodkov. Nadalje je odobril oročitev retencijske kvote, ki je na naših deviznih tekočih računih pri Kreditni banki Ptuj in Kreditni banki Maribor.
—	Sprememba pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov
Po naročilu centralnega delavskega sveta je Odbor za po-
za-siipa-na, posekano grmičevje, suho drevj-e in drevesa, ki bi slabšala videz -pri dokončni u-reditvi športno-rekreacijskega centra. Del jame, -ki je zasipan, bo prekrit, s kvalitetnejšo zemljo in zasejan s travo; obs-to-(Nadaljevanje na 2. strani)
slovno politiko uvedel postopek za ocenitev delovnih mest iz ’nove sistemizacije; ta delovna mesta je nujno potrebno razpisati in zasesti z novimi delavci, tako da bomo lahko sprejeli poseben -strokovni kader. Ocenjena 'so bila -naslednja delovna mesta: v Razvoju
—	samostojni raziskovalec 1335 točk, v Vzdrževanju — vodja projektivno- 'konstrukcijskega oddelka 1320 točk in vodja tehnološke priprave 1320 točk, v Glinici — tehnolog za energetiko 1230 točk, v Aluminiju — tehnolog za a-nod-no maso 1230 točk, tehnolog za livarno 1230 točk, v komercialnem isekto-rju — samostojni referent za. uvoz 1200 točk in referent za raziskavo trga 1200 točk in v službi (tehnične kontrole — metalograf 1195 točk in vodja laboratorija za kontrolo glinice 1300 točk.
Za vsaf delovna mesta, je zahtevana visoka strokovna i-zobrazba.
—	Ponovna razprava o ocenitvi nekaterih delovnih mest
Delavci e-lektronsko-račun-skega centra iso poslali osnovni organizaciji sindikata in organizaciji ZK odprto pismo; tega je Predsedstvo TZS poslalo centralnemu delavskemu svetu z naslednjim sklepom:
(Nadaljevanje na 3. strani)
Iz strojne delavnice
Ali bo Kidričevo nekoč „Velenje”!?
Ali bo Kidričevo nekoč „Velenje“?
Prebijanje skorje
(Nadaljevanje s 1. strani)
ja možnost:, da -bo na tem. območju u rej ona »Trim - steza«,.
Največ opravljenega dela na enem mestu je na območju letnega kopališča. Ograja kopališča je prestavljena navzven za več kot 2 ha in s tem je pridobljen prostor za povečanje rekreacij,skilh im športnih . površini. Izgrajeni: in asfaltirani sta igrišči za odbojko im, košarko, urejen in asfaltiran je prostor za ples. Krajevna skup--i nost se je zavestno odločila za riziko poslovne izgube, da bi mladini z območja, Krajevne skupnosti Kidričevo in ptujske okolice nudila, nekaj razvedrila in zabave. Ob sobotah in nedelj ah je v sezoni na plesišču kopališča nastopal vofcail-no-inštrumentaini ansambel, katerega je najela in,plačevala krajevna skupnost. .
Organizirano je tudi nekaj odbojkarskih športnih srečanj - ' med vaškimi aktivi v Kidričevem in Kungoti, k sodelova,-nje pa so privabljeni tudi Majšperk, Breg pri Ptuju in De-sternik.
. V načrtih je izgradnja, novega baeena olimpijskih izmer (50 X 25 m). V najkrajšem času je pričakovan podpis po-
ra zbremenj en pa bo že obstoječi bazen,, ki je premajhen za sedanje število obiskovalcev.
Levji delež pri vseh teh delih in ureditvi naselja in okolice je prispevala Krajevna skupnost Kidričevo, vendar ne gre pozabljati tudi- deleža prebivalcev Kidričevega, posebej pri .ureditvi Okolja — okras blokov ob proslavi 60-letinice rojstva velikega moža, pokoj-: nega Borisa Kidriča.
Danes je Kidričevo zelo prikupno delavsko naselje, polno življenja in zelenja, z urejenimi fcomiunalijami, cestami, športno-rekreacijskim centrom, otroškim igriščem, vrtcem in jaslicami; prebivalci lahko nakupujejo v novem. Marketu, imajo možnost za, upor;; bo servisov za različne usluge.
Poskušal, bom v nekaj' številkah napisati podatke '(te. sem dobil v pisarni krajevne skupnosti) o delih, katere je krajevna skupnost opravila ali jih opravlja v tem letu.
Asfaltirano je 12 km cest v naselju I, naselju II, Apačah in v Njivercah ali nad
40.000	,m2 novih asfaltnih površin. Vzdržujejo 7 km makadamskih cest, na katere je v letošnjem letu mavoženo
Dosedaj sem o delu Krajevne skupnosti Kidričevo pisal le v superlativih in foi to mogoče koga, lahko zavedlo k prepričanju, da> je vse brez napak in pomanjkljivosti.
Obstaja namreč še orecei neurejenih stvari, ki' so sicer malenkostne, vendar vplivajo na lepši videz naselja. To se predvsem nanaša, na smeti, ki so razmetane pred samopostrež, no trgovino in zelenjavno oz. mesnico, pred nekdanjim samskim blokom. Za red in snago pred trgovina,mi bi, bilo nujno potrebno talko-j ukrepati, za snago ,pred »samskim« blokom pa naj poskrbijo tudi prebivalci.
Razen tega je potrebno a,s-faltirati cesto za četvorčki - od stare postaje do igrišča - in
cesto med gradom in kopališčem, ker je prah ob poletnih vročih dneh nadloga št. 1, ob deževnih dneh pa sta, tod blato in umazanija,.
Če hočemo izbrisati vprašaj za naslovom sestavka, če želimo ta naslov napisa,ti. drugače: »Kidričevo bo nekoč »Velenje«, moramo pomagati: prav vsi. Potrebno je še večje angažiranje krajevne skupnosti (je sicer naredila že precej, ostalo pa je odvisno od sredstev, s katerimi razpolaga), vseh prebivalcev naselja in vseh druž-beno-politični:h dejavnikov.
V prid urejenosti: Kidričevega in proti vandalizmu posameznikov moramo nastopiti prav vsi; predvsem starši z lastnim vzgledom, potem pa,
tudi vsak posameznik sam. Ne dovolimo uničevanja' zelenih površin, otroškega igrišča, in naprav na njem, ograje okrog letnega kopališča. Opozarjajmo otroke in mladino na red1 in čistočo, zahtevajmo od javnih lokalov (predvsem zelenjavne trgovine in mesnice), da spoštujejo red in snago, kar jim sedaj ni najbolj pri srcu. Ne smemo dovoliti, da nas o potrebi po čistem in lepem Kidričevem opozarjajo mandatne kazni, katere lahko izrekajo miličniki; spoštujmo to, kar i-mamo, to, kar je iz leta v leto
lepše - in borimo se sfcupaj a™ končni smoter, da bo naše Kidričevo nekoč »Velenje«.
Popis
OB PRIČETKU JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU DELAVCEV TER O OSNUTKU STATUTA SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI
AKTUALNO:
VOJO VELIČKOVIČ
godbe z izvajalcem del — Impolom iz Slovenske Bistrice. Groba zemeljska dela, potrebna za izgradnjo bazena, so že končana; izvajalec montažnih del za aluminijasti bazen pa obljublja, da bo z montažo bazena gotov pred začetkom nove kopalne sezone. Z novim bazenom se bo športno-rekreacij-ska površina še bolj povečala,
1.800 m3 gramoza, asfaltirano je 860 m2 igrišč v rekreacijskem centru.
Krajevna skupnost s svojimi službami skrbi za 11,5 ha (115.000 m2) zelenic, od katerih je 2.500 m2 na novo zasejanih, skrbi za red in čistočo celotnega naselja,, zlasti še za čiščenje cest, avtobusnega postajališča in vseh zelenic.
Skupščina SR Slovenije daje v javno razpravo osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v SR Sloveniji, skupnost invalidskega in pokojninskega zavaro-
vanja pa daje v javno razpravo osnutek statuta skupnosti. Po predvidenem programu bo Skupščina, SR Slovenije zakon sprejela oktobra letos, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa, bo sprejela statut novembra 1972. Tako bo možno nov sistem invalidskega in pokojninskega zavarovanja pričeti luresniče-vati s, 1. januarjem. 1973. leta.
Vse osnovne organizacije sindikatov so že sprejele po 2 izvoda, osnutka statuta pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v SR Sloveniji. Občinski svet sindikatov Ptuj pa je sprejel večje število osnutkov zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delavcev SR Slovenije za člane občinskega političnega aktiva, ki bodo vodili javno razpravo v osnovnih organizacijah sindikata,.
Izhajajoč iz vseh dosedanjih spoznanj, naj osnovne organizacije sindikatov v javni razpravi posvetijo posebno pozornost naslednjim vprašanjem :
—	samoupravni ureditvi pokojninskega, in invalidskega zavarovanja, in, ,s temi v zvezi sodelovanju delavcev — zavarovancev pri urejanju svojih pravic;
—	sodelovanju delovnih, orgar nizacij pri. izvajanju zava-
rovanj ab še posebej pravice do invalidskega varstva,, rehabilitacije in zaposlovanja invalidov;
—	osnovam pokojninskega in invalidskega, zavarovanja in osnovam za, določanje pokojnine oz. invalidnine;
—	usklajevanju in valorizaciji pokojnin in invalidnin;
—	ureditvi benificirane delovne dobe ;
—	finansiranju pokojninskega in invalidskega, zavarovanja ter udeležbi minulega dela v pokojninskem zavarovanju.
Organizacijo javne razprave o osnutku zakona in o osnutku statuta, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji foo vodila organizacija sindikata TGA skupaj z vodstvi organizacij ZKS, ZMS in organov samoupravlj anj,a.
Iz političnega aktiva občinskega sindikalnega, sveta, Zveze sindikatov Ptuj, bodo v naši delovni skupnosti v javni razpravi sodelovali, še naslednji tovariši:
Adi Sarma,n, Jože Šegula in Viktor Makovec.
Kidričevo, 28. avgusta 1972
—	Bilten — glasilo ptujskih sindikatov
Stojan Kerbler: »Nasmeh«
Z zasedanja centralnega delavskega sveta:
Pripravljamo se na ustanovitev TOZD
(Nadaljevanje s 1. strani)
»Delavci iz ERC (11) so s podpisanim odprtim pismom zahtevali od Predsedstva TZS naše delovne skupnosti, da ponovno pregleda sklep zasedanja seje CDS v zvezi s predlogom začasnih ocenitev delovnih mest v ERC, ikd ni toil sprejet. Na piredlog sekretariata TZS: »Predsedstvo TZS predlaga CDS, da ponovno prouči oroblem ne samo za delovna mesta v ERC, ampak za vseh 67 delovnih mest, kolikor jih je bilo v razpravi na 1. seji CDS. Delavcem pripada osebni dohodek za ves čas, katerega so prebili na novih delovnih mestih. V zvezi s tem je podana tudi zahtevana pismena obrazložitev pravne službe TGA.
Članom CDS tudi predlagamo, da zahtevajo od pravne službe TGA, dia z večjim angažiranjem sledi (sklepom naših samoupravnih organov in da jih takoj opozarja na nepravilne odločitve.«
Odbor za poslovno politiko je o vsej zadevi razpravljal pred sejo centralnega delavskega sveta. Menil je, da bi naj centralni , delavski svet razveljavil svoj sklep št. 264 z dne 26. junija 1972, in sklenil, da mu je Odlbor za poslovno politiko dolžan na novo pripraviti celotni predmet, ki se nanaša na 'ocenitev novih delovnih mest. Odbor je menil, da bi na ta način lahko najhitreje rešili brezpravno stanje na področju razporejanja delavcev. —- Kadrov,skó-sooialnemu sektorju in splošnemu sektorju je odbor naročil, da pripravi poročilo o dejanskem in pravnem stanju na tem področju.
Centralni delavski svet se je seznanil z odprtim pismom delavcev ERC in poročili, katera sta pripravila kadrovs;ko-iso-cialini sektor in splošni sektor, pa s predloigom odbora za poslovno politiko.
Po obširni razpravi je razveljavil svoj sklep št. 264 z dne ,26. junija 1972 in 'sklenil, da miu je odbor za poslovno politiko dolžan na novo pripraviti celotni predlmet, ki se nanaša na ocenitev novih delovnih mest, tako da bo lahko rešil brezpravno stanje na področju razporeditve delavcev.
—	Pritožbe v zvezi z razpore-
ditvenimi odločbami po novi sistemizaciji
Predsedstvo TZS je na 8. redni seji 16. avgusta 1972 sprejelo naslednji sklep: »Članom CDS predlagamo, da sprejmejo, po predhodni razpravi, naslednje: »Za nove odločbe o razporeditvi na delovna mesta po pravilniku o aktu o sistemizaciji od 18. maja 1972 velja pritožbeni rok od dne, iko bodo odločbe vsebovale tudi višino osebnega dohodka za sistemizirano delovno mesto, kar je tudi neobhodno potrebno po 37. členu Pravilnika o delovnih razmerjih TGA.«
Odbor za poslovno politiko je o tem sklepu sindikata razpravljal in predlagal centralnemu delavskemu svetu, da Sklene, da je na nove odločbe o razporeditvi na delovna mesta po Pravilniku o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih unest, ki so bile izdane članom delovne skupnosti, možno vložiti pritožbo, ko bodo te odločbe dopolnjene še z ocenitvd-jlQ delovnega mesta.
Centralni delavski svet je ta predlog sprejel.
—	Priprave na ustanovitev
TOZD
Na predlog odbora za samoupravne odnose in obveščanje
je CDS sprejel načrt priprav za_ ustanovitev TOZD:
1.	Priprave za ustanovitev TOZD začne, vodi in izpelje poseben organ, katerega imenuje centralni delavski svet — Komisija za ustanovitev TOZD.
2.	Centralni delavski svet je sprejel »Okvirni program dela in pripravljalnih nalog za ustanovitev TOZD« v obliki, kot sta predlagala glavni direktor in Odbor za samoupravne odnose in obveščanje. Nadaljnja razčlemba okvirnega programa je naloga komisije, ki mora
ocenitev pogojev za ustanovitev TOZD in formiranje skupnega stališča kot osnove za razpravo na vseh nivojih in v vseh organizacijah,
—	razprava v kolektivu, političnih in družbenih organizacijah,
—	priprava aktov — sklepa o ustanovitvi TOZD, — samoupravnega sporazuma o ustanovitvi,
—	zbori delavcev — sprejem isklepa o ustanovitvi, — sprejem samoupravnega sporazuma,
—	volitve organov upravljanja
ta družbene prehrane, ki podpisuje v okviru poslovanja obrata, Marija Škafar, računovodja obrata družbene prehrane, ki podpisuje skupaj z upravnikom vse listine finančne narave, Helena Gašperič, knjigovodja družbene prehrane, ki podpisuje v odsotnosti računovodje skupaj z Upravnikom vse finančne listine.
— Pritožbe po V. natečaju za kreditiranje stanovanjske izgradnje in po I. natečaju za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš
Centralni delavski svet je

Čiščenje črpalnega lonca
ca Čeha, mat. št. 485 k razdelitvi posojila po I. natečaju za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš, ker pritožnik ni izpolnjeval pogojev, >ki so določeni v Pravilniku o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe; imel je namreč obremenjeno nepremičnino.
—	Dodelitev stanovanj
Po določilih 8. člena. Pravilnika o dodeljevanju stanovanj je centralni delavski svet na predlog glavnega direktorja dodelil stanovanja:
—	Ivanu Ercegoviču, stroj, inženirju, dvosobno stanovanje št. 28 v Ptuju, Kajuhova ul. 1;
—	Francu Jančarju, ikemo tehniku, garsonjero v Ptuju, Kajuhova ul. 3.
—• Janezu Meznariču, dipl. ing. elektronike, trisobno stanovanje v Kidričevem št. 7. III, vhod, II. nadstropje — levo;
—	Kristini Drevenšek, upokojenki, trisobno stanovanje v Kidričevem 25 — pritličje desno.
—	Sprememba statusa stanovanjskih prostorov v bloku, Kajuhova 3, Ptuj
Ker so sobe v podpritličju bloka Kajuhova - 3, Ptuj, neprimerne za stanovanjske prostore, je centralni delavski; svet spremenil status teh osmih sob tako, da jih je izločil iz stanovanjskega sklada podjetja in jih dal na razpolago hišnemu svetu.
določiti nosilce nalog in časovne termine.
Komisija za ustanovitev TOZD ima predsednika in 11 članov (imenoval jo je CDS na tej seji). V komisijo 'so bili imenovani :
za predsednika :	Friderik
Klančnik, dipl. iur, direktor splošnega sektorja, za člane pa: po en predstavnik OZD, v komisijo ga imenuje DS OZD, po en predstavnik, katerega v komisijo imenuje: tovarniški komite ŽK, tovarniški odbor (sindikata, tovarniški odbor ZMS, tovarniški odbor ZB in Ivan Mazera, nam. predsednika odbora za samoupravne odnose in obveščanje, Janez Artenja, dipl. oec, direktor sektorja za organizacijo in načrtovanje, Franjo Gnilšek, dipl. ing., pomočnik glavnega direktorja za tehniške službe.
Naloga komisije je pripraviti osnove in izvesti priprave za ustanovitev TOZD. — Komisija sestavi program, določi metodo dela in imenuje po potrebi ožja delovna telesa. Komisija sproti poroča o svojem delu odboru za samoupravne odnose in obveščanje in CDS.
Strokovne službe podjetja so dolžne sodelovati pri delu komisije in pripraviti material, ki bo za njeno delo potreben. Splošni sektor opravlja za komisijo administrativne posle.
Komisija začne z delom takoj. Z ustanovitvijo TOZD bo njeno delo zaključeno. Ob prenehanju predloži komisija CDS zaključno poročilo.
Okvirni program dela in nalog za pripravo ustanovitve TOZD, sprejet po CDS, je naslednji:
—	ustanovitev organa,
—	informiranje kolektiva in politične priprave
—	določitev .programa, dela, nosilcev poslov in rokov
—	priprava materiala — sedanjih odnosov v tovamiv e-konomski elaborat,
—	tehnični elaborat, — organizacijski elaborat,
Dodajanje anodne mase
— na vseh nivojih
—	sestava splošnih aktov — statuta, pravilnikov, itd.
Delovni program oblikuje in sprejme poseben organ, določen za pripravo; ta s programom določi tudi organe, nosilce poslov in roke.
—	Spremembe vpisov v registru podjetij in obrti
CDS je sklenil, dia je treba v registru podjetij in obrti pri našem podjetju vpisani poslovni predmet razširiti še na: — nakup m prodajo blaga po načelih trgovskega poslovanja.
Nadalje je izbrisan Drage Rizman, upravnik obrata družbene prehrane, vpisani pa so: Janko Krajine, upravnik obra-
za,vrnil pritožbe, katere so podali k razdelitvi kreditov po V. natečaju za kreditiranje stanovanjske izgradnje: — Stanka Vinterja, mat, št, 1318 in Kristine Gulin, mat. št. 1366, ker nista izpolnjevala pogojev, ki so določeni v Pravilniku o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe. Oba prosilca sta imela obremenjeno ‘zemljišče. Nadalje je zavrnil pritožbo Janeza Špraha, mat. št. 2090, ki je drugič zaprosil za posojilo. Posojilo mu ni moglo biti odobreno zaradi pomanjkanja sredstev.
Centralni delavski svet je nadalje zavrnil pritožbo Fran-
—	Pomoč poplavljencem
Centralni delavski svet pod-, pira izvedbo akcije solidarnosti •—■ zbiranje prispevkov za pomoč poplavljencem; to sta pričela upravni odbor Gospodarske zbornice in Zveza sinidi-; katov Slovenije, ki predlagata delovnim kolektivom in delovnim ljudem, da namenijo za ,to akcijo 2 odst. neto enomesečnega osebnega dohodka. Akcijo v našem-podjetju izvaja Osnovna organizacija sindikata.
—	Tudi ptujska občina spada med poplavna območja. V Ptuju so ustanovili poseben sklad, ki ima žiro račun pri SDK Ptuj št. 524-789-26 -— prispevek za pomoč poplavljencem. Skupna škoda na teritoriju občine Ptuj znaša 34.919.692 din,
(Nadaljevanje na 5. strani)
8. REDNA SEJA PREDSEDSTVA SINDIKATA:
Rešiti aktuaina vprašanja v delovni skupnosti
— Spančkaj dragi in sanjaj lepe sanje . ..
za razrešitev dolžnosti zaradi preobremenjenosti, saj je naknadno prevzel dolžnost predsednika Krajevne 'skupnosti Kidričevo. Sekretariat je bil mnenja, da je brezsmiselno siliti k delu človeka, ki tega dela ni pripravljen opravljati. Za novega tajnika je predlagal Draga Žlendra, vendar ta dolžnosti ni bil pripravljen sprejeti. Člani predsedstva so razpravljali o osebi, ki bi lahko o-pravljala dolžnost tajnika, in so se strinjali, da bi to dolžnost prevzel VOJO VELIČKO-VIČ. Predsednik OOS TGA je opozoril predsedstvo, da Vojo ni član TZS in bi njegova izvolitev za novega tajnika bila proti pravilom OO sindikata. Glede na to, da. je MARIJA KORPAR, član NO ZTS, zapustila našo delovno skupnost, so kooptirali novega člana TZS
—	tov. VELIČKOVIČA.
Predlog, da prevzame Vojo
Veličkovič dolžnost tajnika, je bil soglasno sprejet. Člani predsedstva mu želijo polno u-speha pri opravljanju funkcije v sindikatu TGA. Za novega člana NO TZS je namesto Marije Korpar predsedstvo soglasno predlagalo in izvolilo FRANCA TOŠA iz Prometa.
Tovariš predsednik je opozoril predstavnike OOS v OZD, naj predlagajo člane iz vrst IO OO sindikata OZD predstavnike za različne komisije pri DS OZD.
Prihodnje naloge, ki čakajo naš sindikat, so :
—	razprava o kodeksu samoupravi jalcev,
—	razprava o statutu, pokojninskem in invalidskem zakonu (predvsem vprašanje benificirane delovne dobe),
—	priprave za I. kongres ZSS občine Ptuj.
Kidričevo, 28. avg. 1972.
SEKRETARIAT OOS TGA
ločene ob začetku leta. Prav tako je umirjena situacija pri sredstvih odbora godbene sekcije, kjer poteka poraba denarja po predvidenem programu. Realizacija v sindikatu v prvem polletju znaša 44,19%, pri godbeni sekciji pa 30,49 %. Finančno poročilo je bilo sprejeto v celoti.
6. točka dnevnega reda je obsegala seznanjenje o poplavah v Pomurju in severo-vshodni Sloveniji. Za te kraje je sprožena akcija, imenovana »AKCIJA SOLIDARNOSTI.« Pred nekaj dnevi sta se sestala upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije in Predsedstvo ZSS; obravnavali so predloge o pomoči Pomurju in sklenili povabiti vse delovne ljudi in kolektive, da od prve naslednje plače ali najpozneje v dveh mesecih namenijo 2 % iz neto osebnih dohodkov kot pomoč poplavljen-cem.
Sredstva bi zbrali v posebnem skladu, katerega bo vodil UO, formiran iz dvajsetih članov iz vse Slovenije, predvsem pa iz Pomurja. Pobudnika te akcije pa obenem pozivata vse delovne organizacije, n,a j bi iz različnih virov, zlasti iz sklada skupne porabe, prav tako prispevali del sredstev. O tem je razpravljano tudi v občinskem merilu na sestanku predsednikov OOS ptujske občine 11. avgusta 1972.
Predsedstvo je razpravljalo o predlogu in predlaga centralnemu delavskemu svetu:
Na pobudo upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije in Zveze sindika<-tov Slovenije predlagamo, da nameni od neto osebnega dohodka — enomesečnih prejemkov 2 % in da nameni del sredstev iz sklada skupne porabe. Sredstva
STOJAN KERBLER: »BRATA«
18. avgusta 1972 se je sestalo predsedstvo TZ sindikata na 8. redni seji. Dnevni red je obsegal tematiko, ki je odraz trenutnih problemov v podjetju: polletni obračun TGA, poročilo o aktivnosti v zvezi s pravilnikom o delitvi OD, zasedba posameznih delovnih mest, finančno poročilo OOS TGA za prvo polletje, akcija solidarnosti za pomoč prizadetim v Pomurju in razno.
Člain vodstva podjetja Milan Longhino je podal poročilo o polletnem obračunu tovarne; v tem je nakazal resnost položaja TGA ob najnovejših podražitvah, ki se bodo še povečale ob sprostitvi cen.
V tretji točki dnevnega reda — ureditev novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov — se je razvila po poročilu Ivana Artenjaka aktivna' razprava, v kateri so nakazali probleme glede zagotovitve potrebnih finančnih sredstev ob sprejemu novega pravilnika in sodelovanja vodstev sindikata osnovnih organizacij sindikata v OZD pri sprejemanju in u-resničevanju pravilnika; sprejeli so naslednji sklep:
Organizacijam združenega dela predlaga, da bodo pri sprejemanju in konkretnem vrednotenju delovnih mest po novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkv naše delovne skupnosti vabljeni k sodelovanju na vseh stopnjah obravnavanja predstavniki osnovnih organizacij sindikata v OZD.
Predsednik tovarniškega zbora sindikata Viktor Markovič je naslednjo točko dnevnega reda — zasedba posameznih delovnih mest — razdelil na dva dela: zahteva, odiprto pismo predsedstvu TZ od ERC in izdaja odločb po aktu o sistemizaciji. Uvodna beseda tov. predsednika :
11 članov ERC-a, ki so podpisali in poslali odprto pismo, pojasnjuje in zahteva rešitev
njihovega problema. O tem je na zadnji seji razpravljal tudi sekretariat Osnovne org. sindikata TGA in sklenil, da bo zahtevo prenesel na predsedstvo, kar zahteva tudi odprto pismo ERC-a. Zahtevano je tudi pojasnilo od naše pravne službe, kar je bilo takoj realizirano. Pri tem je sekretariat še sklenil, da bo obravnaval kompleksno celoten problem —■ za vsa delovna mesta, za katera so bili posamezniki kakorkoli zadolženi in jih dejansko tudi opravljajo. Menim, da bi danes že dokončno lahko postavili ta dolgotrajni problem na takšno točko, ki bi pomenila dokončen odgovor in rešila to problematiko. Žal pa moram povedati, da je pri vsej stvari, ne želim nikogar kritizirati,, imela levji delež naša pravna služba. Če bi ta — mislim, da je za to zadolžena, kar kolektiv tudi od nje pričakuje in ne na koncu, za 'kar jo tudi plačujemo —, že pri prvem predlogu sveta DE Osrednjih služb, katere so obravnavali na delavskem svetu, opozorila na pravna stališča in sprejemanje tako važnih sklepov, potem bi bilo to danes že urejeno.
Tovariši, ki so zastopali pravno službo podjetja na sejah DS, so bolj malo ali pa nič prispevali k temu, da bi protipravno, če je bilo prisotno na sejah naših samoupravnih organov, odpravili. Pred nami je pismena zahteva in o tem moramo po pravilih sindikata
razpravljati in ustrezno ukrepati.
Po krajši razpravi je predsedstvo soglasno sprejelo naslednji sklep:.
Predsedstvo TZ sindikata predlaga CDS, da ponovno prouči problem, ne samo za delovna mesta v ERC, ampak za vseh 67 delovnih mest, kolikor jih je bilo v razpravi, na prvi seji CDS: delavcem pripada osebni dohodek za ves čas, katerega so prebili na novih delovnih mestih.
V zvezi s tem je podana tudi zahtevana pismena obrazložitev po pravni službi TGA.
Članom CDS je tudi predlagano, da je treba zahtevati od pravne službe TGA, da z večjim angažiranjem sledi sklepom naših samoupravnih organov in jih takoj opozarja na morebitne nepravilne odločitve.
Glede na drugi razprave — izdaja odločb po aktu o sistemizaciji — je bil sprejet sklep:
Članom CDS predlagamo, da sprejmejo po predhodni razpravi naslednjo odločitev:
— Na nove odločbe o razporeditvi na delovna mesta po pravilniku aktu o sistemizaciji z 18. maja 1972 velja pritžobeni rok od dne, ko bodo odločbe vsebovale tudi višino osebnega dohodka za sistemizirano delovno mesto, kar je tudi ne-obhod.no potrebno po 37. čl.
pravilnika o delovnih razmerjih TGA.
Finančno poročilo OOS TGA za prvo polletje je bilo podano, kot je bilo priloženo materialu; iiz njega vidimo dobro finančno gospodarjenje s sredstvi in solidno stanje za izvršitev akcijskega programa po vseh postavkah, ki so bile do-
naj bi nakazali posebej formiranemu UO akcije solidarnosti.
Predsedstvo TZS tudi predlaga, da bi našemu članu Antonu Cenarju odobrili posojilo, za katerega je zaprosil pri odboru, obenem pa naj bi mu odobrili enkratno pomoč v znesku
5.000	ND.
V zadnji točki dnevnega reda je bilo predsedstvo seznanjeno o tem, da je dosedanji tajnik ANTON KOSI zaprosil
BOLJŠE JE, DA SE NE ZBUDI!
Na pobudo mnogih delavcev iz več delovnih organizacij in občin začenjamo solidarnostno akcijo za pomoč severovzhodni Sloveniji, predvsem Pomurju, kjer so bili ob zadnjih poplavah in neurju hudo prizadeti kraji in ljudje, zato je nastala velika škoda, katero pa prebivalci teh območij ne zmorejo sami nadomestiti.
Takoj po veliki naravni nesreči, ki je prizadela ta del Slovenije, so bili na pristojnih mestih sprejeti najnujnejši ukrepi za preprečitev najhujših posledic oziroma za zaščito prebivalstva in ljudskega imetja.
Izvršni svet je odobril večja sredstva za prvo pomoč posameznikom, Ljubljanska banka je že odobrila posebne kredite, Socialistična zveza in Rdeči križ pa sta organizirala med občani zbiralno akcijo za takojšnjo pomoč prizadetim. Prav tako so uresničili prve ukrepe še drugi odgovorni dejavniki v republiki, predvsem pa so se organizirano lotili samopomoči v prizadetih krajih. Vendar vsi ti ukrepi in vse te akcije še vedno niso dovolj obsežne in dovolj učinkovite, da bi odpravili vsaj tiste posledice, ki ogrožajo normalno življenje in delo ljudi teh krajev in njihov nadaljnji razvoj.
Zato povzemamo pobudo našega članstva, delovnih organizacij in občin, da bi organizirali široko vseslovensko solidarnostno akcijo za pomoč prizadetim območ-
pe, da bi preprečili novo škodo, ki lahko nastane zaradi posledic poplav, in čimprej zagotovili normalne možnosti za delo in razvoj v teh krajih.
Upravni odbor bo razporejal sredstva kot nepovratna in po predloženih programih prizadetih delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občin. Sredstva bo o-dobraval predvsem za:
—	neposredno pomoč delovnim organizacijam, katere so bile prizadete ob poplavah in je ogrožena njihova proizvodnja, za regrese v kmetijstvu, predvsem z namenom, da bi ohranili stalež živine:
—	obnovo najnujnejših javnih komunalnih objektov in naprav.
Za to, da bodo sredstva, katera bodo zbrana, kar najbolje in namensko uporabljena, bo odgovoren poseben odbor, ki bo organiziral in spremljal vso akcijo. Sredstva bodo zbirali v posebnem skladu in na posebnem računu in bo z njimi upravljal upravni odbor, sestavljen iz predstav-
POZIV K SOLIDARNOSTNI AKCIJI ZA POMOČ PRIZADETIM V POMURJU
llsak naj prispeva vsaj l odstotka svojega enomesečnega zaslužka
jem v severovzhodni Sloveniji, predvsem Pomurju.
Zato pozivamo vse delavce v podjetjih in ustanovah, da dajo v ta namen najmanj 2 odst. svojega čistega enomesečnega zaslužka, delovne organizacije pa naj po svojih možnostih prispevajo sredstva iz sklada skupne porabe. Pri tem naj opozorimo na pobude nekaterih delovnih organizacij, da z delom v enem prostem dnevu ali drugače ustvarijo dohodek in ga namenijo za pomoč prizadetim v Pomurju.
Že samo z 2 odst. prispevkom od mesečnega zaslužka bomo lahko zbrali nad dve milijardi starih dinarjev, če se bodo vsi solidarnostno odzvali pozivu na pomoč. To nam kaže, kako pomembno je, da se odzovemo res vsi, kajti prav v tem, v tej splošni solidarnosti, je naša moč in jamstvo, da bomo zmožni obvladati tudi posledice takšne naravne nesreče, kakršna je zdaj prizadela Pomurje in nekatere druge kraje. Ob tem je še posebej pomembno, da bo pomoč hitra. Zato zagotovimo svoj prispevek že ob prvem izplačilu osebnih dohodkov, najpozneje pa v dveh mesecih.
Vemo, da z zbranimi sredstvi še ne bomo zagotovili obnove vsega in da ne bomo mogli nadomestiti vse škode, toda ta sredstva, katera bomo zbrali, naj bi bila tista temeljna vsota, katero bodo lahko samoupravni družbeni dejavniki v prizadetih krajih uporabili kot nujno potrebna sredstva za različne takojšnje posege in ukre-
nikov delovnih skupnosti in pobudnikov akcije, kakor tudi iz predstavnikov območij, ki so bila najbolj prizadeta. Odbor bo sproti obveščal javnost o poteku akcije in o porabi zbranih sredstev. Svoje delo bo usklajeval z drugimi pristojnimi dejavniki v republiki.
Hkrati, ko začenjamo to solidarnostno akcijo, pozivamo vse odgovorne dejavnike v republiki, da po resnični oceni razmer, ki so nastale kot posledica elementarne nesreče, upoštevajo pri svoji politiki izjemne potrebe prizadetega območja. To zlasti pričakujemo od organov upravljanja vodnega sklada, cestnega sklada, sklada skupnih rezerv, interesnih skupnosti in organov družbeno-političnih skupnosti, ki so pristojni za davčne olajšave. Pričakujemo, da bodo sprejeli kratkoročne ukrepe, ki so potrebni za ublažitev posledic zdajšnjih poplav in neurja, kot tudi dolgoročne, ki naj v bodoče preprečijo nove, podobne nesreče.
Upravni odbor
Gospodarske zbornice SRS
Leopold Kresè s. r.
Predsedstvo
republiškega sveta ZSS
Tone Kropušek s. r.
Kidričevo, 28. avgusta 1972
(Iz Biltena ptujskih sindikatov)
(Nadaljevanje s 3. strani)
Pripravljamo se na ustanovitev TOZD
od tega v 'kmetijstvu 31.183.410 din, na 'gradbenih objektih
3,130.000	din in na komunalnih objektih 606.292 din.
Centralni delavski svet je odobril ‘kredite Antonu Cenar-ju, pkv skladiščnemu delavcu v prodajni službi 40.000 din in Stanlku Vinterju iz Stroj, vzdrževanja 30.000 din pod naslednjimi pogoji: rok vračila ,20 let, brezobrestno, pričetek vračanja po treh letih, pri čemer naj bodo upoštevani vsi ostali pogoji po našem Pravilniku o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš.
Te kredite je centralni delavski svet odobril, na, osnovi
3.	člena Pravilnika o socialni zaščiti kot pomoč ob elementarni nezgodi. Tov. Cenar ju so letošnje poplave porušile stanovanjsko hišo, zato centralni delavski svet tudi predlaga osnovni organizaciji sindikata, da mu iz svojih srdestev nameni enkratno denarno pomoč. Tov. Vinter je prav tako dobil posojilo po citiranih določilih Pravilnika o socialni zaščiti, ker si mora zgraditi novo 'hišo izven poplavnega ob-
močja. Sedanjo hišo je prisiljen podreti zaradi večjih poškodb, katere so povzročile poplave.
— Prošnja za oprostitev plačila škode
Anton Frlež je zaprosil centralni delavski svet za oprostitev plačila škode.
Po sodbi Občinskega sodišča v Ptuju je dolžan vrniti podjetju povzročeno škodo v znesku 3.260,25 din.
Centralni delavski svet je po razpravi in poročilih ugotovil, da je Anton Frlež sposoben plačevati prisojeno odškodnino v mesečnih obrokih, tako da mu vsi odtegljaji ne bi1 znašali več kot eno tretjino osebnega dohodka, zato ga za ta del odškodnine ni' oprostil. Centralni delavski svet pa je oprostil tov. Frleža plačila razlike med zahtevano in prisojeno odškodnino v znesku 4.112,15 din in sklenil, da ta odškodnina ne bo sodno izterjana od njega.
Zaradi pomanjkanja časa je centralni delavski svet odložil tri točke dnevnega reda za naslednjo sejo.
K.-n.
Izpihavanje anod
Označevanje klinov
Pojasnilo k „Počitniškemu razmišljanju“ v 7. št. Aluminija
Prosimo, da bil naše pojasnilo k »Počitniškemu razmišljanju« — v našem časopisu, izšlo v 7. št., 197,2 — v celoti Objavili, ök-, vsem upravnim organom, kakor tudi celotnemu kolektivu, kar pomenil, da bi vei uslužbenci TGA lahko izvedeli za vse slabo in dobro v Počitniškem domu v Crikvenici.
Prvo ibi pometli smetil, da bi se pozneje laže razumeli. Res ni1 okras kup trave pod vilo Lada. Nikakor pa to niso smeti. Pri, struganju paiketov v vili Lada smo namreč ostružek odnesli- na 'kup, kateri je mišljen, da so smeti. Zato smo naročili pri Komunalnem podjetju Crikvenica, da nam prb-peljejo kamioni zemlje za pokritje gnojila (ostružek parke-tov) z namenom, da bi posadili razno grmičje im cvetlice, kar ,bi res bilo v okra® prostoru pod vilo Lada. Vendar komunalno podjetje ni storilo u-
sluge pred začetkom sezone in smo ostružek pokrili s travo z namenom, da bi kup pokrili z zemljo pozneje, po sezoni.
Pripomniti moramo, da smo v vili Lada prepleskali celo poslopje, stene, kakor tudi vrata in okna (olje) im še prelaki-rali parkete. Dela v vili Lada so ise zavlekla do sezone, zato ni ostalo časa za kakršnokoli urejanje parkov ali zemljišča oikoli poslopij.
Glede štednje z 'elektriko bi bilo kar odveč govoriti zaradi popravila bojler j a v kopalnici v vili Lada. Za takšno malo popravilo ne dobite mojstra ce-.o sezono, kajti mojstri vse! strok bo dogovorjeni, da v sezoni' ne sprejemajo naročili, če njihova vrednost ne znaša, čez milijon, zidarji pa me prevzamejo dela v ,sezoni pod 10 milijonov.
Sesalca za prah nam nihče ni hotel vzeti v popravilo; pokvaril se je sredi sezone, za-
to smo ,ga poslali direktno v tovarno, kjer je bil izdelan, in nam ga še do danes niso vrni-
li.
Takšne odnose imajo razni mojstri do nas v Crikvenici.
Pri prenočevanju v sezoni brez napotnic ibi se zadržali nekoliko več, da bi bilo razumljivo vsem objektivcem im suibjektiivcem v tovarni.
Dogaja se, da člani kolektiva prihajajo en dan prezgodaj v počitniški dom, kakor se glasi njihova napotnica. V primeru, da imamo prazno sobo ali ležišča, jim nudimo prenočitev v sobah, za katere nimajo napotnice. Ko pride določenega dne član kolektiva v dom, se začudi, da je njegova, soba zasedena in nepripravljena, češ, saj sem mojega prednika že sinoči srečal med potjo. Tako moramo ob izmeni gostov »rostrati« tiste goste, ki. pridejo prezgodaj, kar nas še dodatno obremenjuje pri pospravljanju
in preoblačenju perila, za kar mora biti poskrbljeno vse na dain izmene.
Zgodilo se je 10. julija, 1972, da je obiskal počitniški dom Feliks Krajnc z ženo in tremi otroki. Imel je napotnico št. 71 samo za hrano. Dejal je, da
ne kolektiva, kaj foi bilo, če bi prišla kontrola itn bi osebno bila kaznovana za 500 ND, podjetje pa celo za 5.000 pol milijona din. Kaj bi potem meni lahko očitali glede malomarnosti poslovanja, katerega ste fcni zaupali!
Letovanje naših sodelavcev v Crikvenici
Iz mizarske delavnice
bo začel koristiti usluge šele
11.	julija 1972, da ima, stanovanje zunaj doma in da so izdajatelji sob javili1, da lahko začne imenovani koristiti ležišča, že 10. julija 1972.
Tega dne, 10. julija, sem odšla pogledat, če so zaprta okna in vrata, okrog polenajste ure zvečer. Nemalo začudena sem opazila, da pred oknom nekdo postopa pred vilo Aluminij. Prestrašena sem se le opogumila in vprašala, kaj želijo. Odvrnili so mi, da Ibi šli spat v vilo Aluminij in da njihovi trije o-troci že ispijo na št. 6. Še bolj začudena sem vprašala, kdo jim je to dovolil. Dejali, iso, da sobarica. Odvrnila sem jim, da grem sobarico vprašat, kako je to mogoče, da je dovolila prenočitev brez prijave.
Tudi tov. Krajncu in njegovi ženi sem dejala, da bi lahko prišli v pisarno in tam povedali, da želijo prenočiti v domu, kakor so to storili pred tem, ko so predplačali hrano za prihodnjih deset dni.
Glede nevšečnosti ali težav — za prespati v domu — z odnosom, kakor je ravnokar naveden, vprašam -6k-, vse moje predpostavljene in vse čla-
Zgodilo se je lani, da so u-službenci TGA potovali službeno skozi Criikvenico in so ob eni ponoči tako razbij ali po vratih, da so vse stanovalce, prebudili. Poudarjam, niso bili najavljeni, imeli so dnevnice, pa bo hoteli ravno sredi, noči usluge v počitniškem domu. Vprašam,, ali je tudi to dopustniško razmišljanje?
Potrebno bi bilo resnično-marsikaj razmišljati, tudi ozar-poslovanju kadra v počitniškem domu. Na, delovna .mesta so bili sprejeti ljudje, ki niso niti malo seznanjeni z delom^ za katerega so prevzeli odgovornost.
Kljub temu smo v letih od 1969 do 1972 izpeljali ulično kanalizacijo. Popolnoma na novo inštalirali električno napeljavo v vili Aluminij. Položili nova tla v vili Aluminij. Prepleskali obe vili, znotraj zidove. Pri vili Lada tudi fasado. Sodobno opremili: kuhinjo, da ima danes zmogljivost za 140 oseb dnevno.
Sprejeli smo 33 pohval od članov kolektiva TŽV, Mariborske bolnišnice, rudnika Velenje, KK Ptuj in od ostalih članov kolektiva TGA Kidričevo.
Upravnica Mara RUS
Pravna služba je svojo nalogo opravila, saj je prav ona pripravila sklep, katerega je glavni direktor predlagal delavskemu svetu, in sicer, da j e treba pripraviti ocenitev vseh tistih delovnih mest, ki zaradi kakršnegakoli, razloga niso bila ocenjena, delavci pa so bili nanje razporejeni. Tako rešitev je glavni, direktor predlagal CDS prav zaradi tega, ker je sprejel mnenje pravne službe, da je rešitev zadeve nujna, saj je dejansko stanje v nasprotju s predpisi in akti podjetja,.
Delavski svet (v prejšnji sestavi) je predlagani isklep tudi sprejel. Po tem sklepu je bila nato pripravljena ocenitev in predlagana za sprejem. Žal pa pristojni odbor ocenitve ral sprejel in je predlagal CDS, naj sprejme odklonilno odio-
log odbora v nasprotju s splošnimi akti podjetja., ker imajo prizadeti delavci pravico, da jim določimo osebni dohodek po novih delovnih mestih, na katera so bili v času priprav na novo organizacijo in sistemizacijo razporejeni, toda z o-sebnim dohodkom po delovnih mestih, na, .katerih so delali poprej. K temu izrecnemu opozorilu glavnega direktorja pravna služba ni .imela kaj pripomniti ali dodati.
Na seji CDS so tudi nekateri člani opozarjali, daje zadevo potrebno -rešiti in da je sprejem sklepa oziroma predloga odbora v nasprotju s pravicami delavcev. CDS p» je kljub temu predlog odbora sprejel, t. j., predlagana ocenitev delovnih mast ni bilia sprejeta.
Stališče, da v sedanjih okoliščinah ni mogoče sprejeti sklepa o ocenitvi delovnih mest, je zastopal tudi tovarniški komite ZKS. Vse navedene okoliščine so bile dobro znane tudi odgovornim tovar rišem TZ sindikata, i
—	Zakaj pa se tako smejiš?	I
—	Zato, ker so mi po dvajsetih letih delovnega staža le priznali benificirani delovni staž, ha, ha, ha...
Pripombe pravne službe
(K članku: „8. redna seja predsedstva sindikata ... ”)
S temi pripombami ne želimo kritizirati delovanja, TZ sindikata, hočemo le postaviti stvari na pravo mesto, osvetliti dejstva v pravi luči in prikazati dejansko stanje.
PRAVNA SLUŽBA
K stališču predsedstva TZ sindikata, izraženem na 8. redni seji 16. avgusta, v katerem je izrečena, kritika o delu pravne službe, priporni,nj>amo naslednje: i	I
čitev. CDS je tak odklonilni sklep z večino glasov sprejel. S tem pa je bila rešitev zadeve onemogočena. Na seji CDS je glavni direktor člane izrecno opozoril, da je odklonilni pred-
Želimo pa povedati tudi to, da pravna služba niti po vsebini svojega, dela, niti po splošnih aktih podjetja ni čuvar zakonitosti dela organov upravljanja ini kolektivnih izvršilnih organov, je le svetovalec. Če njenih mnenj in nasvetov ti organi ne sprejmejo ali ne u-poštevajo, ne prizadene pravne službe nobena odgovornost1, zato je kritika, izrečena na njen račun, neosnovana. Pravna služba pa tudi nima nobene možnosti za preprečitev sprejema sklepov,, ki so v nias-protju z akti podjetja. Sprejeti sklepi pa njo prav Itako obvezujejo, kakor vsako drugo službo ali organ v podjetju.
Kako daleč sega ljubezen do
(Ali: Harlem na Potrčevi cesti v Ptuju)
'Naše podjetje je v letih od 1963 do 1965 investiralo izgradnjo 40-stanovanjskega bloka na Potrčevi (prej Ljutomerska 22) v Ptuju. V maju 1966 je bil blok naseljen s štiridesetimi srečnimi stanovalci — člani kolektiva in njihovimi druži nami, saj je pomenilo in marsikomu, ki nima ustreznega stanovanja, še danes pomeni lastno stanovanje izpolnitev večletnih želja.
Poslopje je sodobne oblike; lepo je bilo videti, svetla stopnišča in zasteklane Vhode. Ponosni smo bili, da smo dobili stanovanje prav tu. Okolje bloka ob vselitvi še ni bilo urejeno. Podjetje je zopet žrtvovalo precejšnja sredstva in dobili smo zelenice in lepo urejen nasad pred blokom; ta je popestril in olepšal del našega mesta. Urejeno je bilo tudi dvorišče za blo-
pregled stanovanj in vse, ki stanovanje uničujejo, preselila v slabše)! Takih' je, na žalost, v našem bloku precej. Sedaj, po šestih letih, namreč kaže naš blok klavrno podobo. Vse, prav vse, kar je skupnega, je uničeno : st ene po stopniščih so umazane, da ne rečem: zasvi-njane, stikala za električne zvonce so razmontirana, uničena so električna stikala po stopniščih in v kletnih prosto-
Elektroliza B
tora. Skratka, zadovoljni smo Tildi, čeprav za kratek čas, kajti slabosti so se pokazale že kmalu. Marsikaj je bilo narobe v stanovanjih, toda danes' nimam namena pisati o tem.
Narobe je bilo in je še vedno narobe, da dobijo stanovanja taki ljudje, katerim je skrb za skupno — družbeno lastnino — tuja. (Ne bi bilo odveč, če bi podjetje formiralo komisijo, ki bi opravljala občasen
rih (kar je, mimogrede povedano, smrtno nevarno), podboji vrat so zrezljani, vrata popisana z vsem mogočim, šipe na vhodih polomljene in zapacane, zelenice pred blokom uničene. Najboljše je v srednjem vhodu. Tu se zbirajo o-troci iz vsega bloka in ne samo ti, tudi iz drugih blokov. Vsak dan smo priče pohodom skupine otrok, ki si, ne vedo najti druge zaposlitve, kot da uni-
Praktikantka v podjetju
čuj-ejo vse, kar se še uničiti da. Iz stanovanj si prineso koce in stote,• pa ležijo alt sedijo, na zelenici pred blokom, lovijo se po cvetličnih gredah, sedijo na stopnicah in v vhodu, postavljajo isii.iz starih cunj šotore pred blokom, brskajo po smeteh in podobno.
Kje ste starši? Vas ne moti, da vaša hčerka sedi na stopni-oaih in karta, šiva, plete in povzroča nesnago? Vas ne moti, da vaši otroci sedijo kot cigani v Vhodu in moramo o-stali stanovalci domala že prositi, naj se umaknejo, da pridemo skozi;? Vas ne moti, da vaš otrok, namesto da bi odnesel smeti v smetnjak, izprazni koš pod stopniščem? Vas ne moti, da opravlja malo in veliko potrebo po stopnišču, po kletnih hodnikih? Očitno vas ne moti, sicer bi ga ne gledali molče skozi okno, ko uničuje nasad. Povabili bi hčerko in njeno prijateljico v 'stanovanje, da bosta tam šivali in plet-
Orodje
— Fascikel je v nižjem predal u, gospodična Breda!
li oblekce za svoje punčke, ne pa na stopnišču. Opozorili bi svojega otroka, da mora smeti, katere je raztresel, pospraviti. Povedali bi mu, da je lep in urejen blok ponos nas. vseh!
Toda. vam je skrb za lastno udobje važnejša. Bolj udobno je dati otroku denar za sladoled in ga (postaviti pred vrata, n,aj se zabava po svoje, kot pa iti z njim na sprehod. Samo dvoje družin v bloku je, kjer starši redno gredo z otroci ven. Kaj pa ostali? Otroci, komaj dodobra shodijo, že so na stopnišču.
Aluminij
Vem, čeprav sama nimam bloku ni otrok, kot ste mi že očitali, ko sem opozarjala vaše, da otroci za normalni duševni in telesni razvoj potrebujejo svobodo.
Jasno mi je, da se otroci, katere stalno opozarjamo, kaj smejo in česa ne, ne znajo prav sprostiti, da so utesnjeni.
Toda, kako daleč sega ta svoboda? Ni to, kar si- vi privošči-
te, že malomarnost? Ste prepričani, da je to, kar vi dopuščate, v redu? Kako bo čez nekaj let? Sedaj vaši osnovnošolci že pridno kadijo po terasi in po kleteh. Na najboljši poti so, da bodo čez nekaj let prav tako ležali po stopnišču in uživali mamila. Sram me je! Sram me je, ko pridem iz službe, pa moram vse to gledati. Sram, da bi se vdrla v zemljo, ko pride kdo na obisk. Je vam vseeno pred vašimi znanci, prijatelji, sorodniki, ko vidijo, v kakšnem svinjaku živite? Meni in še marsikomu v
vseeno !
In vendar imamo možnosti, kot jih ima zelo malo stanovalcev v blokih. Med dvoriščem in vrtovi je velik travnat prostor, kjer bi lahko s prostovoljnim delom uredili igrišča, postavili klopi in še marsikaj. Sedaj tu rastejo meter visoke koprive. Tu stojijo smetnjaki. Premalo jih je, zato so vedno polni. Okrog njih je na kupe smeti, ki v poletnih mesecih širijo neznosen -smrad. Se to ne bi dalo urediti? Kako daleč sega brezbrižnost? Bomo videli!	I	I
Vsaki dve leti stanovalci volijo svoj hišni svet. Nihče ne mara biti vanj izvoljen, saj -bi to pomenilo prevzeti del odgovornosti näse za neznosno stanje. Predsednik hišnega sveta ni častna funkcija! Veliko dela in skrbi prinaša. Toda zavedati ibi se -morali, da končno pride vsak samo enkrat na vrsto. V svojem mandatu bi se morali z vso odgovornostjo zavedati naloge, katera nam je zaupana, delati po načelu dobrega gospodarjenja. Zakaj? Zaradi sebe, zaradi nas vseh, saj nam je družba zaupala tolikšna sredstva v upravljanje, saj so ta sredstva tudi naša.
Šele isedmo leto stanujemo tu. Precej prvih stanovalcev se je že preselilo drugam, nekateri v svoje hiše, drugi v večja, ustreznejša stanovanja. V naslednjih letih se jih bo izselilo še več, saj se je gradnja zasebnih stanovanjskih hišic zelo razmahnila, odkar daje podjetje 'kredit za gradnjo. In -prav je tako. Za človeka je vredno investirati.
Upam pa, da si bo vsak, ki bo prosil za izpraznjeno stanovanje in kateremu sta lepota in kultura okolice, kjer živi, količkaj pri srcu, pošteno premislil, preden se bo preselil na Potrčevo 46, 48, 50.
C. Podbreznik
Tov. Murko na poslovilnem večeru — s svojimi sodelavci
Murkov odhod v zasluženi pokoj
Rodil se je v Apačah 8. julija 1916. V TGA se je zaposlil kot nekvalificirani delavec 2. septembra 1946. Ker je med nemško okupacijo delal kot e-lektričar in je bil eden od ambicioznih delavcev, miu je bila v tovarni dana možnost, da je dosegel PKV leta 1949; bil je vztrajen in priden delavec, zato je leta 1960 dosegel kvalifikacijo, s katero je tudi šel v zasluženi pokoj.
Ko sta mu sodelavca Miha Emeršič in Stevo Znjidarič izročila poslovilno darilo, je dejal, da je zelo srečen, ker je ponovno med svojimi sodelavci iz električne delavnice. Darila in besede sodelavcev je 'sprejel zelo ganljivo in dejal, da nima besed, s katerimi bi se zahvalil’, in zaželel vsem obilo sreče in zdravja, predvsem pa, da bi zdravi dočakali pokoj.
H. T.
Varuj si oci!
V zadnjem času je v podjetju zopet naraslo število poškodb na očeh. Pri raziskavah teh poškodb pa so ugotovili, da so vse nastale okvare bilo povzročene zaradi osebnega faktorja oz. nediscipline delavca. Vsiljuje se mišljenje, da delavec nikakor noče in noče razumeti, da je zaščita oči — njemu, ki dela v okolju, kjer obstaja neposredna nevarnost — najbolj potrebna!
Človeško oko je najdragocenejše čutilo človeškega telesa. Oko je sicer po naravi zaščiteno, saj leži v očesni vdolbini, varujejo pa ga še veke, trepalnice in solzne žleze. Čeprav obsega oko samo eno tisočinko površine človeškega telesa, odpade kljub temu po svetovni statistiki od vseh poškodb 3
—	kjer odletavajo kovinski drobci, delci rudnin in podobno,
—	kjer uporabljajo orodja, katera pridejo v dotik s tekočo kovino ali topilom.
Kot vidimo, je možnosti za nastanek poškodb na očeh v našem podjetju precej.
Ključna točka nadzorstva nad delavci je NADREJENA OSEBA (PREDDELAVEC, SKUPINOVODJA, BRIGADIR, MOJSTER, VODJA IZMENE IPD ), KATERA PA SE V SMISLU VARSTVA DO SVOJIH PODREJENIH DELAVCEV SLABO ZAVEDA SVOJIH DOLŽNOSTI, KAR LAHKO POTRDIM Z DEJSTVOM, DA OD TEH NADREJENIH ŠE DO DANES NI BILO URADNE PRIJAVE DELAVCA, KATERI PRI DELU NI UVELJAVLJAL ZAŠČITE
OCI — VODSTVU OBRATA!
Kljub temu, da je le ta oseba podučena in seznanjena o varstvu.
— ne samo nesreč, nastalih na očeh, ampak vseh nesreč v tem letu — ŽE SKRAJNI ČAS, DA V NAŠEM PODJETJU PRIČNEMO RESNO MISLITI NA ODGOVORNOST S PODROČJA VARNOSTI PRI
Ob livarni
do 4 */o poškodb na oči. Precejšen odstotek teh poškodb izvira iz »nediscipline« delavcev, ki pri določenih in nevarnih opravilih nočejo ali pa se branijo nositi zaščitna očala in druga zaščitna sredstva za oči — npr. obrazne ščjtnike.
V našem podjetju obstajajo najbolj nevarna mesta za poškodbe oči, kot so npr. naslednja:
—	kjer se sproščajo ultravioletni in infra rdeči (toplotni) žarki,
—	s kislinami in z lugi,
Pri poškodovanih delavcih, kateri so bili seznanjeni z nevarnostmi pri delu in proti katerim so uvedli tudi disciplinski postopek, na žalost ugotavljamo, da ukrepi vodstva obrata in SVD ne pomagajo dovolj, kar dokazuje med drugim tudi močan porast nesreč v zadnjem času. Verjetno je treba iskati vzrok tudi v slabem nadzorstvu nad delavci, kateri opravljajo za oči nevarna dela.
DELU, V KATERO JE ZAJET VSAK CLAN NAŠE DELOVNE SKUPNOSTI — NA SVOJEM DELOVNEM MESTU!
Dopisujte v ALUMINIJ
Preklic
Mihael Kornet, del., Gruš-kovec 95, p. Cirkulane, obžalujem in preklicuj em žaljivke, katere sem izrekel o Konradu Fladunigiu, dek, Drstelje 25, p. Desternik, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Ptuj, 21. avgusta 1972
Mihael KORNET
IZDAJA	CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
	UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vrlič — predsednik, člani: Ivan Mazera, Vlado Sere, Konrad Rižnar, dipl. Inž. Stojan Kerbler in odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Stane Tonejc, dipl. inž.	
	Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti.
	Rokopisov in slik ne vračamo.
Zahvala
upokojencev
Za skupno pogostitev in obdaritev letošnjih upokojen-cev podjetja po našem sindikalnem odboru se ob tej priložnosti najiskreneje zahvaljujemo.
Prav posebna hvala za res praktična darila, ki nam bodo ostala v trajnem spominu.
Zahvaljujemo se za iskrene poslovilne besede Viktorju Markoviču, predsedniku sindikata., prav tako za zanimiv razgovor z ing. Debelakom o poslovanju in produktivnosti podjetja.
Vse to nas je zanimalo in nam približalo skrb kolektiva, za proizvodnjo in nadaljnji uspeh podjetja.
Pozdravljamo predlog o u-stanovitvi društva upokojencev podjetja; to naj bi prineslo še boljšo povezavo med upokojenci in podjetjem.
Se enkrat: najlepša hvala za darila in poslovilne besede! Adolf Vodušek, Franc Gojčič, Vili Hohnec, Friderik Spoljar in vsi ostali
ZAHVALA
V dolžnost si štejem, da 'se ob slovesu — ob upokojitvi — zahvalim vsem sodelavcem iz Elektrovzdrževanja- in polnilnice za res lepa darila. Poseb-; na zahvala, velja sodelavcem iz polnilnice za. izdelano Aple-trokolico v miniaturi, delo Franca Sireča. Ta me bo še dolgo spominjala, na, delovno mesto. Prav tako mi darilo 1— knjiga, o športu — da misliti na moja mlada leta.
Zahvaljujem se tov. Belšaku, Adamčiču in Knezu za lepe poslovilne besede.
Vsem sodelavcem želim vso srečo in zdravje v življenju, kakor tudi delovni uspeh na delovnem mestu.
Še enkrat: res lepa hvala.!
Adolf Vodušek
ZAHVALA
Ob upokojitvi se zahvaljujem .kolektivù za vse usluge, katerih sem bil deležen v času službovanja v podjetju. Omogočeno mi je bilo zdravljenje v zdravilišču Rogaška slatina. Vse mi bo ostalo v lepem spominu.
Posebno se zahvaljujem najožjim sodelavcem iz [sanitarnega poslopja, in sindikatu za darila, katera sem sprejel z velikim zadoščenjem.
Roman Majer
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi tragično preminulega, našega dragega in nepozabnega
Franca Zagoršeka
se zahvaljujem vsem sodelavcem, sosedom, sindikalni podružnici TGA Kidričevo, godbi na pihala in govorniku ob odprtem grobu.
Posebej iskrena zahvala vsem, ki so darovali vence in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi' zadnji poti. Žalujoča žena MARIJA s sinom IVANOM
Umrl je Avgust Vrabl
V nedeljo, 30. julija smo se na hajdinskem pokopališču poslovili od našega dobrega tovariša in sodelavca - Avgusta Vrabla. Iznenada, takorekoč na delovnem mestu, je omahnilo srce VKV ključavničarja v Strojnem vzdrževanju, člana ZB, člana CDS, aktivnega godbenika naše godbe in vsestransko marljivega človeka.
Rojen je bil pred 46. leti v takrat revnih Slovenskih goricah, kjer je že v mladosti občutil, da na. tej revni zemlji rase trdi kruh. Zato si je pridobil poklic ključavničarja. Vojna vihra mu ni prizanesla; odtrgala ga je od slovenske zemlje in avgusta 1944 :se je s prekomorsko brigado vrnil, v partizanske vrste svoje domovine. Po osvoboditvi je sodeloval pri izgradnji naše tovarne kot »gradisov« delavec, pred 20. leti pa se je zaposlil v našem podjetju.
Bil je miren in marljiv član kolektiva, pred leti .si je pridobil izobrazbo VKV ključav-
ničarja in ni poznal počitka;, ne v tovarni in ne doma. Nedaleč od tovarne si je zgradil svoj dom, in popeljal skupaj z ženo, ki mu je umrla pred štirimi leti, vse štiri otroke do-svojega kruha.
Celih sedemnajst let je aktivno in vestno sodeloval pri naši godbi na pihala, kjer je žrtvoval mnogo svojega prostega časa. Na zadnjih volitvah v organe samoupravljanja je bil izvoljen v CDS podjetja, kjer bi nas gotovo dobro zastopal, vendar je njegovo srce prekmalu opešalo.
Veliko število ljudi g,a je spremljalo na zadnji poti; to pa priča, da je bil priljubljen med domačini in sodelavci kolektiva, za katerega je prispeval mnogo svojih moči.
Marljivega in dobrega tovariša bomo ohranili v lepem> spominu!