PHIHOHSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE jgto VI . Štev. 134~ (1822) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. t. gr. TRST, petek 8. junija 1951 Cena 15 lir Govor Viljema Nanuta na predvolilnem zborovanju v Sovodnjah V sredo zvečer je bil v So* Vodnjah množična volilnii sestajale, ki se ga je udeležilo ve-jjko število Sovodenjcev. Se-•janek je otvoril član odbora "PS in prepustil besedo tajni-Demokratične fronte Sloven-jev tovarišu Viljemu Nanutu, PMidatu zapokrajinskevolitve. Tovariš Nanut je pričel svoj °“širnj in dokumentiram govor “Popisovanjem vzrokov, ki so ®°vedli do ustanovitve množič-jk organizacije goriških Slovencev v Italiji. «Ko je bila. leta 1947 podpisa-J1 mirovna pogodba in s tem “°ločena naša državna pripadat smo v skladu s členom. 15. "jtrotme pogodbe o kulturnih in hodnih ter manjšinskih pravi-ustanovili organizacijo DFS, “1 bo nadaljevala kulturne tra-Jjcije našega naroda in se bori-r1! da se bomo lahko razvijali Jot samostojen in zdrav narod. Tedaj smo izglasovali program, J katerem ni samo zajamčeno, bo naša množična organiza-Clia odločno stala na braniku Heših kulturnih in narodnih Pravic, ampak je v njem tudi ‘°čka, v kateri je rečeno, naj v jjražito slovenskih krajih kot Doberdob, Sovodnje in Stever-Slovenci sami upravljajo jj?činsko upravo, v Gorici in v o-rminu, kjer je prebivalstvo prodno mešano, pa naj bo šte-®*to slovenskih svetovalcev v ^tinskem svetu sorazmerno s : ttevilam italijanskih svetoval-^v. Ko so bile volitve v goriški P.čini, smo upali, da bodo oblaki razpisale volitve tudi v osta-'}n slovenskih občinah, ki jih j.e leta 1927 fašizem ukinil. Te-iaj so bile Sovodnje priključene raju, Steverjan Koprivi, v "Oberdobu pa so še vedno ime-" npravo in komisarja, ki ga je r?stavila angloameriška okupa-‘Jska oblast. Vendar v teh ob-Sjnab do volitev ni prišlo. Ob-so še nadalje vztrajale pri tki razdelitvi, ker so upale, da e bomo vdali in tako razdelita sprejeli kot dokončno, Z .rngimi besedami, da bi sogla-th s tem, da smo priključeni JUkim italijanskim občinam, esteti ' tj • da iali okrat je DFS posredovala zvezi s tem vprašanjem. To-vsakokrat so nam odgovar-ZnsL^a meja še ni dokončno /črtana; za Jamlje so mislili, jf. bodo priključili k Tržiču, 'Odan.jib™'? odklanjanje se ,5*1*0 naše odločnosti ni moglo Mi v nedogled. Po tolikih po-m in akcijah bomo končno fendarle izvolili svojo občinsko ^Pravo, torej može, ki smo jih l!sfc Postavili na kandidatno Popolnoma jasno je, da bo J?ravljanje občin prišlo v roke J°vencev. Se bolj jasno pa je, j18 bodo občino upravljali možaki bodo izvoljeni na listi ^S.Oni so poroki, da se bo občinski upravi izvajal protin DFS, to se pravi, da bo 5°slovanje v občinski upravi eJansko dvojezično, da bo morji sleherni meščan vprašati ijji.v slovenščini in se v njej t"ažati, kar je bilo dosedaj sko-nemogoče, če pa je to že * I 1, tedaj so morali klicati jjlnvača. Prav tako bodo v obeh Ij^ib pisane davčne karte, da ie^10 vsai vedeli, za kaj plaču-JJo davke. Dvojezično poslo-ftnje nam je po 15. členu mi-i!‘e pogodbe zajamčeno. j.Ker stoji ob naši strani mno-tfna in močna organizacija |A*, smo prepričani, da se ob-jj ti ne bodo upale upirati na-O odločitvam in to iz enostav-^razloga, ker se bodo bale, bi se v sVetu ne zvedelo za riw ■ e nakane proti naši na-jhi bitnosti. H^/čdtem ko plačuje učiteljstvo fjL?srcdno država, morajo ob-#osi e uPrave skrbeti za šolska je ‘°Pja, otroške vrtce itd. Nam Pri srcu, da bi v Sovod-čimprej otvorili otroški te» i Poslovanju v prid slo-!ie» m množričam ne bo osam-‘Ci’ ampak ji bo vedno ob bfs množična organizacija ci« ’ ^ bo sleherno tako ini-podpirala dokler ne bo ved ena. tj ^ira vaših kandidatov kale, i 5te se tega vprašanje lotili %.f? natančnostjo in odgovor-t„"K>. Izbral^ ste ljudi, ki so %ae v preteklosti bavili z go-£2aTs*w>m in delom javnega H^ia. Oni se s svojo pošte-in Z0 v preteklosti obvezujejo, H tudi v bodočnosti ne-b0 no vlagali svoje moči, da *">čina napredovala. Kot je igjjtnietiji potreben dober go-?kj»ar; kmetija lepo napre- htJ(' in pri stroju dober de-ibd8* da stroj pravilno dela, W Jek o je v občinski upravi (\t n dober in zmožen bb-%». mož, da bo občinsko J** pravilno upravljal». jH^ri* Nanut je razčlenil voleji Program, ga še enkrat od laic*jdo jočke prečital in poslu-Jk m razložil in prešel nato % •fao.t pokrajinskih voli-! pokrajina je razde- liš- , na 16 volilnih okrožij, tp,j °°nio izvolili 16 svetoval-(>sen{ Pokrajinski svet. Ostalih , tii0 ■ ki so potrebni, da bo šte-Sol^kraPnskih svetovalcev •d), J®, bodo povlekli iz «ko-°iin ,skupnega volilnega o-' kamor se prištejejo gla-j 0žju ' ’ ki v volilnem o- ti(iniso izvolile svojega kan- Razdelitev na volilna 7‘deln Jc Slovence močno pri-vfPrai,?/'r** ki so to razdelitev toj' a«!jalt, so Slovence razce-proiir. , . Posamezna volilna Hin-. ' iii8nsi» im°jo večino ita-»'■ dn stranke. Največ možno-.!o “ nn kraju samem izvoli-^nčt rpa kandidata, imate V Sovodnjah. Z izvolitvi- jo vašega kandidata dr. Kocijančiča Cvetka v pokrajinski svet bi vi, Sovodenjci, odločilno pripomogli, da oi imeli v pokrajinskem svetu svojega predstavnika. Kako velike važnosti pa bi bilo to dejstvo, naj pove že samo to, da bi imeli s tem vpogled v vso pokrajinsko upravo in. vse njeno delovanje. Seveda Pa bi bila izvolitev mogoča le, če bi vsi Sovodenjci volili za našega kandidata. Ker pa vemo, da sp v Sovodnjah tudi_ ljudje, ki bi volili še kakšnega drugega ali tretjega kandidata, smo pričeli razmišljati, kako doseči številčno povezavo s SDZ. Istočasno pa so tudi pri SDZ razmišljali o podobnem. Sporazumeli smo se za številčno povezavo. Pri tem nismo imeli pred očmi politične ali celo idejne povezave, kajti z emigrantsko protijugoslovansko politiko se ne bomo nikoli strinjali. Dr. Sfiligoj, ki je na glasu kot znan odvetnik, je volilni zakon tako tolmačil, da je možna povezava dveh kandidatov v enem volilnem okrožju. Tudi naš pravni zastopnik je volilni zakon tolmačil na enak način, S tako povezavo smo u-pali, da bomo dobili celo dva slovenska zastopnika. Med tem časom smo imeli s predstavniki SDZ tudi skupne sestanke. Na njih smo sklenili, da na listi SDZ ne smejo biti vojni zločinci ali pa ljudje, ki so bili imenovani, na procesih v Jugoslaviji, češ da so sodelovali pri protiljudski politiki. Podpisali smo tudi sporazum o nenapadalncsti po časopisih. Ce pogledate «Sočo», naše glasilo, tedaj boste videli, da smo se tega sporazuma točno držali, Nasprotno pa so že nekaj dni po podpisu sporazuma pričeli v «Katoliškem glasui) ogabno napadati našo organizacijo. Po isti poti je šla tudi «Demokracija«. Nikjer pa ni zapisano, da mora sporazum veljati samo za enega podpisnika. Zato ne morem jamčiti za vsebino prihodnje «Soče». Ko smo skušali vložiti akt o povezavi, smo ugotovili, da so odvetniki volilni zakon zelo slabo razumeli. Odšli smo v Videm in nato v Benetke na najvišje sodišče, kjer so nam povedali, da je mogoča poveznit, samo s kandidatom, v drugem volilnem okrožju, medtem ko je povezava dveh kandidatov v istem volilnem okrožju po zakonu nemogoča. V zadnjem trenutku smo še uspeli izvesti vsaj povezavo naših kandidatov, da smo si tako zagotovili številčnost vsaj za možnost izvolitve kandidata iz skupnega volilnega okrožja. Pri sklepanju sporazuma za dosego potrebne številčne moči za izvolitev pokrajinskega kandidata Pa srna bili z voditelji SDZ nadvse oprezni. Nihče ne more odkritosrčno verjeti ljudiem ki so pri državnozborskih volitvah leta 1948 volili za šovinistične kandidate krščanske demokracije, da tudi sedaj ne bi nakuhali nekaj podobnega kajti klerikalci, ki vodijo tukajšnje politično življenje belih, sp dokazali, da znajo brez strahu metati žveplenke v slamo. Zato pozivamo vse Sovoden j-. ce, naj me poslušajo ljudi okoli SDZ, kajti oni ne branijo z vsem srcem in pcštenpi slovenskih narodnih interesov. Njim gre predvsem za kovanje političnega kapitalu in če gre ta njihova robota na škodo Slovencev tedaj je to zanje španska vaš. Ker pa jim mi ne verjamemo in predvsem nočemo nasedati njihovim demagoškim geslom, zato nas zmerjajo z bandi ti itd, S temi vzdevki nas imenujemo tudi zato, ker nočemo blatiti našega naroda v matični državi. V našem, programu DFS stoji sveto zapisano, da vodi DFS ((neizprosen boj proti vsem. ki skušajo razbiti enotnost Slovencev; sloni na tradicijah naredino-osvobo-dilnega boja slovenskega naroda; preprečuje vsak noizkus narodnostne in kulturne odtujitve slovenske manjšine od narodov FLRJ». Proti vsem tem sovražnikom moramo postaviti našo trdno in nepremagljivo enotnost. Pojdite na volišče s trdnim prepričanjem, da je ob vaši strani DFS, ki bo kot doslej tudi v bodoče vneto zagovarjala naše narodne pravice in sie zanje borila z enako odločnostjo kot v preteklosti. Volite, kandidate DFS in na taik način podprite j udeležbe Sovjetske zveze, na prizadevanje naše množične or- podlagi pripravljenega dnevne-ganizacije. da bomo Slovenci ga reda ali pa tudi brez tega. nia Goriškem čimprej postali e- Dalje je Davies izjavil, da ni z nakopravni in enakovredni dr- zahodne strani pričakovati no-žavtjanin. | benega novega kompromisa. O- Nespremenjeno stališče na zahndu glede nogeiev za konlerenco štirih Davies je izjavil, da ni z zahodne strani pričakovati nobenega novega kompromisa - Ugibanja o vzrokih Panjuškinovega odhoda v Moskvo * Trumanova tiskovna konferenca - Komentar beograjske politike" PARIZ, 7. — Tudi današnjega se-ja namestnikov je bila od. povedana, zato da zahodni namestniki lahko pripravijo odgovor na zadnjo sovjetsko noto. Ti so se namreč danes zjutraj ponovno sestali, da se seznanijo s stališčem svojih vlad o načrtu, ki so ga bili pripravili Včeraj popoldne. Na podlagi pripomb so pripravili novo besedilo. Kakor javljajo agencije, se baje v Ameriki širi mnenje, da morajo zahodne vlade napraviti vse, zato da se konferenca štirih skliče, naj bosta odgovor treh na zadnjo sovjetsko noto in bodoče Groznikovo stališče kakršna koli. Voditelj britanske delegacije Davies pa je v razgovoru z dopisnikom AFP izjavil, da mu ni nič znanega o tem, da bi bi-Vi v Washinig.tonu mnen ja da 'bodo konferenco zunanjih ministrov sklicali poleti v Washing-tonu z udeležbo ali pa tudi brez menil je vzroke, zaradi katerih se zahodne delegacije protivijo vpisu atlantskega pakta in ameriških oporišč na dnevni red. Poudaril je obrambni značaj te-ga pakta, ki je bil sklenjen med dvanajstimi državami, od katerih so samo tri zastopane na pariški konferenci. Na koncu je Davies dejal: «Danes ne Vidim še vzroka, zaradi katerega naj bi ne prišlo do konference. Toda ni pričakovati no-bene čarobne fermule. Naše stališče protj vpisu atlantskega pakta in ameriških oporišč na dnevni red je nespremenjeno. Ce Moskva še želi konferenco, ve, da to lahko doseže. Ce konference ne bo, bo odgovornost za to V celoti padla na Moskvo«. Danes je v Washingtonu zbudil veliko pozornost odhod sovjetskega poslanika Panjuški-na. Ta je uradno izjavil, da odhaja za en mesec na počitnice V Sovjetsko zvezo in da «upa, da se bo vrnil v ZDA». Ni pa hotel povedati, kdaj se bo vrnil. Ameriški izvedenci za sovjetske zadeve so mnenja, da moral pojasniti nekatera svoja zadnja poročila, iz katerih izhaja — kakor se zdi — da gredo po poslanikovem mnenju ZDA počasi «preventiyni vojni« nasproti. V wash:ngtonskib obveščenih krogih so mnenja, da so glede sovjetsko - ameriških odnosov imela Panjuškino-va poročila pesimistično vlogo in da so zaradi tega onemogočila stike in zbližanje med obema državama. Sprašujejo se, ali moskovska vlada ne želi menjati svojega poslanika. S tem v zvezi pripominjajo, da bo v Poslanikovi odsotnosti vodil posle Karavajev, ki je prišel v ZDA pred šestimi meseci in ki bo razpolagal s pred kratkim zamenjanim osebjem. N# današnji tiskovni konferenci je Truman izjavil, da je bilo Achesonovo pričanje pred senatnima komisijama «vse-stransko pomembno, ker je A-eheson govoril resnico«. Nato je predsednik ponovno poudaril, da nima nobenega namena ločiti se od državnega tajnika. Na tozadevno vprašanje je i Truman odgovoril, da je Ala, so poslanika poklicali v Moskvo 1 ska ena od glavnih strateških na poročanje, med katerim bo I točk obrambnega sistema ZDA Zadnja seja Iraneoske vlade pred splošnimi volitvami za skupščino Danes se uradno začne volilna kampanja - Ogromno število list in kandidatov - Tajnik KP Thorez še vedno na “na zdravljenju“ v Moskvi PARIZ, 7. — Dar.es zjutraj je bila zadnja seja francoskega ministrskega sveta pred splošnimi volitvami, ki bodo 17. t. m. Prihodnja seja vlade bo po volitvah, in sicer 20. junija. Zunanji minister Schuman je poročal o položaju na Koreji ir.i o sedanjem stanju konference namestnikov. Predstavnik vlade Albert Gazier je po seji izjavil, da »francoska vlada želi, naj se delo namestnikov nadaljuje«. Govorili so tudi o političnem položaju v zvezi z volitvami in je poročal 0 tozadevnih statistikah notranjega ministrstva. Moch je poročal o razgovorih z generalom Brad-]eyem in o oboroževanju. Volilna kampanja se uradno začne jutri. Kakor je znano, predvideva r.ovi zakon tudi vezane liste. Glasovi vezanih list se štejejo skupno, kar bo imelo veliko važnost pri dokončnih izidih volitev. Ce namreč skupno število dobljenih glasov presega 50 odst. v samem volilnem okrožju, pripadajo vsi mandati v tem volilnem okrožju strankam, ki so dale izjavo o spojitvi list. Ta odredba gre vsekakor v korist vladne koalicije; njene stranke so namreč okrožjih. Ce pa nobena lista ne dobi absolutne večine, se dodelitev mandatov izvrši r.-a podlagi proporcionalnega sistema. Rok za predložitev izjave o spojitvi list poteče jutri o polneči. Na podlagi dosedanjih podatkov je bilo položenih do sedaj ogromno število list in kandidatov, kakršnega Francija še ni doživela. Samo za evropsko Francijo, ki razpolaga v narod, ni skupščini s preko 544 mandati, je bilo v 103 volilnih o-krožjih predloženih skupno 726 list in 3946 kandidatov. V primeri z volitvami leta 1946 je število kandidatov narastlo za okoli 1000. Omeniti je treba, da je opaziti celo vrsto improviziranih skupin, ki gledajo na volitve kot na loterijo, pri kateri se poskuša sreča. Tako je med takimi listami v Parizu tudi lista, ki nosi ime «Zveza nezadovoljnežev«. V evropski Franciji je od 95 volilnih okrožij, v katerih vlada večinski sistem in v katerih so dovoljene vezane liste, samo dvanajst okrožij, v katerih bodo šle posamezne stranke ločeno na volitve. Število okrožij, v katerih je degolistič- spojile svoje liste v številnih no gibanje sklenilo zavezništvo, ZSSR ZL0RHBUIID0HHV0 za provokacije proti FLRJ Od sodov s sovražno literaturo na Begeju do zvodnikov na sovjetskih parnikih, vse pride prav kominformistični propagandi * Prihod angleškega sindikalista v Beograd (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Včera-j je prišel V Beograd namestnik glavnega tajnika britanskih sindikatov Victor Feather. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji, kjer je gost odvetniške zbornice bo Feather imel v Beogra-' du, Zagrebu in Ljubljani predavanja o vprašan-jih upravljanja gospodarstva v Angliji. Beograjski tisk zadnje dni obširno poroča o tem, kako ko-minformistične dežele izrabljajo donavsko plovbo za sovražne provokacije proti Jugoslaviji. 3. marca letos so člani posadke sovjetske ladje «Harkov», ki je plul iz Oršave v Turnu Se. verin z močnimi zvočniki v vla-škem jeziku delali propagando proti volitvam, ki so ta dan bile v DR Srbiji. Romunska ladja «Abdula» je med plovbo v jugoslovanskem delu Donave vrgla v vodo propagandistični material. Lansko leto je pri Ljubiče vi Cesmi in blizu Donje-ga Milanovca posadka sovjetska ladje «Beč» prav tako spu. stila v reko klevetniški protijugoslovanski material. Letos so romunski kominfor-misti večkrat spustili sode in škatle s propagandnim materia. lom po rekah Begej. Tamiš in Oršava, ki tečejo z romunskega na jugoslovansko ozemlje. Propagandni material je bil v posebej narejenih lesenih zabojih, zalitih s smolo, v konzerv, nili škatlah, sodih itd.. Jugoslovanski obmejni organi so is. februarja letos našli na Tami-šu 6 lesenih zabojev s propagandnim materialom, drugega dne pa na Begeju pet zabojev z večjo količino brošur in lepakov. 19. aprila’ letos je iz Romunije prišlo po reki Begej 9 .zabojev s propagandnim mate- rialom, 20. aprila prav tako na Begeju 9 škatel 4. maja 8 škatel, 7. maja ena škatla, vse polne propagandnega materiala. Lani je po tej poti priplavalo v Jugoslavijo iz Romunije vsega skupaj 57 škatel in en zaboj s propagandnim materialom. Podobno spuščajo svojo propagando tudi bolgarski ko. minformisti po rekah Nišavi in Jermu. Beograjska «Politika» piše, da so vsi trije obsojenci na nedavnem sofijskem procesu, ki so jih hoteli prikazati kot jugoslovanske agente, sumljive osebe. Glavni obtoženec Arsen Milanov je sodeloval z okupatorjem, tik pred koncem vojne pa se priključil partizanom in pri tem poneveril 180.000 levov za svoj žep. Po koncem vojne so jugoslo. vanske oblasti zahtevale njegovo izročitev, ker je iz NOV de zertiral v Bolgarijo, vendar ga bolgarske oblasti niso izročile, temveč se je nenadoma pojavil kot načelnik personalnega oddelka v tovarni «Geo Milev«. Tudi ostala dva obtoženca Man. cev in Todorov imata sumljivo preteklost; prvi je bij med drugim ponarejevalec denarja. List poudarja, da je bil glav. ni cilj tega procesa okrepitev pritiska na bolgarske množice; proces naj bi bil nova grožnja vsem onim, ki bi se upali upre. ti kominformistični vladi. Zad. nje velike aretacije in internacije v Bolgariji so vzbudile govorice o novih procesih. Zlasti Pa je značilno, da so na ome. njenem procesu ostro napadali kot «agenta UDBE« Kruma Mi lanova — Borimačko, znanega bolgarskega rodoljuba in komi sarja Caribrodskega partizanskega odreda. Vse to spada v okvir preganjanja vseh onih ki so sodelovali z jugoslovan- skim osvobodilnim gibanjem. Močna deževja v Prekmurju in Medjimurju so povzročila, velik porast rek, od katerih so se nekatere umirile, druge pa ogrožajo svojo bližnjo okolico. Reka Bednja je poplavila več. jo površino'in onemogočila pro-met na progi Zagreb — Koprivnica — Varaždin, medtem ko Mura ogroža teren pri Dolnji Lendavi, kjer so morali za nekaj časa delo prekiniti. RADE RADOVIČ LJUBLJANA. 7, — Po podatkih republiškega statističnega urada ima Slovenija 1,434.000 prebivalcev. Pri zadnjem ljud. skem štetju leta 1948 so v Sloveniji našteli 1,391.873 prebivalcev, medtem ko je bilo leta 1921 v Sloveniji 1,058.700 ljudi. V tridesetih letih se je prebivalstvo v Sloveniji povečalo za več kot 370.000, pri čemer je poleg rednega prirastka vpliva la tudi priključitev Slovenskega Primorja in pa povratek več kot 5.000 izseljencev. Dva angleška diplomata izginila LONDON, 7. — Foreign Office je potrdil, da sta dva njegova funkcionarja izginila. 25. maja sta se odpeljala v Franci, jo in od takrat ni o njiju nobenega sledu. Kasno zvečer so ja. vili, da so starši obeh diplomatov dobili brzojavko, ki pravi, da sta oba aživa in zdrava v Parizu«. Foreign Office pa dvo mi o pristnosti brzojavk. Eden izmed obeh izginilih diplomatov je sin bivšega libe. ralnega ministra Donalda Mac Leanja, drugi, Guy Burgess, pa je bil sodelovec Hectorja Mac Neila, ko je bil ta Bevinov pomočnik. Francoski in angleška policija proizvedujeta, se prav tako omejuje na dvanajst. V vseh ostalih okrožjih, ki morajo izvoliti skupno 286 poslancev, so postavljene vezane liste. V 36 okrožjih obsegajo vezane < iste vse stranke od sociali?!*-#* do zmerne desnice. V 17 okrožjih so samo stranke «tretje sile«, t. j. socialisti, ljudski republikanci in radikali, povezali svoje liste. V ostalih 22 okrožjih so manj obsežne povezave, deloma s socia. listi, deloma pa brez njih. V osmih volilnih okrožjih Pa* riza in v departmanu Seine-et-Oise, na katera odpade 75 poslancev, se je ohranil proporcionalni sistem, ki odgovarja prejšnjemu volilnemu zakonu, tako da ni tam nobenih vezanih list. Vladna večina je začela pred. volilno kampanjo odločena, da prepusti opoziciji čim manj mest v novi skupščini. Zahodni tisk je mnenja, da je general De Gaulle nevaren nasprotnik vladne koalicije in da bo v šte. vilnih okrožjih dobil veliko število glasov. De Gaulle podžiga nacionalistična čustva francoske buržoazije; bori se z vsemi silami za ohranitev francoskih kolonij. Jedro francoskih čet, ki se borijo v Indokini, sestavljajo degolisti. De Gaulle je za atlantski pakt, toda je mnenja, da ima Francija danes v njem podrejeno vlogo, in zato napada vlado. Glede notranje politike je De Gaulle proti večstranskemu sistemu. Hotel bi v Franciji vladati sam. Pro-timarksistična politika francoskih kominformistov gre v korist De Gaullea. Francozi se bojijo napada Moskve. Mnogi od njih nimajo zaupanja v sedanjo vlado, da to lahko organizirala obrambo, in zato bodo verjetno glasovali za De Gaullea. . Značilno je, da je glavni tajnik KP Francije Thorez še vedno «na zdravljenju« v Moskvi. «Humanite» je sporočila, da se za volitve ne bo vrnil, čeprav «se počuti dobro«. Večina listov predvideva, da bo KP zgubila mnogo glasov. Znani francoski komentatorji pa se v glavnem vzdržujejo vsakega napovedovanja o izidu volitev, vendar pa mnogi menijo, da bo vladna koalicija dobila večino mest v skupščini zaradi povezave list. 30 km, pod vrhovnim nadzorstvom vojaških opazovalcev OZN; 3. ustanovljena mora biti komisija OZN z nalogo, da nadzoruje meje demilitariziranega področja z namenom, da prepreči vse vojaške priprave med prekinitvijo sovražnosti; 4. sklicati je treba konferenco vseh prizadetih strank. Na njej bi razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo pogojev za mir na vsej Koreji in o postopnem umiku nekorejskih vojaških sil; 5. v tem prehodnem obdobju bi zaupali upravo Koreje začasnemu odboru OZN, katerega glavna naloga bi bila pripraviti teren za volitve in potrebne ukrepe za ustanovitev enotne in neodvisne Koreje. Na teh pogajanjih ne bi govorili o Formozi niti o sprejemu LR Kitajske y OZN ali o drugih vprašanjih Daljnega vzhoda, temveč samo o vojaških vprašanjih na Koreji in o vprašanjih civilne uprave, v kolikor so v zvezi z vprašanjem miru v tej državi. Vsa vprašanja večjega pomena mora reševati Glavna skupščina OZN. Ne ve se. kdaj bodo objavili teh pet točk. Zdi se, da ameriška vlada želi prej zaključiti senatno preiskavo zaradi odstavitve Mac Arthurja. in da je .potrebno zgraditi na Alaski vojašnice. Končno je Truman tudi poudaril potrebo, da kongres podaljša zakone ° nadzorstvu ter o vojaški in ob. rambni proizvodnji. Poudaril je dalje, da s0 potrebni strogi ukrepi in sodelovanje vseh v borbi proti nevarnosti inflacije, ki se vedno bolj čuti, posebno še, ker se bodo pred juli. jem 1952 vojaški izdatki zviša, li letno za 30 milijard dolarjev. Truman je še izrazi] upanje, da se bosta Velika Britanija jn Iran sporazumeli glede petroleja. Podtajnik za obrambo Lovett je v kongresu izjavil, da je zne. sek 60 milijard dolarjev za vojaški proračun za leto 1952 minimalen in da bo potrebno določiti še večje zneske, ker se niso upoštevale izgube na Koreji. Če se bo vojna na Koreji nadaljevala, bo potrebno več denarja. Predstavniška zbornica je odobrila načrt zakona, ki znižuje na 18 let in pol starost za nabor in postavlja temelje za obvezno vojaško službo v ZDA. V Parizu pa so se danes sestali poveljniki glavnega stana letalskih sil ZDA, Francije, Velike Britanije in Kanade in so govorili o načrtih za večjo letalsko obrambo na Zahodu. Beograjska «Politika» komentira nocoj položaj, ki je nastal po sovjetskem odgovoru na zahodno noto, in piše, da je sestanek zunanjih ministrov ponovno vezan na take pogoje, da do njega, kot se vse zdi, ne bo zlahka prišlo tako hitro. Ce vlada ZSSR res želi, da se ministri sestanejo, potem bi morala sprejeti predlog, naj se ta. koj skliče konferenca zunanjih ministrov, ki bi se sami sporazumeli o dnevnem redu, če. se to že v Parizu ni posrečilo. ((Razlago na sovjetsko noto — pravi ((Politika« — je treba iskati v splošni politiki Moskve: v Parizu in v svetu. Ta politika je v tem, da Kremelj ne želi, da bi zdaj prišlo do popuščanja mednarodne napetosti. Vendar so Kremlju stiki z zahodnimi silami in razgovo. ri potrebni tako v propagandne namene kot zaradi tega, da se napetost ne bi zaostrila, čeprav želi, da se napetost in živčna vojna ohranita. ’ «Ce b0 Zahod odklonil nada. Ijevanje razgovorov, kar niti malo ni verjetno, bi Moskva mogla zvaliti vso odgovornost za neuspeh pariške konference na Washington, London in Pariz. Ce bj Zahod sprejel vpis atlantskega pakta na dnevni red, potem bi imel predstavnik ZSSR na konferenci zunanjih ministrov vse možnosti, da napade ta ((napadalni pakt«, da bi s tem mešetaril. Končno, če se bodo pariški razgovori nadaljevali, se položaj ne spreme. ni; Gromiko bo nadaljeval z zavlačevanjem in mešetarjenjem, Moskva pa se bo hkrati spretno izognila zahodni noti. V tem je tudi smisel sovjetskega odgovora«, pravi ((Politika«. Odgovor Sfiligoja Goriški Slovenci so si na jasnem o svojem položaju in o tem, kdo resnično brani njL hovp koristi, tako včeraj kot danes. Zato jih ne motijo kaka slepomišenja v volilni dobi, pa, naj prihajajo cd katerekoli strani. Vendar je vedno koristno malo pogledati, s čim hočejo nekatere struje zavajati slovenske volivce. O kominfarmistih je skoro odveč izgubljati besede, izkazali so se za protiljudsko, nam čisto tujo strujo, ki tekmuje ne le v tržaškem. problem«, marveč tudi v ostalih vprašanjih z vsemi italijanskimi strankami, kdo bo bolj šovinističen do vsega slovenskega in jugoslovanskega. Vse dosedanje življenje i« pse borbe so le p polnoštevilno v soboto 9. V,'ajtež 20.30 uri v Skedenj na Pr''Jt prosvetnega društva «LonLj. tinara«, ki bo nastopilo v Ki« ,tay rani z veseloigro «Zakonci Z GORIŠKEGA VOLILNO ZBOROVANJE V GORICI vprašanj v pokrajinskem u-pravnem življenju. Za njim se je v imenu pokrajinskih uslužbencev odposlanstvu zahvalil tajnik pokrajinske uprave dr. Grion in izrekel svojo hvaležnost za u-godno rešitev številnih prošenj, s katerimi so se pokrajinski uslužbenci v najtežjih trenutkih obračali na odposlanstvo. Nato so se odposlanci poslovili drug od drugega in od pokrajinske uprave. načrti drugih strank. Ker je bilo na sestanku tudi precej bivših partizanov, je tov. Černe omenil tudi nekatere kandidate, ki jih je postavila SDZ in primerjal njihov odnos dlo narodnoosvobodilne borbe. Ob koncu je še pojasnil, kako se voli in pozval vse navzoče’, da volijo za DFS. Prejšnjo nedeljo je večina članov domačega pevskega zbora pomagala kositi revnemu delavcu, ki dela v tržiških ladjedelnicah in ima v najemu travnik. Tako so naši pevci že v drugo- pomagali svojemu revnemu sovaščanu, Ta delavec prihaja vsak večer zbit od dela domov in bi bilo zanj resno vprašanje, kako pokositi travnik, posebno pa še se-d&j, k'o imamo tako jokavo vreir.e. Pomoč bližnjemu v potrebi pa ni šla v račun domačemu župniku, ki je s prižnice udaril po koscih in jim očital vpliv udarniškega dela z onstran meje. Ljudje pri maši pa niso bili nič kaj zadovoljni z besedami svojega župnika. Res ve le to, da so pevci sami, neorganizirani in tudi ne v kakšne politične ali volilne namene, pomagali delavcu, ki je bil trenutno najbolj potreben sitvarne pomoči. Zato naj gospod župnik nikar ne išče strahu kjer ga ni in naj raje priporoča hidi drug ur., da pomagajo svojemu bližnjemu v potrebi. VABIMO vse starše notranjih in zu nanjih gojencev Slovenskega dijaškega doma v Trstu na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 10. t. m. ob 9. uri v Ul. Buonarroti 31. Plesne dvorane zaprte v soboto in nedeljo Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo po odredbi policijskih oblasti vse plesne dvorane zaradi volitev zaprte v soboto in nedeljo. Odredba velja za vse kraje v goriški pokrajini. ROJSTVA, SMRTI IN P0**• Dne 7. junija 1951 se je v j« rodilo 9 otrok, porok je bilo umrlo je 6 oseb. Civilne poroke: trgovec -jjdia lo Vojnovič in gospodinja Marangoni. ^ Cerkvene poroke: mehanik^, menico Devescovi in šivilj* jn na Vatta, carinar Gino Gol>12»ei't gospodinja Valeria •®osS?t|volaU' civilne policije Ferruccio Nik ^ čič in gospodinja Anna R‘z. jin-zač Just Mislej in gospodinj* gela Carli, narednik civiM* cije Bruno Giordano Miraz ‘Zffdr spodinja Eieonora pituzzi, jjnja nik Otello Cossara in g°5P° gji-Gigliola Binmassar, uradnik: t( lio Palotta in šivilja Lina S* . elektrotehnik Ermanno Fier*" 0, gospodinja Gianna Martin*^ narednik angleške vojske * j,i' rick John Smtth in uradnj-ca w dia Tedeschi, trgovec l’° -gjo, Fossi in gospodinja Etena uradnik Silvio dr. Fulizio f? c9 nica Laura Degrassi, podoflc j„ vilne policije Livio BlaS°s?|iiii' uradnica Evelina Deziot, 8oS.jnjj čar Josip Guštin in SosP; jrer Josipina Bresciani, mehanik .p ruccio Cedolin in delavka n* ■„ Sion,, mehanograf Otello S® uradnica Nedda Cesar. ,|| Umrli so: 63-letna Italia P1 ,<$, vd. Urislo, 44-letni Anton P fr 92-letna Luigia Marosoli vA p non, 61-letni Vittorio Sabam (|y letna Giovanna Squarz in ™ nut stara Marija JugovaC. j Strelske vaje Na spodaj omenjenih streliščih bodp ob naslednjih dnevih in urah strelske vaje: Na strelišču v Rope n tab ru: od 11. do 14. junija dnevno od 6.00 do 17.30 ure. Na strelišču za puške v Bazovici: od 11. do 17. junija dnevno od 6.00 do 17.30 ure. Na openskem malokalibrskem strelišču: od 11. do 16. junija dnevno od 16.00 do 17.30. Na strelišču za moznarje v Malem Repnu: od 15. do 16. junija dnevno od 6.00 do 17.30. Tečaj za infiltracijo v Malem Repnu: od 11 do 15. junija dnevno od 6.00 do 23.00 ure. Na raketnem strelišču v Malem Repnu: od 12. do 14. junija dnevno od 6.00 do 17.30 ure. Z LambreUo v jarek 30-letni Barzelatto Enzo iz Ul. della Guardia je včeraj popoldne vozil s svojo Lambretto tik za neko «Lancio», za katere volanom je sedel 44-letni Pietro Ghurto iz Ul. Belpoggio 16. Giu-sto je nenadoma zavil na desno, tako da Barzelatto ni 'mel nltl časa, da bj zavrl in se je tako zaletel v avto. Sunek je Barze-ietta vrgel z Lambrette in mož se je znašel v globokem iarku ob Drevoredu Sonmno; ki je te dni posebno razrit. Rešilni avto RK, ki je prišel na kraj, se je vrnil prazen v svojo postajo, ker je zadostovalo nekaj joda, da se je Barzelatto dvignil in z opraskanim nosom odše' domov. Nezgoda kolesarke S kolesom se je včeraj na razriti cesti v Standirežu ponesrečila 43-letna gospodinja Nemec Jožefa iz . Rojc 7. Pri padcu je zadela z glavo ob kamen. Rešilni voz Zelenega križa jo je pripeljal y mestno bo?-nico, kjer ?o zdravniki ugotovili, da ima poleg številnih prask po obrazu tudi globoko rano na glavi. Ozdravela bo v desetih dneh. Vinjen in nesprelen lalič Kakor kakemu gangstrske. mu filmu so včeraj zvečer sledili mimoidoči v Ul- Valdirivo nemirnemu teku po ulici, kjer se ie neki neznanec sumljivo vitel okoli Lambrette, in se ho. tel odpeljati. Na poziv nekega očividca je policijski agent RinoMascherini ustavil neznanca in ga hotel legitimirati. Toda lopov je motor sunkoma vrgel proti agentu, ki je padel, vendar je takoj dal s piščalko znak za pomoč. Tedaj se je na kolesu privozil mimo neki Ri. naldo Pesco, ki je neznancu sledil, se zaletel vanj in ga podrl na tla. Tako so lopova, ki stanuje v ljudskem prenočišču v Ul, Gozzi in se imenuje Libe ro Volpe, ujeli in ga odpelja-ii na policijo. Med potjo se je spravil na agenta in ga ospo-val, ko so pa prišli na stražnico. je celo napadel inšpektorja. Zlikovca so odpeljali v koro-nejske zapore in ga ovadili oblastem. Dognali so tudi, da je bil Volpe precej vinjen. UKAZ ST. 97 — DOLOČITEV VIŠINE PRISPEVKOV ZA DO. POLNILNI SKLAD SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ZA LETO 1950 Ukaz ZVU štv. 97 določa, da se prispevki za dopolnilni sklad socialnega zavarovanja za leto 195Q določijo v naslednjih odstotkih rnezde, računane po predpisih splošnega ukaza štv. 47 z dne 20. marca 1946 in v mejah ukaza štv. 371 z dne 3. decembra 1948: 1) 1,98 odst. za delojemalce, ki so podvrženi obveznemu zavarovanju za de. tanezmožnost, starost in preživele družinske člane; 2) 0,56 odst. za delojemalce, ki so Podvrženi obveznemu zavarovanju pri skladu za osebje javne tele. tonske službe; 3) 0,46 odst. za delojemalce, ki so podvrženi obveznemu zavarovanju pri zavarovalnem skladu za osebje uprave trošarinskega davka; 4) 0,46 odst. za delojemalce, ki so podvrženi obveznemu zavaro. vanju pri skladu za nameščence pri uradih za izterjanje in pobiranje neposrednih davkov; 5) 2,99 odst. za delojemalce, ki so podvrženi obveznemu zavarovanju proti neprostovoljni brezposelnosti; 6) 3,22 odst. za delojemalce, ki so podvrženi obveznemu zavarovanju proti Ta ukaz bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu 11. junija 195L V sredo popoldne je bila v mali dvorani gledališča okrajna sindikalna konferenca učiteljev in profesorjev. Poleg številnih članov iz podružnic so bili nav. zoči tudi tov. Marija Veder-njak, tajnica sindikata kulturnih delavcev Slovenije, tov. Živa od poverjeništva za prosveto, tov. Ribarič in tov. Vidmar. Tovariš Dušan Zgonc je podal poročilo o nalogah šolstva v novi socialistični družbi, nakar so sledila poročila odgovornih za posamezne podružnice in debata. Odgovorni za podružnice v Kopru in Izoli je med drugim priporočal, da bi člani čimveč individualno študirali. Dalje je omenil nepravilnosti odgovornih na okrajnem odboru sindikatov v Kopru, ki niso pravilno upoštevali prostovoljnega dela članov sindikata učiteljev in profesorjev, ki so lani napravili okoli 8000 ur prostovoljnega dela. To njihovo delo so nekako podcenjevali, kar nikakor ni prav. ENODNEVNI 12 24. JUNIJA Muhasti Amerikanec Med vožnjo po Largo Rarrierj Vecchi je neki ameriški vojak, za volanom svojega «Forda» oplazil policijski avto in mirno nadaljeval svojo pot. Na Drevoredu Sonnino je avto obrnil in se zopet vrnil proti mestu, toda že na Garibaldijevem trgu se je zabil v filobus «D». K sreči n; bilo ranjencev, le filobus ima manjše okvare, Vpisovanje od 4.6 pri Adria-Express, Severo 5-b - te* PRIMORSKI dnevnik «-_________________ 8. junij a 1951 Umniki nariM m in plesov iz Zagrela PLEŠE ISTRSKI PLES “BALUN“ Ob robu akcije za revizijo italijanske mirovne pogodbe Mednarodni revizionističnih OKVIR zahtev V. ^ dosedanjih izvajanjih, ki c,Se morda mursiKomu zdela ,?Klcvezna, ki pa so oila po-y°na za ooljše razumevanje J°ljK>sti,' ki imajo, važno vio-Pri presojanju italijanskih HSjoitisttcm/i zahtev, srno v “leni ugotovili sledeče: »„• italijanski oborožitveni ,‘yt pove malo; izjave cd-nlVOrr,ih ljudi v zvezi z njim « ^nast se povečujejo, tiaz-dajejo soditi, da s teni — bolje z napori, ki IJl.je Italija pripravljena na-diti — ne more biti doseže-jf Popolna oborožitev do vi-Je. ki jo dovoljuje mirovna jglodba, posebno še, kar se IC* kopnin vojaških sil. 'u' kalija — ob sedanjem sta-Jj1 gospodarstva in sedanjem gospodarjenja — se ni ,"Sobna v dogledne m, času sa- C °boroeiti do dovoljene ra«J-Pa tudi, če bi bila ta raven j, kakršen koli način doseže-se pojavljala res na vp ra-tS® glede finančne zmoglji-za vzdrževanje aovolje-maksimuma oboroženih A. Vprašanje ameriške pomo-ih>e 5e vedno odprto, pri Ce-Lr je glavno nesoglasje v h > da postavlja italijanska »P9 — vsaj v odnosih do j, 4 in atlantske organizaciji T~ oborožitev kot dolžnost, lišaja iz obveznosti atlant-J9a pakta, in da zato prtca-(ie izdatno ameriško pomoč JL™Qt uslugo, temveč kot £dj bi rekli — pravico, ib fem. ko meni Washington, ivje oborožitev predvsem v •ii Slt Italije in njene o-iffibe in da bi morala torej lhja nositi glavno breme. V La menijo torej, da gre za pomoč italijanski ^ • v Rimu pa postuv- j,7° stvar, kot da gre za ita-C^ki prispevek k evropski jli^ožitoi. Vsekakor pa bo a-ilj i^fca pcmoč znatno .rajam ^atni) ffske nižine še vedno ne- 'l^ami) je vprašan je ob ram- 1W _ T . a i>a i«/.rj inf)— L _________________ mzja , llalijanskih želja. V nasprotju z italijanski-iiJHjami (in tudi uradnimi 8» (g>> vsaj dokler ne bo raz-V*n zemljepisni obseg juž-sektorja atlantskega si-vprašanje njegovih (Vprašanje vklju-Grčije in Turčije v za-obramb«; sistem ■ bo-raztegnitvijo allantske-bodisi z novim sre-pakt om vnaša še večjo negotovost), ijo in ZDA oziroma glavnim stanom obeh pojmov, ki prav-nista isto, je opazno v Rimu) očitno še ni glede vloge, ki na) le'"lija sploh igra v atlant-Jh..1 obrambnem sistemu in WlUh kjer nai se osredotoči htCn»ki vojni napor, če bo W°”0. Težko tudi — iz ra-Jij- "dih razlogov, — da bi . >„.J(I(iet'a rešena, dokler 6( n-anje italijanske oborožii-(j1 Povsem razčiščeno. J »inNe ugotovitve nam bodo kW«2 pomagale osvetliti \ diplomatsko igro Ri- "iziji *bezi z zahtevami po rc-?*e)7) ^'foune pogodbe. Pred-* di! , ham vsiljuje' vgotovi-1, a en osnovnih protislovij: .ahteve po reviziji voja-2 mirovne pogodbe %0ni °»Praviti v sklad z dej-rbn„’ a Italija sama ni spone kaže dosti T\fl rl!je a niti PedeTvi?0 las' Sr,,, oborožitev j ‘jene meje. 'K }aHjansko uradno nazira->lijna„ or e pri oborožitvi za 'k 1 pn?pei,efc k evrop- Neun V ki torej prenaša okmra potrebe o-> ,„p‘taIl3e ua polje mtlant-b solidarnosti«, ni v logični z finimi zahto-se ličili nakaže o P na!l0 čisto določen sektor “vzhodne mejen (to “le S Jugoslavijo), P.rva člena obeh protislovij nista težko razumljiva. Italijanska vlada poskuša na eni strani s pc udarjanjem svoje revščine, na drugi pa s sklicevanjem na eevropsko obrambo» in ((atlantsko solidarnost» izsiliti čim večjo pomoč iz tu-ine. Drugi del protislovij pa nam odkriva pot v zamotane labirinte, ambicij in aspiracij, katerih zunanji izraz, čeprav zaenkrat še dokaj prikrit glede svojih pravih ciljev, so revizionistične želje rimske diplomacije. Da izpopolnimo okvir, v katerega se uvrščajo želje po reviziji italijanske pogodbe, bi morali še na kratko karakteri-zirati splošni mednarodni položaj, kajti vsakomur je razumljivo, da revizija mirovne pogodbe z Italijo ni samo notranja italijanska zadeva, niti kar se tiče vojaških določil — samo stvar atlantske organizacije. Italijansko mirovno pogodbo je podpisalo poleg Italije 20 držav, med njimi vse velesile; obenem so bile sklenjene mirovne pogodbe z ostalimi bivšimi hitlerjevskimi zavezniki in sateliti v Evropi: Bolgarijo, Madžarsko, Romunijo in Finsko. Možnost formalne revizije te pogodbe je torej stvar širokega mednarodnega pomena, po drugi strani pa bi pomenila precedens za osporavanje veljavnosti ostalih štirih mirovnih pogodb, ki so bile istočasno sklenjene. Dejstvo, da so trj od teh štirih mirovnih pogodb bile sklenjene z državamiv ki so danes moskovski sateliti, daje vprašanju še prav poseben kočljiv značaj v sedanjih pogojih mednarodne napetosti. Vestnemu opazovalcu mednarodnega dogajanja gotovo ni ušlo dejstvo, da poskuša danes Zahod n a. eni strani o-. krepiti svoje pozicije jn s tem zmanjšati naskok, ki si ga je ZSSR pridobila na področju kopnih oboroženih sil, na drugi strani pa doseči zmanjšanje napetosti v svetu. Zavlačevalna taktika Moskve na Koreji in na pariški konferenci namestnikov pa kaže, da zeli Kremelj ohraniti napetost na sedanji stopnji, dokler ne bi svojih nasprotnikov utrudil ali razcepil. Pri tem objektivno podpira in krepi vse one tendence na Zahodu, ki se upirajo politiki mirnega reševanja sporov (n. pr. v ZDA makartu-rizem) ali ki bi kakor koli prispevale k vzdrževanju sedanjega napetega stanja, zlasti še, če mu to daje v roko uporaben propagandni material. Dosedanji moskovski poskusi utrujanja in razcepljanja sil Zahoda se niso posrečili; prej bi mogli trditi obratno. Odstavitev generala Mac Arthurja, ki je s pridiganjem «pre-ventivne vojnen in'z dejanskimi pustolovščinami na Daljnem vzhodu ustvarjal razkol med ZDA in Anglijo, pa tudi ostalimi zahodno evropskimi deželami, je bila za Moskvo vsekakor hud udarec, saj jo je oropala ene izmed njenih glavnih kart. Zato je tem bolj razumljivo, da išče in bo iskala kakršno koli novo sredstvo, k; bi nadomestilo izgubljene adute in ji omogočila, da prepreči popuščanje napetosti. * V današnji Evropi sta nerešeni še dve važni vprašanji: mirovna pogodba z Nemčijo in državna pogodba z Avstrijo. Večina držav je s tema dvema deželama formalno še o «01-nem stanju; vojaška okupacija velikega dela Srednje Evrope in negotova bodočnost obeh držav, zlasti pa Nemčije, ki je razdeljena ne le na dve okupacijski področji, temveč tudi na dva politično in vplivno ločena dela. pa preprečuje stabilizacijo p ovojne Evrope. V svojih naporih, da prepreči ureditev razmer v Sred- nji Evropi — konkretno, sklenitev mirovne oz. drržavne pogodbe — se ZSSR poslužuje tudi pretveze, da mirovna pogodba z Italijo še ni bila v vseh določilih izpolnjena. Gre za znano moskovsko povezovanje tržaškega vprašanja in avstrijske državne pogodbe, za s pravega stališča sicer nedopustno, toda dejansko izvajanje sklepanja ene pogodbe na izvajanje druge. Sovražna politika ZSSR in njenih satelitov do Jugoslavije je ustvarila v jugovzhodni Evropi nevarno ozračje; le hladnokrvni in dejansko miroljubni politiki Jugoslavije, ki ni odgovarjala na provokacije, gre zasluga, da še ni prišlo do še hujše zaostritve. Vsaika neprevidna poteza v tem delu sveta bj utegnila biti skrajno ■nevarna. Oboroževanje sovjetskih satelitov — jugoslovanskih sosedov — preko meja, ki jih dovoljujejo mirovne po--godbe (preciziramo, da so bile mirovne pogodbe de faeto grobo kršene, formalno pa nikoli preklicane ali revidirane), je napadalnost Moskve močno podčrtalo in jo spravilo pred svetovnim javnim mnenjem na zatožno klop, medtem ko si Gromiko v Parizu na moč prizadeva, da ne bi preprečil, da se ta zatožna klop prenese tudi na medna/rodne razgovore — oziroma, da bi sčasoma le kje našel nekaj, kar bi moglo služiti kot moralno opravičilo za tako postopanje. V ta kočljivi mednarodni o-kvir se uvrščajo zahteve italijanske diplomacije po reviziji mirovne pogodbe. R. C. Pred nekaj dnevi le bila v Zagrebu premiera nove drame Mirka Božiča «Skreinica». Tržačani poznamo mladiega pisatelja po drami «Umik», ki ga je v lanski sezoni igralo SNG. Tudi nova drama se dogaja v času narodnoosvobodilne borbe in obravnava ilegalno borbo prot; okupatorju. , * * » V Beogradu so slovesno proslavili stoletnico rojstva velikega srbskega realista Laze Lazareviča, o katerem govori kritika, da je veliki mojster komv pozicije in stila, visoko umetniško in estetsko kultiviran in v Svojih delih progresiven. * * * Ameriška književniica Fearl Buk, pisateljica «Kitajske trilogije« in drugih znanih romanov, je pred1 kratkim objavila svoj nov roman «Božji ljudje«. Ameriška kritika označuje novi roman Pearl Bukove kot ttkrepko delo, v katerem dva človeka različne narodnosti, združena v zakonu, poskušata rešiti deželo bede«. * * • Ameriško založniško podjetje ((Kolumbija# je objavilo dnevnik Tatjane Suhotin, hčerke Leva Tolstoja. Dnevnik, objavljen pod naslovom ((Tolstojev diom«, predstavlja zanimiv dokument o še neznanih podrobnostih jz življenja velikega pisatelja in misleca. * * * ((Ero z onega sveta«, opera hrvatskega komponista Jakova Gotovca je doživela te cimi v Zagrebu svojo 150. predstavo. Premiera je bila pred dvema letoma in od tedaj dalje je Go- tovčeva opera najuspešnejše jugoslovansko operno delo, ki so ga izvajali poleg, vseh jugoslovanskih odrov tudi V Avstriji, na Češkoslovaškem, v Nemčiji, Italiji in na Finskem. Ljubljanska opera je z «Ero z onega sveta« gostovala tik Pred vojno v Trstu in dosegla velikanski uspeh. » * * Pred 75 leti se je v Vranju v Srbiji rodil Borisav Stankovič, veliki srbski realist (umrl leta 1927), avtor znanega romana ((Nečista kri«, kj je pr& ved en tudi v slovenščino jn po katerem so napravili tudi scenarij za film «Zofka». Koncert Komornega zbora u ptici cj/iadtim Kuttu%mg raj ni dneva, da bi ne prišli v vas. Nogo j so gotovo že odšli. Kam bi hodili v taki temi? Oni se teme boje«, je nadaljeval. ((Zaradj vas se je boje«, je nato skrivnostno pristavil. Nikdar ga ni bila slišala, da bi se tako razgovoril. Mati je prinesla potem odejo, zavesila okno in z njo zadelala vse špranje. Ko jima je ponudila mleka, je oče pričel pripovedovati, kako je po vojni dobil delo v mestu. Dolgo mu niso mogli ’do živega, dober delavec je bil. Nazadnje so ga Ig izrinili ker se ni vpisal v stranko. «Bom pa doma zasluž'1«, je sklenil Kovač Pepe je vedno trdil, da je zdaj dela za dva. In res ga je bilo za dva, toda kar na lepem je zmanjkalo denarja in zaslužka V kovačijo so ljudje prinašali sa- mo, kar je nujno klicalo po popravilu. Zavzeto ga je poslušala,. Sele takrat se ji je odkrilo, kako je z njim. Obsojala ga je, če je kdaj zavil v gostilno in v vinu utapljal svojo nesrečo. Da, vsega tistega ni vedela, še slutiti n; mogla, da je tako. Oče je končal svojo povest 'hala \fantda in pomenek se je zasukal na to, kako bOKT TRST. UL. TORREBIANCA 27 - TEL. 2-44-67 posreduje pošiljanje darilnih paketov ameriških rojakov v domovino. Zahtevajte informacije. RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TKSTA PETEK 8.6.1951. Oddala v slovenščini: Poročila ob 7.00, 13-30, 19.30, 23.05— 7.15 Jutranja glasba. 14.00 Peter Dumičič: Sonata za violino in klavir, Ferdo Juvanec: Legenda. 14.35 Iz slovanske folklore 18.00 Igra orkester RL. 18.15 Iz znanstvenega sveta: Kako smo prišli do kruha. 18.30 Čajkovski: Iz baletne suite «Hrestač». 19 00 Poje mezzosopranistka Sonja Draksler. 23.10 Glasba za lahko noč. . Oddaja v italijanščini: 12.00 Lahka glasba. 12.45 Slavni instrumentarji. 13.15 Aktualni problemi. 13.20 Intermezzo, 20.00 Madrigalsko petje. 20.15 Sindikat, ni Dregled 20.30 Znane melodije nK D-riiiLui m1»t 22.00 Večerni Pred 25.000 navdušenimi gle dalci sta nogometni reprezentanci starih nogometašev igrali neodločeno z 2:2. Vseh dvaindvajset igralcev je pokazalo mnogo klasičnih potez iz svojih najboljših dni. Tekma je kot že ■ v-š*sje te vrste vzbudila resne dvome: ni bil nekdanji no-ie kvalitetnejši od dali Ekipi sta nastopili v km na uro); z; rausto v-oppi , v,a Ekipi sta nastopni v (Bianchi) isti čas; 3) Magni Fio- j tej, postavah: Srbija: Spasič, ron7A DO 35”: 4) Bar- Annollrmrld T A MPT1 i ipvi