CENA LIH 25 iJoStnina plačana — Sped. abbon. ppst. — II gr. GOSPODARSTVO LETO VII. ŠT. 140 PETEK, 30. JANUARJA 1953 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 89-33 V evropskih državah (Franciji, Nemčiji, Italiji, Belgiji, Holandski in Luksem-burgu) prevzame 16. februarja Skupnost premog in Jeklo urejevanje enotnega Premogovnega trga. »Visoka oblast« (uprava Skupnosti za premog in jeklo) s sedežem v Luksemburgu je zaradi komplikacij odložila pričetek izvajanja določb o enotnem trgu za jeklo. Ta dogodek predstavlja pravo revolucijo v diplomatski in gospodarski zgodovini Evrope. Gre za uresničenje zamisli francoskih državnikov, ki je znana pod imenom Schumanovega načrta. Glavni nosilec in pobudnik te zamisli je francoski gospodarstvenik in bivši minister Monnet, ki je sestavil tudi načrt za gospodarsko obnovo Francije. S političnega in diplomatskega vidika je poskus skrajno zanimiv; saj predstavlja nov primer podreditve posameznih držav Tišji skupni oblasti — »visoki oblasti« (la Haute autoritč), vsaj v kolikor gre za proizvodnjo in razdeljevanje premoga in jekla. To naj bi tudi bilo hkrati osnova Za organizacije politične in celo vojaške evropske skupnosti, katere »parlament« zaseda navadno v Strasbourgu ob Renu. Kakor so to zamisel z ene strani toplo pozdravili evropski idealisti, tako je z druge naletela na velike pomisleke pri poslovnih ljudeh v nekaterih prizadetih državah. Predvsem se države — kakor Nemčija — ki proizvajajo velike količine premoga in jekla, vznemirjajo iz stra-*lu, da ne bi morda »visoka oblast« izva-lala prehud pritisk na nemška podjetja glede cene premoga in jekla. Poleg tega s° Pristojbine, ki jih države-članice dol-Sujejo »visoki oblasti« zelo visoke, vsaka država-članica mora prispevati od januarja 1953 dalje 0.9% vrednosti prometa s premogom in jeklom, kar bo »visoki oblasti« vrglo okoli 50 milijonov dolarjev na leto (24.4 milijona dol. od premogovnikov in 27.6 mil. dol. od jeklarn). Ustvaritev enotnega trga za premog in ioklo za vseh 6 omenjenih držav bi pomenila za države z dražjo proizvodnjo smrt, ko ne bi v pravilniku Skupnosti bilo določbe, da morajo države z bolj ekonomično proizvodnjo prispevati v poseben sklad, iz katerega bodo dajali pomoč šibkejšim. Prispevek države s cenejšo proizvodnjo lahko doseže 1.5% izkupička za izkopano tono črnega premoga. Tako računajo Nemci, da bodo morali od vsake tone premoga, ki stane povprečno 6u mark, prispevati za »visoko oblast« 1.25 nemške marke, in sicer 47 pfenigov neposredno za »visoko oblast«, 78 pfenigov pa za izravnanje cen (pomoč šibkejšim državam, kakor na pr. Belgiji, kjer Je izkop premoga dražji). Del prispevka posameznih članic bo nvi-šoka oblast« uporabila za investicije (naložbe), da bi dvignila proizvodnjo. »Vi-soka oblast« računa, da se bo vsa proizvodnja članic v 5 letih dvignila za 20%, v 10 pa za 35% v primeri z letom 1951. Zaradi tega povečanja proizvodnje bo potrošnja premoga narasla od 254 milijonov ton v letu 1952 za 25 mil. ton v 5 letih in za -5 mil. ton v 10 letih; proizvodnja surovega jekla se bo dvignila od 41.6 mi- lijona ton v leto 1952 na 4S.5 do 58 mil. ton v 5 letih in na 52 do 56 mil. ton v 10 letih. Ako bi hoteli dvigniti proizvodnjo premoga v 4 do 5 letih na 275 — 285 mil. ton in proizvodnjo surovega jekla na 47 do 50 mil. ton, bi potrebovali za premogovnike in koksarne 400 — 450 milijonov dol., za jeklarne za 400 — 500 mil. dolarjev na leto! Prispevki članic seveda ne bodo zadostovali za takšno finansiranje; zato se je že Mednarodna banka za gospo darsko obnovo v Washingtonu izrazila pripravljeno, priskočiti na pomoč. Med članicami, ki so pristopile k skupnosti za premog in jeklo, bodo ustvarili sicer enoten trg za te proizvode, se pravi, da med njimi ne bo več carin na premog in jeklo, toda cene ne bodo enotne, kakor niso enotne v svobodni trgovini sploh. Razlikovale se bodo od države do države in od mesta do mesta. Značilno pa je, da je Zahodna Nemčija prav v tem času povišala ceno premoga na notranjem trgu, da bi jo spravila na raven izvozne cene. (Povišek znaša povprečno 5 mark pri črnem premogu in 10 mark pri rjavem). Nemška vlada se je hotela očitno zavarovati proti morebitni nameri »visoke oblasti«, da zniža izvozno ceno na raven notranje. Kakor znano, V. Britanija ni hotela pristopiti k Skupnosti za premog in jeklo, ker hoče ohraniti popolno neodvisnost v sklopu lastne — Britanske skupnosti. Pod francosko upravo se je začela naglo razvijati v Alžiru težka industrija, kakor tudi kovinska industrija sploh. Proizvodnjo so pospešili zlasti med vojno. Pa tudi po letu 1945 so nadaljevali z izgrajevanjem. Gre za železarne in jeklarne. za tovarne električnih kablov, valjanega jekla, bakrene in jeklene žice, transformatorjev, električnih motorjev, orodnih strojev, železniških vagonov in aluminijastih izdelkov. V zadnjem času so začela primanjkovati naročila za to industrijo. V letu 1951 so izkoriščali samo polovico zmogljivosti alžirskih tovarn; v nekaterih primerih so bili obrati zaposleni samo do ene tretjine zmogljivosti. Vse kaže, da se industrija orodnih strojev ni obnesla. Strojne tovarne lahko zgradijo okoli 500 strojev na leto, v letu 1950 pa so dobavile 180 in v letu 1951 samo 64 strojev. Francoski izvedenci so mnenja, da se je in-dustrijalizacija izvršila prehitro. Severnoafriški trg ni mogel prevzeti vseh proizvodov alžirske Industrije. Poleg tega se alžirska industrija le težko bori proti konkurenci francoske industrije. Ne doseže je po kakovosti. Z druge strani je električna energija v Alžiru predraga. Nabava surovin je tudi združena s težavami. Delovna sila je malo cenejša. Morali bi izgraditi nove elektrarne in pospešiti proizvodnjo premoga. Novi ameriški trgovinski minister Sinclair Weeks se Je rodil leta 1893 v West Newtonu, Massachusetts. Njegov oče John Wingate Weeks je bil vojni minister za časa predsednikov Hardinga in Coolid-gea. Weeks Je član nadzorstva Harvar-dove univerze in ravnatelj številnih ugled nih podjetij. Od februarja do decembra 1944 je bil predstavnik Massachusettsa v ameriškem senatn. Med prvo svetovno vojno je služil kot ameriški topniški stotnik v Franciji. Med zadnjo vojno so vrgli Angleži in Američani na železarno v Linzu okoli 6500 bomb. Železarno so obnovili z ameriškim denarjem. Zgradili so jo leta 1938 po načrtu nemške vlade in jo imenovali »Hermann Goeringv/er-ke«. Tovarna zavzema površino 6,5 kv. km. Po odhodu Nemcev so jo preimenovali v »Vereinigfce oesterreichi-sche Eisen- und Stahlvverke — Voest. Proizvodnja tega podjetja krije potrebe po železu in jeklu vse Avstrije in še preostaja blaga za izvoz. Voeest potroši ogromne količine nemškega premoga, ki ga prevažajo do Regensburga po železnici, nato pa po Donavi do Linza. Anglija je naročila pri »Voeest« 300.000 ton železa. V zadnjem času je temu naročilu dodala še 30.000 iton. Promet v »Voest« je v letu 1952 dosegel 2,7 (prejšnje leto 1,6) milijarde šilingov; izvozni delež predstavlja 1 milijardo in se je tako skoraj podvojil. Izvoz VOesta predstavlja 1 desetino vsega avstrijskega, izvoza. Proizvodnja koksa se je dvignila na 1,2 (prejšnje leto 1) mil. ton, proizvodnja železa na 805.000 (693.000) t. Proizvodnja pločevine na 175.000 (123.000) ton, jeklenega gradbenega materiala na 22.000 (18.400) t, proizvodnja strojnih delov na 7.300 (5.441) t, vlitkov na 18.000 (15.328) in kovanih izdelkov 12.000 (7.438) ton. Po vojni je podjetje investiralo 1.1 milijarde šilingov. Nedavno so bile postavljene naprave za valjano pločevino, nabavljene v ZDA z ameriško pomočjo. Število zaposlenih se je v preteklem letu povišalo za 1.000 na 12.500. Prenagljena industrializacija v Alžiru VOEST JUGOSLAVIJA PRODIRA NA NOVE TRGE (Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, 25. jan. Ravnatelj podjetja »Bosnaplod« Omer Hadžiomerovič je preteklo jesen proučil možnosti povečanja trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Egiptom na licu mesta. Na podlagi poročila o dosežkih njegovega obiska v Egiptu računajo z izvozom večjih količin jugoslovanskih kmetijskih in prehranbenih izdelkov, kakor svežega in suhega sadja, povrtnine, goveje in druge živine, mlečnih izdelkov, zaklane perutnine, medu ter mineralne vo-de. , | Ob tej, priložnosti, kakor tudi pri razdeljevanju poskusnih vzorcev je bilo ugo-toljeno, da jugoslovanski izdelki teh vrst prav nič ne zaostajajo za proizvodi evropskih in čezmorskih držav, med temi Damske in Italije. Nekateri jugoslovanski izdelki presegajo po svoji kakovosti konkurenčne proizvode; tako je jugoslovanski med mnogo boljši kakor sudanski in sirski. Prav tako je vrsta nekaterih jugoslovanskih sirov, kakor na pr. »Zdenka«, boljša kakor sir, ki se prodaja na egiptovskem, trgu. Izvrstne so tudi jugoslovanske črešnje, ki jih na nekatera evropska tržišča izvažajo celo z letali. Jugoslavija skuša po vseh poteh razširiti svoj, izvoz in išče v ta namen nova tržišča, da bi vsaj deloma zmanjšala škodo, ki jo je njeni zunanji trgovini prizadela lanska suša. Zaradi suše mora nabavljati v inozemstvu živila in hkrati kriti druge potrebe jugoslovanskega gospodarstva. Jugoslavija skuša v ta namen žlasti pospešiti izvoz industrijskih izdelkov. V tem pogledu so bili doseženi že lepi uspehi. Tako so lansko leto brvatska podjetja Presegla s svojim izvozom izvoz iz leta 1951 kar za eno milijardo dinarjev; v vsem letu 1952 je izvoz presegel za okoli 10% izvoz v prejšnjem, letu. Tovarna pohištva »Stjepan Sekulič« iz N. Gradile je na pr. izvozila: v Anglijo 2.000 sob, medtem ko so tri druge tovarne prodale v ZDA večje količine stolov, železarna v Sisku je izvozila v Avstrijo prvih 15.000 ton surovega železa. Z druge strani so tovarne »Rade Končar« in »Prvomajska« sklenile s Turčijo nove pogodbe. Poleg tega pričakujejo nove zaključke s Sirijo in Libanonom:. Kemična industrija je dobavila Turčiji in Finski vžigalice, natron-papir, strešno lepenko itd., na Zahod pa katranske destilate. Tuje odjemalce sta našla tudi jugoslovanski Htopon in svinčeni minij; povečana je bila tudi prodaja taminskega ekstrakta. Nekatera podjet-Ja, ki so doslej izvažala samo prehranbe-ne artikle, so svoj izvoz spretno preusmerila na druge vrste blaga, kakor na Pr. otrobe, parklje, rogove, repe itd. Med temi naj navedemo »>Vajda-eksport« iz Zagreba, M je leta 1952 presegel izvozni načrt za 100%. Z namenom, da bi pospešile izvoz, bodo hrvatske in slovenske strojne tovarne nastopale v inozemstvu enotno. Tako so zaključile že več pogodb s Pakistanom, Sirijo in Turčijo, medtem ko se z Burmo in Grčijo še pogajajo, v teh državah je treba šele vpeljati jugoslovanske proizvode. Prav ta namen bo imela tudi stalna jugoslovanska razstava v Aleksandriji, kakor jo je predložil g. Hadžiomerovič Zvezni trgovinski zbornici v Beogradu. JUGOSLAVIJA NA TUJIH SEJMIH Doslej še ni gotovo, ali se bo Jugoslavija udeležila sejmov v Bariju iu Trsiu. »Servis za mednarodne sejme in razstave« je napovedal kolektivni nastop jugoslovanskih podjetij v Bruslju, Frankfurtu, Milanu in Parizu. V Padovi bodo slovenska in hrvatska podjetja verjetno priredila posebno razstavo. Zagreb se že pripravlja na »Spomladanski sejem« (9. — 17. maja), na katerem bodo razstavljala domača podjetja. Kakor že napovedano, bo mednarodni zagrebški sejem od 12. db 29. septembra. Na zagrebškem sejmišču so novembra organizirali razstavo narodnih noš in frizerstva. Frizerske tekme se je ob tej priložnosti udeležilo 140 jugoslovanskih in 7 brivcev iz Avstrije. Zobarske mednarodne razstave se je poleg 4 domačih podjetij udeležilo 53 podjetij iz Avstrije, Anglije, Francije, Nemčije, Holandske, Izraela, Švedske in Švice. Razstave perutni- Mednarodna banka v Washingtonu daje posojila raznim državam ne samo v dolarjih, temveč tudi v drugih valutah, da bi pospešila izvoz iz drugih držav. Tako se hoče obvarovati očitka, da podeljuje posojila samo v dolarjih da bi prisilila države-upnice, da nabavijo blago za Posojilo v Združenih ameriških državah. Tako so bila tudi posojila, ki jih je podelila Mednarodna banka Jugoslavijii, v raznih valutah, angleških funtih, nemr ških markah, italijanskih lirah itd. Nemški gospodarski tisk ugotavlja, da je ta način finansiranja zelo koristen nemškemu gospodarstvu, saj pospešuje nemški izvoz v državo, ki potrebuje kredite, kakršnih b[ Nemčija sama ne zmogla, ne da bi pri tem trpela njena valuta. Nemški tisk navaja, da je Jugoslavija v zadnjem času prejela od Mednarodne banke posojilo 30 milijonov dolarjev, ki je ne, kuncev, golobov in ptic se je udeležilo 500 razstavijalcev, ,. v. Zboljšanje jugoslovanske trgovinske bilance V novembru 1952 se je jugoslovanska trgovinska bilanca zboljšala v primeru z oktobrom. Primanjkljaj je znašal 2.680 milijonov dinarjev (v oktobru 4.545). Zmanjšan je bil uvoz živil, tako je celotni uvoz znašal 7.543 milijonov (v oktobru 8.929 mil.), medtem ko je izvoz dosegel 4.863 (v oktobru 4.384) milijonov dinarjev. Primanjkljaj v prvih 11 mesecih 1952 je dosegel 30 milijard dinarjev in je bil tako za več kakor 26 mrd dinarjev manjši kakor prejšnja leta. v prvih 11 mesecih se je izvoz povečal za 23 milijard dinarjev v primeri s prejšnjim letom. Visoke postavke sta v izvozu dosegla baker in svinec. Izmenjava med Jugoslavijo in Nemčijo je v 11 mesecih dosegla 36 milijard (22%). Tako je Nemčija na prvem mestu v trgovini z Jugoslavijo; izmenjava z ZDA je dosegla 29 milijard, z V. Britanijo 17, z Italijo 15 in Avstrijo 14 milijard din. Največji primanjkljaj je nasproti dolarskemu področju, in sicer 9.1 milijarde nasproti ZDA in 4.1 mrd nasproti Kanadi. Iz Švice je Jugoslavija novembra uvozila za 1.717 milijonov din, izvozila pa za 1.816 mil. din blaga. Trgovina s to državo je bila v 11 mesecih aktivna za 98 mil. din. Jugoslavija izvaža zlasti rude v ZDA in industrijske izdelke na nove trge na Bližnjem in Srednjem vzhodu. bilo podeljeno v raznih valutah, kakor posojilo 28 milijonov dolarjev od oktobra 1951; samo majhen del je v dolarjih. Nemčija naj bi od tega posojila prevzela 6.2 milijona dolarjev. To transakcijo bo banka olajšala Nemčiji s tem, da bo ponudila za polovico zneska, to je za 26 milijonov nemških mark, dolarje. Nemčija bi sicer za transakcijo morala črpati denar iz svojega deleža pri Mednarodni banki, ki je razdeljen takole: 2% je Nemčija vplačala v zlatu, 18% (59,6 milijona dolarjev) v nemških markah (250 milijonov mark); ostalih 80% deleža Nemčija dejansko ni vplačala, temveč predstavlja samo nemško obvezno jamstvo na papirju. »Handelsblatt« (Dtisseldorf) pozdravlja to transakcijo, ker bo omogočila Izvoz nemških strojev in industrijske opreme v TRANSAKCIJA MEDNARODNE DANKE vprid Jugoslaviji Eisenhourer bo podprl gospodarsko šibke države Potrebna je preosnova trgovine na drobno Predsednik Eisenhovver je v svojem nastopnem goVoru poudaril med drugim tudi načela, na podlagi katerih bo nova republikanska uprava reševala ameriška in svetovna gospodarska vprašanja. Predsednik je podčrtal, da bo nova u-prava nadaljevala z gospodarsko in tehnično pomočjo prijateljskim narodom, doma pa podpirala stabilnost gospodarstva. Podrobna priporočila za domače in svetovne gospodarske zadeve ne bodo znana pred njegovo prihodnjo poslanico o »položaju v državi«. Novi predsednik je naglasil, da samo močno produktivne Združene države lahko pomagajo braniti svobodo. Dodal je, da ima »sleherni naš svobodni državljan in sleherni svobodni državljan kjer koli drugod trdo dolžnost, da podredi lastno udobje stvari svoje države«. Predsednik Eisenhovver je hotel reči, da ne sme biti popuščanja v naporih za krepitev varnosti svobodnega sveta, čeprav bodo taki napori zahtevali nadaljevanje visokega obdavčenja in drugih nevšečnosti. Svoje poglede na gospodarsko in tehnično pomoč inozemstvu je predsednik izrazil takole: »Noben svobodni narod ne m' re dolgo časa živeti v privilegiranem položaju ali uživati varnost v gospodarski osamljeno- AMERIŠKI PRORAČUNI o užitnine naši vinogradniki rešijo pred go spodarskim polomom. (25), Nizozemske (16), Madžarske (8), Portugalske (5) in Anglije (3). Iz Italije je prišlo v Trst 90.478 stotov vina po železnici, 8.037 stotov po morju In 191.890 stotov mimo cestnega bloka- pri Devinu. Kam smo pa vino odpremljali iz Trsta? i Največji odjemalec je bila Nemčija, ka- 2t}W(Am itmilhe Kupna moč plač po svetu teli nastaniti 20 milijonov ljudi, ki živijo v tem predelu Italije. Povprečno računajo, da bi v Italiji nc smelo priti več kakor 1.30 stanovalca na 1 stanovanjski prostor (sobo). V resnici znaša ta količnik v južni Italiji: 1.80 na Siciliji, 2.00 v | stii^ ker je nujno potrebno, da se takoj Kalabriji, 2.11 v Kampanji, 2.88 v Luka- | nekaj ukrene, da se izognejo katastrofi. Na niji in 2.32 v Apuliji. V južni Italiji je i sveti kmetom so lahko koristni za bodoč- Statistični urad ameriškega ministrstva za delo je objavil podatke o kupni moči plač v desetih raznih državah ob koncu leta 1951 in začetku leta 1952. Podatki vsebujejo najprej kazalce o kupni moči plač na uro. Podatki so ločeni za čiste plače, torej brez družinskih doklad, in plače z družinskimi dokladami. Med tema dvema postavkama Je največja razlika v Franciji, kjer doseže kar 15 točk. V Nemčiji ni družinskih doklad, medtem ko jih v Sovjetski zvezi plačujejo šele od 4. otroka dalje. Kupna moč plače je izračunana v odnosu do cene živil. Podatki nam torej povedo, koliko živil lahko kupi delavec s svojo plačo. Cene Plače 1951 sept. 169 187,8 1952 febr. maj avg. sept. 174 171 170 170 191,9 194,7 195,8 — Kazalec kupne moči plače na uro Brez druž Z druž. v veliki stiski glede pločevine, ki jo uvaža iz Japonske, Belgije in Avstrije. Pospešena nemška zunanja trgovina bi potrebovala precejšnje ladjevje. Konkurenčno sposobnega ladjevja ima Nemčija danes okoli 500.000 ton; vendar doseže povprečna starost tega ladjevja nad 20 let. Računajo, da bi nemška trgovina potrebovala okoli 2 milijona brt ladjevja in da bodo nemške ladjedelnice lahko zgradile takšno ladjevje šele v petih letih, ker gradijo mnogo tudi za inozemstvo. Pred vojno je nemško potniško ladjevje obsegalo nad 1 milijon brt, med vojno pa je bilo popolnoma uničeno, oziroma leta 1945 odpeljano predvsem v sovjetska ipristanišča. Današnja največja nemška potniška ladja obsega 1.000 brt. Danes vlada ugodna konjunktura na severnem Atlantskem oceanu, ki bi jo Nemčija lahko izkoristila. Toda Nemci še nimajo dovolj zasebnega kapitala za gradnjo potniških ladij. Potniška ladja 30.000 brt stane okoli 50 milijonov mark (7.5 milijarde lir). Nemška oblastva menijo, da so Nemčiji danes bolj -potrebne tovorne, ladje. Nemški brodarji so našli umestno rešitev in se odločili za gradnjo tako imenovanih »kombi-ladij«; gre za tovorne ladje, ki so tako zgrajene, da lahko sprejmejo tudi potnike. Ko bo izveden načrt o gradnji tovornih ladij in petrolejk, bodo pričeli graditi velike potniške ladje. Nemci ne mislijo več, da bi si prisvojili »plavi trak«, pač pa hočejo razviti skrajno ekonomično vrsto ladij, ki ustrezajo današnjim zahtevam. Država doklade doklado ZDA 100 100 Norveška 71 73 V. Britanija 65 67 Danska 62 70 Švica 48 56 Zah. Nemčija 42 — Francija 36 31 Avstrija 30 36 Italija 26 31 ZSSR 18 — jga razpredelnica kaže, koliko časa Po vsem temi so se cene življenjskih potrebščin od septembra 1951 do avgusta 1952 dvignile za eno točko (od 169 na 170), surove plače delavstva pa za 8 točk. Dejanska kupna moč delavskih plač (po odbitku raznih dajatev, davkov itd.) je napredovala za 7 točk. Računa se vedno zaslužek na uro. Zanimivo je; da je- napredovala: tudi storilnost (delo delavca izvršeno v 1 uri) in sicer od 103,7 (osnova 100 v letu 1936) v septembru 1951 na HO v sp-tembru 1952, Kljub temu napredku se je v Zah, Nemčiji pričelo močno: sindikalno gibanje za ureditev plač. Gre predvsem za pravilno razdelitev povečanega zaslužka. danes na razpolago 10 milijonov stanovanjskih prostorov, ljudi pa je 20 milijonov. Ako bi se zadovoljili s količnikom 1.50 stanovalca na stanovanjski prostor, bi potrebovali še 5 milijonov stanovanjskih prostorov. Ako bi hoteli doseči za vso Italijo količnik 1.30, bi morali zgraditi 450.000 stanovanj na leto. 30% belgijskega državnega proračuna gre za oboroževanje, in sicer 29.9 milijarde belgijskih’ frankov, to je okoli 60 milijard italijanskih lir (1 belg. frank 13.20 lire). Valute na prostih trgih AVSTRIJSKI PORCELAN ZA JUGOSLAVIJO Avstrija je zdaj pričela izvažati tudi porcelan za domače potrebe. Gre za večjo pošiljko v Jugoslavijo. mora delavec delati v posameznih državah, da si lahko nabavi 1 funt (0,453 kg) navedenih živil. Cas je izračunan v minutah. ZDA Franc. Nem. Ital. ZSSR, kruh meso gov. svinjsko maslo krompir sladkor 6 9 12 13 14 31 126 — 128 132 32 91 87 124 2201 30 135 115 162 270 2 3 3 5 9 4 21 21 37 119 HRIPA V zadnjem' času razsaja hripa v Nemčiji in Franciji, v Nemčiji je prosvetna oblast odredila, da morajo prekiniti pouk na šolah, v katerih je več kakor 2 tretjini dijakov bolnih. »Allgemeine Frankfurter Zeitung« poroča, da so nemški zdravniki odkrili bacila hrtpe. Iz drugih virov poročajo, da se to odkritje strinja z odkritjem angleških zdravnikov. 18.1. 23.1 Raz. v 00 Frank t Curih Bruselj 1.062 12,65 1,05 12.0+2 + 1,12 +0,19 Dolar s Pari* Curih Bruselj 398,00 4,286 50,95 404.00 4,286 50,90 -1.50 —0,09 Pimt Pariz Curih Bruselj 1.030,00 11,07 131,75 1025.00 11.04 131,00 -0.48 +0,27 —0,56 Frank švic.: Pariz Bruselj 93,50 11,90 94,25 11,90 -0,89 —1,02 Frank bolg.: Pariz Curih 785,00 8,415 795,00 8,42 —1.25 +0,05 Marka: Curih 91,00 90,00 +1,19 Tečaji za 100 enot, razen tečajev dolarja In funta šterlinga, ki ustrezajo enoti. | nost, hitra pomoč pa mora priti danes le | od pristojne oblasti. 1 Položaj je — prav na kratko povedano | — sledeči: Ker so tudi gostilničarji in krč-| marji tako preobloženi z davki, da ne | morejo ne naprej ne nazaj, jim pri naj-| boljši volji ni mogoče plačati tistih cen, | katere kmetje zahtevajo in morajo dobiti, | ako hočejo vsaj za največjo silo in skrom-| no izhajati. Krčmarji morajo torej pustl-| ti pristna in izvrstna domača vina na 1 strani in si pomagati iz zadrege s toče-| njem drugih cenejših, toda zato tudi manj | vrednih italijanskih vin, ki so tu na tr-! gu. Na ta način si krčmarji trenutno in | le za silo pomagajo. Kaj bo pa z vinom | domačih pridelovalcev? Nekateri si koii-| kor toliko pomagajo z osmicami, toda ne I vsi. | Zato bi bilo nujno potrebno, da se vsaj | za letošnji pridelek (za bodočnost bo tre-! ba ukreniti kaj bolj izdatnega) osvobodi | domače vino užitninskega in drugih dav-| kov, Ta olajšava pa bi morala veljati tu-| di za briška vina, ki so navezana na tr-| žaške potrošnike. Ako na bi bila taka po-| moč tehnično težko izvedljiva, bi bilo po-| »rebno, da bi se podelile vinorejcem prl-| metne nagrade, ki bi približno ustrezale | višini navedenih davkov. | To je neobhodno potrebno iz dveh raz-| 'ogov: 1. da se premosti težka gosnodar-i ska kriza naših vinogradnikov in 2. da | se rešijo in ohranijo naši vinogradi z iz-| vrstnim vinskim pridelkom, ki je slovel | že nred tisočletji, v dobi Rimljanov in še | brej. | Da so zares v smrtni nevarnosti, nam | nričajo že neštevilni zapuščeni vinngra-i di na vseh koncih in krajih tržaške oko- GO STILNA FURLAN Repemtabor št. 19 Telef. 820 Točimo prvovrstna domača, vipavska in istrska vina in kraški teran = Prvovrstna kuhinja - Točna postrežba BUFET jo&kotu' TRST - UL. Ghega 5 PRVOVRSTNA ISTRSKA; IN BRIŠKA VINA, DOBER i PRIGRIZEK IN IZVRSTNA} DOMAČA KUHINJAi Gostilna ,,Pri NINOTU' Trst — Ulica Valdirivo 32 : Točimo prvovrstna vina in j postrežemo z domačo hrano) SE PRIPOROČAMO ! Hof-el ; « SE O NEMŠKIH PLAČAH V eni zadnjih številk »Gospodarstva« smo priobčili članek našega nemškega sotrudnika o kupni moči današnjih plač v Zahodni Nemčiji. Pisec je ugotovil, da je današnja kupna moč nemških plač večja kakor pred vojno. Danes priobčujemo iz drugega vira podrobnejše podatke, ki dokazujejo, kaka naglo se je v Zahodni Nemčiji dvignila življenjska raven. K 'temu je seveda tudi pripomogla ogromna ameriška pomoč v dolarjih. Nemška revija »Wirtschaf't und Statistik« je priobčila podatke zveznega statističnega urada. Ti podatki se nanašajo na razmerje med razvojem življenjskih stroškov (cen življenjskih potrebščin) in gibanjem delavskih plač v industrijskih podjetjih. Za osnovo (100) je bilo vzeto leto 1938, se pravi, da smo cene in plače v letu 1938 postavili na 100. Kazalec cen življenjskih potrebščin in plač se je gibal tako-le: FRATELLI NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE i acMeZ)] INZJSTOPSTVA BOSCH - MARELDLI - MERCEDES miK Dovršeno opremljena delavnica za popravila električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile. TRST — Ul. CORONEO, št. 3» - Tel. 24-955 lice. Ali ni zares gospodarski smrtni greh, | da se prvovrstni, kakor nalašč za trtore-| jo ustvarjeni položaji sicer polagoma, za-! *o tem bolj dosledno spreminjajo v trav-| nike in pašnike? | Ne le v korist pridelovalcev, ampak tu-| di v korist tržaških potrošnikov, ki viso-| ko cenijo domačo kapljico, je torej nuj- DogutL H» BANE 25 / V prijetnem razpoloženju Vam bodo l minile urice pri nas, postregli Vam ) bomo s pristnimi kranjskimi kloba-> sami, pršutom in izborno domačo , kuhinjo — ločimo kraški teran,* domača, istrska in vipavska vina.1 no potrebno, da se nemudoma zaustavi izumiranje naših vinogradov in da se ustvarijo pogoji za to, da bo mogoče še vse neizrabljene ugodne položaje spremeniti v bujne vinograde.. Same podpore Nudimo Vam prenočišča v sodobni) opremljenih sobah - Sprejemajo se prenotacije. Telefonirajte naši. 21890 vin. Ker je naslednjega dne bila nedelja, smo to priložnost izkoristili za ogled: mesta. Pravzaprav je najbolj zanimiva stvar Gibraltarja pečina in njen pogled od morske strani. Mesto, ki se na zahodni strani tišči tik ob njej, nima prav nobene posebne zanimivosti. Podobno kakor na Malti, tudi tukaj skoraj vseh 21.000 prebivalcev živi izključno od številne angleške vojaške posadke in mornarice. Glavna in edina važna ulica, ki se vije od pristanišča pa do svetilnika na skrajnem rtu, je polna malih prodajaln, barov in nočnih zabavišč, ki so edini vir dohodkov tamkajšnjega prebivalstva. Pristanišče je dobro zaščiteno z močnimi va-lotorani, ki razen malega vhoda popolnoma 7apirajo vstop vanj ter tako dajejo varno zavetišče vojni mornarici, medtem ko imajo trgovske ladje v Alžesirskem zalivu na razpolago obširno sidrišče. Gibraltar ima le malo trgovskega prometa. Zato se v njem‘ le za kratko ustavljajo potniške ladje s turisti ter tiste, ki so na poti v Južno in Severno Ameriko in tu naložijo pogonski material. Kakor že rečeno, je največja zanimivost in hkrati tudi največja skrivnost mesta ogromna pečina s svojimi utrdbami, iz katere se na vse strani odpirajo topovske line z dalekometnimi topovi. V njeni notranjosti se v Spirali vzpenja v 2 I V U- A J I u o V E N u E G A P O M O M C A K Al živo skalo vsekana avtomobilska cesta. Tam so tudi kasarne vojakov in velika skladišča orožja, hrane ter ostalega vojaškega materiala. Tako je la edina ne-zavzetna trdnjava na svetu. Mali polotok, na katerem1 čepi pečina in ob njo stisnjeno mesto, se konča ob španski meji v nekaj metrov široko ožino, na kateri je zgrajeno majhno, toda moderno opremljeno letališče. Vsa površina gibraltarske-ga področja znaša komaj 5 kvadratnih kilometrov. BRIDKI SPOMINI NA ITALIJANSKO LETALSTVO Naši prvi doživljaji v mestu niso imeli prav srečnega začetka. Ko smo zvečer sedeli v nekem baru, ki je bil seveda poln vojakov in mornarjev, so na našo mizo nenadoma začeli deževati pomarančni olupki, spremljani z neslanimi dovtipi. Vsi ti vojaki so namreč bili ostanki čet, ki so se borile v Italiji in ker so slišali naše ne baš tiho govorjenje v italijanščini, so na ta način skušali dati duška svoji stari mržnji. Tudi med civilnim prebivalstvom: sem opazil iz istega razloga veliko neprijaznost napram našim mornarjem, ki je menda izviralo od tistega dne, ko je fašistično letalstvo med vojno bombardiralo in do tal porušilo največje delavsko predmestje Gibraltarja. Preostalo nam ni seveda nič drugega, kot se hitro vrniti na brod in tako tudi v varno zavetišče pristaniške vojaške policije. Nihče izmed nas še zdaleč ni pomišljal, da bo prihodnji dan popolnoma spremenil red' in točnost našega dosedanjega potovanja in hkrati pomenil začetek gospodarskega neuspeha tega potovanja. Ze dopoldne smo namreč končali razkladanje tovora in vesel sem se napotil do našega agenta, da poizvem glede »nav-la«, ki mi ga je ta že v soboto zagotovil. Prvo presenečenje sem doživel, ko sem pri agentu zvedel, da imam plačati tretjino stroškov razkladanja. Ko sem na Malti prevzel tovor, o tem ni bilb’ govora. Spominjal sem se, da sem takrat podpisal polico za prevoz cevi do Gibraltarja in nihče mi ni omenil, da obstoji med te- ma dvema pristaniščema poseben sporazum, da brod, ki tovor prevaža, plača tudi tretjino stroškov njegovega razkladanja. Po računu, ki mi ga je agent predložil, sem' ugotovil, da ti stroški znašajo točno petino »navla«. Drugo presenečenje me je čakalo v izjavi agenta, da mu je uspelo dobiti samo pet radijskih aparatov kot tovor za Tanger, kar je pomenilo onemogočenje poravnave računa za raztovarjenje in onemogočenje izplovlje-nja. Tretje in najusodnejše presenečenje pa je bilo v tem, da v Gibraltarju sploh ni mogoče naložiti pogonskega materiala, ker je tega treba predhodno prenotirati in hkrati tudi plačati z nakazilom čez London. Zaradi vojne v Palestini in premikanja angleških čet iz Sirije in Libanona v domovino, je zelo primanjkovalo ladijskega prostora za prevoz pogonskega materiala. Vse zaloge v Gibraltarju so bile takoj rezervirane le v ta namen in čakati bi morali najmanj 2 tedna, dokler bi čez London bila izvršena operacija plačila in nakazila nafte. Kasneje se je izkazalo, da tudi na ta način ni bilo mogoče v kratkem času priboriti se do neobhodno potrebnega pogonskega materiala. Seveda sem takoj brzojavil družbi v Trst in hkrati v pismu obširneje obrazložil naš položaj. Ker bi nas čakanje na pomolu preveč stalo, smo se še istega dne premestili na sidrišče v zaliv Alže-sirasa, ki z zahodne strani obdaja gibral-tarski polotok. Kljub vsemu temu sem še vedno upal, da mi bo družba iz Trsta nemudoma poslala potreben denar za poravnavo računa v Gibraltarju, poleg majhne rezerve, s katero sem se nameraval premestiti v Tanger; vedel sem namreč, da bom tam dobil tovor in tako tudi potrebna sredstva ža nakup pogonskega materiala. Upravnik družbe je medtem takoj stopil v stik z'Londonom in zaprosil za potrebno nakazilo. Kljub številnim brzojavkam je šele 18. junija od tam. prejel odgovor, da- ni mogoče izvršiti zahtevane operacije zaradi pomanjkanja zalog v Gibraltarju. Ta je šele tedaj začel misliti na pošiljko denarja v Gibraltar, ki je seveda zaradi zapletenih denarnih odnosov med Anglijo in Italijo zopet potrebovala do nas nič manj kot en teden. Zaradi tega ni proračun stroškov našega potovanja samo ogromno porasel, ampak smo tudi pri tem izgubili v neplodnem čakanju 22 dragocenih dni. Dan po našem prihodu v Gibraltar je potekel točno mesec, odkar smo bili na poti. Izračunal sem, da v tem mesecu pjovbe nismo zaslužili niti za enomesečno plačo mornarjev, ne računajoč stroškov za pogonski material, hrano in pristaniške pristojbine. K. P. GOSTILNA ‘ 'EX USSARO, Titipuc Ivatt TRST - UL. CARDUCCI ŠT. 41 Dobro znana gostilna pri Sv. Ivano-Tel. 95 577 Točijo se izborna vsakovrstna vina, fina vina v buteljkah ter kraški teran; v naši priznani kuhinji dobite vedno pripravljena izbrana jedila. Na razpolago večji in manjši prostori za družinske in družabne gostije Priporoča se cenjenim gostom in prijateljem (?©Ioti/efIo Qott€i'tflo C* Zaloga istrskih in vipavskih vin ter kraškega terana Skladišče in uradi: TJaSTC1, UTI- JLUJEJH TJRIOTNJFO ŠT. 3 T IE IH JE IF O K Š T 3E 'V. 23-e'78' IViS. DOMU: TEU. ŠT. 411-173 S Si e e a GOSPODARSTVO dtrtm 3 SEDEŽ. TEST - ULICA FABIO FIL2I S T. « « / I, - TELEFON ST. r«-»« jR^rrosPomRSKF.r,A zdruzenjai Prijavite dohodke v letu 1952! zasebnih name- V smislu določb Vanonijevega zakona morajo vsi davkoplačevalci do 31. marca 1. prijaviti davčni upravi svoje dohodke v letu 1952. Ker so za izpolnitev te obveznosti v zakonu predvidene kazni in si-cer: avtomatično zvišanje dosedanje davč-osnove za 10% ter denarna kazen od 5.000 do 10.000 lir in seveda vpis kazni v kazenski list, priporočamo članom, da izvršijo prijavo v omenjenem roku. Tajništvo SGZ bo tudi letos za člane sestavljalo in vlagalo prijave ter bo članom na razpolago za vsa zadevna pojasnila in nasvete. Člani, ki se v tej zadevi nameravajo obrniti na tajništvo SGZ, naj iimprej zberejo podatke in dokumente, ki so potrebni za sestavo prijave, in sicer: 1. osebni podatki prijavitelja ter dru-ž>nskih članov, ki živijo z njim v družinski skupnosti, t. j. datum rojstva, kraj rojstva, očetovstvo; 2. podatki o hišah in drugih zgradbah, ki so last prijavitelja, t. j. število nadstropij in prostorov, znesek najemnin; 3. davčni plačilni listi za 1952 in 1952-53; 4. trošarine in davek na poslovni promet (IGE) plačani v letu 1952; 5. zneski drugih davkov in taks, ki se nanašajo na obrat, kot so: taksa na napisne table, za odvažanje smeti, za mere in uteži, za zasedbo javnega prostora, za obnovo upravnih dovolilnic, za prometno dovoljenje in podobno; 6- najemnina za lokal v letu 1952 in podatki o lastniku; 7. izdatki za kurjavo, luč, vodo, plin, industrijski tok, vzdrževanje prostorov In inventarja, reklame, prevozi blaga, potni-rm, provizije, poštnina, telefon, pisarniške potrebščine, zavarovanje in podobno; 8. znesek mezd in plač uslužbencem v letu 1952 ter prispevki za socialno in nezgodno zavarovanje; 9. znesek izdan v letu 1952 za nabavo blaga, surovin in drugega materiala; 10. vrednost blaga in surovin na zalogi dne 1. januarja 1952 in dne 31. decembra 1952; 11. kosmati izkupiček v letu 1952. Ker roka za vložitev prijave gotovo ne ^odo podaljšali, opozarjamo vse člane, a bo tajništvo SGZ sprejemalo v zadevi riiave dohodkov le do vključno 20. mar-ca 1952. Vprid vajencem 2e večkrat smo opozorili delodajalce-°brtnike na ugodnosti, ki jim jih daje ukaz ŽVU št. 5 z dne 10. januarja 1951. s tem ukazom je bil namreč uveden prispevek Zavezniške vojaške uprave za ti-ste delodajalce v industriji in obrti, ki zaposlijo vajence. Veljavnost omenjenega ukaza je bila *edaj z ukazom št. 199 z dne 30. decem-ra 1952 podaljšana do 31. decembra! 1953| Za dosego tega prispevka morajo de-°dajalci vložiti prošnjo na Urad za de-°- Pri prispevku Zavezniške vojaške oprave se ne upošteva tisto število va-jencev, ki so na dan 10. januarja 1951 bili že v službi; če se je kasneje to število znižalo, se prav tako ne upoštevajo kasneje sprejeti vajenca, s katerimi se je to število zopet dopolnilo. Pri novo ustanovljenih industrijskih in obrtmn podjetjih, ki na dan 10. januarja 1051 niso imela vajencev, sme urad za delo omejiti prispevek samo na en del vajencev. Višina prispevka je odvisna od vrste obrti kakor tudi od tega, ali je podjetje industrijsko ali obrtno, kajti za industrijsko je prispevek nekoliko višji. Za navadna obrtna podjetja je višina prispevka sledeča: 1. polletje vajenske dobe, ne glede na starost, lir 816 tedensko; 2. polletje vajenske dobe, ne glede na starost, 906 lir tedensko; za vajence pod 16. letom, po 1. letu vajenske dobe 1056 lir tedensko; za vajence od 16. do 18. leta (po 1 letu vajenske dobe 1572 lir tedensko; za vajence nad 18 let (po 1 letu vajenske dobe) 2124 lir tedensko. Priporočamo članom, da omenjene u-godnosti izkoristijo. Vsa zadevna pojasnila prejmejo pri tajništvu SZG. Nove zakonske določbe V decembrskih številkah Uradnega lista ZVU so bili objavljeni sledeči ukazi: Ukaz št. 182 (25. 11.): Sprememba najvišjih zneskov v predpisih o konkurzu in o drugih sličnih postopkih. Ukaz št. 183 (29. il); Podaljšanje roka za izvršitev regulacijskega načrta za mesto Trst. Ukaz št. 184 (1, 12.1: Sprememba enotnega besedila zakonov o javnem zdravstvu. Ukaz št. 185 (2. 12.): Določitev izmere prispevkov za dopolnilni sklad za soc. zavarovanje v letu 1951. Ukaz št. 186 (2. 12.); Nova ureditev pokojninskega zavarovanja pomorščakov. Ukaz št. 187 (5. 12.): Znižanje prispevka trgovinskih odpjetij za »Sklad za o- skrbovanje vpoklicanih ščencev«. Ukaz št. 188 (8. 12.): Ustanovitev okrajnega centra socialne službe za nedolet-nike. Ukaz št. 189 (9. 12.): Določbe o praznikih (sprememba ukaza št. 200-1949). Ukaz št. 190 (8. 12.): Podaljšanje najemnih in podnajemnih pogodb. Ukaz št. 191 (7. 12.): Ureditev sestavov stalnih mest pri sodiščih. Ukaz št. 1952 (18. 12.): Predpisi o sodnih izpraznitvah stanovanjskih prostorov. Ukaz št. 193 (20. 12.): Proglasitev zgraditve sanatorija državnega zavoda za socialno zavarovanje za občekoristno podaljšanje roka. Ukaz št. 194 (22. 12.): Določbe za kovinske značke za pobiranje prometne takse od vozil z živalsko vprego. Ukaz št. 195 (22. 12): Določbe o izdelavi, razpečavanju in prodajanju tablic za vozila z živalsko vprego. Ukaz št. 196 (22. 12.): Podaljšanje rokov ugasnitve in zastaranja pri nekaterih davkih. Ukaz št. 197 (24. 12.): Proglasitev zgraditve elektrovoda z visoko napetostjo do skupine hiš na Kraški cesti na Opčinah za občekoristno in nujno potrebno. Ukaz št. 198 (27. 12.): Proglasitev razširitve ribiškega področja ob Timavi za občekoristno podaljšanje roka. Ukaz št. 199 ( 30. 12.): Določbe vprid vajencem. Ukaz št. 200 (30. 12.): Ukrepi za obnovo gradbene dejavnosti — podaljšanje roka NAROČNINA ZA »GOSPODARSTVO« SGZ PROSI SVOJE ČLANE, NAJ PORAVNAJO NAROČNINO ZA »GOSPODARSTVO« POSEBEJ, KER JE NAROČNINA LOČENA OD ČLANARINE. V naši božični številki smo priobčili članek o Piranu kot glavi pomorstva v coni B. Zato je povsem razumljivo, da ima Piran tudi svoje ladjedelnice, ki se razprostirajo na rtiču sv. Bernarda približno na sredini obalne ceste Piran-Por-torož. Za časa Italije so bile tu, druga poleg druge, tri manjše ladjedelnice, ki so se ukvarjale z gradnjo in popravilom motornih in ribiških jadrnic. Delo so dajale povprečno 50 do 60 ljudem, ki so bili po večini mizarji in tesarji, kajti železne dele so nabavljali v Trstu. Pod italijansko upravo so te ladjedelnice več ali manj životarile, ker jim je pogosto primanjkovalo dela. Nov razmah so pričele doživljati piranske ladjedelnice, ko je dve izmed njih prevzela jugoslovanska uprava in ustvarila iz njiju eno samo podjetje pod imenom »Piranske ladjedelnice«. Tedaj je pričelo pluti v njih novo življenje. Izpopolnile so livarno, mehanično delavnico in kovačnico, število zaposlenega delavstva je pričelo naraščati in znaša danes okrog 150 Ljiudi. Se večji polet v njihovem razmahu je nastal leta 1951, ko so prevzeli upravo podjetja v svoje roke delavci sami, ki jo izvršujejo po svojem delavskem svetu in upravnem odboru. De- Proračun STO za I. polletje Manj denarja za stanovanjske hišice Tiskovni urad ZVU je v sredo povabil tržaške časnikarje na tiskovno konferen-c°. da bi ravnatelj oddelka za finance in gospodarstvo pri ZvU, dr. Sartori, podal Poročilo o državnem proračunu za I. polije tekočega leta. Proračun sestavlja Zavezniška vojaška uprava, nakar ga po-trdi mešani odbor, ki ga sestavljajo predstavniki ZVU in italijanske vlade. Dr. Sartori je poudaril, da je mešani zbor na sestanku v Rimu sprejel proračun brez posebnih izprememb. Proračun predvideva 20.787,276.000 lir izdatkov, katerim stoji nasproti 16 milijard 209,809.000 dohodkov. Izdatki so nekoliko nižji kakor v 11. polletju 1952 (21 ^sUijard 111,832.000 lir). Primanjkljaj znaša 4.578,467.000 lir in je tudi manjši kakor v Prejšnjem polletju (5.760,365.600 lir). TTinianjkljaj krije italijanska vlada, ki je v smislu mirovne pogodbe dolžna financi-rati Svobodno tržaško ozemlje, a je z dru-strani z rimskimi gospodarskimi sporazumi iz leta 1948 vključila Tržaško ozem-■je v svoj gospodarski in carinski sistem, tz proračuna je razvidno, da so se povijali dohodki od davkov, medtem1 ko so bili nekoliko skrčeni redni izdatki, in sicer od 11.171,884.000 na 11.059,826.000 lir. Skrčeni so bili tudi izredni izdatki, povečan Pa je bil sklad za posojila (od 599,300.000 na 1.289,000.000). Dotacije Iz proračuna za občine na Tržaškem ozemlju znašajo 1.40 milijarde lir. Ta denar gre predvsem za tržaško občino. 1.50 milijarde lir gre za socialno skrbstvo. Izredno visok je izdatek za begunce, ki doseže 719 milijonov Ur; v to vsoto je vključenih 250 milijonov Za gradnjo begunskih stanovanj. 485 milijonov lir gre za podporo brezposelnim. 2a javna dela je določenih 2.7i3 milijonov tir. Podporo iz državnega proračuna prejemajo razne »dobrodelne« ustanove, kakor »Villaggio del fanciulloa na Opčinah; vendar dr. Sartori ni navedel, koliko denarja gre za to potujčevalnico. Za stanovanjsko akcijo je določenih 1.385 milijonov lir, toda od tega denarja samo 300 milijonov lir za graditev stanovanjskih hiš v smislu tako imenovanega Aldisijevega zakona, večina ostalega denarja gre za gradnjo »ljudskih hiš«, ki jih gradi Avtonomni zavod za ljudske hiše (Istituto Autonomo Čase Popolari). Dr. Sartori je sicer poudaril, da bodo ugodili vsem upravičenim prošnjam za posojila Po Aldisijevem zakonu in da bodo izplačila redna, toda že nizka vsota (300 milijonov lir) je v tem pogledu dovolj zgovorna. Za posojila je določenih 1.289 milijonov Ur. Iz sklada za gradnje ladij (1 milijarda 190,000.000) pojde največ za ladje tržaškega LIoyda, za katerega bodo zgradili dve tadji; državna pomoč za gradnjo Lloydo-vih ladij znese 450 mil., za posojila za gradnjo ladij prav toliko. Dr. Sartori je še omenil, da bo Italija v smislu dogovora iz leta 1948 dala na razpolago ZVU 5,265 milijona dolarjev deviz za nakup blaga na dolarskem področju. Prepričeval je tudi časnikarje, da je bila oskrba z žitom izročena rimskemu, komisariatu za prehrano samo z namenom, da »i se zajamčila redna prehrana. (Glej tudi naš sestavek pod naslovom »Dr. Sartori se moti«). ZOPET SOLSKa NOVOST Komaj nekaj dni pred običajnim zaključkom I. tromesečja na šolah, so profesorje in dijake iznenadili s poročilom, da bodo na šolah uvedli novo razdelitev učne dobe na dive polletji; tako je bil odpravljen sistem treh tromesečij. Prvo polletje se zaključi 10. februarja. Tako nekako je bilo pod Avstrijo. Določeno je, da se letos zaključi pouk 14 dni prej, da bi se lahko prihodnje leto začel poprej. lavski svet volijo delavci sami, delavski svet pa izvoli iz svoje srede upravni odbor, ki mu je poverjena uprava podjetja v ožjem smislu. Za tehnično vodstvo podjetja je nameščen ravnatelj, ki je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru in delavskemu svetu. Od 1. 1948 dalje opravlja to funkcijo Ivan Jurdana, ki ima tudi velike zasluge za razvoj in procvit tega za piransko gospodarstvo tako važnega podjetja. Zaenkrat se ukvarjajo piranske ladjedelnice predvsem s popravilom lesenih motornih jadrnic z nosilnostjo od 500 do 700 ton. Povprečno popravijo v njih po 5.000 ton na leto. Ker so popravila nujnejša in ker so pričele železne ladje izpodrivati lesene, je novogradenj zelo mar lo. Trenutno imajo v gradnji novo motorno ladjo z nosilnostjo 20 ton, ki bo služila za prevoz rib. Glede na vedno vetje uveljavljanje železnih ladij izpopolnjujejo piranske ladjedelnice svoje delavnice, da bi jih usposobile tudi za popravilo železnih ladij. S tem se bo seveda še bolj povečalo število zaposlenega delavstva. Piranske ladjedelnice imajo že sedaj toliko naročil, da je zagotovljen njihov nemoteni obrat za celo leto 1953. Glede na to okolnost je delovni kolektiv brez ugovorov sprejel predlog družbenega plana za 1. 1953, čeprav je kvota akumulacije, ki mu jo nalaga, znatno višja od lanske. Po narodnosti je približno polovica delavcev Italijanov, ostalo polovico pa tvorijo Slovenci in Hrvati. Vsi brez razlike se v bratski slogi trudijo za razvoj in prospeh svojega podjetja, ker se dobro zavedajo, da je od procvita podjetja v veliki meri odvisen tudi dvig njihovega življenjskega standarda. Piranske ladjedelnice nam dajejo najlepši dokaz, kako Je delavskemu razredu tuj vsak šovinizem, ki ima ugodna tla samo tam, kjer služi za izkoriščanje delovnega ljudstva. V neposredni bližini onstran plinarne je še tretja majhna ladjedelnica, ki je še vedno last zasebnikov. V njej sta trenutno zaposlena dva delavca in dva vajenca. F. J. XXIV nazadovanje tržaškega POMORSTVA L. 1929 je bilo v tržaškem pomorstvu zaposlenih 16.351 ljudi, in sicer 12.390 nameščencev I. kategorije in 3.961 II. kat.; 20. septembra 1952 pa je bilo samo 5.697 registriranih mornarjev, od katerih 1.379 brez posla. IZREDNE PRODAJE Tržaška trgovinska zbornica opozarja trgovce na določbe zakona št. 294 iz leta 1939 glede izrednih prodaj. Prodaja ostankov je dovoljena brez posebnega dovoljenja pod pogojem, da trgovec označi, da gre za prodajo ostankov. Dovoljene so razprodaje, ki ne predstavljajo posebnega dobička za kupca; toda za izredne prodaje, ki predstavljajo izredno priložnost za kupca, Je treba nabaviti dovoljenje pri Trgovinski zbornici. VPRAŠANJE TELEFONSKIH TARIF V Italiji so bile povišane telefonske tarife. vse kaže, da ne bodo zvišane tele- fonske tarife na Tržaškem, ker so še vedno višje kakor v Italiji. Telefone ima v zakupu italijansko podjetje »Telve«, ki trdi, da so na Tržaškem tarife višje, ker mora podjetje amortizirati posojila pri ZVU za razširjenje telefonske mreže. NOv DENARNI ZAVOD ZA JUŽNO TIROLSKO Italijanski finančni minister je predložil rimskemu parlamentu zakonski načrt za ustanovitev državnega denarnega zavoda za avtonomno pokrajino »Tridentinsko Visoko Poadižje« (Južno Tirolsko), ki bo podeljeval posojila srednji in mali industriji. Zavod bo pod nadzorstvom' banke Hanca dTtalia. Država bo prispevala 1 milijardo in pokrajina 550 milijonov. Zavod ne bo sprejemal denarnih vlog. ITALIJANSKO državno posojilo Italijanska vlada je razpisala notranje posojilo proti 5% obrestim za dobo 9 let. Obveznice prodaja po 98 lir za 100. iombard — tudi lombardni kredit (it. anticipazioni su pegnoO je kratkoročno posojilo, ki ga dovoli banka s pogojem, da ji posojilojemalec zastavi v zavarovanje dolga blago, drage kovine, efekte in sl. in je torej po bistvu zastavni posel. Banka pridobi nad temi predmeti zastavno pravico, da jih proda, če dolžnik posojila ne vrne; dotlej pa mora zastavljene predmete hraniti in jih zastavnemu dolžniku vrniti čim ta dolg plača. Beseda iombard izvira iz naziva na severnoitalijanske bankirje v srednjem veku, ki so se razširili po vsej Evropi. M. M — rimska številka 1000. Made in (izg. mejd in) — pomeni po angleško »izdelano v« n. pr. Made In Yu-goslavia = izdelano v Jugoslaviji. Je to označba na blagu in za dokaz, da je blago v resnici izdelano v dotični državi, rabi listina o izvoru blaga (certl-ficato d’origine). Angleški zakon o tvor-niških žigih (markah) iz leta 1887 določa, da vsako blago, uvoženo v Anglijo, mora vsebovati označbo »made in«... Magna carta libertatum — je osnovna listina angleške ustave iz leta 1215. V 63 členih je podanih nekaj načel angleškega ustavnega prava: zaščita svobodnih državljanov pred kaznijo, ne da bi se prej razglasila obsodba; ni davkov brez pristanka stanovskih predstavništev; odprava samovoljne aretacije po kralju; prepoved vsakega monopola itd. Mahagovlna — je cenjen les različnih tropskih dreves. Prava m. se dobiva od drevesa Svvietenia Mahagony. Sveže narezane plošče so živo rumenordeče, sčasoma postanejo rjave, celo temnorjave ali črne. M. uporabljajo v obliki tankih deščic kot obklado za razno fino pohištvo in prihaja s Kube, Jamajke, Hondurasa, Mehike itd. Mak6 — tako se imenuje egiptovski bombaž, je rumenordečkaste barve in iz 30 do 40 mm dolgih vlaken, ki se z lahkoto obdelujejo. M. nosi me po Mako begu, ki je bil glavni propagator gojenja bombaža v Egiptu. M. je danes že bolj redek tn se tako imenuje ves egiptovski bombaž. Makadam — je način tlakovanja cest (po izumitelju Mae Adamu), ki obstoja v tem, da se na podlogo grobega kamenja postavi sloj drobnega kamenja pomešanega s peskom. Nato se s polivanjem trd no zvalja z velikimi in težkimi valji. Malthus Tomaž Robert — znani angleški ekonomist (1766—1834), ki se je ukvarjal s populacijskimi problemi. Leta 1788 je bil duhovnik, nato od 1805. profesor ekonomske politike v Hailebury. Njegovo najvažnejše delo je »An essay on the principle of population« (leta 1798). V njem razlaga znani »Malthu-sov zakon«, po katerem se dobrine (razpoložljiva hrana) množijo počasneje kot prebivalstvo. Da bi se preprečilo siromaštvo, je po njegovem mnenju treba preprečiti množitev prebivalstva. Prepovedane bi morale biti poroke, če ni mogoče vzdrževati družine: ako nastane preobljudenost, nosijo posledice nižji sloji, ki jih nadvladajo gospodarsko močnejši. Po M. se prebivalstvo množi v geometrični progresiji: 1, 2, 4, 8 itd., medtem ko se hrana množi v a-ritmetični progresiji: 1, 2, 3, 4 itd., ker ne da zemlja četudi vložiš dvakrat, trikrat več kapitala In dela, 2- ali 3-krat večji donos. Glas Iz občinstva PO HITLERJEVEM VZGLEDU Gospod urednik! Pri prebiranju zgodovine zadnje svetovne vojne sem naletel na vrste, ki utegnejo zanimati našo javnost prav v teh dneh. Ko so Nemci vdrli na Krim, so Tatari pričakovali, da bodo nemške čete lepo ravnale z njimi, da bi jih pridobile na svojo stran proti Rusom. Nemško povelj-ništvo ni bilo tako dalekovidno; vojaštvo se je surovo vedlo proti Tatarom. Nemški učenjaki so Hitlerju dopoyedali, da je bil Krim nekdaj središče gotske države. Hitlerju je šinila v glavo misel, da bi Simferpol na Krimu preimenoval v Go-fenburg in Sebastopol v Theoderichha-fen. Nekako po podobnih zaključkih smo prišli namreč od Nabrežine do Aurisina in od Opčin do Poggioreale . .. Oprostite za nadlego. T- S. Stal za miliiarilo dinarjev investicij V koprskem okraju se sedaj po vseh občinah vršijo živahne razprave o družbenem planu za leto 1953, katerega osnutek Je bil Predložen vsem občinam, množičnim organizacijam in delovnim kolektivom, da podajo k njemu svoje pripombe in svoje predloge. Družbeni plan za leto 1953 predvideva investicije v vrednosti 919 milijonov dinarjev, medtem ko jc lanski predvideval 514 milijonov in bil prekoračen za okrog 200 milijonov din. K tem 919 milijonom bo prispeval okraj iz lastnih sredstev 348 milijonov, ostalih 571 milijonov pa bo kreditirala Narodna banka FLRJ. 44% od zgoraj navedenega zneska bo porabljenih za gradnjo novih in mndernizaciio že obstoječih podjetij z novo opremo, ostalih 56% pa bo porabljenih za dvig življenjske ravni prebivalstva v širšem smislu, to je za tgUPaO/MgTT -V pf-isjnnisč Med 3. in 20. januarjem se je ladijski promet skozi tržaško pristanišče gibal takole: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Irma« je priplula iz Benetk prazna in se vrnila natovorjena. »Indiana« je pripeljala iz Sidona 8.250 t mineralnega olja in se vrinila prazna. »Monreale« je pripeljala iz Tampe 73 t blaga In se vrnila s 3.000 t fosfatov. »Citta di Messina« je priplula iz Neaplja prazna in odplula v Valencijo s 530 t blaga. »Rosalba« je pripeljala iz Rio Marina 2.383 t železne rude in je odplula v Benetke prazna. »Cam-pidoglio« je priplula Iz Bejruta s 627 t blaga in se vrnila natovorjena. »Maria Onorato« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Khaike natovorjena. »San Giu-sto« je pripeljala iz Baltimora 9.200 t žita in je odplula v Gibraltar prazna. »Al-fonso Pellegrino« je prispela iz Carigrada s 100 t blaiga in odplula v Solun s 130 t blaga. »lano« je pripeljala Iz Rio Marina 4.025 t železne rude in je odplula v Piomblno prazna. »Andromeda« je priplula iz Benetk prazna in je odplula v Perzijski zaliv prazna. »Corallo« je pripeljala iz New Vorka 9.700 t blaga. »Val-prato« je priplula iz Benetk prazna in je odplula v Jiddo natovorjena z lesom. »Enotria« je pripeljala iz Bejruta 131 t blaga in se vrnila s 332 t blaga. »Oristi-na« je priplula iz Messine prazna in je odplula v Benetke s 671 t mineralnega olja. »Altair« je prispela iz Benetk prazna in je odplula v Tunis natovorjena. »Vettor Pisani« je pripeljala iz Nev« Orleansa 3.500 t koruze in se vrnila s 50 t blaga. »La Valette« e prispela iz San An-tioca prazna In je odplula v Iskenderun prazna. »Stamura« je prispela iz Splita prazna in je odplula v Raveno s 1.000 t mineralnega olja. PRIPLULE SO: »Spu-ma« iz Lobita z 250 t blaga, »Luigi« iz Melille z 10.000 t železne rude, »Messa-pla« iz Hajfe z 58 t blaga, »Mothia« iz Rio Marina s 3.012 t železne rude, »Elba« iz Piombina s 3.465 t litega železa, »Loredan« iz Carigrada s 1.325 t blaga, »Rosalinda« iz Benetk prazna, »Barletta« iz Carigrada z 279 t blaga, »Otranto« iz Carigrada z 800 t blaga in »Patrizia« iz Smirne s 154 t blaga. ODPLULE SO: »Paola« v Taranto prazna, »Tritton Ma-ris« v Aleksandrijo natovorjena, »Barletta« v Carigrad natovorjena, »Aurora« v Sidon prazna, »Africa« v Capetovvn natovorjena, »Biancamaria« na Reko s preostalim tovorom, »Carlo Ženo« v Oran s 1.946 t blaga, »Triton« v Vancouver natovorjena, »Esso Trieste« v Banias prazna, »Biče« v Carigrad natovorjena, »Fides« v Neapelj prazna, »Veras« v Aleksandrijo natovorjena, »Trevlso« v Carigrad natovorjena, »Abbazia« v Carigrad natovorjena, »Francesca« v Licato s 387 t lesa, »Anna Maria« v Genovo s 443 t blaga In »S. Elisabetta«. AMERIŠKE LADJE »Laredo Vic.tory« je priplula iz New Vorka z 28 t blaga in je odplula v Iskenderun natovorjena. »Longievv victory« je pripeljala Iz New Vorka 530 t blaga in je odplula v Capetovvn natovorjena. »Trojan Trader« je prispela iz Filadelfije z 9.)00 t premoga in je odplula v New Vork prazna, »Albion« je priplula iz Baltimora z 9.180 t žita in se vrnila v ZDA prazna. »Ocean Skipper« je pripeljala iz Filadelfije 9.400 t žita in je odplula v ZDA prazna. »Exmouth« je priplula iz New Vorka s 580 t blaga in je odplula v ZDA natovorjena. »Exermout« Je priplula iz Nevv Vorka s 467 t blaga in je odplula v Benetke 3 preostalim tovorom. »T. J. Ste-venson« je odplula v ZDA prazna. GRŠKE LADJE »Georgias R.« je priplula iz Pireja z 12 l blaga in je odplula v Eleusls s 600 t blaga. »Kozani« je pripeljala iz Krfa 324 t blaga in je odplula v Benetke prazna. »Aristodimos« je prispela iz Pireja prazna in se vrnila s 340 t blaga. »Maria« je pripeljala iz Strattona 2.200 t železne rude in je odplula v Pirej s 340 t lesa. »Joannis Nomicos« je priplula iz Basso-raha s 1.400 t starega železa, »Andriana« je odplula v Eleusis natovorjena. »Plo-tarkis Blessas« je odplula v Pirej natovorjena. ANGLEŠKE LADJE »Lockvvood« je priplula iz Liverpoola z 284 t blaga in je odplula v Messino prazna. »Botria« je prispela iz Glasgovva prazna in je odplula v Liverpool natovorjena. »British VVarrior« je priplula iz Pireja prazna. »Cavallo« je odplula v Hull s 14 t blaga. HOLANDSKE LADJE: »Danae« je priplula iz Amsterdama s 147 t blaga in se vrnila s 500 t blaga. »Strabo« je priplu- dvig kulture, zboljšanje zdravstva, napeljavo elektrike, ceste, kanalizacijo, stanovanjske zgradbe itd. Za ta javna dela je predviden znesek 412 milijonov dinarjev. Od najvažnejših Investicij naj omenimo obnovo rudnika črnega premoga v Sičov-IJah (182 lilijonov), gradnjo 5 modernih ribiških ladij (49.5 milijona), turizem (55 milijonov) in izpopolnitev piranske bolnice (20 milijonov). Za modernizacijo industrije, zlasti ribje, je predvidenih 81 milijonov. Upravičeno je pričakovanje, da se bo s temi investicijami znatno dvignila in pocenila zlasti proizvodnja konserviranih rib, ker sedanje naprave že ne ustrezajo več zahtevam časa. v /ajmonisai la iz Rotterdama s HO t blaga. IZRAELSKA »Nakson« je priplula ž Reke prazna in odplula v Hajfo natovorjena. TURSKA »Ardekan« je priplula iz Carigrada s 55 t blaga in odplula v Pirej s 1.000 t blaga. SVEDSKA »Ivernia« je priplula iz Goete-borga s 185 t blaga in je odplula na Reko prazna. FRANCOSKA »Jombe« je pripeljala iz Rotterdama 5.380 t premoga in je odplula v Gouiette prazna. SPANSKA »Castillo Monbeltiran« je pripeljala iz. Huelfe 4.460 t železne rude. EGIPTOVSKA »Star of Suez« je priplula iz Genove prazna. PANAMSKA »Georgia« je odplula v Banias prazna in NORVEŠKA »Dageid« v Bahrein prazna. JUGOSLOVANSKE LADJE Med 15. in 27. januarjem se je promet jugoslovanskih ladij gibal takole: »Hercegovina« je priplula iz Turčije in je izkrcala 64 t blaga ter se vrnila čez Reko. »Sarajevo« je priplula iz Egipta In izkrcala 237 t blaga; vkrcala je 325 kub m lesa, 1.500 ton nitrata in 130 t blaga ter odplula čez Reko v Aleksandrijo. »Žužemberk« je priplula iz Turčije in izkrcala 600 t kromove rude in 96 t blaga ter odplula na Reko prazna. »Pula« je prisoe-la iz severne Evrope, izkrcala 424 t blaga in odplula na Reko s 3 t blaga. »Črna Gora« je pripeljala iz Nevv Vorka 180 t blaga in odplula na Reko s 7 t. »Zagreb« je priplula iz Aleksandrije in je izkrcala 34 t, vkrcala je 700 kub. m lesa in 250 ton blaga ter se vrnila čez Reko. Prihod naslednjih ladij se pričakuje konec meseca: »Užice«, »Vis«, »Srbija«, »Zadar«. MESNICE SKUPINE LOIGO GUIDO Najboljše meso vseh vrst dobite v Trstu v sledečih mesnicah: mmm suvio VEBUITI ROMANO ULICA GENOVA 17 ULICA C. BATTISTI 2« Telefon 23-770 TeUfon 68-17 BIGOT EM LOIGO GUIDO ULICA GENOVA 15 ULICA UDINE 59 Telefon 23-760 Telefon 55-06 FRANC LIPOVEC oddaja v najem avtomobile za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo Trst, El. T^msns št. 4 - Tel. 90-2BB v uradu - Tel. 33-113 doma CEHE UGODNE) CENE UGODNE) Elektro-inštalaciisko podjetja AMBROŽIČ MILAN Trst, Ulica Boccaccio št. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo! F. SPADARO SPEDITERSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠT 2 - TEL. 57-85 IN 31-0-87 SCALO LEGNAMI -SERVOLA - TEL. 96-8-47 S C A L O LEGNAMI -PROSECCO PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 POŠTNI PREDAL 184 TELEGR.: SPADSPEDIT Ribarič Ivan Zaloga trdega goriva in lesa ia ia m. )□>: TRST - ULICA CRISPI ŠTEl/. 14 TELETUH 93-502 SlKlLJS-lDIIŠiClE: ELICA DELCE M1LIZIEŠT. 12-19 TEL. 96-510 UVOZ IZVOZ DIREKCIJA - RIJEKA Telegrami: 3UGOLINIJA - Tel. 26-51, 26.62, 26-53 (poldne) 26-61 VZDRŽUJE REDNI POTNIŠKO BEflGOrai PROMET IZ JADRANA Za: SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI TURČIJO IN GRČIJO „ 7 DNI B LIŽ N J I V Z H 0 D „ 7 DNI SEVERNO AMERIKO „ 10 DNI Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D'-A DR I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0L0ZZI Telegrami: „N0RD-ADRIA" - Trieste • Tel.: 76-13, 29-8-29 Uradi: TRST, Piazza Unca degli Abruzzi štev. 1 CJahob ^eifiaiie ZALOGA PRVOVRSTNIH LIKERJEV SIRUPOV IN ŽGANJA SPELIJALITETA KREMA MARŠALA IN SLIVOVKA TRST - ULICA XIDIAS ŠT. 6 - TELEFONO 96-3-32 Sprejemamo vsa naročila in dostavljamo na dom z lastnim prevoznim sredstvom Postrežba točna - Cene ugodne PROJEKTIRANJE - MONTAŽA CE NTRALNIH KURJAV IN VO-DOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARST,O Od bazovškega ^Pogrebnega društva^ do Eisenbowerja Niti fašizem, ki je zatrl skoraj vse slovenske gospodarske in kulturne organizacije, se ni dotaknil naših zadružnih zavarovalnic za govejo živino in pogrebnih društev in ni 7ahteval, da bi se črtal zadnji (45.) paragraf Pogrebnega podpornega društva v Bazovici, ki se glasi: »Društveni jezik je slovenski«. Zato me je tem neprijetneje zadela vest, ki sem1 jo slišal na letošnjem občnem zboru tega društva, da zahteva načelnik bazovske policije Italijanski prevod društvenih pravil. Zelo neprijetna mi je bila ta zadeva, posebno zaradi tega, ker se v svojih gospodarskih poročilih v gospodarskem listu, ne maram dotikati političnih in še manj politično-jezikovnih vprašanj. Pri najboljši volji pa se takšnim vprašanjem ni mogoče izogniti, ko oblasti, ki bi morale vsestransko podpirati prizadevanje naših gospodarsko šibkih kmetov, da bi si vsaj1 za ma-lennkost olajšali težko borbo za obstanek, namesto da bi izvrševale to svojo dolžnost, še šikanirajo naše kmete s takimi nesmiselnimi zahtevami. Te ne koristijo nikomur, pač pa zelo škodujejo našemu ljudstvu in mu jemljejo veselje za gospodarsko zadružno organizacijo, ki edina bi mu mogla vsaj nekoliko 7;bolj-šati skoraj obupni gospodarski položaj. Tu je treba pribiti in podčrtati, da take zadeve nimajo prav nič skupnega niti z visoko državno politiko, niti s prevratnimi socialnimi problemi, ampak gre le za zelo skromna gospodarska prizade- vanja v okviru obstoječe države in obstoječega gospodarskega sistema. Zakaj jih pristojna oblast ne podpira? Zakaj jih ovira in jim meče polena pod noge? Komu naj bi to koristilo? Vemo, da je našim gospodarjem neprijetno, ako jih spominjamo na mirovno pogodbo, ki nam jamči narodno in jezikovno enakopravnost na Tržaškem. Toda neglede na to bi bil že skrajni čas, da se prenehajo ovirati prizadevanja našega ljudstva pod pretvezo obrambe kulturnih interesov neke »višje« rase. »Odklanjamo vsako podtikanje — je izjavil novi ameriški predsednik Eisenhovver v svojem programa-tičnem govoru _ da bi bila ena rasa ali druga, en narod ali drugi kakor koli manj vreden ali tak, da bi ga prezrli«. Ali nima ta Eisenhowerjeva izjava prav nobene veljave za našo anglo-ameriško upravo? In ako je res nima, zakaj pa je bila tako slavnostno razglašena po vsem svetu? Pogrebno podporno društvo v Bazovici je bilo ustanovljeno leta 1909. Dne 23. marca istega leta je avstrijsko namestništvo v Trstu potrdilo v slovenskem jeziku predložena pravila z odlokom, ki je napisan na zadnji strani pravil v slovenskem jeziku in se glasi: »V smislu paragrafa 9. postave z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 134, se potrjuje, da Pogreb- no podporno društvo v Bazovici po predloženih pravilih postavno obstoji«. Zdaj, po skoraj 50 letih smo toliko »napredovali««, da zahteva naša svobodoljubna vojaška uprava italijanski prevod. Taki prevodi se zahtevajo navadno tudi za pravila na novo se ustanavljajočih slovenskih organizacij. Mar mirovna pogodba, ki jo mora ščititi OZN, ne priznava našemu jeziku enakopravnosti? Namesto, da bi se zahtevalo od uradnikov In drugega osebja znanje jezika ljudstva, med katerim živijo in izvršujejo svojo službo, zahtevajo od ljudstva, da mora znati jezik tujih uradnikov! Letna članarina Imenovanega društva je znašala za lansko leto 360 lir, podpora za posamezne pogrebe pa 7.200 lir. Te Številke nam pričajo, da ni bilo društvo ustanovljeno za bogataše, ampak za ljudi, za katere je že razmeroma skromni izredni izdatek 7.000 lir za pogrebne stroške dovolj hud udarec. Dolžnost — ne samo naše — ampak vsake vlade je, da taka ljudska prizadevanja vsestransko podpira, ne pa ovira. Italijanska nazadnjaška In antisocialna gospodarska politika, ki podpira milijardna velekapita-listična podjetja, je naperjena proti gospodarskim interesom malih ljudi, kakor smo že večkrat ugotovili, se ne bi smela pri nas slepo posnemati. Zanimivo za padanje denarne vrednosti je dejstvo, da je v začetku, to je 1909 leta, znašala letna članarina 12 kron (okoli 13 tedanjih lir), medtem ko so jo morali sedaj povišati na 360 lir; podpora za pogrebe 80 kron, danes 7.200 Ur. Članov je štelo društvo konec 1952 leta 215. Ker velja članstvo za celo družino (moža, ženo in neporočene otroke), Je bilo torej »zavarovanih« 251 družin, med temi skoraj vsi bazovski domačini. (S priseljenci vred šteje Bazovica približno 1.000 prebivalcev). Včlanjenih je tudi mnogo Padričanov in Gropajcev, nekaj jih je tudi Iz Ricmanj (5 ali 6) in iz Boršta. V lanskem poslovnem letu je izdalo društvo za 5 pogrebov 19.630 lir in nekaj krst, katerih vrednost se odšteje od določene podpore 7.200 lir. Vsega pa je bilo v istem letu pokopanih v Bazovici 21 mrličev Iz Bazovice, Padrič, Gropade, Drage in Gročane. Iz dveh poslednjih ni nihče včlanjen pri Pogrebnem društvu v Bazovici. Draga in Gročana, ki sta imeli pred razmejitvijo vsaka svojo cerkev in pokopališče, sta sedaj brez obojega, ker sta obe cerkvi ostali onstran meje v Jugoslaviji in spadajo sedaj prebivalci obeh vasi v cerkvenih zadevah pod Bazovico. Zanimiv je v tem pogledu posebno gro- čanski primer. Starodavna župnija v Gro-čani (sedaj v Vrhpolju v Sloveniji) je dobro znana v tržaški zgodovini. K tej župniji je spadal nekdaj lep del tržaške zgornje okolice, med tem tudi Bazovica sama, ki je mnogo mlajša vas od Gročane. Bazovski kmet, ki je bil rojen leta 1817 in Je umrl leta .1904., se je še spominjal, da so v njegovi mladosti hodili v gročansko cerkev tudi ljudje iz Padrič, Gropade in celo iz Lonjera in Katinare. Danes pa morajo Gročanci sami hoditi v Bazovico. Glavno zaslugo za ustanovitev Pogrebnega društva v Bazovici ima pokojni šolski vodja Josip Gorkič. Med prvo svetovno vojno pa je društvo iz razumljivih razlogov zaspalo in je nadaljevalo svoje spanje do leta' 1922; število njegovih članov je padlo na 20. K novemu življenju ga je v istem letu zbudil Miro Prešel, zopet učitelj. Kje pa so danes posebno mlajši slovenski učitelji, kaj delajo, da ni o njih ne duha ne sluha? Izgovori z neugodnimi političnimi razmerami ne držijo. Leta 1922 je vladal fašizem, političen položaj je bil torej neprimerno hujši nego danes. Kljub temu je omenjeni učitelj na novo oživel Pogrebno društvo. Prav zato, ker so politične razmere zamotane, bi se morali naši učitelji brigati za gospodarske organizacije, ki so na- šemu ljudstvu tukaj in v Italiji tako krvavo potrebne. Slišijo se vznemirljive vesti, da se Je začelo po nekaterih krajih naše ljudstvo polagoma odvračati od slovenske šole, ki si jo je priborilo in ohranilo v težki stoletni borbi in ki prihaja sedaj v nevarnost. Kako hočete, da se bo ljudstvo ogrelo za šolo, ako mnogi učitelji ne stopijo Iz šole med ljudstvo In se ne pobrigajo za gospodarske in kulturne potrebe našega ljudstva? Nekdaj so bili slovenski učitelji središče, okoli katerega se je vrtelo vse javno življenje primorskih Slovencev, seveda velja toliko večje priznanje tistim narodnim učiteljem, ki so do danes ostali zvesti tej tradiciji. Na srečo pa je veliko bolj razveseljiv pogled na naše ljudstvo, kar nam Je potrdil tudi letošnji občni zbor Pogrebnega društva v Bazovici. Ako bi bila ZVU poslala na ta občni zbor nepristranskega opazovalca, bi si ustvarila o našem ljudstvu čisto nasprotno mnenje od tistega, ki ga ima zdaj, in ^vedela bi bila tudi, kdo pravzaprav predstavlja kulturni element na Tržaškem'. Tudi občni zbor zavarovalnice za govejo živino v Bazovici, teden pred omenjenim, je potekel prav tako redino in resno kakor občni zbor pogrebnega društva. Pa ne da bi bila to' nekaka naduta nemška resnost, pač pa je bila naša vesela optimistična slovenska resnost, od katere smemo pričakovati še mnogo dobrega in koristnega. —Q