mm iMi Hi« f tflff NAa U 1 | GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO XVI ŠTEVILKA 156 MAREC 1989 ODCEPITEV - IZMIŠLJENA FUTURISTIĆNA ZGODBA DA U SMO RASPOLOVUENI ZAISTA JAČI? """J'itNEOO*11* *"Hes 1 "T" s£ ,8»/., . SS^jl fbS&e* K&. i o* r. oWC-.TIS***.- "* 25*^ i. ' M* ' VIOIM*?®0*' Sto. ii % s.«*"*« ^ TSc i g 2 « $1 v. flA JIM CMO PACnOJlOBJbEHU 3AMCTA JAHU? -/ TOflMHE PACnjlETA ".,»0 > """*"' ' ■ ■■— ..... ' ' "'" ■" -*..-• — s- - | $0* ZDRUŽENE REPUBLIKE ZAHODNE JUfiOSUVIJE • sil«. Z/?ZJ {Združene republike Zahodne Jugoslavije) so v borih dveh tednih postale dejstvo mimo katerega ne more nobena resna politična sila v Jugoslaviji. ZDRUŽENE REPUBLIKE ZAHODNE JUGOSLAVIJE® MAREC 1989 NAS ČASOPIS Kje bomo volili Na podlagi 125. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. list SRS, št. 24/77, 22/81 in 3/85) in sklepa Republiške kandidacijske konference o razpisu in izvedbi neposrednega izjavljanja za določitev kandidata SZDL Slovenije za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije z dne 14. 3.1989 je občinska volilna komisija Skupščine občine Vrhnika dne 16. 3. 1989 sprejela naslednji SKLEP Za neposredno izjavljanje za določitev kandidata SZDL Slovenije za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije se določijo naslednja VOLIŠČA: I. KS VRHNIKA-CENTER 1. volišče: Cankarjev dom Cankarjev trg 1,1b, 1c, 5 Kopališka ulica Lošca Tržaška cesta Ob igrišču Ob Ljubljanici Ribiška pot Lošca Mrakova cesta Pot v Močilnik Tržaška cesta 1, 2, 2A, 4, 5, 6, 9, 9A, 9B, 21, 23, 25, 27 Usnjarska cesta Prečna pot 2. volišče: Obrat družbene prehrane IUV Gradišče Tržaška cesta 30, 32, 32A, 33 Voljčeva cesta 13,17, 21, 21 A, 26 3. volišče: Dom JLA Cesta 6. maja: 1, 2, 3, 4 Na Klisu Voljčeva cesta: 1, 2, 4,12 Krožna pot 6 4. volišče: Dom JLA Cesta 6. maja; 5, 7, 7A, 10, 11 Cesta gradenj; 9, 11, 12, 13, 16 Tržaška cesta; 22, 24, 26, 28 Krožna pot; 1, 2, 3, 4, 8A, 8B, 8C Na zelenici; 1,2, 3A, 3B, 3C, 4, 5A, 5B, 5C 5. volišče: Dom krajevne skupnosti Cesta 6. maja: 6, 8, 9 Cesta gradenj; 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 Poštna ulica Trg Karla Grabeljška, Cankarjev trg; 6, 6a, 9, 10 Stara cesta; 2, 2a, 4, 4a, 6, 8, 10, 13, 15, 18, 19, 21, 23, 25, 31, 35, 37, 40, 45, 45a, 47, 49, 52 Tržaška cesta; 3, 3a, 7, 8, 8a, 10, 11, 12 Krpanova ulica II. KS VRHNIKA-BREG 6. volišče: O K SZDL Cankarjev trg; 7, 8,11, 2, 2a, 2b, 3, 3a, 4 Delavsko naselje Jelovškova ulica Ljubljanska cesta; 1, 2, 3, 4, 9, 16 Partizanski tabor Robova cesta Sivkina ulica; 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15, 17, 19, 21 Na livadi Ob izviru Ob progi Travniška ulica V zatišju Na klancu Stara cesta; 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 14, 16, 17, 17a, 20 Čuža;8,10, 12 Pot na Košace 7. volišče: PAP — Delovna enota Vrhnika Kolodvorska ulica Ljubljanska cesta; 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 23a, 24, 25, 27, 31 Sivkina ulica; 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22 Možinova ulica Vrtnarija Opekarska cesta Kuclerjeva ulica Mokrice Pot na Tojnice. Rožna ulica III. KS VRHNIKA-VAS 8. volišče: Dom upokojencev Dobovičnikova ulica Idrijska cesta; 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 19 Ob potoku Dolge njive Kolesarska pot Med vrtovi Ob Beli Pot k Studencu Pri lipi; 1, 3, 5, 7, 9, 10, 11, 12, 13, 14,15, 16, 18, 20, 22, 24 Prisojna pot Vas; 9, 11, 15, 17,25,27, 29, 35,39,40,41,43 Kurirska pot Voljčeva cesta; 3, 3a, 5, 6, 7, 8, 9,11, 14 Na klancu; 27 Tičnica 9. volišče:ISKRA—DO ANTENE Betajnova Storžev grič Idrijska cesta; 30 Tržaška cesta; 50, 51, 52, 55 Gabrče; vse razen (4) Notranjska cesta: vse razen (5, 15) 10. volišče: VVO — enota Hrib Močilnik Partizanski klanec Tržaška cesta; 31, 34, 35, 36, 37, 38, 40, 41, 42, 43, 44, 57 Pavkarjeva pot Turnovše Hrib Voljčeva cesta; 15,18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 27 G rilcev grič Idrijska cesta; 21, 23, 25, 27, 29, 42 Notranjska cesta; 5, 15 Gabrče; 4 11. volišče: Samoupravna stanovanjska skupnost, Cesta gradenj 1 Na klancu; 22, 24, 26 Petkovškova ulica: Stara cesta; 22, 24, 27, 28, 29, 30, 32, 34, 36, 39, 41, 42 43 44, 46, 48, 50, 50A, 51, 53, 54, 55 Čuža; 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15 Pot k Trojici Pri lipi; 2, 6 Vas; 2, 4, 6, 7, 8, 10, 18, 20, 22, 24, 28, 30, 32, 36, 38 IV. KS BOROVNICA 12. volišče: OSNOVNA ŠOLA BOROVNICA Obsega: Ljubljanska cesta: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55 Mejačeva ulica: 1 Miklavičeva cesta: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 12 13 14 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 28, 30 Obrtniška ulica: 1, 2, 3, 4 Ul. bratov Mivšek: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21 23 25 27, 29, 31 Zalarjeva cesta: 1, 1 A, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 13, 15, 17 13. volišče: Osnovna šola Borovnica « Obsega: Cesta Pod goro: 2, 4, 6, 8,10, 12, 14, 16,18, 20, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 30, 34, 36, 37, 38, 39A, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 47, 49, 51, 53, 55 Demšarjeva ulica: 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 15, 16 Gradišnikova ulica: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9,10,11,12,13,14,15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 25, 29 Ljubljanska cesta: 34, 52, 32 Mejačeva ulica: 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 Mikuževa ulica: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20 Pot v Jele: 7, 7A, 9, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 Rimska cesta: 51 Ul. bratov Debevc: 1, 2, 3, 5, 7 Ul. bratov Mivšek: 2,4,6,8,10,12,14,16,18, 20, 22, 24,26,28, 30, 32, 34 14. volišče: Osnovna šola Borovnica Obsega: Cerkova ulica: 1, 2, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20 Cesta na grič: 2 Mejačeva ulica: 2 Molkov trg: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 12 Paplerjeva ulica: 1, 2, 4, 6, 7, 8, 10, 12, 14, 15, 16, 18, 20, 22, 23, 24, 26, 28 Pot v Jele: 1, 3 Ramovševa ulica: 1, 2, 3, 5, 7 Rimska cesta: 1, 3, 35, 37 Švigljeva ulica: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 13 Zalarjeva cesta: 8, 10, 12, 14, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 34, 36, 38, 40, 42 15. volišče: Osnovna šola Borovnica Obsega: Cesta na grič: 1, 3, 4, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 54, 56 Pot na Malence: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 13, 15, 17 Pot v Jele: 2, 4, 5, 6, 8 Rimska cesta: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 50, 52 Zalarjeva cesta: 33, 35, 37, 39, 41, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 52A, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 64, 66, 68, 70 16. volišče: Gasilski dom Breg pri Borovnici Obsega: območje naselij Breg in Pako 17. volišče: Franc Žitko, Dol pri Borovnici št. 78 Obsega: območje naselja Dol in Laze 18. volišče: ŽITO — Mlin Bistra Obsega: območje naselja Dol: 23, 24, 25, 25A, 26, 27, 28, 28A, 29, 85 19. volišče: Gasilski dom Brezovica pri Borovnici Obsega: Območje naselij Brezovica pri Borovnici, Dražica, Lašče, Niževec, Ohonica, Pristava, Zabočevo 20. volišče: Trgovina na Pokojišču Obsega: območje naselij Padež, Pokojišče, Zavrh pri Borovnici V. KS VERD 21. volišče: Zadružni dom Verd Obsega: Brigadirska cesta, Cankarjevo nabrežje, Cesta na barju, Cesta Krimskega odreda, Cesta na polju, Janezova cesta, Jagrova cesta, Kačurjeva cesta, Kotnikova cesta, Ledina, Pionirska cesta, Sternenova cesta, Stranska cesta. 22. volišče: Zadružni dom Naselje: Mirke Verd; 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 48A, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 63A, 63B, 64, 65, 66, 67, 69, 70, 71, 72, 73, 76, 77, 79, 80, 81, 81 A, 82, 83, 84, 86, 87, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 178, 179, 197, 244, 245, 246, 247, 249, 250, 252, 253, 254, 257, 260, 261, 262, 263, 264, 265 23. volišče — Zadružni dom Verd Naselje: Bistra Verd: 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 38, 68, 74, 78, 88, 88A, 97, 98, 98A, 98B, 99, 100, 101, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 113A, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 163, 165, 167, 168, 169A, 170, 171, 194, 195, 196, 198, 199, 220, 223, 224, 225, 229, 232, 233, 235, 236, 237, 238, 239, 240, 240A, 241, 242, 243, 259, VI. KS DRAGOMER 24. volišče — Gasilski dom Dragomer Naselje: Dragomer in Lukovica VII. KS LOG 25. volišče — Gasilski dom Log pri Brezovici Naselje Log Vabilo na volitve Republiška kandidacijska konferenca SZDL Slovenije je sprejela sklep o razpisu neposrednega izjavljanja za določitev kandidata SZDL Slovenije za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije izmed dveh kandidatov: Marka Bulca in Janeza D movška. Zato tudi OK SZDL Vrhnika poziva vse krajane in delovne ljudi, da se v nedeljo, 2. 4. 1989, udeležijo neposrednega izjavljanja na voliščih v svojih krajevnih skupnostih. Pravico glasovanja imajo vsi občani, ki so dopolnili 18 let starosti in so vpisani v volilni imenik ter se lahko izkažejo z osebno izkaznico. Neposredno izjavljanje mora vsak krajan oziroma občan opraviti na volišču v svoji krajevni skupnosti; volišča so določena kot za splošne volitve v letu 1986. Vsak volilec naj bi prejel tudi osebno vabilo na glasovanje, na katerem je označeno, kjer glasuje. Vendar se lahko zgodi, da tega vabila kdo ne bo prejel; ne glede na to je vsak krajan ali občan vabljen, naj pride glasovat na glasovalno mesto v svoji KS. Glasovalna mesta bodo odprta od 7. do 19. ure. Glasuje se tajno z glasovnicami. Na glasovnici bosta o vrstnem redu, glede na število glasov na seji republiške kandidacijske konference, napisana oba kandidata: 1. Marko Bule 2. Janez Drnovšek. Glasuje se za enega možnega kandidata in sicer tako, da se obkroži zaporedna številka pred njegovim imenom. Izvoljen pa bo možni kandidat, ki bo prejel več glasov. Tako bo postal kandidat SZDL Slovenije za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Vse KK SZDL in OK SZDL Vrhnika še enkrat pozivajo vse krajane in delovne ljudi, naj se udeležijo neposrednega izjavljanja na voliščih v nedeljo, 2. 4.1989, v svojih KS ali na glasovnih mestih, kjer so vpisani v volilni imenik. OK SZDL VRHNIKA VIII. KS DRENOV GRIČ - LESNO BRDO 26. volišče — Gasilski dom Drenov grič Naselje: Drenov grič in Lesno brdo IX. KS STARA VRHNIKA 27. volišče — Zadružni dom Stara Vrhnika , Naselje: Stara Vrhnika X. KS BEVKE 28. volišče — Kulturni dom Bevke Naselje: Bevke XI. KS PODLIPA 29. volišče — Gasilski dom Podlipa Naselje Podlipa in Smrečje XII. KS LIGOJNA 30. volišče — Bivša šola Ligojna Naselje Mala Ligojna in Velika Ligojna XIII. KS SINJA GORICA 31. volišče — Dom KS Sinja gorica Naselje Sinja gorica XIV. KS BLATNA BREZOVICA 32. volišče — Nekdanja šola Blatna Brezovica Naselje Blatna Brezovica XV. KS ZAPLANA 33. volišče — Nekdanja šola Zaplana Območje naselja Zaplana Društvo prijateljev mladine Vrhnika v novi sestavi Društvo prijateljev mladine Vrhnika, ki opravlja naloge za vse območje občine Vrhnika, je imelo v četrtek, 16.3.1989, redni občni zbor, na katerem so ocenili delo v prejšnjem mandatnem obdobju, sprejeli program dela in izvolili novo vodstvo. Pomembno vlogo je DPM odigralo pri organiziranju izrabe prostega časa, še posebej v zimskih počitnicah. Tako so svojo ponudbo zgostili na čas zimskih počitnic ZTKO, ZKO, VVO, Dom JLA, Planinsko društvo, Cankarjeva knjižnica pa še kdo. Vendar pa samo s temi zaposlitvami ne moremo biti zadovoljni, saj nam manjka mentorjev, ki bi bili v prostem času pripravljeni delati z mladimi. Za poletne počitnice pa lahko ponudimo le 50 mest za letovanje na morju, ker svojih zmogljivosti nimamo. Na področju družbene in družinske vzgoje si prizadevamo za vsakoletna novoletna praznovanja (za delovne organizacije, za KS in zunanji program na Vrhniki) in dejavnosti s področja otrokove igre — letni ZIV-ŽAV. Mnogo prijateljev mladine je vključenih v priprave letnega in zimskega živ-žava, veliko razumevanja kažejo OZD in SO ter D PO, ki finančno omogočajo prireditve. Tudi ob tej priložnosti se vsem za pomoč iskreno zahvaljujemo. Tudi v letošnjem letu pričakujemo, da nam bodo po svojih močeh pomagali pri uresničevanju našega programa, ki vsebuje posodabljanje — prenovo pionirske organizacije, organizacijo poletnega in zimskega živ-žava, počitnikovanje in letovanja, podporo bralni znački pa tudi pridobivanje aktivistov za prostovoljno delo z otroki in starši. V imenu novega izvršnega odbora (Karolina Podvratnik, Mira Šinkovec, Andreja Nikolič, Tilka Hafner, Marjan Sigulin, Marina Mohar, Fani Fefer, Lučka Kenk, Janez Pečar, Ivanka Petelin in Elica Brelih) se je prejšnjemu odboru, posebno pa predsednici Elici Brelih, zahvalil Toni Turk, novi predsednik DPM Vrhnika. Zahvala gre tudi vsem članom komisij pri DPM, brez katerih ne bi bilo veselega pustnega rajanja za najmlajše, poletnega živ-žava, pa tudi novoletnega praznovanja. Pomagajmo polepšati otrokov vsakdanjik in postanimo resnični prijatelji mladine! naš časopis MAREC 1989 1 Viktor Žakelj na vrhniški fronti Slovenski Morina bi bil jugoslovanski polom Z Viktorjem Žakljem smo se pogovarjali v torek na Vrhniki. Front-nikom je kar na začetku pojasnil, da so razmere v državi strah zbujajoče in da tudi težnje ne vlivajo vedrogledosti. Vse skupaj nas mora potemtakem močno skrbeti za jutrišnji dan. Kriza je globoka in segla je prav v vse pore družbe. To dokazujejo že zadnji izpadi navijačev v Zagrebu, saj pričajo, da so razhajanja zajela ljudi, ki s politiko nimajo ničesar opraviti. Svinjajo celo šport, ki naj bi vendarle bil dejavnost mladih, razigranih ljudi. Viktor Žakelj, podpredsednik RK SZDL Slovenije, je vse skupaj strnil v dve osnovni gibanji. Prvo je poimenoval „antibiro-kratsko", ki ga poganja Miloše-vičeva skupina. Množično gibanje je v dobrem letu kadrovsko in nazorsko postavilo na glavo razmere v Srbiji in Vojvodini, kjer na ključna mesta prihajajo zgolj „prišleki" in avtohtonega prebivalstva sploh ni slišati. V Crni gori je odprlo večni problem in zaostrilo nasprotja med tezama o Črni gori kot Šparti srbstva oziroma naciji. .Značilnost te struje je očitna militantnost po jezuitskem načelu „kdor ni z nami Je proti nam". Diferenciacija je pošastna in neprava opredelitev moža že seže do žene." Nasprotja temu bi ne pojasnjevali posebej, saj se očitno pokaže pri polarizaciji stališč do posameznih ključnih usmeritev. Viktor Žakelj jih je takole opredelil: Mostov ni „Prvič se zatakne pri razumevanju socializma kot ideologije in politične prakse. Na eni strani so poskusi restavracije real-boljševizma in monolitnosti. Druga stran pa se zavzema za renovacijo socialistične ideje ob upoštevanju vseh sprememb in integracijskih tokov sodobnega sveta, lastninskega in nazorskega pluralizma. Žal med tema smerema ni mostov in torej nobenih možnosti za zbliževanje tako nasprotujočih si miselnih tokov." Drugič se zaplete z razumevanjem federacije. Viktor Žakelj je segel do korenin nesporazuma, da kraljevine SHS kot „Jugoslavije z enim narodom in tremi Plemeni". Pojasnil je zahteve srbstva po poravnavi zgodovinske krivice, parolo, da Srbija v vojni dobiva in v miru izgublja... »Nedvomno gre za zapleteno vprašanje, ki je zajelo prav vse sloje prebivalstva. Njihova težnja je „en človek en glas", kar bi nas vrnilo v predvojne razmere, saj bi večinski narod postal odločilen in odločujoč. Naše stališče do teh problemov je jasno." Tretji sklop nesoglasij je utemeljil na zunanjepolitični usmeritvi: Zahod in kliring „Prav v tem času se to aktualizira v odnosu do skupnosti Al-Pe Jadran. Za nas tu ni alternati-ve. Gre za vključevanje v Evropo 92, za članstvo združene Evrope v doglednem času — ko bi pač dosegli norme, da bi nas sploh vzeli. Vsi poskusi, da bi se Jugoslavija kot celota bližala združeni Evropi pa se zaletavajo v očitke, da je to rušenje Jugoslavije, bphotenje zgodovinskega konflikta med katolištvom in pravo-siovjem, obujanje Churchillove-9a načela „fifti fifti" in habsburških sanjarjenj... Trdijo, da neuvrščenost ni združljiva z evropsko usmerjenostjo in je zato ce-lo protiustavna ..." Viktor Žakelj je pokazal tudi na prave vzroke teh na prvi pogled brezumnih očitkov: »Vse to ima kajpak globoke ekonomske korenine. Medtem ko je slovensko gospodarstvo °5odstotno vezano na Zahod, nekateri deli države visijo na kli-["ingu. Vemo pa, kako bistveno klirinški suficit vpliva na inflacijo. Tako je tudi logična podpora, Kl Jo Miloševič uživa od SZ in če Se še zavemo zgodovinskega Uskega interesa na Balkanu, ki se je uveljavljal čez Srbijo in Črno goro..." Kot smo omenili že pri pogledih na socializem, smo tudi za ta tri temeljna razhajanja ugotovili, da do mostov skorajda ne more priti. Vse pa vpliva na to, da je ... Herezija Jugoslovanska kriza je večplastna, ekonomska, politična, mednacionalna — in moralna! V socializmu je dolgo vladalo prepričanje, da je ključ zgolj v ekonomiji in da je konec vseh težav, če rešiš ekonomske probleme. Čeprav sem po poklicu ekonomist, sem prepričan, da je to poenostavljeno gledanje. Kakor smo rekli „ekonomsko-politična kriza", smo torej logično priznali, da se je treba lotiti tudi političnega sistema. To pa je vedno in povsod veljalo za HEREZIJO. Vprašanje, ali je vse, kar imamo, tabu za politično presojo, je legitimno. Tudi politični sistem ni za večno dan. Na mizo moramo položiti vse svetovne izkušnje, pa naše in ves zgodovinski poduk. Tako bomo odprli vse opcije. S čimer pa trčiš v problem demokracije in pluralizma. Moja teza je, da če zasnujemo gospodarski sistem na lastninskem pluralizmu, s tem priznam tudi pluralizem interesov. S tem monolit interesov že razpade. Temu pa še danes mnogi oporekajo in ta princip priznavajo le na področju ekonomije." Volksvvagnovi deli ne gredo v zastavo Viktor Žakelj je razčlenil in pojasnil notranjo konsistentnost družbeno ekonomskega sistema Edvarda Kardelja, a dodal:. „Čeprav ta sistem je notranje konsistenten pa je vprašanje, če se z njim strinjaš. Tako za Kardelja kot za komunistično gibanje nasploh je revolucija do konca in za vselej obračunala z vsemi opcijami, razen s socialistično ... Razmere same so vrgle na plan pluralizem interesov v ekonomiji, sledilo je priznanje komunalnega pluralizma interesov, globalna politična opcija pa je dana. Sistem je funkcioniral, dokler je bil v vseh elementih celovit. Za spontano dograjevanje tega sistema pa imam lep primer — kot bi v zastavo 101 vgrajeval volksvvagnove dele. Skratka, v model smo vtikali stvari, ki vanj niso sodile in logično je začel razpadati. Ko smo enkrat politično krizo priznali, so se seveda začela pojavljati gibanja. Ta seveda nimajo kar vsa po vrsti zgolj socialistične opcije. Tovrstnega pluralizma pa ne priznata ne ustava ne zakonodaja in vse se je začelo zgrinjati v SZDL. Da to dopuščamo, nam, če drugega ne, narekuje že samo dejstvo, da smo podpisniki cele vrste mednarodnih deklaracij, ki to zahtevajo. Priznanje po-litičnega pluralizma je tudi nu- Viktor Žakelj jen pogoj za vstop v Evropo in svet. Brez tega nam slabo kaže. Zvezda je stranska stvar To je za Slovenijo zdaj logično in legitimno, celo ZK govori o sestopu z oblasti in SZDL moramo temu primerno reformirati. Za nekatere dele države pa je to neustavno, nezakonito in tudi politično neoportuno. Boje se, da bi izgubili integracijsko politično silo, kar bi pripeljalo do mednacionalnih konfliktov in konfederacije. Prav tu se bodo v naslednjih mesecih lomila vsa kopja. Končno, kaj pa jim je bilo v Cankarjevem domu sploh spornega? Nič drugega kot to, da je na slovensko sceno stopila politična pluralnost! Ko se tega zavemo, lahko zvezdo pustimo ob strani. Za stvari, ki jim enostavno ni moč ubežati, saj so civilizacijski dosežki. Ze res, da je, denimo, trg sila kruta in neprijetna stvar. Toda svet bolj učinkovitega mehanizma pač ni po-tuhtal. SZDL o tem nima kaj razpredati in se iti velikega teoretiziranja. Moramo biti pragmatični, priznati dejstva in se vanje vključiti. Kot mora ZK bežati od vloge klasične partije, saj kot taka logično daje legitimnost drugim partijam takšnega tipa. Za uveljavljanje političnega pluralizma bomo pač izkoristili SZDL." V Viktorja Žaklja je takoj priletelo vprašanje, kako da se izmika nekaterim kvalifikacijam, ko pa ideje nekaterih delov države dobesedno smrde po nacizmu. In kot je res, da ni mostov, drži tudi to, da je nestrankarski pluralizem spet eno naših inovi-ranj nečesa, česar svet ne pozna. Pa kdo da bo slovenski Morina oziroma, kdo bi to lahko bil? In naprej, zakaj slovensko vodstvo svoje legitimnosti noče potrditi na referendumu? Volitve kot se šika „Sam sem bil odločno proti referendumu. Morda je banalno, toda v politiki velja, da ne kaže izstreliti zadnjega patrona. Če je vse skupaj že tako militantno, naj rečem, da je vrag ostati na bojišču brez municije. Končno imamo zdaj cel kup javnomnenjskih raziskav, ki vodstvu legitimnost že dajejo. Vprašanje v referendumu mora biti jasno, v enem stavku — in kaj naj bi vprašali? Morda poosebili politiko in vprašali, kdo se strinja s Kučanovo? Ali naj bi našteli elemente naše politike, kot so jugoslovanstvo, demokracija, pluralizem ... Saj za to so verbalno tudi naši nasprotniki in končno gre za civilizacijske principe, ki jih ni pametno postavljati pod vprašaj..." Naštel je še vrsto argumentov in končal! „Volitve 1990 moramo narediti takšne, kot volitve morajo biti in s tem bomo še največ naredili! Vse drugo bi bolj smrdelo po populizmu, ki se zdaj zgodovinsko reproducira v balkanskih razmerah. Hm, kdo bo Morina? Žakelj gotovo ne! Res pa je, da v zgodovini še ni primera, da bi se ne pojavile zdrave sile. Kvizlingi so usodnost, res pa bi dandanes in tu tak XY želo tvegal. Pomenil bi realen zasuk nazaj in to bi bil polom — že zaradi ekonomskih razmer in slovenske odprtosti v svet polom za vso državo! Nimamo se kaj odmikati Slovenija mora te nore nacionalne diferenciacije na vsak način ustaviti. Preveč pogubne so za vsakršno vizijo humanega razvoja. Generacija, ki to klico sprejme, je aut, izključena. To je kronski dokaz popolne norosti. Če bi bil sam, no, ne Morina, ampak šef slovenske policije, bi pred nosilci teh klic tudi s pen-dreki ne varčeval. Pa čeprav na Kolpi ali Sotli." Sekretar vrhniške partije je ugotovil, da v občini zaskrbljujoči pojavi že so. In to predvsem kot refleks Cankarjevega doma. Zakaj tega bolj glasno ne priznamo in se z nekaterimi stvarmi ne strinjamo? „Edina dogovorjena stvar je skupna izjava in tu se nimamo kaj distancirati. Kar je bilo športnih stvari, niso pomembne, posamezne formulacije niso sporne in jih ne navajajo niti nam najbolj sovražna glasila. Moti jih le eno, edino — pojav pluralnosti! Če kaj ni podvrženo političnim nihanjem, je to etika. Zato naj vsak pazi le na to, da ga čez deset let ne bo sram tega, kar reče ali zapiše danes." Pa vendar, provokacije so in kaj z njimi? Končno smo na pra-gu Evrope? „Vselej jim pove, da Sava teče navzdol in mi smo le kakšen dan pred njimi. Miloševič danes šetragičnojahanakonju nacionalnega. Čudovit konj zna biti to, lep, bel — a doslej je poteptal še vsakega jezdeca. Nacionalnost, monolitost, radikalnost te linije ne morejo biti dolge sape. Še primer iz športa vsak pameten trener bo „špilferderber-ja" čimprej izključil. S tem sem menda vse povedal?!" Je to že kadrovska politika? „V razvitih državah ni niti najmanjše možnosti, da bi na vrh prišel človek, ki ni vsestransko formalno izšolan in zraven prekaljen na vseh ravneh, postopoma od spodaj do vrha. So primeri, ko so z nekom v sili preskočili en sam krog tega sistema — in tak si je gotovo polomil zobe. Kako je pri nas, vemo vsi in zato je politično delo popolnoma devalviralo. Isto velja tudi za direktorje ..." Je torej delavska oblast fraza? Bodo kot svet tudi nas vodile kaste? „To ja, saj poznate položaj delavca in moč njegovega sindikalnega gibanja v svetu in pri nas. Torej le ni tako enostavno. Tam je pač socialna stabilnost, pogodbe, partnerstvo, participacija, zavest, da vsi sedijo v istem čolnu. Niti po naključju nimajo toliko hohštaplerije kot pri nas, pa čeprav pod parolo delavske oblasti. Najboljši odgovor je morda — splošna, civilizacijska zaostalost. Tudi zunaj krpajo ceste, pa nikoli ne skočiš. Vem pa, kaj se mi bo dogajalo zdajle, ko se bom peljal z Vrhnike v Ljubljano ..," Ciril Brajer Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine Vrhnika za preteklo leto in usmeritve v prihodnjem Napredek na vseh področjih i f—z — NaŠa prtia-A&vanja za savere«ost so narobe raiou^ali. J J Skrayil čas ^e, da vsi Izpopolnijo .svoje znanje Srbohrvaščine ■ •. v—^ ) I E>osna. neće n«. a ža_paol wa n« a Ju. zna Jugoslaviju. ia!ntijeva»no status Datu -Free zone !.. Marca 1989 so člani izvršnega sveta obravnavali svoje delo v preteklem letu in se dogovorili za usmeritve v prihodnjem obdobju. Izvršni svet je svoje delo v preteklem letu usmeril predvsem v sprotno spremljanje, analiziranje in reševanje najpomembnejših in najaktualnejših gospodarskih in družbenih vprašanj ter pri tem posebno pozornost namenil ugotavljanju gospodarskega položaja in učinkovitemu reševanju problematike na tem področju, uresničevanju letnega programa iz družbenega plana, izvajanju ukrepov tekoče ekonomske politike, pripravam ter sprejemanju programa uresničevanja družbenega plana občine v letu 1989 in zagotavljanju izvajanja sprejetih opredelitev razvoja družbenih dejavnosti. Vsekakor je bilo področje gospodarske politike in planiranja ena glavnih tem na sejah izvršnega sveta. Spremljal je poslovanje ozdov v tekočem letu in ob obravnavi zaključnih računov za leto 1988 ugotovil, da so bili doseženi boljši rezultati kot v preteklih letih, čeprav podatki zaradi nenehnih sprememb obračunske zakonodaje niso povsem primerljivi. Spremljal je tudi gospodarska gibanja in delitvena razmerja, ob koncu leta pa veliko pozornosti namenil samoupravni organiziranosti tozdov v občini Vrhnika (Kovinarska, Fenolit, Mantova, DO LIKO). Pri tem je zavzel stališče, da je potrebno ob novi reorganizaciji zagotoviti strokovno usposobljen kader in takšen proizvodni program, ki bo zagotavljal zaposlenim socialno varnost in razvojno perspektivo. Glede na zaostrene družbenoekonomske razmere je izvršni svet prek republiškega izvršnega sveta in skupin delegatov za republiško skupščino posredoval vrsto pripomb na predlagane sistemske zakone. Ugotavljamo pa, da so bila naša prizadevanja dokaj neučinkovita, kar se odraža v čedalje manjši samostojnosti samoupravnih subjektov in v vse večjem poseganju države. Druga pomembnejša področja, ki jim je IS v letu 1988 namenil veliko sej, je komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, urejanje prostora in varstvo okolja ter kmetijstvo. Redno je spremljal stanje v komunalnem, cestnem in stanovanjskem gospodarstvu, v soglasju s SKO-CES in KP določal cene komunalnih storitev, v soglasju s SSS pa cene stanarin, • spremljal urejanje oskrbe z vodo in izvajanje programa ABC (gradnja čistilnih naprav, kanalizacije in zaščite vodnega vira). Na podlagi pozitivnega mnenja medresorske komisije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS je bil zborom občinske skupščine predložen prostorski del dolgoročnega plana občine Vrhnika, v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pa so bile pridobljene strokovne osnove in sprejeti prostorsko izvedbeni načrti širitve pokopališča v Bevkah, območja Borovniškega vršaja, Tehniškega muzeja v Bistri in vrtca v Borovnici. Izvršni svet je spremljal gradnjo vrtca v Borovnici in pri tem ugotavljal, da so ta, ne glede na začetne težave, potekala dokaj v redu in ocenil, da so bile naloge, ki si jih je izvršni svet zadal v dogovoru z drugimi, zadovoljivo izpeljane. Izvršni svet je bil tudi pobudnik, da se tudi za leto 1989 posreduje organizacijam združenega dela sporazum za združevanje sredstev za nadaljevanje gradnje vrtca, nadaljuje pa tudi z deli za pridobitev sredstev tistih OZD, ki imajo poslovne enote v občini Vrhnika, sedež OZD pa. zunaj nje. Na področju kmetijstva je bil tudi v preteklem letu dan velik poudarek prizadevanjem za postopno ureditev financiranja pospeševalnih nalog iz programa SIS, odpravljanju posledic lanske suše, ureditvi rabe kmetijskih zemljišč na območju Verda in Borovnice, kjer je vse bolj kritično obravnavano zelo ekstenzivno obdelovanje zemlje in varstvo kmetijskih površin. Vse leto pa je izvršni svet spremljal stanje tudi na področju: — tehnologije in razvoja (izdelava in predstavitev programa turistične ponudbe v občini), — geodezije (nastavitev baze zemljiškega katastra, registra teritorialnih enot in hišnih številk, izvedba revizije vrste rabe za vse parcele v občini), — davčne politike (spremljanje hitro se spreminjajoče zakonodaje in sprejem normativnih aktov), — preskrbe, gostinstva in turizma (redna oskrba z živili, zalo-ženost trgovin, poslovni čas trgovin, oblikovanje blagovnih rezerv itd.), — krajevnih skupnosti (domicilno načelo financiranje krajevnih skupnosti, problematika — predvsem komunalna, v krajevnih skupnostih), — kadrovske politike in zaposlovanja (spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike, zaposlovanja in štipendiranja), — notranjim zadevam (spremljanje nalog s področja upravnih zadev prometa, javnega reda in miru, osebnih stanj, matične službe in drugih področij iz pristojnosti notranjih zadev), — inšpekcijskih služb (spremljanje problematike in usmerjanje dela na področju inšpekcijskih služb), — ljudske obrambe in družbene samozaščite (spremljanje in zagotavljanje izvajanja sklepov in usmeritev na področju SLO in DS). Izvršni svet je usmerjal in spremljal izpolnjevanje programa za racionalizacijo in povečanje učinkovitosti dela državne uprave, bil pa je tudi predlagatelj reorganizacije strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter upravnih organov, in sicer z vidika: — opravljanja nalog s področja družbenih dejavnosti, — opravljanja nalog s področja SIS materialne proizvodnje v povezavi z oblikovanjem upravne organizacije, ki jo določa zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, — organizacije skupnega finančnega servisa, — opravljanja nalog izvajalskih organizacij. Poudariti moramo tudi, da pomeni preteklo leto resnejši prehod v povezan, enoten informacijskih sistem v občini, z upoštevanjem vertikalnih povezav (republika). Izdelan je bil integralni, računalniško podprt koncept INFO za občino, ki je bil deležen pozornosti in dobil načelno podporo v republiško zasnovanem konceptu. Izvršni svet bo tudi v prihodnjem usmeril svoje delo v sprotno spremljanje, analiziranje in reševanje najpomembnejših gospodarskih in družbenih problemov, pri tem pa namenil posebno pozornost področju družbenoekonomskega razvoja, uresničevanju tekoče gospodarske politike, družbenopolitičnemu sistemu, družbenim dejavnostim, delu upravnih organov in sprotnim nalogam. Izvršni svet bo svoje poročilo o delu in usmeritve za prihodnje obdobje posredoval zborom skupščine občine na seje, ki bodo aprila. Izvršni svet skupščine občine Vrhnika 4 MAREC 1989 NAS ČASOPIS Liko pred novimi izzivi Prigarani pridelek bomo tudi pobrali sami Ste se že kdaj zalotili pri razmišljanju, kako bi bilo, če bi pri nas propadla država? Meni se je to zgodilo v vrhniškem Liku, kjer je z vodjo delovne organizacije Friderikom Kovačem in vodjo razvojnega oddelka Dušanom Plestenjakom tekel pogovor o tovarni v primežu te naše balkanske zmešnjave. In veste, kaj se mi je posvetilo? Nič presunljivega: Liko bi ostal! In če bi imeli več takšnih tovarn, propad države brzda sploh ne bi bila takšna katastrofa, kot se človeku zdi prvi hip. Na tej točki se človek ujame s tisto znamenito zgodovinsko izkušnjo, ki pravi, da so države propadle, narod pa je ostal. To pa je najpomembnejše, mar ne? Tembolj, ker je konec koncev le narod ustvaril državo in ne narobe. Od kod tako močno zaupanje v moč in trdoživost te vrhniške tovarne? Vprašanje ima še večjo težo, če se zavemo, da gre za delovno organizacijo, ki spada v lesnopredelovalno industrijo in ki ji spričo nenehnega padanja kupne moči prebivalstva na eni in veliki konkurenci na drugi strani sploh ni z rožicami pos-t lano. Nanj je prav po svoje odgovoril že Friderik Kovač, ko se je spomnil neke dokaj pomenljive anekdote: „Veste, mi je Popit svojčas dejal: Ti, Kovač, se boš pa moral prestrukturirati, saj te stole in vrata danes že vsak dela. Hitro sem dojel, da o tako imenovanem prestrukturiranju s tovarišem Popitom ne pojeva istih pesmi, pa sem mu odvrnil: France, nič se ne boj. Tudi še vrata in stole bomo delali, povem pa ti, da bodo vsi prej propadli kot Liko!" Od tu naprej se je pogovor spustil na realna tla. Šele tu zvemo, kakšna je Likova resnična moč. In če jo že opisujemo, bi najprej veljalo reči, da jo Vrhni-čani črpajo v stalnem in budnem spremljanju domačih in svetovnih gospodarskih, finančnih, razvojnih in drugih tokov. Brzda je prav v tem iskati odgovor na vprašanje, zakaj ima Liko v razmerah vsesplošne prezadolže-nosti jugoslovanskega gospodarstva že leta povsem svoja obratna sredstva. „To nam danes veliko pomeni", razmišlja Kovač. Brez svojih obratnih sredstev bi verjetno tako kot mnoge druge tudi nas stisnilo. Po svoje je to tudi majhno zadoščenje poslovno razmišljujočim ljudem, ki so na začetku osemdesetih let delavcem dopovedovali, zakaj kljub dobrim rezultatom nimajo večjih plač. Odveč je danes poudarjati, da nam s takšno poslovno filozofijo takrat, v času podcenjenega kapitala, ni bilo lahko. Ljudje so namreč pametni in znajo gledati tudi čez tovarniški plot. In ko tam čez vidijo kolektive, ki se po delu in rezultatih ne morejo primerjati z njimi, imajo pa večje plače, je hitro ogenj v strehi." si kar v najkrajšem času kupili vstopnico za Evropo 1992. Praktično se to kaže v ustanavljanju dveh mešanih podjetij v tujini, v katerih sklepamo tudi kooperacijo v obeh programih. Poleg tega pa nameravamo ustanoviti tudi svoje podjetje v Nemčiji. Veste, mešano podjetje je le mešano. Računati moraš na že- V nas je tlelo upanje Socializem jugoslovanskih barv pa se v tistih časih kljub retoričnemu trkanju po prsih z dolgoročnim stabilizacijskim načrtom ni dosti menil za Kovačevo filozofijo. Prav po božje je jemal tam, kjer je bilo, in z vzetim krpal luknje na strganih hlačah. Takšna stabilizacija nas je tudi pripeljala tja, kjer danes smo — na rob vsesplošnega razsula!" Ja, res lahko rečem, da smo bili večkrat slabe volje, ko smo videli, da naše stiskanje pasu ne zaleže in da ravno tako kot mi (preživijo tudi tisti, ki niso težili k svojemu kapitalu, temveč so si ga sposojali, da je bilo veselje. Kanec upanja, da pa bo tega enkrat vendar konec, pa je le tlel v nas ..." Pravimo, da so se časi spremenili. Ali so se res? Kovač o tem takole misli: „Vse naše dolgoletno pritrgovanje od ust bo imelo nekaj haska, če dolžnikom preprosto ne bodo odpisali dolgov. „Ta misel po svoje definira te ..spremenjene" čase. Toda, za božjo voljo, ali se bo že vendarle v deželi, ki ji grozi gospodarski in še kakšen propad, pojavil kdo, ki bo dokončno odgovoril na to vprašanje? Bo to Markovič, v katerega so uprte upajoče oči milijonov Jugoslovanov. Tudi tistih, ki se počasi treznijo od silnih mitingov. Za stabilno podjetje pa zgolj lastna obratna sredstva niso Friderik Kovač dovolj. So le možnost oziroma tisti nujni pogoj za dobro poslovanje. Poleg mnogih prvin je danes na vsakem konkurenčnem tržišču predvsem pomembna kakovost izdelkov. V Liku se zavedajo, da so njihovi izdelki lahko konkurenčni samo, če bodo nenehno sledili svetovnim standardom, kar pa je moč dosegati le s stalnim posodabljanjem tehnologije in opreme. In kako se to v Liku kaže čisto konkretno? Dušan Plestenjak je bil odkrit: „Precej stvari zraste na našem zelniku, nekaj pa tudi zunaj pokrademo. Tako pač dela ves svet in ne vem, zakaj bi se šli mi v teh okoliščinah svetnike?" Plestenjak je s to kratko mislijo vse povedal. Le še to bi veljalo dodati, da imajo v Liku tisti domači zelnik lepo razdeljen na tako imenovane samostojne centre gospodarjenja, ki dajejo lepe razvojne rezultate, medtem ko delovna organizacija skrbi za strateško usmerjanje razvoja. Gotovo pa je nekaj: prav velika skrb za razvoj in tehnologijo je Likovo proizvodnjo razdelila na dva dela — na lesni in nele-sni. Z drugimi besedami to pomeni, da so se Likove mehanične delavnice skupaj z vzdrževanjem že tako razvile, da že izdelujejo in celo izvažajo lesnoob-delovalne stroje. Da bi bila slika popolna, velja omeniti še njihovo računalniško krmiljenje. Kot je dejal Kovač, je Likova ambicija, da bi v prihodnje razvijali to tehnologijo in proizvodnjo v kooperaciji z drobnim gospodarstvom. In zanimivost: ne samo z domačim, temveč tudi s tujim. Proizvodnja, tehnologija in trgovina se povežejo S to željo, ki že temelji na nekaterih dosežkih, se iz Likovih delavnic selimo na področje podjetništva. Rečeno drugače: transformacija Likove delovne organizacije v podjetje ni modna muha niti ne zgolj želja po spreminjanju organizacijske oblike, je življenjska nujnost, ki smo ji z zakonom o podjetjih prisluhnili prej pet minut po dvanajsti uri kot pred njo. Likov razvoj je namreč dosegel tisto točko, na kateri se začnejo proizvodnja, tehnologija in trgovina organsko povezovati. Gre pač za železne zakonitosti industrijsko razvitega sveta, ki ima temu primerno in plačilno sposobno tržišče. In mi na to tržišče preprosto ne moremo priti, če ne bomo že jutri veliko bolj kot danes del tega sveta. Na tej poti pa se bomo toliko bolj opotekali, kolikor bolj bomo hlapčevali našim ideološkim zablodam in njim primernemu gospodarskemu sistemu ter njegovi zakonodaji. Liko po svoje odgovarja na vse te dvome. Kovač pravi: „Po-leg tega, da veliko vlagamo v kooperacijo, ta čas z vsemi močmi težimo tudi k temu, da bi I je partnerja, na njegove možnosti. V svojem podjetju zunaj si pa le sam svoj gospodar in je vse odvisno od tebe. Kaj nam ta vstopnica pomeni v finančnem smislu? Na primer: če bomo izdelke kompletirali v Italiji, bodo ti nosili druge (italijanske) blagovne znamke. To pa glede na kakovost naših izdelkov samo po sebi pomeni tudi višji cenovni razred. Naša želja je, da se s tujimi partnerji srečamo tudi v skupnih podjetjih v brezcarinski coni v Sežani, o čemer že čisto konkretno razmišljamo." Kovač očitno ve, kaj hoče. Dokaz za to je tudi nekaj Likovega kapitala, ki ga imajo zunaj (npr.: v Kanadi) prek Slovenijalesa in Lesnine. V Liku že vedo, zakaj. Smetana je vabljena Liko je delovna organizacija, po ustroju pa v bistvu podjetje s 1020 zaposlenimi, ki so že leta 1985 opravili s tozdovskimi zablodami. Seveda ne v političnem pomenu, saj jim je šlo predvsem za gospodarno organiziranost, ki naj se kaže v učinkovitosti poslovanja. Toda to ni bil osamljen proces. Kot so z odpravo tozdov na eni strani opravili z atomizacijo proizvodnje in poslovnih funkcij, tako so na drugi težili k temu, da bi zaokrožili podjetja z vsemi potrebnimi vitalnimi funkcijami. Izstop iz sozda Uniles je logična posledica takšne usmeritve. Toda tudi to še ni vse. O takšnih ali drugačnih izstopih bi lahko še pisali, vendar ne bi radi zaradi kakšnega slepega samoljubja Liko-vim delavcem povzročali škode. Lahko pa zapišemo, da omenjeni procesi niso potekali na pamet, temveč so bili vsaj na zunaj podrejeni zelo jasnemu cilju: oberimo pridelek, ki smo ga prigarali, sami, če smo tega sposobni. Zakaj bi to namesto nas počeli drugi in posneli našo smetano? Da bodo te besede bolj jasne, povejmo, da je svojčas 80 do 100 odstotkov Likovnega uvoza in izvoza potekalo prek posrednikov. Zdaj vse uvažajo sami, hkrati pa izvozijo tudi za kakšnih 50 odstotkov svojih izdelkov. S tem so samo pri izvozu prihranili desetino njegove vrednosti, medtem ko o prihrankih pri uvozu v tej zvezi niti ne kaže govoriti. Liko proda približno 60 odstotkov proizvodnje na domačem trgu. Kaj to pomeni, bomo zelo hitro ugotovili, ko zvemo, da trgovcu pripada približno 20 do 25 odstotkov od tega kolača. Ob teh podatkih bo vsak pameten gospodar' skušal sam prodajati svoje blago. In Liko to poskuša. Zdaj ima štiri svoje trgovine in salonček v Skopju. Kovač o tem pravi: „Ne mislimo, da bi morali tako doma kot v tujini vse sami prodajati. Za kaj takšnega smo prešibki. Res pa je, da nas v svojo trgovino poleg omenjenih podatkov silijo tudi druge stvari. Če namreč nekdo drug prodaja zate, te hočeš nočeš drži na vajetih. Mislim na tržne informacije o tem, kaj moraš delati, da boš na tem trgu konkurenčen. Trg in proizvodnja sta namreč organsko povezani prvini in kdor tega ne ve, je večno obsojen na vegetiranje, če že ne propad ..." Tako je pač v mikroekonomi-ki. Toda tudi makroekonomski sistem pred temi stvarmi ne more mižati. Prav zato brzda ne bo naključje, da je Kovač na vprašanje, kje vidi perspektivo za svoje podjetje, gospodarstvo in družbo nasploh, takole sklenil tale pomenek: „Edini izhod je v podjetništvu, v svobodnem razvoju, vlaganju in povezoavanju. Tega ti ne sme nihče predpisovati; v realni ceni kapitala in takšnem bančnem sistemu, ki ti bo omogočal profit tudi iz kapitala, ne pa takšnem, v katerem ti ta kapital na tak ali drugačen način stalno jemlje država. In ko sem že ravno pri njej, bi rekel, da gospodarstva ni brez pravne države. To je naša perspektiva!" In če sklenemo še mi: s tistim propadom države torej le ne bi bilo tako preprosto, kot se nam je zdelo na prvi pogled. Posebej hudo tako za Liko kot za gospodarstvo v celoti in vse nas pa bi bilo, če bi propadla pravna država. Mislim, če bi propadlo še tisto malo pravne države, kar je ie- Ivo Kuljaj Zbor komunistov v Dragomerju Ne gre samo za idejna razhajanja Priloženo pošiljam pismo zbora članov ZK v KS Dragomer-Lukovica iz občine Vrhnika, ki je bilo soglasno odobreno. Zbora se je udeležil tudi član CK ZKS Vlado Janžič, ki se je odzval našemu vabilu in vodil razpravo o prenovi ZK. Vladu Janžiču sem mimogrede omenil, da se med člani ZK v našem okolju širi mnenje, da bi moralo vse članstvo ZKJ razpravljati o stanju v ZK Srbije. Ob tej priložnosti naj povem, da zaradi dogajanj v Srbiji in širše ter ponavljajoče se ocene v ZK Srbije pa tudi še kje drugje o popolni nesposobnosti legalnih institucij sistema in sameZKza opravljanje svojih funkcij, saj jim mora zamenjati volja množic, nas člane ZK več kot samo zaskrbljuje usoda Jugoslavije. Vse pogosteje se pojavljajo ocene, da je vse to začetek naše „kulturne revolucije". Zaradi tega se širi prepričanje, da je izraba vseh statutarnih možnosti, da se organizira notranjepartij-ska razprava vsega članstva ZKJ o stanju v ZK Srbije, verjetno še edina legalna in mirna pot, da se ustavi rušilni plaz, ki se tako nezadržno širi in krepi. Prepričan sem, da boste ob teh, sedaj še posamičnih klicah tudi politično modro in pravočasno ukrepali, kajti ne gre več zgolj za idejna razhajanja. Lojze Saje Na zboru komunistov v KS Dragomer-Lukovica, navzoči pa so. bili tudi člani OO ZKS iz KS Log, vključeni v desetine osnovnih organizacijah, smo 10. 2. 1989 razpravljali o družbenopolitičnih razmerah v svoji krajevni skupnosti in o prenovi Zveze komunistov Jugoslavije. Dogajanja v zadnjih mesecih, razsežnost in zaostrovanje gospodarske krize, še posebej pa konfliktno stanje v ZKJ, nas razumljivo, zaskrbljujejo. Dolžnost in potreba nas sili, da izrazimo svoje videnje in podporo svojemu vodstvu kot odziv baze in napotek za delovanje v našem okolju. 1. Navzoči na zboru menimo, da je vztrajanje pri uresničevanju treh reform, kot so bile zasnovane na lanskih konferencah ZKS in ZKJ, nujnost, da bi dosegli povsem nove kvalitete našega socialističnega razvoja, tj. samoupravni politični pluralizem, tržno ekonomijo in prenovo ZK. 2. Ocenjujemo, da so nastopi in razprave članov CK ZKJ iz Slovenije, predvsem Milana Kučana na zadnjih, še posebej na 17. in 20. seji CK ZKJ, pozitiven prispevek, da se iz deklarativnega preide v dejansko uresničevanje. 3. Podpiramo korenito prenovo ZKJ, ki bo vsebovala tudi dejansko demonopolizacijo; smo za demokratične notranje odnose, za ZK, ki bo avantgardna po svojih naprednih pobudah v pluralnem gibanju za nov projekt socializma. Temeljita reforma ZKJ je pogoj tudi za uspeh reform na drugih področjih. 4. Program kandidata za predsednika novega ZIS ocenjujemo za tistega, ki edini v zadnjih desetletjih ponuja realno zasnovo in pot iz hudega gospodarskega zastoja. Stabilnejše razmere v gospodarstvu bi olajševale izvajanje tudi drugih re-formskih programov. Sedanje kadrovske čistke, zavite v konstrukt „protibirokratske revolucije", dejansko samo reproducira-jo linijo monolitne partije. Prav s te strani pa zasnovani gospodarski reformi najbolj grozi, da se ponovijo grenke izkušnje prejšnjih. V zvezi s tem menimo, da ni mesta za ozkosrčnost pri izbiri najboljših, prodornih in pogumnih strokovnjakov v ZIS in zvezno administracijo. Skratka, prepričani smo, da bo tako uresničen program — pot integralnega trga in uresničevanja gospodarskih ustavnih dopolnil vplivala tudi na politično filozofijo: namesto boja za državno prerazdeljevanje revščine — boj za bogatejši socializem. naš časopis MAREC 1989 S Ali želimo na Vrhniki sprejemati kvalitetne satelitske in zemeljske programe prek enotnega kabelskega sistema Na Vrhniki smo pričeli enotno akcijo za seznanitev in anketiranje vseh krajanov za pripravo in izvedbo projekta „kabelski sistem Vrhnika". Že nekaj časa je tudi na območju Jugoslavije in Slovenije mogoče sprejemati več tujih satelitskih programov iz komunikacijskih satelitov EUTELSAT (ECS) INTELSATA in Astre, v prihodnje pa je predvidena izstrelitev še nekaj novih satelitov in okrog leta 1992 tudi jugoslovanski satelit ali pa najem tran-sponderja (kanala), na katerem od tujih satelitov (odvisno od sredstev, ki bodo na voljo). Ker prihaja večkrat do zamenjave pojmov med satelitsko televizijo (SATV) in kabelsko televizijo (CATV), bi najprej pojasnili, da je satelitska televizija oddajanje televizijskih programov Prek satelitov in sprejem s posebnimi paraboličnimi antenami in ustrezno elektroniko. Kabelska televizija pa je posredovanje signalov iz sprejemnega centra naprej po kabli do televizijskih in radijskih sprejemnikov. Kaj nam nudi kabelski sistem Kabelski sistem nam bo omogočal gledanje do 35 tv programov, poslušanje do 10 UKV (stereo) radijskih programov in lokalni program (teletekst). V prvi fazi bo mogoče prek kabelskega omrežja sprejemati sledeče programe: Ljubljana I, Ljubljana II Zagreba I, Zagreb II, Koper, 6 satelitskih programov po izbiri 6 radijskih UKV programov lokalni program Prednosti kabelskega sistema so: — kakovosten sprejem televizijskih in radijskih signalov na vsem območju kabelskega omrežja — najcenejša možnost sprejemanja velikega števila televizijskih in UKV programov — lepši videz kraja (brez gozdov klasičnih anten po objektih) — možnost dograditve in spreminjanja programov z majhnimi stroški. Na začetku je predvidenih 6 satelitskih programov, ki jih bomo izbrali, a se bomo morali krajani odločiti med veliko ponudbo. Glede na veliko izbiro satelitskih programov in zanimanje krajanov je vedno možna rešitev do 35 programov. Iz komunikacijskih satelitov EUTELSAT (ECS 1), INTELSAT (VAF 11), INTELSAT (VAF 12), TELECOM I, II, ASTRA, se lahko trenutno sprejema prek 16 kvalitetnih programov. Tabel a programov: JUŽNO Projekta „kabelski sistem Vrhnika" se je potrebno lotiti po *e preizkušenih metodah in vrst-nem redu: — anketa — izdelava idejnega projekta — pridobitev vseh potrebnih soglasij — izdelava projekta (izvedba + cena) — podpis pogodb — izvedba projekta — testiranje, prevzem in za-aon Vso dejavnost naj bi vodil iniciativni odbor skupaj s strokovnimi službami. Za kvalitetno in čimcenejšo izvedbo CATV projekta je potrebno sodelovanje vseh v občini od tovarn, stanovanjske skupnosti, krajanov itd., saj bi z večjim številom interesentov (priključkov) znižali ceno za priključek na minimum, v zadovoljstvo vseh krajanov na območju sistema CATV Vrhnika. Na podlagi 32. člena Pravilnika o pogojih in merilih za uporabo stanovanjskih sredstev, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika (družbena pomoč), obvešča Odbor za solidarnost skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika občane o zbiranju vlog za Prednostni vrstni red za pridobitev stanovanjske pravice za družbena stanovanja, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika I. Pogoji za uvrstitev na prednostni vrstni red: 1. Splošni pogoji: Občan, ki se želi uvrstiti na prednostni red, mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje: — da sam ali člani gospodinjstva, ki z njim stalno stanujejo, ni imetnik stanovanjske pravice ali je imetnik pravice za neprimerno stanovanje, — da ima stalno bivališče na območju občine Vrhnika, — da doslej ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, niti ga niso imeli člani njegovega gospodinjstva, — da ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo bližnjih sorodnikov, ki so lastniki stanovanjske hiše, večjega stanovanja ali več stanovanj, — da sam ali člani njegovega gospodinjstva niso lastniki počitniške hiše, — da socialne razmere občana oziroma njegovega gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge pomoči, — da sam ali za delo sposobni člani njegovega gospodinjstva niso neupravičeno nezaposleni, 2. Posebni pogoji: — neprimerno stanovanje, — socialno zdravstvene razmere Za neprimerna štejemo naslednja stanovanja: — če ni ustrezno opremljeno (ni vode, elektrike, ogrevanja in dr.), — če je nefunkcionalno (visoki stropi, vhod z dvorišča, nefunkcionalne površine, v souporabi in drugo), — če je nestandardno (ne zagotavlja standardnih površin za ustrezna gospodinjstva. Kot poseben pogoj za uvrstitev na prednostni vrstni red pa so socialno zdravstvene razmere občana in njegove družine, in sicer: — da je mesečni dohodek na člana gospodinjstva nižji kot 45 % čistega OD delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu za družine z dvema ali več člani, — da mesečni dohodek na člana družine ne presega 50 % čistega OD delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu za mlade družine, — da mesečni dohodek samskih občanov ne presega 60 % povprečnega mesečnega čistga OD delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu, — da mesečni dohodek pri mladih družinah na družinskega člana ne presega 65 % povprečnega mesečnega čistega OD na delavca v SR Sloveniji, — če posebne razmere (daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost, nezaposlenost zaradi nezmožnosti za delo in drugo) bistveno poslabšajo socialne razmere družine. Omejitve pri višini dohodka ne veljajo za upokojence in invalide, ki pridobijo stanovanje, zgrajeno iz sredstev SPIZ in za borce NOV. Mlada družina je družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri noben izmed zakoncev ni starejši od 30 let. II. Vsebina vlog Vloge občanov za uvrstitev na prednostni vrstni red morajo vsebovati: — opis stanovanjskih in drugih razmer občana in njegovega gospodinjstva, — potrdilo o stalnem bivališču, — potrdilo o skupnem gospodinjstvu, — potrdilo o zaposlitvi vseh za delo sposobnih članov gospodinjstva ter potrdilo o skupni delovni dobi, — potrdilo o osebnih in drugih dohodkih gospodinjstva, — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o zdravstvenem stanju (če to služi kot poseben dokaz), — izjavo, da sam ali kdo od članov gospodinjstva ni lastnik primernega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše. III. Zbiranje vlog Vloge za uvrstitev na prednostni vrstni red oddajo: — delavci, zaposleni v TOZD ali DS, v OZD, kjer so zaposleni, — delavci, zaposleni pri obrtnikih, ustreznemu odboru sindikata, — upokojenci društvu upokojencev, — invalidi in drugi občani, ki prejemajo stalno družbeno pomoč Centra za socialno delo, — vsi drugi občani v svoji KS. Ozdi in druge organizacije pregledajo vloge, ugotovijo upravičenost vloge ter jih nato s svojim mnenjem posredujejo Odboru za solidarnost skupščine SSS. IV. Rok za oddajo vlog Občani oddajo vloge omenjenim organizacijam najkasneje v 30 dneh po objavi. Ozdi in druge organizacije morajo vlogo oddati Odboru zasolidarnost pri SSS Vrhnika v 15dneh po roku, ki jedo-ločen za zbiranje vlog. Vlog, ki ne bodo vložene v roku, Odbor za solidarnost ne bo obravnaval. V. Obveščanje o uvrstitvi na prednostni vrstni red Prednostni vrstni red bo objavljen v Našem časopisu in dan v enomesečno javno razpravo najkasneje v 60 dneh po zaključju zbiranja vlog. Po končani javni razpravi bo prednostni vrstni red obravnaval in potrdil Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti ter ga ponovno objavil v Našem časopisu. Odbor za solidarnost skupščine SSS Vrhnika Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika organizira JAVNO OBRAVNAVO osnutka zazidalnega načrta centra mesta Vrhnika — ožje območje hotela Mantova, ki bo dne 6. 4. 1989 ob 18. uri v sejni sobi Doma krajevne skupnosti Vrhnika. Osnutek prostorskega dokumenta je bil s sklepom Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika javno razgrnjen marca 1988 in objavljen v občinskem glasilu „Naš časopis" — april 1988. Dokument je na vpogled na Komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Vrhnike, Zavodu za načrtovanje Vrhnika, Tržaška c. 23, in v Domu KS Vrhnika. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA LJUBLJANSKA BANKA GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA EKSPOZITURA VRHNIKA Spoštovani občani! Letos praznujemo 80. obletnico bančništva na Vrhniki. V ta namen bomo poleg drugih aktivnosti organizirali razstavo „Zgodovina bančništva na Vrhniki". Vse občane, organe in organizacije v občini prosimo, da nam pri tej zadevi pomagajo z obstoječim pisnim in drugim materialom s področja bančništva, ki ima zgodovinski pomen za Vrhniko. Hvaležni bomo vsakega dokumenta in podatka. Morebitne dokumente, podatke in drugo gradivo potrebujemo do 15. aprila 1989. Za natančnejša pojasnila pokličite enoto na Vrhniki, telefon 751-123. EKSPOZITURA VRHNIKA Obvestilo o kakovosti pitne vode Skupno smo odvzeli 19 vzorcev pitne vode za mikrobiološko in 5 vzorcev za fizikalno-kemično analizo, med njimi en vzorec v razširjenem obsegu. Vsi vzorci za mikrobiološko analizo so bili neoporečni. Pri vseh pregledih je bila voda ustrezno klorirana. Vzorec vode za razširjeno fizikalno-kemično analizo iz vodnjaka VB 5 je bil oporečen zaradi nekoliko povišane kemične porabe kisika (KPK). Glede na to, da preostali parametri ne presegajo normativov za pitno vodo, mislimo, da je voda higiensko neoporečna. Pri naslednjih pregledih bomo parameter KPK ponovno kontrolirali. Analize vzorcev vode iz vodnjakov VB5, VB6 in VB3 na vsebnost fenolov kažejo, da ti ne presegajo normativov za pitno vodo. OBVESTILO Obveščamo vse krajane Vrhnike-mesto in Verda, da je bila v štirih krajevnih skupnostih (KS Vrhnika-Center, Breg, Vas in KS Verd) dana pobuda za pripravo in izvedbo projekta kabelske televizije. Vse štiri KK SZDL so imenovale iniciativni odbor, ki naj v skladu z izraženo željo občanov vodi ter usklajuje vse priprave za realizacijo projekta. Stroško projekta na hišo še niso znani, saj je potrebno prej pridobiti število interesentov — priključkov ter ugotoviti razvejanost napeljave po vseh štirih KS, Že sedaj pa je znano, da bo možnost obročnega plačevanja celotnega prispevka. Odbor zato predlaga, da vsi interesenti oddajo prijavnico, ki je podlaga za odločitev o upravičenosti izvedbe projekta. Prijavnico (izpolni, odtrgaj in oddaj) je potrebno posredovati: — krajani KS Verd v Zadružnem domu (kjer bo poseben nabiralnik), — krajani mesta Vrhnike pa v Dom KS (kjer bo poseben nabiralnik), — vsi pa lahko pošljete na naslov: OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8. Na podlagi zbranih podatkov o kandidatih bo iniciativni odbor pridobil ustrezne ponudbe in izračunal predvideno ceno priključka. Kabelska televizija oziroma ponujeni sistem nam bo nudil naslednje televizijske programe: Ljubljana I in II, Zagreb I in II, Koper, 4 UKV radijske programe, najmanj 6 satelitskih programov in možnost uvedbe internega programa. Več informacij bo v naslednji številki Našega časopisa. Rok za informativno prijavo in oddajo prijavnice je 5. 4.1989 Natančnejša pojsnila o samem sistemu ter nadaljnjih aktivnostih pa bodo dane na zborih krajanov (interesentov) po vseh štirih KS od 10. 4. 1989 do 20. 4. 1989. Iniciativni odbor PRIJAVNICA Tov.........................................naslov........................................ informativno se prijavljam kot možni uporabnik in soinvestitor projekta kabelske TV v KS VrhnikaCenter, Vas, Breg in KS Verd. Podpis: MAREC 1989 NAS ČASOPIS Kaj sprašujejo delegati Kako pridni smo bili lani Delegat KZ Vrhnika Mlinar je postavil naslednje delegatsko vprašanje — Kako je potekalo plačevanje vode, ki so jo kmetom v sušnem obdobju dovažali s cisternami. Delegat KS Zaplana: Ker je v zadnjem času primanjkovalo vode, so krajanom s cisternami dovažali vodo. Za 2 m3 vode so morali krajani plačati 80.000 din. Ker plačujejo že samoprispevek za vodo, so menili, da ne bi bilo potrebno plačevati vodo, ki so jim jo dovažali s cisternami. Odgovoril je Peter Petkovšek — predsednik izvršnega svetaf in sicer: V sušnem obdobju, od novembra 1988 do februarja 1989, so prevažali vodo predvsem v tiste predele občine, kjer še ni vodovodnega omrežja (Pokojiška planota, Zaplana, Partizanski klanec in še nekatera višja naselja v KS Vrhnika in Drenov grič). Vodo so prevažala gasilska društva Vrhnika, Borovnica in Dragomer. Na Pokojiško planoto je vozil vodo Jože Debevec s svojo cisterno, dokler KP Vrhnika ni zagotovilo prečrpavanje vode v rezervoarje vodovoda iz zajetja v Koželjskem logu. Prečrpavanje vode je bilo opravljeno tudi za spodnjo Zaplano in zajetja Stari mlin. Na začetku so se dogovorili, da vsako gospodinjstvo dobi eno cisterno vode (5 m3), kmetije pa dve,brezplačno. Vsaka nadaljnja količina vode pa je bila dostavljena po ekonomskih cenah (1 m3 po 900 din, prevoz vode do 15 km v eno smer pa 50.000 din). Po 15. januarju pa se je cena prevozov povečala na 100.000 din za 5m3 oz. na 80.000 za 4 m3, cena vode pa na 985 din. Skupaj je bilo v omenjene predele občine dostavljeno oko-li 1.850 m3 vode, prečrpane pa 600 m3. Stroški prevozov in prečrpavanje so šli v breme Sklada za financiranje obrambnih potreb in KP Vrhnika (iz Sklada 3,500.000 din, KP Vrhnika pa je prispevalo okoli 1,200.000 din). S Kmetijsko zadrugo Vrhnika je dogovorjeno, da v okviru svojih možnosti pomaga kmetom kooperantom, če ne bi mogli sami v celoti plačati prevozov in vode, če bodo za to zaprosili. Delegat KS Sinja gorica je postavil naslednje delegatsko vprašanje: Krajani naše krajevne skupnosti nas že dalj časa opozarjajo na problem pri zavijanju v naselje Sinja gorica pri tovarni Av-tomontaža. To križišče je zelo veliko po površini, pokriti z asfaltom. Zaradi tega in pa zaradi neosvetljenosti pa prihaja do čudnih situacij, saj se ne zavija tako, kakor bi se moralo, ker to ni razvidno iz talnih označb, ki jih sploh ni. Zaradi velike površine dostikrat stojijo na njej avtobusi, kamioni, avtomobili in pa tudi prometna milica ob kontrolah prometa. Takrat je zelo velika nevarnost nesreč, ker ustavljeni avtomobili stojijo vsepovsod in je težko speljati. Zato prosimo vse odgovorne, da začnejo urejati tudi po načrtih, ki se pripravljajo v ta namen. Kot prvo fazo ali začasni ukrep pa predlagamo talne označbe, da se vidi, kje lahko vozimo in kje ne. Delegati so na mizo prejeli odgovor na delegatsko vprašanje, ki ga je na prejšnji seji postavil delegat Jože Kostanjevec v zvezi z izplačevanjem nagrad neprofesionalnim funkcionarjem v občini Vrhnika. Jože Kostanjevec je dejal, da bo mnenje o zadovoljivosti odgovora dal na prihodnji seji DPZ po poprejšnji obravnavi na predsedstvu OK ZK. Peter Petkovšek, predsednik izvršnega sveta, je dejal, da je potrebno zaradi različnosti izplačevanja nagrad pripraviti enoten samoupravni akt v skladu z DD o delitvi sredstev za osebne dohodke funkcionarjev. Občinska skupščina je za funk- cionarje skupščine občine in izvršnega sveta pravilnik sprejela in podoben akt bi bilo potrebno izdelati tudi za druge. Predsednik je ugotovil, da sta ostali še dve delegatski vprašanji: O hiši v Razorski dolini je pojasnil Peter Petkovšek, predsednik IS in sicer: Omenjena stavba je SLP, katere uporabnik je od leta 1968 Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo. Ureditev tega objekta sodi v njegovo izključno pristojnost. S strani izvršnega sveta bomo od zveznega sekretariata za ljudsko obrambo zahtevali, da odgovori, kakšne namene ima s to stavbo in kdaj jo bo začel urejati. Delegat družbenopolitičnega zbora Jože Kostanjevec je na 23. seji 17. 11. 1988 dal POBUDO v zvezi z zaprtjem mostu v Močilniku. Menil je, da je problem širšega pomena, ker vključuje tudi razvoj turizma na Vrhniki. Za čimprejšnjo rešitev je treba zavezati strokovne službe in Mercator, ki že vrsto let uživa sadove turizma v Močilniku. Izvršni svet naj se problema loti ter določi nosilcu naloge rok za izvedbo del. ODGOVOR je posredovala Samoupravna komunalno cestna skupnost Vrhnika Na sestanku 19. 9. 1988 na Vrhniki je bilo dogovorjeno: 1. Samoupravna komunalno cestna skupnost v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Vrhnika oktobra pridobi dodatno strokovno mnenje o nosilnosti lesenega mostu. SKOCES je v oktobru 1988 pridobil strokovno poročilo o pregledu in presoji uporabnosti lesenega mostu v Močilnik. Projektant predlaga, da most ni primeren za motorni promet — možna je le začasna uporaba za pešce, saj stoji zraven izletniške točke; predlaga takojšnjo začasno sanacijsko nevarne lesene ograje. Naloga bo vključena v plan SKOCES za leto 1989. 2. KP Vrhnika pripravi prometno ureditev, da bodo turisti lažje našli obvozno cesto skozi Mirke. 3. KP Vrhnika preveri možnost začasnega najema pontonskega mostu pri železnici ali V.P. in ceno najema. Ugotovljeno je bilo, da so stroški najemnine pontonskega mostu zelo visoki in o tej rešitvi niso več razmišljali. 4. Ugotovili so, da je dolgoročna rešitev le v izgradnji mostu, za kar so potrebna večja finančna sredstva in vključitev v planske akte. Pri izgradnji bi sodelovali SKOCES, KP, Mercator — Hotel Mantova. Za nov betonski most je KP Vrhnika izdelalo glavni projekt štev. 7/88; ocenjena predračunska vrednost je 244.085.000 din (cene: september 1988). Pri tem moramo poudariti, da je območje izvira Ljubljanice naravna dediščina in zahteva strokoven poseg v naravo in je most le del te problematike. Izdelati bi bilo potrebno ureditveni načrt in v njem določiti namembnost posameznih površin: dovozne poti, dostopne poti, parkirišče za avtobuse in osebna vozila, parkovne površine ipd. Po sprejetem ureditvenem načrtu bi morali naročiti lokacijsko dokumentacijo za prenovo mostu in ga vključiti v srednjeročni plan razvoja za obdobje 1991—95 ter se dogovoriti za vire financiranja (60 % MERCATOR, 40 % drugi soinvestitorji). Delegat Krajevne skupnosti Bevke je na 24. seji ZKS 26. 1. 1989 postavil naslednje delegatsko vprašanje: Ali je mogoče v občini Vrhnika spremeniti odlok o plačilu prispevka za spremembo namembnosti zemljišča tako, da bi bila gradnja in razširitev obstoječega pokopališča oproščena plačila prispevka za spremembo namembnosti. ODGOVOR je pripravil Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje Občinski odlok o odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti temelji na 15. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki odmero odškodnine odreja. Zakon tudi podrobno določa prostorske posege, za katere se odškodnina ne odmeri, vendar pokopališča niso opredeljena kot izjema, kar sledi tudi iz tolmačenja obravnavanega zakonskega določila, ki smo ga zahtevali na Republiškem komiteju za kmetijstvo in gozdarstvo. Po tem lahko sklepamo, da občinski odlok ne more določiti oprostitve odmere odškodnine za gradnjo pokopališč. Delegat Krajevne skupnosti Sinja gorica je na 25. seji ZKS 26. 1. 1989 postavil naslednje delegatsko vprašanje: Kako daleč smo pri pridobivanju zemljišč za dom KS? ODGOVOR je pripravil Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje Zemljišče ali parcele, na katerih je po programsko idejnih zasnovah predvidena gradnja doma krajevne skupnosti Sinja gorica, so bile delno odmerjene in uporabljene za gradnjo struge kanala ob izgradnji avto ceste Vrhnika—Ljubljana. Skupnost za ceste Slovenije je kot izvajalka gradnje avto ceste dolžna narediti delilni načrt, ki zajema te parcele, v zemljiški knjigi, šele nato bo občina Vrhnika lahko začela s kakršnim koli postopkom za pridobivanje zemljišč. V zvezi s tem so zaradi dolgotrajnosti postopka poteka pogovori med predstavniki Komiteja za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Vrhnika ter Skupnosti za ceste Slovenije. Za čimhitrejše in čimlažje pridobitve zemljišča za dom krajevne skupnosti Sinja gorica je prišlo s strani Skupnosti za ceste do pobude, da so pripravljeni odkupiti celotne parcele, ne le tiste njihove dele, ki so bili uporabljeni za gradnjo avto ceste in jih nato prenesti na občino Vrhnika. V ta namen smo dne 15. 12. 1988 vabili vse lastnike teh zemljišč ter jih ob prisotnosti predstavnikov Skupnosti za ceste ter cenilca kmetijske stroke seznanili z možnostjo odkupa parcel ter drugimi pogoji za izvedbo postopka. Ker so stranke, ki so se v večini odzvale vabilu, pokazale precejšnje zanimanje za predlagani postopek, je bilo dogovorjeno, da Skupnost za ceste na podlagi cenitev pripravi osnutek kupnih pogodb. Na začetku marca imamo spet predviden sestanek s Skupnostjo za ceste, na katerem se bomo podrobneje dogovorili o možnostih za izpeljavo predlaganega postopka. V primeru, da pa tega postopka iz kakršnihkoli razlogov ne bi mogli izvesti, je komite predlagal Skupnosti za ceste, da bi tukajšnja premoženjsko pravna služba zemljiškoknjižno izvedla delilni načrt avto ceste za k.o. Vrhnika, nakar bi krajevna skupnost Sinja gorica lahko v skladu z zakonom vložila predlog za uvedbo razlastitvenega postopka. HALO HALO: tukaj Vaš časopis! Seveda si želimo čim več in čim tesnejšega sodelovanja z bralci. Ni vsakomur lahko seči po peresu, slušalko vzeti v roke je gotovo lažje. Morda vam gre kritika laže z jezika kot hvala? Morda veste za zanimiv dogodek, človeka? Ste s čim zadovoljni ali vas nekaj bode? Morda pa bi vam lahko pomagali — pokličite nas torej. Številko SZDL že poznate, urednik Vašega časopisa Ciril Brajer pa bo še najlaže dosegljiv vsako sredo dopoldne po telefonu 313-942. Enota temeljnega javnega tožilstva na Vrhniki je pristojna za obravnavanje kazenskih zadev na območju občin Vrhnika, Logatec in Cerknica. V letu 1988 je enota TJT na Vrhniki prejela 296 kazenskih ovadb zoper 352 polnoletnih storilcev kaznivih dejanj. Z območja SO Vrhnika smo prejeli 134 kazenskih ovadb zoper 163 oseb, z območja SO Logatec 56 kazenskih ovadb zoper 56 oseb ter z območja SO Cerknica 102 kazenski ovadbi zoper 128 oseb. V primerjavi s statističnimi podatki za leto 1987 ugotavljamo, da je število ovadenih oseb v letu 1988 približno enako število ovadenih oseb v letu 1987, saj smo v letu 1987 prejeli skupno 305 kazenskih ovadb zoper 359 polnoletnih storilcev. Poleg svoje temeljne naloge, to je pregona storilcev kaznivih dejanj, je enota TJT na Vrhniki tudi v letu 1988 delovala preventivno, saj je v okviru svoje dejavnosti spremljala in preučevala družbene odnose in pojave ter dajala konkretne predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov. Od družbeno pomembnejpih zadevah smo z operativnimi poročili obveščali Temeljno javno tožilstvo, Višje javno tožilstvo ter Javno tožilstvo SRS. V letu 1988 smo prav tako kontaktirali z organi za notranje zadeve in to v večini primerov že pred vložitvijo kazenske ovadbe. Ti kontakti so se v glavnem odvijali po telefonu. S sredstvi javnega obveščanja nismo sodelovali, to pa iz razloga kot v prejšnjih letih, saj v družbeno pomembnejših zadevah organi za notranje zadeve obvestijo sredstva javnega obveščanja še preden dostavijo kazensko ovadbo. Zadeve pri enoti TJT na Vrhniki se rešujejo sproti, vse zadeve so rešene v času do enega meseca, zaostankov ni. POLITIČNA KRIMINALITETA V letu 1988 smo prejeli eno kazensko ovadbo zoper eno osebo zaradi kaznivega dejanja po čl. 157 KZ SFRJ. Storilec tega kaznivega dejanja je moški, star 25 let, Slovenec, kovinos-trugar, zaposlen. Dejanje je storil v bistveno zmanjšano prištev-nem stanju zaradi pijanosti. Dne 6. 12. 1987 okoli 1. ure je vzel v prostirih Mladinskega kluba v Gornjih Otavah sliko maršala Tita in jo odnesel ven, kjer je sliko razbil na leseni ograji, nakar jo je odvrgel na bližnji vrt. Storilec kaznivega dejanja je bil obsojen na denarno kazen v višini 200.000 din. Po neznanem storilcu se obravnava kaznivo dejanje sra-motitve Socialistične republike po čl. 112 KZ SRS. Neznani storilec je namreč v noči od 28.11. »1987 na 29. 11. 1987 snel z balkona stanovanjske hiše obešeno slovensko zastavo in jo nato v bližini balkona sežgal. Dejanje je bilo storjeno na območju SO Cerknica. Po zakonu o prekrških zoper javni red in mir sta bila podana dva predloga za uvedbo postopka o prekršku zoper dve osebi po čl. 10 tč. 3. Iz navedenega izhaja, da se tudi v letu 1988 niso izvrševala kazniva dejanja s političnim obeležjem v večjem obsegu. Prav tako kot v prejšnjih letih so storilci teh kaznivih dejanj bili pod vplivom alkohola. GOSPODARSKA KRIMINALITETA Pri kaznivih dejanjih s področja gospodarske kriminalitete prav tako kot tudi v prejšnjih letih prevladujejo kazniva dejanja tatvin in velikih tatvin. Petindvajset storilcev teh kaznivih dejanj je bilo v delovnem razmerju z oškodovano DO. Storilci so si predvsem prilaščali izdelke ali delovne pripomočke, pri čemer je treba poudariti, da je v večini primerov šlo za predmete manjše vrednosti. Kot storilci teh kaznivih dejanj se pojavljajo delav- ci, kazniva dejanja pa se izvršujejo praviloma posamično. Pri takšnih kaznivih dejanjih je treba omeniti, da so precej pogosta kazniva dejanja gozdnih tatvin po čl. 158 KZ SRS. Storilci teh kaznivih dejanj se v večini primerov zagovarjajo, da so dejanje storili v zmoti, saj so bili prepričani, da so sekali na lastni parceli. Tak zagovor storilcev pa je v večini primerov nesprejemljiv, saj v primerih, ko "je meja med parcelami označena in storilec nima v bližini svoje gozdne parcele, nikakor ne moremo govoriti o zmoti. Zoper 4 osebe so bile podane kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja nedovoljene trgovine po čl. 147 KZ SRS. V enem primeru gre za nedovoljeno trgovino z lesom, v drugem primeru pa za nakup 174 video kaset v vrednosti 2.100.000 din v Avstriji z namenom prodaje. Zoper dve osebi je zahtevana kazenska preiskava zaradi preprodaje osebnih avtomobilov, ki sta jih uvozila z nakupom pravic uvoza od zdomcev. KAZNIVA DEJANJA NA ŠKODO ZASEBNEGA PREMOŽENJA Pri kaznivih dejanjih na škodo zasebnega premoženja prevladujejo predvsem kazniva dejanja tatvin, velikih tatvin, goljufij, gozdnih tatvin ter poškodva-nja tuje stvari. Pri tem je treba omeniti, da se vsako leto povečuje število kaznivih dejanj neznanih storilec. Precej pogosti so primeri vlomov neznanih storilcev v počitniške hišice ter tudi v stanovanjske prostore. Pri tem velja omeniti, da tudi oškodovanci zelo pogosto nudijo storilcem kaznivih dejanj zelo ugodne možnosti za izvrševanje kaznivih dejanj. Pogosti so primeri, ko lastniki osebnih avtomobilov puščajo svoja vozila nezaklenjena tudi čez noč. Dogaja se tudi, da so stanovanja ter tudi zasebne hiše nezaklenjena tudi čez noč. V zadnjem času se je tudi povečalo število goljufij na škodo zasebnikov. Storilci teh kaznivih dejanj so v večini primerov brez sredstev za preživljanje, oškodovancem pa obljubljajo, da jim bodo po ugodni ceni priskrbeli devize. Občani takim trditvam nasedajo in storilcem izročajo večmilijon-ske zneske. Seveda jim storilci teh kaznivih dejanj deviznih sredstev ne priskrbijo, prav tkao jim tudi ne vrnejo dinarskega zneska. Omeniti je treba, da je eden izmed storilcev na ta način oškodoval prek 19 občanov. Storilci tako prigoljufani denar zapravijo, oškodovanci pa svojih premoženjsko pravnih zahtevkov ne morejo realizirati, saj so ti storilci praviloma brez vsakega premoženja. Dogaja se tudi, da so občani pripravljeni posoditi večje zneske tudi popolnoma neznanim osebam, ki jim natvezijo razne zgodbe. KAZNIVA DEJANJA OGROŽANJA JAVNEGA PROMETA V letu 1988 smo prejeli kazensko ovadbo zoper 47 oseb zaradi kaznivega dejanja ogroženja javnega prometa po čl. 251/111 in I KZ SRS, zoper 25 oseb zaradi hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa po čl. 255/IV KZ SRS v zv. s čl. 251/111 in I KZ SRS ter zoper 9 oseb zaradi kaznivega dejanja po čl. 255A/ KZ SRS v zv. s čl. 251/111 in I KZ SRS. Zaradi kaznivega dejanja po čl. 255/V KZ SRS v zv. s čl. 251/111 in I KZ SRS, kjer je bila posledica smrt, so bile kazenske ovadbe podane zoper 9 oseb, prav tako kot v letu 1987. Vzroki teh kaznivih dejanj so podobni kot v prejšnjih letih, in sicer predvsem neprimerna hitrost glede na stanje in lastnosti ceste, vinjenost ter izsiljevanje prednosti. V zadnjem času pa je vzroke za prometne nesre- če iskati tudi v tehnični oporeč-nosti vozil, predvsem pnevmatik. Storilcem teh kaznivih dejanj se praviloma izrekajo nepogojne denarne kazni, seveda v primerih, ko je to po zakonu možno. Pogojne zaporne kazni se izrekajo le izjemoma. Pri kaznivih dejanjih po čl. 255/V KZ SRS, ko gre za smrtno posledico, se praviloma izrekajo storilcem nepogojne zaporne kazni. Vsem vinjenim voznikom motornih vozil se izrekajo varnostni ukrepi prepovedi vožnje motornega vozila v smislu čl. 68 KZ SFRJ. S področja železniškega prometa po čl. 251/111 in II KZ SRS in po čl. 255/IV KZSRS oziroma po čl. 255/V KZ SRS nismo prejeli nobene kazenske ovadbe. Sicer smo zoper tri osebe prejeli kazenske ovadbe s področja železnic, vendar je prišlo v teh primerih do dogodkov na železnici pri premiku. KAZNIVA DEJANJA ZOPER SPLOŠNO VARNOST LJUDI IN PREMOŽENJA Zaradi kaznivih dejanj po čl. 240 KZ SRS smo prejeli kazensko ovadbo zoper 3 osebe in sicer po čl. 240/IV in I KZ SRS. V dveh primerih je prišlo do požara pri spomladanskem čiščenju v gozdu, storilec je smeti sežgal in se je požar razširil na gozdno parceio. Pri tem smo mnenja, da bi v bodoče morali ljudi poučiti o nevarnosti gozdnih požarov, predvsem pa bi jih bilo potrebno tudi opozoriti na to, da je zažiganje smeti prepovedano. V primerih, ko ne gre za kazniva dejanja, nam organi za notranje zadeve dostavljajo poročila. V teh primerih je do požarov prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi, dotrajanosti dimnih naprav ali zaradi strele. KAZNIVA DEJANJA ZOPER VARNOST PRI DELU Zoper dve osebi smo prejeli kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja po čl. 245/111 in II KZ SRS, zoper dve osebi pa zaradi kaznivega dejanj po čl. 247/V KZ SRS v zv. s čl. 245/111 in 11 KZ SRS. Pri našem delu ugotavljamo, da delovne organizacije ta kazniva dejanja redno prijavljajo, tudi tedaj, ko ni podana kazenska odgovornost. Pri ogledih sodelujejo pristojni inšpektorji. V letu 1988 smo prejeli tudi 12 poročil o delovnih nezgodah, poročila so nam dostavile postaje milice ter inšpektorji dela. V vseh teh primerih je šlo za nepazljivost delavcev in je bila tuja krivda'izključena. PRIMERI POJAVOV NARKOMANIJE V letu 1988 smo prejeli kazensko ovadbo zoper eno osebo zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po čl. 245 KZ SFRJ. Storilec tega kaznivega dejanja je na vrtu svoje stanovanjske hiše maja posadil neugo-tovljeno število semen konoplje — kanabis in je do 20. 7. 1988 zraslo 22 sadik v višini 200 do 250 cm. DEJAVNOST NA PODROČJU PREGONA PREKRŠKOV V letu 1988 smo pristojni občinskim sodnikom za prekrške podali predlog za kaznovanje za prekrške zoper triindvajset oseb. Ti predlogi se nanašajo na prekrške s področja prometa. Zoper odločbe sodnikov za prekrške nismo vlagali pritožb. Vodja enote: Milan Gruškovnja« A naš časopis MAREC 1989 7 Naš ustni časopis Obisk v enoti Boža Novaka Slovesnost ob dnevu enote Ob obletnici enote Boža Novaka je bila slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij Vrhnike, Logatca, Postojne in Ljubljane. Slovesnosti se je udeležil tudi general-major Živan Mirčetič. Enota tovariša Novaka je zares mlada. Te dni je praznovala 14-letnico. V tem obdobju so dosegli pomembne dosežke v bojni pripravljenosti, dograjevanju in posodabljanju učnega procesa, strokovni usposobljenosti vojakov in starešin, na področju moralno-politične vzgoje, pri razvijanju bratstva in enotnosti, že dolga leta pa so med najboljšimi na športnih tekmovanjih vojakov. Slovesnost so sklenili s podelitvijo številnih priznanj in nagrad najzaslužnejšim ter s slovesnim mimohodom pripadnikov enote pred tribuno z gosti. Momir Arsič Inšpektorji predlagajo Iz ugotovitev posameznih inšpekcij se kažejo določeni problemi, ki jih bo morala naša družbenopolitična skupnost rešiti v bližnji prihodnosti. V tem smislu podajamo naslednje pobude in predloge: — Pristojni organ naj prouči možnost nabave tipiziranih posod za komunalne odpadke za KS Podlipo in KS Zaplana. — Krajevne skupnosti naj Poskrbijo za to, da bi sanirali črna odlagališča komunalnih odpadkov. — Krajevna skupnost Vrhnika in pristojni občinski upravni organ naj proučita možnost določitve stalnega prireditvenega prostora (cirkus itd.). — Ker so v večini občinskih odlokov zagrožene denarne kazni prenizke, predlagamo, da se te zneske uskladi s stopnjo inflacije. Predpisane kazni so namreč nižje od povprečnine, ki jo izreka sodnik za prekrške. — Čimprej naj se izdelajo prostorski izvedbeni načrt in Prostorski ureditveni pogoji. — Preučiti je treba upravičenost spomeniško varstvene zaščite naselja B1. Brezovica, kjer se pojavlja nedovoljena gradnja objektov (predvsem stanovanjskih hiš), pri kateri, legalizacija ni možna. — Za učinkovito reševanje Protizakonitih posegov v prostor Tehnični pregledi traktorjev za leto 1989 Lastnike traktorjev in priklopnih vozil obveščamo, da smo zaradi smotrne porabe delovnega časa zmanjšali redno število tehničnih pregledov in sicer ne več vsak mesec, ampak so vsak drug mesec. Izredne tehnične preglede opravljamo še naprej po Predhodni prijavi. Tehnični pregledi traktorjev za leto 1989: 8. marec: 9.—15. ure 1fJ. maj: 9.—15. ure 12. julij: 9 —15. ure 13- septembr: 9.—15. ure 8- november: 9.—15. ure predlagamo skupščini, da zagotovi ustrezna finančna sredstva, ki bodo omogočila rušenje črnih gradenj. — Urediti je potrebno vrhniško tržnico. Sedaj se kot tržnici pojavljata dve lokaciji, nobena pa ni predpisano urejena. Za opravljanje blagovnega prometa na trgu je potrebno sprejeti tudi tržni red, ki ga določi OZD, ki upravlja trg ob soglasju samoupravne skupnosti za organizirano preskrbo. Tržni red mora potrditi občinska skupščina. — Skupščina naj predpiše pogoje za opravljanje priložnostne gostinske dejavnosti (pogoje po zakonu predpiše skupščina). — Občinski upravni organi in sveti potrošnikov pri posameznih krajevnih skupnostih naj v okviru pristojnosti zagotovijo delovanje družbenih in zasebnih gostinskih objektov v času turistične sezone tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. — Odlok o hišnem redu naj se dopolni z elementi požarne varnosti tako, da bo omogočeno ukrepanje tudi na tem področju. — Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s kooperacijskim načinom izvajanja svoje dejavnosti, naj sklepajo kooperacij-ske pogodbe z obrtniki iz drugih republik le v takem obsegu, da bo dana možnost namestitve teh delavcev v okviru prostih kapacitet njihovega samskega doma oz. namestitev v objektih, kjer bodo zagotovljene normalne higienske sanitarne razmere za bivanje. — Za vso občino (za vse poslovalnice KZ Vrhnika) bi bilo potrebno poiskati ustrezen (temen, suh, zavarovan) prostor za skladiščenje sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci s pretečenim rokom uporabe, dokler se za ta sredstva ne bo našla primernejša rešitev. — Z namenom zagotovitve normalnih delovnih razmer v medobčinskem inšpektoratu naj družbenopolitična skupnost zagotovi ustrezna finančna sredstva, ki bodo omogočila obnavljanje sredstev za delo in zamenjavo dotrajanega službenega vozila, brez katerega si našega terenskega dela ne moremo predstavljati. Načelnik: inž. Ivan Poljanšek Ligojna med možnostmi in potrebami Časopis ni nikakršen časopis, če nastaja samo v pisarni. To so potuhtali že večji mački od nas. Prav zato smo se na „Našem časopisu" odločili stopiti med ljudi in prisluhniti njihovi besedi. Rečeno-storjeno in tako sva se prejšnjega deževnega torka z urednikom Cirilom Bra-jerjem napotila v Veliko Ligojno, kjer naj bi naju v prostorih osnovne šole čakali krajani. V tem temnem in deževnem večeru sva napeto buljila skozi vetro-bransko steklo na avtu in nestrpno pričakovala, kdaj ob stari cesti Vrhnika—Ljubljana bova končno zagledala tablo s puščico, ki naj bi pokazala pot v ta kraj. Toda glej, zlomka: bila sva že na Vrhniki, table pa nikjer. mulacije in kar je še tega. Drugače si pač ne znam razložiti, da se, denimo, danes mleko sploh ne splača več. Bolje je, da krave prodaš in kupiš marke, ki več vržejo kot mleko. Posledice takšnega odnosa do kmetijske panoge so katastrofalne. Mladih kmečkih gospodinj ni več. Moje hčere so prav srečne, da so se zaposlile v industriji. Pridejo sicer na obisk, vendar si mislijo: „Tu gori ni kru-haza nas. Ti oče pa kar delaj, če si tako neumen ..." Imamo slabo rdečo zemljo, ki jo je treba dobro pognojiti z znojem, da na njej kaj zraste. Ali se tega sploh kdo zaveda? Pred leti je še nekako šlo, danes pa ... Križ je, vam povem, kovostno, ne pa po balkansko. Nas nekako ne slišijo najbolje. Plačujemo pa še en, občinski samoprispevek v višini 1,5 odstotka, iz katerega smo v naši vasi zgradili vodni rezervoar, ki premore 70 kubičnih metrov in ki se je v tej suši izkazal za zlata vrednega. Kanalizacijo v vasi smo naredili s prostovoljnim delom. Uredili smo večji del električnega omrežja. Postavili smo nov transformator." Stane Samotorčan je govoril v imenu gasilcev. Iz njegovih besed je vel trpek ton, ki je govoril, da so ligojnski gasilci pri njihovih velikih načrtih odvisni predvsem od njih samih. Najprej tisti in sedanje generacije. S tega zornega kota je spregovorila o odvažanju smeti s kontejnerji, kar jemlje kot velik kulturnocivi-lizacijski in ekološki dosežek. In res lahko rečemo, da je Ligojna čista in urejena vas, da jo je lepo pogledati. Toda s temi kontejnerji so imeli Ligojčani velike preglavice. Zgodba o njih še vedno ni sklenjena. Zofija nam jo je takole orisala: „Kontejnerji so naša zmaga v veliki bitki, ki smo jo bili s komunalno skupnostjo, ki se je kot pijanec plota držala nekega občinskega odloka, po katerem je bil odvoz smeti mo-goč( edinole s kantami. Ta odlok je bil spričo naših razmer za nas prav neživljenjski. Končno smo z veliko muko le dose- LL Stane Samotorčan Bojan Petrovčič Andrej Ocepek Zofija Kavčič Marija Japelj Potem sva na veliko krožila in spraševala osamljene pešce, preklela vse vrhniške komunalne svetnike in še marsikaj drugega počela. Vse zaman. Končno, po kakšnih tridesetih minutah, sva iz vrhniške smeri proti Ljubljani opazila bolj v obcestnem jarku kot nekakšno polomljeno tablico, ki nama je pomagala priti na cilj. Vsa čast vrlim Ligojnčanom, ki so vztrajali in naju pričakali v osnovni šoli, toda vsaj jaz sem bil znova presenečen. Mislil sem namreč, da naju bo čakalo več ljudi in nikakor ne le peščica krajevnih aktivistov. No, potem sem zvedel, da je bilo tako dogovorjeno. To že ni bilo tisto, kar si „Naš časopis" želi. Predvsem pa ni dosti drugače (vsaj običajno ne), kot če bi časopis pisali kar v pisarni. Zatorej naj v prihodnje velja: Vrhničani, dobro si oglejte, kakšne table označujejo vaše ulice, vasi in zaselke in na ustni časopis pridite vsi, ki imate kaj povedati. Kljub temu pa to seveda ne pomeni, da v Ligojni ni bilo prav zanimivo. Začel je Anton Kavčič: „Začnimo s kmetijstvom. Ligojna je vas, ki je svojčas živela samo od kmetijstva. Tudi danes pridelamo največ tržnih presežkov hrane v vrhniški občini. Toda vprašati se moramo, na čem temeljijo ti presežki. Odgovor je na dlani: kmetje smo se mehanizirali, zahvaljujoč temu, da smo se zaposlili v industriji. Drugače nikoli ne bi mogli (vsaj večina ne) nabaviti strojev. Toda kakšno gospodarjenje neki je to. Gospodarska politika se vede po „francosko", kot da v kmetijstvu ne bi veljale ekonomske zakonitosti, kot da ta panoga ne pozna amortizacije, aku- Matevž Samotorčan čisti kmetje sožeobubožali. Kolikor toliko velik kmet mora zrediti štiri bike samo za umetna gnojila in škropiva. Kaže, da prihaja podben čas, kot je bil tisti po drugi svetovni vojni, ko so kmeta popolnoma zatolkli. Melioracija od Ligojno, na primer, je lepo stekla, vendar nas prekleto skrbi, kako bomo to zemljo obdelovali, ko so pa gnojila tako draga. Večina kmetov iz naše vasi je včlanjena v Kmečko zvezo. Tudi drugače je naša vas enotna. Če se kaj zmenimo, to tudi uresničimo. Vaški simbol, cerkev sv. Lenarta, smo obnovili, da nam je v ponos. Predvidevamo tudi obnovo cerkvice sv. Jurija ..." Asfalt, voda, kanalizacija ... Pripoved Antona Kavčiča se končuje s tremi pikami, ker jo je nadaljeval in sklenil z novimi zvonovi v Sv. Juriju. Pa se je kar sam vprašal: „Je pametno o tem govoriti? Bodo spet leteli očitki na nas, češ, za zvonove imajo, za asfalt pa ne." Ligojčani so staknili glave in družno sklenili: „Pustimo to!" In smo pustili. O aktivnostih v krajevni skupnosti je potem spregovoril Matevž Samotorčan: „V Ligojni imamo ta čas'že drugi petletni samoprispevek. Prvi je znašal 3 odstotke od osebnih prejemkov, ta drugi pa dva. S tem si zelo težko pomagamo. Za teh nekaj borih kilometrov ceste že deset let zbiramo denar, pa imamo še vedno 830 metrov makadama. Upajmo, da bomo tudi to postorili do občinskega praznika 7. maja, ko bo prav v Ligojni občinska proslava. Poleg denarja imamo pri tej cesti težave tudi z gradnjo. Mi hočemo graditi smotrno in ka- Anton Kavčič nam nekako ni šlo skupaj z občinsko proslavo. Poglejmo, kaj je povedal Stane: „Gasilci v Ligojni smo stari 37 let. Vsa ta leta smo bili zelo aktivni. Najprej smo od Vrhničanov kupili staro črpalko, ki ima zdaj že več kot 120 let pa še dela. Ker pa je šel čas naprej, smo leta 1967 kupili novo sodobno črpalko, ki je bila za t iste čase po kakovosti druga v občini. Leta 1969 smo kupili jeep in prikolico, ki pa smo ga leta 1974 prodali. Tega leta smo namreč kupili nov kombi IMV, ki ga imamo še danes. Leta 1978 smo spet slavili veliko delovno zmago: kupili smo najmodernejšo novo črpalko znamke „ro-senbauer". Opogumljeni z njo smo leta 1984 zagnano načrtovali nakup nove avtocisterne. Takrat je stala kakih 500 milijonov. Smo rekli, da bomo dali 150 sami, drugo pa naj bi prispevali občinski dejavniki. Pa ni šlo. Danes bi sami zmogli kake tri milijarde, pa spet ne gre. Tega preprosto ne moremo razumeti, ko pa vidimo, da so Borovničani dobili marsikaj brez svojih prispevkov. Če bo šlo tako naprej, nam grozi, da bo velik polet zamrl. To pa bi bila velika škoda. Ligojnski gasilci smo namreč velikokrat prvi prihiteli na pomoč in zadnji odšli s kraja požara. Imamo kopico najrazličnejših pokalov s tekmovanj, kar vse govori v prid temu, da bi na občini morali na nas drugače gledati." Sovražne in politične emigracije ni Zofija Kavčič je najprej povedala preprosto resnico, da je danes Ligojna to, kar je. Da pa t6 je, se ima po njenem mnenju za-fivaliti veliki marljivosti prejšnjih Dušan Ogrin gli, da so ga za nas spremenili. Zgodba pa s tem še ni končana. V času, ko smo se dajali s komunalci, je namreč njihov avto več kot pol leta krožil prazen po vasi. Zdaj nas komunalno podjetje toži za plačilo teh stroškov. Že terjajo za neopravljeno delo, ki pa ga vaščani v nobenem primeru ne mislimo poravnati. Polagamo jim na dušo, naj nehajo s temi neumnostmi." Za Zofijo nas je Dušan Ogrin popeljal v svet kulture. Govoril je o delu ligonjske folklorne skupine, ki zabava ljudi in ohranja našo kulturno dediščino. Kot povsod so tudi pri njih preglavice z denarjem. Nastopili so že na mnogih občinskih proslavah, sodelujejo s kasarno Ivana Cankarja, bili pa so že tudi v Postojnski jami in italijanskem Gonarsu. Njihov mentor je učiteljica Tončka Permoser-Žvab. Marina Japelj nas je seznanila z geografskim in političnim položajem ligojnske krajevne skupnosti. Povedala nam je tudi, katere politične organizacije imajo v vasi, med katerim smo verjetno že kar iz inercije pogrešali organizirane komuniste in borce. Pa je Marina potem v stilu velikega Aleksandra s tole mislijo presekala vse dvome: „Delovanja sovražne in politične emigracije v Ligojni ni opaziti!" Smo jo potem pobarali, da bi kaj takega bratje Srbi verjetno sila težko doumeli, a se hkrati ujeli v lastnem preblisku, ki nam je precej pomagal pri globljem dojemanju vsega tistega, kar so nam povedali prijetni Ligojnča-ni. Večer z njimi je bil vsekakor lep in obljubili smo jim, da pridemo na občinsko proslavo. Ivo Kuljaj s MAREC 1989 naš časopis; Nove cene komunalnih storitev Izredno visoka inflacija, ki je v letošnjem letu že potolkla vse rekorde, je povzročila, da se je tudi Komunalno podjetje postavilo v vrsto tistih, ki so izračunali, da je potrebno za nemoteno poslovanje dvigniti cene. Vodarina (din/m3) enostavna reprodukcija Tako so bile izdelane analize stroškov in na podlagi teh izračunane nove cene, ki bodo začele veljati s 1. 4. 1989. Po novem bodo cene sledeče: razširjena reprodukcija skupaj gospodinjstva JLA preostali 1.900 3.800 3.800 250 1.500 500 2.150 5.300 4.300 Kanalščina (din/m3 enostavna reprodukcija razširjena reprodukcija skupaj gospodinjstva IUV preostali 220 660 440 300 600 600 520 1.260 1.040 Odvoz smeti in odpadkov — gospodinjstva 150 din/m2 —- drugi 550din/m2 Kaj bodo te nove cene pome-nile v družinskem proračunu, je razvidno iz preglednice: količina cena znesek komunalna stanov. stanova- stanov. stanova- storitev hiša nje hiša nje vodarina 18,0 m3 10 m3 2.150 27.950 21.500 vod. prispevek 13,0 m3 10 m3 58 750 580 kanalščina 13,0 m3 10 m3 520 6.760 5.200 prispevek za števec 1 — 2.000 2.000 2.000 odvoz smeti 130 m2 60 m2 150 19.500 9.000 SKUPAJ: 56.960 38.280 To seveda velja le za tiste, ki uporabljajo vse omenjene komunalne storitve. Komunalno podjetje Vrhnika Akcija za čisto okolje V našem življenju vse prevečkrat pozabljamo na ohranitev okolja, v katerem živimo. Vse premalo tudi skrbimo za zdravo in čisto naravo, kar pa je pomembno za zaščito vodnih virov, ki so pomemben vir življenja. Prav to nas vodi v prizadevanja za zdravo in čisto okolje. V občinah pripravljamo akcijo Očistimo svoje okolje po vseh KS občine Vrhnika, ki bo predvidoma od 17. 4. do 22. 4. 1989. V okviru OK SZDL bo narejen poseben program po krajevnih skupnostih, v katerega bi se vključili vsi krajani, posebno pa še učenci osnovnih šol, mladina, člani raznih društev in zvez ter drugi. Strokovno pomoč bodo zagotovili KP Vrhnika in inšpekcijske službe. Akcije čiščenja bodo ves teden od 17. 4. do 22. 4. po posameznih KS v popoldanskem času, ko bodo v teh KS postavljeni kontejnerji za odpadke. V dneh 21.4. do 22.4.1989 bo odvoz večjih kosovnih odpadkov. V KS bi morali največjo pozornost nameniti črnim odlagališčem, saj jih je iz dneva v dan več. Za uspešno akcijo je potrebna pomoč vseh krajanov in delovnih ljudi občine. Vključite se v akcijo v svojem okolju in tako poskrbite za zdravo in čisto okolje. OK SZDL RAZGLAS Lastnike in imetnike psov obveščamo, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 1989 za območje SO Vrhnika po sledečem razporedu: PONEDELJEK 10.4.1989: od 8.30 do 8.50 v Dragomerju pri gostilni, od 9.00 do 10.00 pri trgovini na Logu, od 10.10 do 10.30 pri Verbiču, od 10.40 do 11.00 pri Rafku Skodlarju, od 11.15 do 12.00 na Drenovem griču pri veterinarskem higieni-ku od 12.30 do 13.00 pri gostilni Rupert, od 13.10 do 13.30 na Frtici, od 14.00 do 15.00 ponovno v Dragomerju, od 15.30 do 16.30 ponovno na Logu. TOREK 11.4.1989: od 8.00 do 8.45 pri Špilaku v Bevkah, od 9.00 do 9.30 v Blatni Brezovici pri Hladniku, od 9.45 do 10.00 pri Frenku v Sinji gorici, od 10.15 do 10.45 pri Kozincu v Sinji gorici, od 11.00 do 11.30 pri Popitu v Mali Ligojni, od 12.00 do 12.20 pri Cankarju v Veliki Ligojni, od 12.30 do 12.45 pri Ton-cu, od 13.00 do 13.30 pri Tomažu na Stari Vrhniki. SREDA 12.4.1989: od 8.00 do 8.20 na križišču v Razor, od 8.30 do 8.40 pri avtobusni postaji pod Donatom, od 8.50 do 9.20 pri Trohi v Podlipi, od 9.30 do 9.40 pri avtobusni postaji za Kajn dol, od 9.50 do 10.00 pri zg. avtobusni postaji, od 10.15 do 11.00 v Smrečju pri kasarni, od 11.50 do 12.10 pri Mivšku v Zaplani, od 12.15 do 12.20 pri cerkvi, od 12.30 do 13.00 pri gostilni Perčon, od 13.15 do 13.30 pri Bizjanu. ČETRTEK 13.4.1989: od 8.00 do 8.40 na Bregu pri Mikužu, od 8.50 do 10.30 pri Kosu v Borovnici, od 11.00 do 11.20 pri Ivanu v Brezovici, od 11.30 do 11.45 pri Bizjaku v Ohonici, od 12.00 do 12.35 na Dolu pri Majerju, od 12.40 do 12.50 v gradu Bistra, od 13.00 do 13.20 pri Petričku, od 13.50 do 14.10 pred trgovino na Pokojišču, od 14.30 do 14.45 na Žagi, od 15.00 do 15.30 pri Marinčiču na Verdu. PETEK 14.4.1989: od 8.00 do 8.35 pri gostilni Matilda, od 8.45 do 9.30 pri gostilni Turšič,od 10.15 do 11.30 pri Lavrenči-ču na dvorišču Veterinarske postaje Vrhnika. SOBOTA 15. 4. 1989: od 8.00 do 10.30 za zamudnike vse občine Vrhnika na dvorišču Veterinarske postaje Vrhnika. Za cepljenje, pasjo znamkico in registracijo psa se plača 34.000 dinarjev takse. Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od štirih mesecev. Vsi necepljeni psi bodo pokončani, lastniki psov pa predani v upravno-kazenski postopek. Vodja DE Vrhnika Ivan Kobal, dipl. vet. Na osnovi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), 58. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu SRS ter 8. in 9. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev vzajemnosti delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika 12. natečaj za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti Natečajna vsota je 60.000.000 din. Sredstva so namenjena za nakup, zidavo ali prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš. Pravico do posojila imajo delavci, zaposleni pri občanih, ki z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo dejavnost (zasebniki) in ki združujejo 2,3402 BOD v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika za namene vzajemnosti. Delavci lahko pridobijo posojilo, če: — namensko varčujejo najmanj 24 mesecev ali so že pridobili bančno posojilo na osnovi namenskega varčevanja, — niso sami ali njihovi družinski člani lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše, — niso sami ali njihovi družinski člani lastniki počitniške hiše, ki presega 50 m2 površine, — predložijo predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali soi-nvestitorsko pogodbo, — predložijo gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del, — predložijo potrdila o skupnih dohodkih gospodinjstva v preteklem letu, — predložijo izjavo o skupnih, doslej pridobljenih posojilih. Višina posojila, ki ga delavec lahko pridobi iz združenih sredstev je odvisna od višine dohodka na družinskega člana in znaša: če znaša skupni dohodek na družinskega člana — člana gospodinjstva pripada delavcu posojilo v % od cene standardnega stanovanja največ do 50% od 51 — 75 % od 76 — 100 % od 101 — 120 % nad 121 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % Vsota vseh posojil ne sme presegati: — 60 % predračunske vrednosti stanovanjske hiše v individualni zidavi, — 75 % predračunske vrednosti stanovanjske hiše v zadružni zidavi, — 80 % predračunske vrednosti etažnega stanovanj Pri izračunu višine možnega posojila se upošteva največ 90 m2 površine in 1.850.000 din/m2. Posojilo bo odobreno: — po 11 % obrestni meri in se poveča po 2 letih na 15 % letno. Obrestna mera je spremenljiva. Posojila se lahko revalorizirajo v skladu s predpisi ali sprejetimi samoupravnimi akti Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika. Dobra vračanja posojila je do 10 let. Razpis velja do 30. 4. 1989. Vloge za pridobitev posojil vložite na Obrtno združenje v roku in na posebnem obrazcu, ki ga dobite na LB Gospodarski banki, enota na Vrhniki, zraven pa je treba priložiti: — gradbeno dovoljenje, — izpisek iz zemljiške knjige, — dokazilo o namenskem varčevanju, — potrdilo o skupnem dohodku v preteklem letu (od vseh zaposlenih družinskh članov), — potrdilo o skupnem gospodinjstvu, — izjavo o že odobrenih posojilih (obrazec se dobi hkrati z obrazcem za vlogo). Glede dokumentacije, tehnike poslovanja in drugih določil, ki niso navedena v razpisu, veljajo določila Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Vrhnika. Delavci, ki jim bo odobreno stanovanjsko posojilo, bodo sklenili posojilno pogodbo z Ljubljansko banko, Stanovanjsko-komunalno banko v Ljubljani, ki bo pred sklenitvijo pogodbe preverila kreditno sposobnost prosilca in v primeru pozitivne rešitve zavarovala plačilo. V primeru prenehanja delovnega razmerja pri občanih, ki z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo obrt v občini Vrhnika, se vračanje posojila skrajša za polovico. Razpis za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti traja od objave v Našem časopisu do konca leta 1989 ali dokler se planirana sredstva ne porabijo. SSS Vrhnika Strokovna služba Vi kupujete, mi prodajamo V novi stanovanjski soseski v Borovnici zida IMOS, Splošno gradbeno podjetje „Gradišće", p.o., Cerknica,trinadstropni stanovanjski blok B-12 s 23 stanovanjskimi enotami. V njem bodo enosobna stanovanja (36, 38 in 43 m2), dvosobna (52,59 m2) in trisobna (80 m2). Objekt bo centralno ogrevan, vseljiv pa do 30. septembra 1989. V bližini tega stanovanjskega naselja, kjer je že sezidanih enajst stanovanjskih objektov, je center Borovnice z vsemi spremljajočimi objekti: trgovine, zdravstveni dom, lekarna, šola, vrtec, pošta ter športni in rekreacijski objekti ob šoli. V stanovanjski soseski so že urejene: zelene površine,, otroška igrišča kot tudi prostor za družabne in rekreacijske dejavnosti stanovalcev soseske. Če vas zanima ta lokacija, se nam oglasite, dobili boste še druga pojasnila in informacije po tel. (061) 752-600 ali 752-004 — Zavod za načrtovanje Vrhnika, Tržaška c. 23. Lokacijo in objekt, ki je že pod streho, si lahko tudi ogledate. Avtobusni in železniški prevoz je urejen, saj je železniška postaja v neposredni bližini te soseske, avtobusna postaja pa je v središču Borovnice. Zavod za načrtovanje Vrhnika Na podlagi 25. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, 38. in 39. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika za srednjeročno obdobje 1986—1990 in 10. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika 16. natečaj za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v letu 1989 Natečajna vsota je 320.000.000 din. Od skupne vsote se namenja: — za nakup družbenih stanovanj — 160.000.000 din — za nakup, gradnjo ali prenovo individualnih stanovanjskih hiš ali stanovanj — 160.000.000 din. Pravico do pridobitve posojila imajo: 1. TOZD ali DS, ki: — začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske zidave, ki vrednostno ni večji od 2 % celotne mase BOD v tem obdobju, — združujejo sredstva vzajemnosti, — so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom s tega področja, — predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan finansiranja stanovanjske zidave in prenove, — imajo program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev, — sprejmejo na ustrezen način obveznosti pri zagotavljanju lastne udeležbe, vračilo anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil, — bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja, — v preteklem letu niso prekoračili družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, — gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske zidave Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, — z nakupom stanovanja rešujejo obveznosti za mlade družine ali deficitarne kadre. 2. Delavci, ki združujejo delo v samoupravnih organizacijah in skupnostih iz prve točke, ki z namenskim varčevanjem, na osnovi katerega bodo ali so dobili posojilo, zagotavljajo lastno udeležbo. 3. ' Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z oseb- nim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika in ki za stanovanjsko zidavo namensko varčujejo pri banki in bodo na osnovi tega pridobili stanovanjsko posojilo ter zagotovili lastno udeležbo. 4. Upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko zidavo namensko varčujejo pri banki in bodo na osnovi tega pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo. Pogoji za pridobitev posojila: 1. Tozdi in DS lahko pridobijo posojilo, če: ' — zagotavljajo lastno udeležbo, — združujejo sredstva stanovanjskega sklada pri banki. 2. Individualni prosilci lahko pridobijo posojilo, če: — zagotavljajo lastno udeležbo, — namensko varčujejo pri banki najmanj 24 mesecev. Posojilo bo odobreno: 1. OZD in DS do 10 let in 11 % obrestno mero, ki se po 2 letih poveča na 15 % letno, 2. Individualnim prosilcem do 10 let in 11 % obrestno mero, ki se po 2 letih poveča na 15 % letno. Obrestna mera je spremenljiva. Posojila se lahko revalorizirajo skladno s predpisi ali sprejetimi samoupravnimi akti SSS Vrhnika. Najmanjša mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 200.000 din. Najvišja skupna vsota vseh posojil za individualno zidavo ne more presegati 60 % od predračunske vrednosti stanovanjske hiše (ki ne sme presegati 90 kv. m), pri zadružni zidavi je mejni znesek 75 % in 80 % pri nakupi etažnega stanovanja. Vloge za pridobitev posojila: Tozdi in DS morajo vlogi priložiti: — srednjeročni plan reševanja stanovanjskih potreb svojih delavcev, — finančni načrt in načrt finansiranja stanovanjske zidave, prenove ali nakupa stanovanj v letu 1989, — dokazilo, da v preteklem letu niso kršili dogovorjenih meril za oblikovanje OD, — dokazilo o združevanju stanovanjskega sklada pri banki, — kupoprodajno ali soinvestitorsko pogodbo. Individualni prosilci morajo izpolniti poseben obrazec „zahtevek za posojilo", ki ga dobijo pri LB Gospodarski banki, enoti na Vrhniki, zraven pa priložiti: — gradbeno dovoljenje, — izpisek iz zemljiške knjige, — dokazilo o namenskem varčevanju, — potrdilo o zaposlitvi, — potrdilo o skupnem dohodku gospodinjstva, — potrdilo o skupnem gospodinjstvu, — izjavo o že odobrenih posojilih, — potrdilo o članstvu v stanovanjski zadrugi (obrazec se dobi hkrati z obrazcem vloge). Glede dokumentacije, tehnike poslovanja ali drugih določil, ki niso navedena v razpisu^veljajo določila Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil izzdruženih sredstev vzajemnosti v občini Vrhnika. Vloge sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, Cesta gradenj 1, do 30. 4. 1989. Razpis za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti traja od objave v Našem časopisu do konca leta 1989 ali dokler se planirana sredstva ne porabijo. Nepopolnih in nepravočasno vloženih vlog ne bomo obravnavali. O izidu natečaja bomo prosilce pisno obvestili. Predsednik odbora za graditev in prenovo: Lojze Berginc RAŠ ČASOPIS MAREC 1989 9 Spomini partizana iz Ligojne na leta 1941—45 Italijanska vojska se je pomikala proti Veliki Ligojni 12. aprila 1941 okrog 9. ure zvečer. Prva je šla izvidnica in nadzorovala pot proti Razpotju. Jaz sem že prej napravil v skale pred Ligojno dve luknji in vanje dal eksploziv. Tako sem tik pred prihodom italijanske vojske eksploziv zažgal in nastala je prva eksplozija, čez nekaj sekund pa še druga. Italijanska vojska je takoj napravila umik s kriki na ves glas: „Serbi, Serbi", misleč , da je tam še stara jugoslovanska vojska. Tako si niso upali to noč naprej in so se utaborili pred Ligojno. Druga jutro so poslali v Ligojno izvidnico in spraševali očeta Piska, kakšna eksplozija je to bila. On se je izgovoril, da so se otroci igrali z eksplozivom. Naslednjega dne je bila nedelja. Vaščani so šli k maši na Vrhniko in tu so videli prvič italijanske vojake, šele drugo jutro so nadaljevali pot proti Horjulu. V Veliki Ligojni je bila že leta 1941 ustanovljena vaška zaščita in krajevni odbor OF. Prvi sestanek vaške zaščite je bil novembra 1941 pod Toncovim kozolcem. Sestanek sta vodila Stane Kavčič in Matevž Fortu-na, Kragulj pa je stražil. Na tem sestanku smo postavili komisarja, intendanta in vojaškega referenta ter zadolžili človeka, ki je hodil v Ljubljano na delo, da nam je prinašal časopis Poročevalec. Na tem sestanku smo dobili tudi nalogo zbirati orožje, strelivo in hrano. To zbrano se je nosilo v „kote". Dogovorjeno je tudi, da bomo v kratkem imeli obširni sestanek. Drugi sestanek je bil pod Žni-darjevim kozolcem januarja 1942. Tretji sestanek je bil na Kroš-Ijevem griču februarja 1942. Nekdo nas je opazil in izdal. Italijanski karabinjerji, ki so bili pri Jelovšku na Vrhniki, so nas Poklicali in začelo se je zaslišanje. Tolkli so nas in na vsak način hoteli iz nas izvleči, ali smo imeli sestanek z „ribelli". Tu so imeli tudi tolmača, mi pa smo vse zatajili in se norčevali iz Italijanov, če so „ribelli" sneženi možje. Kričali so in nas te-Pli, padale so klofute. Pristopil je italijanski oficir in govoril, da smo mladoletni, nakar nam je °dprl vrata in zavpil „forza — via". Tako smo šli domov. Kmalu se je italijanska vojska naselila po hišah v Ligojni. Nekako 14 dni so bili v redu in menjavali hrano s kmeti, za fižol so kmetje dobili riž in vino „chi-anti" iz kantine. Ko so vas bolje spoznali, so začeli iskati orožje m strelivo ter hrano. Pri Brade-skotu so našli 6 vreč moke in jo zaplenili. Začeli so iskati sumljive ljudi. V Ligojni je začel nato delovati zametek belogardizma. Za nas se je začelo težko de-'°. Sestajali smo se pri Gustel-nu Meletu. Vsa okna smo za- Program turističnega društva Vrhnika za leto 1989 Poželo uspelem programu leta 1988 tako kot vsako leto dajemo v javnost program društva 29 letos. V glavnem nadaljujemo naloge iz preteklih let, ker se Vse naenkrat ne da postoriti. Za J - maj bo koča oskrbovana. Va-Dirrio vas na tradicionalno sre-pnje. Napotite se peš ali z av-°m, ne bo vam žal. Turizem smo ljudje! Za upravni odbor A. G. temnili. Zvečer je bila policijska ura in nihče se ni smel pojaviti zunaj hiš. Med ljudmi je začelo nastajati nezaupanje. Začela je košnja. Ko sva tako neko jutro z očetom kosila travo na Griču, je približno ob 9. uri priletela grupa italijanskih vojakov z napetimi puškomitraljezi. Zavpili so: „roke kvišku" in naju vse pregledali od nog do glave. Le pri očetu so našli majhen nož v žepu in mu grozili, da je nož daljši od 4 prstov in če ga drugič še dobijo s tem nožem, da ga bodo odpeljali na karabi-njersko postajo. Naslednjega dne sva šla z očetom kosit travo v Polšnik, rano zjutraj, ko se je začelo šele daniti. Zaslišala sva kričanje pri Verbiču, nakar smo zagledali fašiste pri Ligojni, ki so po cesti vodili Franca Verbiča. Bil je gospodarski referent. Bil je ves razbit in fašisti so ga še naprej tolkli s kopiti po vsem telesu. Od udarcev je bil ves krvav po obrazu in telesu. Takega so peljali pokazat po Ligojni, potem so ga peljali proti Vrhniki in ga tam ustrelili. Ko sem to videl, sem odvrgel koso v grmovje in odšel domov in se začel pripravljati za v partizane. Vzel sem nahrbtnik in ga napolnil z najnujnejšim. V gozdu smo imeli zakopano orožje in strelivo. Tako smo se zbrali 6. junija 1942 v gostilni pri Štirmo-žu v večerni uri prostovoljci za v partizane, vsi oboroženi. Nekateri so imeli mavzarce, drugi avstrijske karabinke. Te so prinesli domov očetje še iz prve svetovne vojne. Imeli smo tudi nekaj italijanskih bomb, ki so jih italijanski vojaki pustili na senikih, ko so tam spali. Tako nas je šlo 6. junija 1942 9 prostovoljcev v partizane, in sicer: Jože Petkovšek-Branko Anton Bogataj Stanislav Oblak Franc Osredkar Jože Furlan-Bogdan Anton Osredkar Matevž Novak Martin Frank in Franc Ogrin-Luka Kasneje je odšel v partizane še Tomaž Oblak. Najprej smo šli na Krošljev hrib. Tu smo dobili vezo s Klobučarjem-Kraguljem. Od tu smo krenili na Mavsarski hrib. Tu smo postavili stražo in zvečer hodili v Ligojno po hrano. Kragulj je odšel po vezo v Kluč. Čez nekaj dni smo šli v Kluč. Tu smo bili razporejeni v 1. in 2. četo prvega bataljona. Tu je bil tabor, kjer smo si postavili šotore. Kuhinja in voda je bila zraven šotorov. Vsako jutro smo se v tej vodi, ki je bil izvir, umili, si očistili čevlje in pospravili v šotorih. Nato je bil zajtrk, navodilo za delo in patrole. Vsako jutro smo dvignili zastavo na drog. Ko smo stali mirno, se je bral razpored dela. Jože Petkovšek-Branko Tako smo hodili eni v patrolo, drugi pa nemško mejo pobirati bombe. Jaz in Miklavž sva zvečer hodila v Malo Ligojno k Frankovim po hrano in mleko ter kruh. Vsak dan sva prinesla 6—7 hlebcev kruha. Tako sva midva oskrbovala s hrano 2. četo 4 mesece. Komisar čete Boben nas je pozval, da oddamo vse slike in legitimacije, ki smo jih skrili in dobili tajna imena. Neko jutro naju je mene, Jožeta Petkovška-Branka, in Miklavža poklical Boben, da ne bova šla po hrano, temveč na pot z važno pošto, ki jo morava oddati v Ljubljanskem Vrhu 17. (transverzale) kurirske postaje. Povedal nama je, da je v nahrbtnikih strogo zaupna pošta in naj paziva, da ne bi prišla v roke sovražniku. Tako sva šla na pot ponoči prek Lesnega brda. Na Ligojno sva prišla zvečer in nadaljevala pot proti Razorski dolini. Ponoči sva prišla proti Štampetovemu mostu in padla v zasedo. Srečno sva se izmuznila in krenila proti Logatcu. Spet sva padla v italijansko zasedo. Tudi tu sva imela srečo in sva krenila proti Pavkarju. Začelo se je že daniti. Italijani so naju opazili in začeli teči za nama. Na kupu ob cesti so bili trami in klade. Jaz sem Miklavža skril pod trame in sem tekel dalje do kozolca. Uspelo se mi je pognati na kozolec s težkim nahrbtnikom in puško Italijani so tekli za mano, vendar me niso opazili, da sem se skril na kozolec. Pri hiši sta žagala drva oče in mati, vendar me tudi onadva nista opazila, kdaj sem se skril na kozolec. Tako so Italijani šli pod kozolcem in se pognali proti hiši in na to direktno h Kalinu (današnja tovarna IUV), kjer so bili nastanjeni. Tu sem ostal ves dan do večera. Zvečer sem šel gledat, če je Miklavž še pod trami in res sem ga tam še našel. Povedal mi je, da so italijanski vojaki tam stražili do večera, tako da ni smel niti zakašljati. Zvečer sva tako prekoračila progo in srečno prišla na postajo 17 in oddala pošto. Drugič sva nesla pošto s Primcevim Jakobom. Spet sva padla v belogardistično zasedo nad Vrhniko. Ušla sva in se skri- la na podstrešje v njegovem domu pod Sveto trojico na Vrhniki. Tu sva ostala čez dan, Italijani pa so v hišo hodili spraševat za jajca. Zvečer sva spet krenila na pot in oddala pošto na postaji 17 ter se vrnila srečno. Na Kluču se je v naši četi pojavila izdaja. Ker je bil naš tabor izdan, so Italijani začeli z avioni bombardirati Kluč. Mi smo se takoj umaknili na Koren in se borili naprej. Italijanska oblast je izdala odlok po vseh vaseh, naj takoj vsa kolesa pripeljejo na Vrhniko in da se ne sme nihče več voziti s kolesom. Terenci v Mali Ligojni so takoj pobrali po vaseh 26 koles in nas obvestili, naj jih pridemo iskat, da ne bi prišla v roke Italijanom. Tako so nam ta kolesa služila za lažji prenos hrane, pošte itd. Z bicikli smo se vozili kar po cesti. Italijanska izvidnica, ki je bila nad Horjulom na hribu, nas je večkrat videla, vendar ni ničesar ukrepala. Tako je nekega dne Svarun z njegovo četo vkorakal skozi Horjul. Italijani — finan-carji so se le skrili. Partizani smo hoteli razširiti osvobojeno ozemlje, vendar je to bilo le kratek čas. Ob zaščiti prehoda II. grupe odredov čez Dolomite je prišlo do spopada na Lesnem brdu. Ponoči med 7. in 8. julijem 1942 so Ligojnjski zaščitniki prekopali cesto Vrhnika—Horjul in napravili zasede na nekaterih poteh. Spodžagali so tudi stebre lesenega mostička čez Podlip-ščico. Organizatorji bele garde, ki sem jih že prej omenil, so o tem obvestili Italijane, ki so že v dopoldanskih urah šli s tanki in kamioni proti Veliki Ligojni. Ker je bil mostič slabo podžagan, je zdržal težo, le en tank je zdrknil v jarek. Pri Polkovem hribu je čakala partizanska zaseda, zadrdral je partizanski mitraljez. Šest italijanskih vojakov je bilo ranjenih, trije pa ubiti. Ker so bili Italijani v premoči, se je moral partizanska zaseda umakniti. En borec je bil ranjen in je kmalu ranam podlegel. Po tem boju so se Italijani obrnili in šli v Veliko Ligojno. Vaščani so zbežali na Drenov grič. Italijani so kradli po hišah, nato pa začeli metati zažigalne bombe. Požgali so 40 hiš in gospodarskih poslopij. Vse pokradeno so naložili na vozove. Tega dne so v Veliki Ligojni ustrelili Jožeta in Janeza Osredka in Franca Bradeška. Osmi ju- Tek. SKUPAJ Ostanek Turistična Najemnine Udeležba DELO Izredni štev. Opis programske naloge program iz leta taksa za Močilnik TOZD članov in prihodki 1989 1988 1989 1989 L) P O ostalih A/1. Električne instalacije Star maln 75.000 75.000 — — 100.000 — — 2. Oporni zid ob bazenu — nadaljevanje 1.500.000 1.400.000 — — — — 3. Obnova ostrešja (delna) Koča Star 1.200.000 maln 2.500.000 1.300.000 — — — 4. Adaptacija koče Star maln 4.200.000 — 500.000 1.100.000 1.600.000 1.000.000 — 5. Obnova drvarnice v Starem malnu 750.000 — — 250.000 — 500.000 — Izdatki skupaj (A) 9.025.000 2.775.000 500.000 1.350.000 2.900.000 1.500.000 — B. Delovanje društva 1. Poslovni prostor — Črni orel 1.500.000 — 1.000.000 500.000 — — — 2. Ogrevanje poslovnih prostorov 500.000 — — 500.000 — — — 3. Elektrika 300.000 — — 300.000 — — — 4. Pisarniške potrebščine 150.000 — — 150.000 — — 5. Čiščenje parka v Močilniku 200.000 200.000 — — — — — 6. Delovne akcije 1.000.000 — — 850.000 150.000 — — Izdatki skupaj (B) 3.650.000 200.000 1.000.000 2.150.000 300.000 ' — SKUPAJ (A + B) 12.675.000 2.975.000 1.500.000 3.500.000 3.200.000 1.500.000 Predvideni prihodki za leto 1989 1. Ostanek izleta 1989 2.975.000 2. Turistična taksa za leto 1989 1.500.000 3. Najemnine za leto 1989 3.500.000 4. Udeležba TOZD in DPO — 1989 3.200.000 5. Delo članov in drugih 1.500.000 SKUPAJ: 12.675.000 Upravni odbor Turističnega društva VRHNIKA lij je tako postal krajevni praznik. Vaščani se tega dne spominjajo vsako leto in priredijo proslavo. Po tem boju v Veliki Ligojni smo se spet vrnili na Kluč. Nato se je začela velika Italijanska ofenziva. Iz Kluča smo šli prek Prosce na Koren, tam smo spet vodili borbo od jutra do večera z Italijani. Od tu smo se umaknili na Zažar in čez nekaj časa nazaj na Kluč. Tu se je formiral 3. bataljon Dolomitskega odreda. Od tu smo šli 1. novembra 1942 prek Male Ligojne, Bevk čez Ljubljanico v Krim in Mokro V Ligojni v šoli se je formirala bela garda na čelu z Bastičem. Iz Velike in Male Ligojne je bilo v beli gardi precej fantov. Partizani so nekaj od teh odgnali na Vrane peči, vendar so vsi pobegnili k Italijanom, ker da jim bodo dali lire. Ostale zaščitnike iz Velike Ligojne so Italijani zaprli in jih preoblekli v domobranske obleke in jih dali za stražo na Štam-petov most. Ko je Šercerjeva in Tomšičeva brigada porušila Štampetov most, je ta straža zbežala domov. Terensko delo v Veliki Ligojni se je odvijalo v težkih razmerah, ker je bilo le malo ljudi naklonjenih in pripravljenih sodelovati v NOB. Za aktivistko je Polh postavil Antonijo Petkovšek (Mal-kovo Tono). Ta hiša je bila že od aprila 1942 odprta vsem borcem in aktivistom. Tako je bilo dogovorjeno, da če je luč v kuhinji, ni nevarnosti, če pa luči ni, pomeni, da je v hiši nevarnost. Delo aktivistke je opravljala v težkih časih. Na njeno vprašanje, da bi šla v partizane, je Polh odgovoril, da je tu potrebna in mora ostati na terenu. Bila je izdana in odpeljana v Ljubljanske zapore, od tu pa v taborišče Dachau. Iz taborišča je bila poslana na delo na kmete, in od tu se ji je posrečilo pobegniti k družini Krizman na Koroško-Borovlje. Oče Jože Petkovšek je bil klavec in v zimskem času klal prašiče po hišah v Ligojni. Zasledovali so ga belogardisti iz Vrhnike z nalogo, da bi od njega dobili kakšne podatke od partizanov g lede na to, da sem jaz bil v partizanih. Oče je vedno trdil, da ne vem, kam sem jaz šek Ko je bila Antonija Petkovšek v taborišču, je bilo terensko delo še težje v Veliki Ligojni. Zvezo so imeli kurirji še pri Verbiču in pri Gutniku v Kotah. Avgusta 1944 so v hišo vdrli črnorokci, prijeli očeta, mater in brata Janeza. Prišli so ponoči in jih postavili v kuhinji pred zid z naperjenimi puškami v prsa. Komandir je rekel, da jih ne bo ubil, pobral pa jim bo vse od živeža do obleke. Tako je tudi storil. Na papirju so imeli napisanega še terenca Podlipca iz Male Ligojne in Novaka in terence iz Drenovega griča. Ti so bili pravočasno obveščeni in so se poskrili. Črna roka je prišla nazaj v Veliko Ligojno in odpeljala Staneta Franka. Grozili so, da ga bodo ubili, vendar so ga kasneje po prigovarjanju izpustili. Iz Velike Ligojne je bilo v internaciji 7 ljudi in sicer: Matevž in Ivan Novak, Franc Frank in njegov oče, Podlipc, Jože Osredkar in Antonija Petkovšek. Padli so Stanislav Oblak, Tomaž Oblak, Franc Osredkar in Jože Furlan-Bogdan. Jože Petkovšek-Branko 10 MAREC 1989 kas časopis Naj bo veselo Tudi s strani vašega časopisa vas vabimo, da se prireditev udeležitev. Hkrati pa vas prosimo, da našemu uredništvu sporočite, če pripravljate kaj tudi sami, pa se je izmuznilo s tega programa. Z veseljem bomo objavili. PROGRAM PROSLAV IN PRIREDITEV V OBČINI VRHNIKA ZA LETO 1989 I. ZNANE PRIREDITVE PO MESECIH JANUAR 8. 2. — Novoletni koncert DPZ Vrhnika in MPZ LIKO Vrhnika — ZKO FEBRUAR 8. 2. — Slovenski kulturni praznik — ZKO 22. 2. — Območno srečanje lutkovnih skupin — ZKO 24. 2. — Koncert MPZ IUV „Usnjarna" in MPZ Polšnik - ZKO MAREC 5. 2. 7. 3. 8. 3. 28. 3.-3. APRIL 14. 4. 15. 4. 15. 4. 15. 4. 15. 4. 27.4. 30. 4. MAJ 1. 5. 2. 5. 4. in 5. 5. 10.5. 13.5. 13. 5. 21.5. 24. 5. 13. 5. JUNIJ 4. 6. 10.6. 17.6. 24.6. 18. 6. 19. 6. junij JULIJ 4. 7. 16. 7. 22. 7. — Koncert MPZ Dragomer ob 15-letnici — ZKO — Obletnica rojstva slikarja Jožefa Petkovška — razstava slik Marjana Smrtnika v galeriji KAŠČA — ZKO — Dan žena — KK SZDL in KS — Kurirčkova pošta — Občinska zveza pionirjev Vrhnike in DPM — Letni koncert DPZ Vrhnika — ZKO — Pohod na Ključ — ŠD Dragomer — Obletnica smrti Karla Grabeljška — ZKO — Letni koncert Pihalnega orkestra Vrhnika — ZKO — Letna skupščina Zveze društev invalidov Slovenije — Dl Vrhnika — Dan OF — RK in OK SZDL — Kresovanje na Ulovki — OS ZS — Praznik dela, srečanje občanov v Starem mal-nu — Turistično društvo in OK SZDL — Tek in pohod po mejah KS Drenov grič — Lesno brdo — ŠD Dren — 22. revija pevskih zborov s podelitvijo srebrnega znaka sindikata — ZKO in OS ZS — Obletnica Titove smrti — Občinski praznik v KS Ligojna — SO Vrhnika, OK SZDL — Obletnica rojstva Ivana Cankarja — ZKO — akcija Razgibajmo življenje, Stara Vrhnika — ŠD Polž — 45-letnica formiranja 1. tankovske brigade NOVJ v Sežani — Vojašnica Ivan Cankar — Dan RVO in PVO — Vojašnica Ignac Voljč-Fric — Javni nastop glasbene šole Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika — Dan mladosti — OK ZSMS, osnovne šole — ZIV-ZAV — DPM Vrhnika — Trampužev memorial — ZTKO Vrhnika ali — Srečanje invalidov Notranjske — Društvo invalidov Vrhnika — Akcija Razgibajmo življenje, Drenov grič — ŠD Dren — 50-letnica Cankarjevega doma — ZKO — revija pihalnih orkestrov Goriška Brda, Cerkno in Vrhnika — ZKO — Dan borca — Dan tankistov - vojašnica Ivan Cankar — Dan vstaje — srečanje v Razorski dolini in Kraguljev memorial — DPO in LD Vrhnika AVGUST 5.8. — zadnji tede n • SEPTEMBER prvi teden — 15., 16. in 17.9. - Odseljeniški piknik — KS Podlipa-Smrečje - srečanje delavcev DO IUV srečanje delavcev DO LIKO 13. kulturni dnevi „Bistra 89" — ZKO 17.9. 29. 9. OKTOBEI 14. 10. 14. 10. 17.10. — Akcija Razgibajmo življenje, Dragomer Dragomer — Dan pionirjev — DPM, osnovne šole ŠD — Tek in pohod na Ulovko — ŠD Polž (Stara Vrhnika) — Obisk MPZ Scaramouch iz Nizozemske — ZKO — Akcija Razgibajmo življenje, v Borovnici — ŠD Partizan Borovnica — Petkovškova pionirska likovna kolonija — OŠ Ivan Cankar OO ZZB NOV, KK SZDL, OK Tekšaki klub Vrhni- NOVEMBER I. 11. — Dan mrtvih SZDL 12.11. — Tek z rolkami na Ulovko ka 29. 11. — Dan republike — KK SZDL, OK SZDL, ZKO — Mednarodni turnir v ŠRG — ŠD Partizan Vrhnika — Mladost v pesmi, besedi in spretnosti — obe vojni pošti, Dom JLA DECEMBER 9. 12. — Zaključek sindikalnih športnih iger — OS ZS, ZTKO II. 12. — Obletnica smrti Ivana Cankarja — ZKO 22. 12. — Dan JLA — obe vojni pošti, ZRVS, OŠTO, Dom JLA, OK SZDL dela prost dan (Božič) 25. 12. 26., 27. in 28. 12. 31.1 2. — Novoletno praznovanje — DPM — Sindikalno praznovanje novega leta — OS ZS — odredni praznik pionirskega odreda Janez Mrak — OO ZZB, OŠ Ivan Cankar //. KRAJEVNI PRAZNIKI IN PRIREDITVE PO KS ob dnevu žena — gasilska vese-gasilska veselica Log 8. 3. 89 - lica Drenov grič 18. 6. 89 - Zaplana 18. 6. 89 Zaplana 22. 7. 89 Bevke 29. 7. 89 — gas Pod lipa 5. 8. 89 — Verd 12. 8. 89 — Sinja gorica 17. 9. 89 Ligojna 24. 9. 89 — gasilska veselica — obletnica Iskega društva odseljeniški piknik ///. MOŽNOSTI ZA RAZNE PRIREDITVE, RAZSTAVE, SREČANJA IN PROSLAVE 1. mala dvorana Cankarjevega doma — ZKO — razstavni prostor — uporaba VIDEO-TOPA 2. razstavni prostor v Domu obrtnikov — Obrtno združenje Vrhnika 3. Doma JLA — razstavni prostor — možnost uporabe dvorane — prostori za kulturne prireditve 4. razstavni salon v obratu družbene prehrane IUV — Vrhnika 5. galerija Kašča v KS Verd 6. večnamenski prostor v OŠ Ivan Cankar IV. PRIREDITVE V OKVIRU REPUBLIKE IN RAZNA SREČANJA V OKVIRU OBČINE 12.10 — 15.10.89 — Vlak Bratstva in enotnosti — RK SZDL Slovenije 25. 4. — 26. 4. 89 — Festival OF — RK SZDL, OK SZDL — 300-letnica izdaje Slave vojvodine Kranjske Janeza Voj-karda Valvazorja — srečanje delovnih ljudi v OZD — OO ZS — program srečanj s predstavniki pobratene občine Gonars — ZKO, ZTKO, DPO, razna društva (akcije vse leto). — otvoritev modnega centra IUV (v prenovljeni Lavrenčičevi (hiši) — otvoritev razstavnega prostora DO LIKO (Dom KS Vrhnika) —■ 2. 4. 89 — Splošne volitve člana P SFRJ iz SR Slovenije (po vsej Sloveniji) Pojasnilo občanom v zvezi s člankom Toneta Škrlja: Mednarodni uspeh lokostrelcev (objavljen je bil v februarski številki Našega časopisa Ne bi bili pravi prosvetarji, če bi trdili, da nismo veseli uspehov kluba lokostrelcev, naše pojasnilo velja zadnjemu delu članka, v katerem je kar nekaj neresnic. Ne bi jih navajali, ker smo prepričani, da kdor je članek prebral, ve, da šport s smrtonosnim orožjem ne sodi v šolske prostore. To, da letos ne bodo mogli več trenirati v naši šoli, smo jim pojasnili na skupnem sestanku 22. 3. 1988. Pogovora so se udeležili Tone Škrlj, Samo Kristan in Tone Koštomaj. Sklep o prepovedi je sprejel zbor delavcev šole in ne samo zbirokratizirano vodstvo šole, če ne omenjamo staršev, ki so bili zgroženi, da smo sploh dovolili vadbo. Torej, če ustrežemo enim, se zamerimo drugim. Izhajamo pa iz prepričanja, da je šola — resda skupna lastnina, namenje*na predvsem in samo otrokom, in da je naša osnovna naloga poleg izobraževanja njihova varnost. Klubu želimo, da najde športu primerno zavarovane prostore, saj po takih uspehih to ne bi smelo biti problem, ker „dijaški in študentovski žepi,, najbrž res ne zmorejo visokih najemnin, kaj šele povračil za nastale škode. S tem pojasnilom občanom mislimo zadevo končati, če pa bi kdo rad zvedel kaj več, naj se oglasi pri nas ali pa zavrti našo telefonsko številko. Kolektiv OŠ Log-Dragomer Obvestilo Turistično društvo Vrhnika vabi k sodelovanju upokojeni družinski par, ki bi med sezono prevzel oskrbo koče „Star Maln". Prednost imajo domačini s smislom za čisto naravno okolje in nekoliko znanja o kulturni dediščini tega kraja. Vse prijave pošljite na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEV TRG ŠT. 4, najkasneje do 15. aprila 1989, pod oznako „Čista narava". Za 8. marec Svojo mamico rada imam, zato ji srček svoj dam, veselo zapojem ji pesmico, poklonim ji lepo rožico. V šoli trudim se lepo, trud pomaga mi zvesto mamico razveselim z dobrimi ocenami jo obdarim. Jelka Kune, 3. d., OŠ Ivan Cankar, Vrhnika Ženskam za praznik Tudi dom JLA na Vrhniki se je s priložnostnim sporedom vključil v praznovanje mednarodnega dneva žensk. V veliki dvorani doma JLA so nastopali duo „Fjaka", plesna skupina in vojaki z recitacija- mi. V veliki dvorani Cankarjevega doma pa je bil večer resne glasbe z naslovom „Ženske ženskam", na katerem so nastopile priznane umetnice iz Ljubljane. Momir Arsič Razstavlja Zdravko Kramar V preddverju doma JLA na Vrhniki razstavlja svoja dela umetniški fdtograf Zdravko Kramar iz Novega mesta. Glavni motiv njegovega umetniškega izražanja je panorama, ki jo prikazuje v črno-beli tehniki. Razstavlja tudi nekaj portretov, pri katerih se poigrava s svetlobo in sencami. V drugem tematskem sklopu prikazuje jame in z igro svetlobe pričara čudoviti svet podzemlja. Momir Arsič Razstava ročnih del Dom JLA že več let skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Vrhnika pripravlja ob dnevu žensk razstavo ročnih del. Razstavljeni izdelki so prave mojstrovine in mnoge zamisli bi lahko uporabili za izdelovanje kakovostnih spominkov. Gre predvsem za izdelke iz makrameja, svile, vezenine, gobeline, opaziti pa je tudi nove tehnike, kot so posebna obdelava lesa, kovine, usnja in podobnih snovi. Kot zanimivost naj omenimo, da je med razstavljale'! vse več me ških in da staro mnenje o tem, da so ročna dela predvsem v dome-ni žensk, ne drži več. Momir Arsić bas časopis MAREC 1989 11 ZAHVALA Bridko je spoznanje, da je bilo slovo od ljubljenega moža in očeta TONETA KUNCA Sinja gorica 26 zares dokončno Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste mu darovali toliko cvetja, nam stali ob strani in nas tolažli v najhujši stiski. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Sinja gorica, pevskemu zboru in duhovnikoma. Iskrena hvala vsem, ki ste cenili njegovo poštenost in ga imeli radi. Žalujoča družina Kune Strelski ZAHVALA ob smrti našega dragega JOŽETA VERBIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem z Vrhnike, ki ste ga v takšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam podarili cvetje in sveče ter nam izrazili osebno ali pisno sožalje. Hvala vsem! Žena Marjeta, sin Sandi in hčerka Irena z družino Ljubljana, marec 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice MARIJE KRAŠOVEC roj. BREJC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in sodelavcem za cvetje, pomoč in sočustvovanje. Posebna hvala sosedom Slavku in Cirili Novak ter Marički Rosenvvirt za njihovo nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi zdravstvenemu osebju za lajšanje bolečin ob njeni težki bolezni. Nadalje hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, or- ganistu in pevkam za ganljive pesmi. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti ali pa nam kakor koli izrazili sožalje. Žalujoči: sin Franci, hčerki Mari in Jelka z družinami Vrhnika, 28. 2. 1989 Leto dni je že minilo, kar med nami več te ni, a te nismo pozabili, v srcih še spomin živi. V SPOMIN ROZALIJI TRČEK Lipovčevi mami Hvala vsem, ki jo hranite v srcu in lepem spominu. Tvoji vnuki ŽELEZOKRIVSTVO IZDELOVANJE, POLAGANJE IN PRODAJA ARMATUR IN ARMATURNIH MREŽ PO KONKURENČNIH CENAH ODPRTO VSAK POPOLDAN IN OB SOBOTAH! SE PRIPOROČA SREČO BRUS, KALCE 21 a LOGATEC REPUBLIŠKA DOPISNA LIGA Strelska družina Vrhnika se je v sezoni 1988/89 udeležila dopisne republiške lige v streljanju z zračno puško. Liga je potekala v šestih kolih, posamične SD pa so tekmovale doma. Prijavljenih je bilo prek 60 SD iz Slovenije, skupaj okoli 200 strelcev. Rezultati: Dopisni del: ekipno: 1. Partizan Zalog 6624 krogov 2. NTU Slov. Gradec 6617 krogov 3. 29. oktober Grosuplje 6588 krogov 38. SD Vrhnika 6271 krogov Dopisni del: posamično: 1. Hotič (Zalog) 2225 krogov 2. Planine (J. Lacko-Ptuj) 2205 krogov 3. Skrbej (Part. Zalog) 2203 kroge 17. Lampreht (Vrhnika) 2182 krogov 94. Skodlar (Vrhnika) 2083 krogov 120. Gutnik (Vrhnika) 2006 krogov V finale se je uvrstilo prvih pet ekip in deset posameznikov. Med ekipami je zmagala NTU Slovenj Gradec s 1104 krogi, med posamezniki pa Pok (NTU Slov. Gradec) s 371 krogi. Karting Lojze Prek državni prvak Številni ljubitelji športa v naši občini, posebno tisti, ki sproti spremljajo dogajanje v kartingu, se radi spomnejo rodu tekmovalcev, kot so bili Novak, Prek in drugi. Sčasoma pa se je precej spremenilo in Vrhnika je ostala brez mnogih vrhunskih voznikov go-carta. Nekateri so prenehali tekmovati, drugi so se včlanili v druge klube, v katerih nadaljujejo ta zelo privlačen šport. Med njimi je tudi Lojze Prek, človek, ki je dosegel številne vrhunske dosežke doma in v tujini. Čeprav je s svojimi štiridesetimi leti pravi veteran med mlajšimi tovariši, mu mnogi gledajo v hrbet na številnih tekmovanjih. Je član AMD Ljubljana-Moste v kategoriji 100 kubičnih centimetrov. Če ima nekdo rad šport in zanj žrtvuje najboljša leta, potem starost sploh ni tako važna. N a to, da sem zares dolgo v tem športu, me spominjajo številna priznanja, pokali, spominki z mnogih tekmovanj, pravi najboljši jugoslovanski voznik v ka-tegoriji 100 cm3. V prejšnjem tekmovalnem obdobju sem zmagal na štirih dirkah in to je bilo dovolj za naslov prvaka. Seveda ima športni uspeh tudi drugo stran medalje. Splošna gospodarska kriza vpliva tudi na ravnanje pokroviteljev. Manj namenjamo za telesno kulturo, v njej krčijo prigrame. Razlike je treba pokriti iz svojega žepa, in če ga ne bi družina povsem podpirala, bi svojo tekmovalno pot že zdavnaj sklenil. Momir Arsič REGIJSKO ZA MOŠTVA IN POSAMEZNIKE Vrhniški strelci so se 12. 2. 1989 udeležili regijskega tekmovanja za moštva in posameznike, ki je bilo na 11-steznem avtomatskem strelišču gozdarske šole v Postojni. OSZ Vrhnika se je tekmovanja udeležila z ekipo mladincev in članov, ki sta bili sestavljeni iz SD Vrhnika in Dragomer-Lukovica. Rezultati: ekipno za mladince: 1. Postojna 1069 krogov 2. Brest Cerknica 1038 krogov 3. Pivka 1015 krogov 4. Vrhnika 950 krogov posamično mladinci: 1. Hrobat (Postojna) 367 krogov 2. Kalin (Postojna) 362 krogov 3. Kandare (Brest) 356 krogov 9. Jesenovec (Vrhnika) 335 krogov 12. Rodošek (Vrhnika) 317 krogov 13. Podvratnik (Vrhnika) 298 krogov člani ekipno: 1. Postojna 1090 krogov 2. Pivka 1052 krogov 3. Vrhnika 1027 krogov člani posamezno: 1. Baranja (Postojna) 368 krogov 2. Belobrajdič (Postojna) 362 krogov 3. Istenič (Postojna) 360 krogov 4. Lampreht (Vrhnika) 359 krogov 9. Sumina A. (Vrhnika) 348 krogov 14. Oblak (Vrhnika) 320 krogov Norma za republiško prvenstvo za mladince je 356, za člane pa 362 krogov. REGIJSKA „ZLATA PUŠČICA" Petega marca so se strelci udeležili regijskega prvenstva za ZLATO PUŠČICO. Normo 510 krogov je doseglo 7 strelcev, vendar se je tekmovanja udeležilo 5 strelcev. Tekmovanje je bilo na strelišču GŠC Postojna, sodelovalo pa je 35 strel- Mali oglasi Matematiko, fiziko in predmete za Srednjo strojno šolo instruiram. Ponudbe na domu. Informacije dobite v uredništvu Našega časopisa. Zbiram — odkupim razglednice in pisma do leta 1945, posebno Vrhniko in Ljubljano z okolico, Notranjsko in drugo. Aleksander Čižek, Tržaška 8, Vrhnika, tel. 752478, zvečer pa 484-077. Iščem snažilko za čiščenje poslovnih prostorov v jutranjem času. Informacije: Gostilna Tur-šič, Vrhnika. Iščem eno- ali dvosobno stanovanje za dobo 10—12 mesecev s plačilom vnaprej. Ponudbe po tel. 556-396. cev iz 10 strelskih družin, saj so tekmovali le posamično. 1. Baranja (Postojna) 552 krogov 2. Belobrajdič (Postojna) 552 krogov 3. Kalin (Postojna) 549 krogov 6. Lampreht (Vrhnika) 540 krogov 7. Končan (Dragomer) 537 krogov 14. Sumina A. (Dragomer) 528 krogov 24. Sumina M. (Dragomer) 518 krogov 28. Skodlar (Vrhnika) 506 krogov Republiškega prvenstva se bo udeležilo prvih 100 strelcev iz Slovenije. ODPRTO OBČINSKO PRVENSTVO SD Dragomer-Lukovica je 11. 3. 1989 organiziralo odprto občinsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo le osem ekip, čeprav so predvidevali, da bo prijavljenih več, vsaj tiste ekipe, ki so redno tekmovale v občinski ligi. Med moštvi je pričakovano zmagala ekipa Lošce z Vrhnike. Rezultati moštveno: 1. Lošca Vrhnika 539 krogov 2. Dragomer I. 525 krogov 3. Postaja milice 499 krogov 4. Dragomer II 499 krogov 5. Bevke 498 krogov 6. Polž St. Vrhnika 498 krogov 7. Dragomer III. 439 krogov 7. ZZB Dragomer 277 krogov Posamično: 1. Ravnikar (Lošca) 184 krogov 2. Lampreht (PM Vrhnika) 183 krogov 3. Gutnik (Lošca) 178 krogov 4. Sajovic-Kavčič (Lošca) 177 krogov 5. Končan (Dragomer) 177 krogov Sumina A., Oblak, Sumina M., Podlipec B., Grom J., Jesenovec, Šinkovec, Bračun, Podlipec G., Grom A., Grom B., Podlipec M., Podvratnik, Korez, Bračun G., Šega, Grom Miha, Sevšek, Grom Matej, Baje, Komljenovič. Občni zbor šahovskega društva Vrhnika Uspešno leto Šahisti, šahovski delavci in ljubitelji šahovske igre so se zbrali na letni skupščini društva in ocenili delo ter dosežke v preteklem letu. Obenem so načeli nekatera bistvena vprašanja šaha, predvsem to, kako bi s šahovsko igro spodbudili mlade. Preteklo leto, kot so poudarili na skupščini, je bilo med najplodnejšimi v 65-letnem obdobju delovanja. Moštvo ŠD Vrhnika se je uspelo uvrstiti v zvezni finale za pokal maršala Tita, na katerem so bili dvanajsti,kar je doslej največji klubski uspeh. Na republiškem prvenstvu so ponovili lanski dosežek in so bili četrti. Tudi uspehe posameznikov je treba omeniti: Leon Gostiša si Leon Gostiša, edini vrhniški šahist z mednarodnim šahovskim naslovom je z dobro igro na turnirju Iskre priboril naslov mednarodnega mojstra in je doslej edini Vrhni-čan s tem naslovom. Simon Jerič je s tretjim mestom na republiškem prvenstvu na Vrhniki izpolnil normo za mojstrski naziv, na turnirju v Kladovi, na polfinalu prvenstva Jugoslavije, pa je bil najbolje uvrščeni šahisti iz Slovenije in še enkrat izpolnil pogoje za mojstrski naziv. Šahovski delavci do dokazali, da so dobri prireditelji velikih šahovskih tekmovanj. Organizirali so 38. prvenstvo Slovenije za posameznike in samo potrdili, da so sposobni opravljati tudi najzahtevnejša organizacijska dela. Kakšna je prihodnost šaha na Vrhniki? Ali bodo lahko obdržali razvojni ritem in dosežke? Pri odgovoru je treba upoštevati več. dejavnikov, ki spodbujajo šah v naši občini. Najprej, mentorsko delo z mladimi se obrestuje in že kaže na rod mladih nadarjenih šahistov. Prav tako obetavno je delo z nekoliko starejšimi kategorijami. Mladost je brez dvoma velika prednost vrhniškega šaha, to je potencial, od katerega lahko v prihodnje veliko pričakujemo. Ne bi bilo pravično, če ne bi omenili številnih pokroviteljev, ki pomagajo razvijati šahovsko igro. Na 38. državnem prvenstvu se je pokazalo, da so posamezniki in delovne organizacije pripravljene pomagati. Dobra organizacija prvenstva, ustrezno trženje in primeren odnos do denarja spodbujajo zaupanje in dobro sodelovanje. Momir Arsič mmm 1 ZLATO RUNO IVICA GLUŠIČ VRHNIKA, CANKARJEV TRG 1b DELOVNI ČAS: VSAK DAN od 9. do 19. ure OB SOBOTAH od 8. do 12. ure iz naše ponudbe: — perilo: moško, žensko, otroško, športno, ekskluzivno — nočno perilo: spalne srajce, pižame — nogavice: vseh vrst za vse in za vse priložnosti — oblačila za prosti čas: trenirke, športne majice, kopalke — brisače — bluze — modni dodatki — darila in darilca za razne priložnosti in vse tisto, kar pogrešate, pa bi sodilo v našo ponudbo. 12 MAREC 1989 haš časopis Turnir v športno-ritmični gimnastiki Najbolj navdušile Varaždinke Med pionirkami so bile najboljše Varaždinke Obvestilo Sredi februarja je bil redni letni občni zbor ŠD LIPA Podlipa-Smrečje, na katerem smo med drugim obravnavali tudi izgradnjo športnega igrišča v naši krajevni skupnosti. V živahni razpravi so sodelovali vsi navzoči in ugotovili, da že dve leti zaman poskušamo pridobiti ustrezno zemljišče. Po dajši razpravi je občni zbor zavzel stališče, da je v najkrajšem času potrebno dobiti odgovor, pa naj bo ta pozitiven ali negativen. Zato je treba obvestiti vse, ki bi po našem mnenju lahko kakor koli pomagali pri rešitvi tega problema. Če se do konca marca zadeva ne bo premaknila z mrtve točke, bo ŠD LIPA v sodelovanju z ZSM Podlipa dalo pobudo za sklic problemske konference, na kateri naj bi se občinske strukture opredelile „za" ali „proti" gradnji športnega igrišča v Pod I i-pi. Zemljišče, na katerem naj bi se gradil športni objekt, meri 2751 m2. Je last rimskokatoliške cerkve, ki pa ga ne proda, ampak le zamenja. Tu pa nastopi problem, ki ga sami ne moremo rešiti, kajti v naši krajevni skupnosti ni zemljišča, ki bi ga krajevna skupnost lahko ponudila cerkvi v zamenjavo. Glede na to, da je v krajevni skupnosti Podlipa-Smrečje za gradnjo igrišča veliko zanimanja, da je iz leta v leto več mladih, ki ostajajo v vasi, da je v SD vključenih 73 bolj ali manj aktivnih članov in nenazadnje je Podlipa oddaljena od Vrhnike toliko, da prej ovira udeležbo mladih pri njihovi izvenšolski dejavnosti — prosimo za pomoč. Vnaprej se zahvaljujemo in vas tovariško pozdravljamo! Predsednik Marjan Kuzmič Prijateljski turnir v športno-ritmični gimanstiki, na katerem so sodelovale tekmovalke iz Varaždina, Zagreba, Ljubljane in domače Vrhnike, je še enkrat potrdil, da ima ta pri nas še vedno premalo znan šport vse več ljubiteljev. Res je tudi, da tekmovalke in vsi, ki so kakorkoli navzoči v tej športni panogi, žive kot velika družina s povsem jasnimi opredelitvami, da se lahko samo s skupnimi močmi obdržijo. Turnir na Vrhniki je bil zamišljen kot revija mladih in pregled trenutne kakovosti. Znanje, ki so ga pokazali, samo potrjuje, da imamo rod talentiranih deklet, od katerih lahko v prihodnjih nekaj letih vsi veliko pričakujemo. Kljub temu ne bi bilo pravično, če ne bi posebej omenili mladih Varaždink, ki so navdušile gledalce. Te so samo potrdile napovedi strokovnjakov, da po kakovosti ne zaostajajo za slovenskimi tekmovalkami. Pa še nekaj besed o naših tekmovalkah. Sandra Bikar napreduje, o tem nihče ne dvomi. Razvija se v_ vrhunsko mlado tekmovalko. Četrto mesto je samo potrditev njene kakovosti. Elvira Draškovič je naredila napako, sicer bi se na tem tekmovanju gotovo uvrstila bolje od četrtega mesta. Seveda so tu še Sandra Žilavec, Mateja Zala-znik, Petra Kastelic in druge, ki s svojo mladostjo zagotavljajo temu športu prihodnost na Vrh- niki. Momir Arsič Mladi novinarji pozor! Uredništvo glasila Naš časopis vabi vse študente ali dijake, ki jih zanima novinarsko delo, da postanejo stalni dopisniki in s tem pripomorejo h kvalitetnejšem obveščanju občanov Vrhnike. Vse, ki jih to zanima, vabimo k sodelovanju. Informacije dobite na OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8. UREDNIŠKI ODBOR Letna skupščina nogometnega kluba Usnjar Pregledali enoletno delo Letna skupščina NK Usnjar je dala presek skozi enotoletno delo kluba, ki ima razvito popolno tekmovalno piramido. Ko so preučevali dosežene rezultate pionirskih kategorij, kadetov, mladincev in članov so dajali zanimive predloge in pobude za to, da bi nogometna igra v naši občini prešla v višjo kakovost. Med lanskim majem in marcem letos so uspešno opravili večino nalog. Kakovostno so izboljšali notranjo organiziranost, izboljšali sodelovanje s klubi v občini in širše, tesneje so se povezali s sodniškimi in trenerskimi organizacijami. Tudi gmotno osnovo za delo kluba so začeli zagotavljati na drugačen način. Ker dotacije TTKS ni- so dovolj, so sprejeli upravljanje bazena in bifeja in tako pridobijo dodatna denarna sredstva. V nogometnem klubu Usnjar je včlanjenih 95 članov in pet trenerjev. Pionirji v prvi in drugi selekciji imajo 46 nogometašev, kadeti 14, mladinci 12, nekateri kadeti pa tekmujejo tudi v mladinskih vrstah. Člansko moštvo šteje 20 tekmovalcev, trije med njimi so pri vojakih. Delegati na skupščini so povedali, da so z dosežki sredi letošnje sezone samo delno zadovoljni. Pionirji B so prvaki, pionirji A pa tretji v svoji ligi. Kadeti igrajo dobro in sozdaj pravtako tretji. Mladinci so nekoliko slabši, ker so zaradi napake klubske administracije kaznovani z od- vzemom petih točk in sozdaj na 12. mestu. Za člane bi lahko rekli, da imajo realne možnosti za sodelovanje v bitki za naslov prvaka in tako bi se lahko prebili med slovenske drugoligaše. Seveda je treba za to zmagati v ligi in uspešno prestati kvalifikacije. V prvem kolu spomladanskega dela prvenstva nogometašev Usnjarja, v derbiju z Litijo, so s težavo prišli do točk. Edini strelec izmed vrhniških nogometašev je bil Grbec v 58. minuti igre. S to zmago so nogometaši Usnjarja napovedali boj za naslov prvaka v prvi ligi Ljubljanske nogometne zveze. Momir Arsič Pionirke Vrstni red mnogobj 1. 1 Ana Cerovec, DTO Partizan, Varaždin — 27.950 2. 9 Ana Mrak, DTO Partizan, Varaždin — 27.650 3. 4 Lena Radanovič, DTO Partizan, Varaždin — 27.400 4. 11 Sandra Bikar, ŠD Partizan, Vrhnika — 27.300 5. 12 Ana Lazič, Partizan-ND, Ljubljana — 26.650 6. 10 Željka Čerepina, PŠSŠSD, Zagreb — 25.400 7. 3 Mateja Zalaznik, ŠD Partizan, Vrhnika — 25.350 8. 8 Petra Kastelic, ŠD Partizan, Vrhnika — 25.100 9. 2 Bina Turk, ŠD Partizan, Vrhnika — 24.650 10. 6 Alenka Adamič, ŠD Partizan, Vrhnika — IK 8.550 11. 7 Živa Živkovič, ŠD Partizan, Vrhnika — IK 8.150 12. 5 Ines Jerina, ŠD Partizan, Vrhnika -- IK 8.100 13. 13 Nina Žnidaršič, ŠD Partizan, Vrhnika — IK 7.650 Mlajše mladinke Vrstni red — mnogoboj •1. 3 Larisa Lipovac, GD Maksimir, Zagreb — 38.300 2. 5 Monika Podpečan, Partizan-ND, Ljubljana — 37.650 3. 2 Zala Zaletel, Partizan-ND, Ljubljana — 36.150 4. 6 Elvira Draškovič, ŠD Partizan, Vrhnika — 35.850 5. 1 Melita Kolarec, GD Maksimir, Zagreb — 34.900 6. 4 Ana Štumberger, ŠD Partizan, Vrhnika — 33.600 Mladinke Vrstni red — mnogoboj 1. 3 Anamarija Zuanovič, GD Maksimir, Zagreb — 37.550 2. 4 Spomenka Golubić, DTO Partizan, Varaždin — 37.000 3. 1 Mojca Žnidarič, Partizan-ND, Ljubljana — 36.750 4. 5 Rosana Stolnik, DTO Partizan, Varaždin — 36.600 5. 7 Špela Možina, Partizan-ND, Ljubljana — 35.950 6. 6 Diana Plantak, DTO Partizan, Varaždin — 35.650 7. 2 Tina Maver, Partizan-ND, Ljubljana — 35.200 8. 8 Sandra Žilavec, ŠD Partizan, Vrhnika — 34.850 Članice Vrstni red — mnogoboj 1. 2 Tanja Novosel, DTO Partizan, Varaždin — 36.450 2. 1 Ingrid Novosel, DTO Partizan, Varaždin — 35.850 Vrhničani so za biljard Biljard postaja vsakdanjost. Ustanavljajo klube, v gostinskih lokalih postavljajo mize, odpirajo biljardnice kot na primer na kegljišču v hotelu Mantova. Zamenjujejo steze z mizami za to igro, ki je doma na Zahodu. Mnogi pa, ki v tej moderni igri vidijo lahek zaslužek, pozabljajo, da je biljard na Zahodu zelo ugledna igra z natančnimi pravili za igranje in vedenje. Omejevanje igranja z žetoni krni ustvarjalnost igralcev, „divja" pravila pa so samo izgovor, da se v določenem času zvrsti za mizo čimveč igralcev oziroma, da porabi čimveč žetonov. Momir Arsič Smučarjem tekačem bron na državnem prvenstvu Neverjetno, toda resnično. Vrhnika se zopet dviga v vrh jugoslovanskega športa. Že v prejšnji številki Našega časopisa smo poročali, da se rezultati mladih vrhniških smučarjev tekačev iz tekme v tekmo izboljšujejo. Državno prvenstvo, ki je bilo konec februarja v Palah pri Sarajevu, je že pokazalo, da sodijo v sam jugoslovanski vrh. Štafeta Tekaškega smučarskega kluba Vrhnika je v kategoriji mlajši pionirji zasedla odlično tretje mesto. Za poznavalce dela TSK Vrhnika pa to le ni bilo popolno presenečenje. Priprave na finale letošnje tekaške sezone — državno prvenstvo v smučarskih tekih v Sarajevu, so kljub neugodnim snežnim razmeram potekale nemoteno. Intenzivnost se je stopnjevala iz tedna v teden (seveda z najmanjšimi možnimi stroški in brez dragih izletov v Avstrijo, ki si jih lahko privoščijo nekateri drugi klubi) in ko so bili pred odhodom v Sarajevo narejeni primerjalni izračuni časov, ki so jih tekmovalci dosegli na tekmah, je bilo takoj jasno, da imamo pri mlajših pionirjih ekipo, ki lahko poseže po tretjem mestu. Zaradi finančnih težav, s ka-' terimi se TSK Vrhnika ubada že ves čas svojega delovanja, in težav s prevozom, saj klubski kombi ni sposoben vožnje dlje od vrhniške okolice, je na koncu postal odhod na državno prvenstvo vprašljiv. Levji delež stroškov pa smo po daljših pregovarjanjih le dobili od SD Vrh- Člansko moštvo Usnjarja: Juriš na zmago TEKAŠKA Mi smo mladi smučarji tekači, a slabi so dandanes časi, nas zima zlepa ne uboga, najslabša snežna je zaloga. Že mesec marec je pred vrati, a čudna zima snega noče dati le v Tamarju še malo je beline še bolj se nam cedijo sline. Smo zato se v Tamar napotili, da nekako treninge bi uskladili, smo klasiko vsi sketing tekli bili utrujeni, da ničesar nismo rekli. Je Zoran glavni naš tekaški ata, kar v glavo si zamisji, vse mu „rata", si točke v pokalu „ŽITO" je želel in glej, na prvi tekmi jih je že imel. Se vsakega uspeha iskreno veselimo, vsak vsakemu najhitrejši čas želimo, med tekmo vneti navijači vedno smo, da tudi ekipna uvrstitev dobra bo. Smo prvič tekli tudi v biatlonu, ravnali smo se po bontonu, smo kar lepa mesta osvojili, vso pot domov se veselili. Daleč tja na Igman smo odšli, domov ponosni s kolajno prvo smo prišli, ta najbolj nam v spominu bo ostala, nam še več poguma in veselja dala. Zatorej, dragi pionirji vsi, z veseljem vsak dan čakamo vas mi, da boste v naš tekaški klub prišli in z nami vedno vzorni športniki bili. nika, ko so se ti odpovedali treningu v Avstriji. Nasploh se je pokazalo, da je še najmanjši problem tekma, saj je naša štafeta v sestavi — Gorazd Berginc, — Jernej Javor, — Matej Mole in — Jure Sotler ves čas krepko držala tretje mesto in ga na koncu zanesljivo osvojila. Za seboj so pustili ekipe znanih klubov, ki v tem športu že dlje časa veliko pomenijo, kot so Unior Olimpija, Brdo, itd. Uspeh štafete pa ni bil naš edini uspeh na državnem prvenstvu. Mlajša pionirka Božena Radič je v močni konkurenci 32 tekmovalk zasedla odlično 6. mesto in znova potrdila, da se razvija v izvrstno tekmovalko. Prav tako odličen je bil v kategoriji mlajši p ion rji Gorazd Berginc in zasedel 10. mesto med 44 tekmovalci. Skupni rezultati vseh tekem in tekmovalcev so pokazali, da, je TSK Vrhnika med 18. jugoslovanskimi klubi zasedel vidno 6. mesto. Tekmovalci se še niso dobro oddahnili, že je bilo v soboto 18. marca na Pokljuki republiško prvenstvo za pionirje v smučarskih tekih. V nemogočih vremenskih razmerah, saj je ves čas tekme lilo kot iz škafa, po tekaški progi pa je na več mestih drla voda, so bili naši tekmovalci zopet izvrstni, saj je Božena Radič zasedla 6. mesto, Gorazd Berginc pa enajsto. Boljše rezultate kot na dosedanjih tekmah so dosegli skoraj vsi naši tekmovalci. Poleg znanja in volje so tako pokazali izredno veliko vzdržljivost in ljubezen do teka na smučeh. R. G. haš časopis Naš časopis — Glasilo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika. V.d. glavnega in odgovornega urednika; Ciril Brajer. Uredniški odbor; Simon Seljak — predsednik, Ciril Brajer, Marjan Horvat, Cvetka Glumac, Momir Arsič, Tone Janežič, Dragica Kra-šovec. Lektorica: Sonja Seljak. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Številka žiro računa: 50100-678-54000. Telefonska številka uredništva; 751-325. Tisk: Cicero studio. Po mnenju sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26, člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka.