258. številka.
Ljubljana, nedeljo 11. novembra.
X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzetuši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti preietnan za avatr o-ogerake dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 . Ul 9* četrt leta 4 gld. — " - " ';8- ' * ' "' .......... .... ..... , .
dom se računa 10
dijake velja z ui««• ■■«» »»»j..— ■. •< — «j....««j ™ = • *> —.» .. < ■.   i.<.... .... ^......   ^ j : „. s [m-j > u um i       .. - • <> .. <n ■«.. .i <> /. >
detiristopno potit-vrate ti kr., ee ao oznanilo enkrat tiska, 5 kr., 6e ae dvakrat in 4 kr. če ie tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se trankirati. — Rokopisi so ue vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frano Kolmanovej hiši i". 3 »gledališka stolba".
OpravniStvo, na katero naj *e bl**?ovoUjo po&Uati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši.
izvzemat ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti preietnan za avstr o-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 * Id. Id. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na [) kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za
i/, a na oena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačoje od
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Revolucija v Carigrad«,
Carigrad 10. novembra. (Došlo po končanem uredovanji.) Ontlaii so bili plakati nabiti, ki so pozivali, naj se Malimut Damat paša umori, katerega se dolži, da mir dela, da hoče Turke Rusom izdati. Malimut Damat je pa zopet razsultana Murata dolžil, da zaroto dela. Zato je sultan Ilamid svojega brata iz palače Čeragana v stari serail dal prepeljati. Pri tej priliki se je 40 služabnikov Muratovih v upor postavilo, ker so mislili, da jo njegovo življenje v nevarnosti. Zarad tega so bili zadavljeni, da si turški listi le o njih izgnanji govore.
Od tistega časa drže Murata kot državnega ujetnika v Topčapu, stražijo ga in se sploh misli, da mu gre za življenje. Mej tem je bilo tudi več privrženikov Mithadovih v zapor vrženih, Malimut Damat-pašo so hoteli ost r u pit i, a njegov zdravnik ga je rešil.
Razburjenost v Carigradu je velikanska, tem večja, ker sete n-dencijozna govorica širi, da je prorok Mohamed prikazal se sultanu in mu ukazal mir narediti.
Peterburg 10. novembra. Oficijalno. V bitvi pri Deve-Bojunu (pri Erzerumu) 4. t. m. so Rusi ujeli osem turških oficirjev, nad 300 vojakov, priplenili 40 ka-nonov, in neizmerno mnogo živeža in streliva. Od ruske strani je 30 oficirjev in 800 vojakov boja nezmožnih postalo.
Carigrad 10. novembra. Muktar poroča 9. novembra iz Erzeruma: Denes bo Rusi prijeli Krzerum, a so bili z velikimi izgubami odbiti in do Deve-Bojuna proganjani, izgubili so 15 ujetih, mnogo orožja in streliva (?). — V Orhanjc je prišlo pomoćne vojske.
Pariz 10. novembra. „Ilavas" poro ra iz Carigrada: Na zidovih se je našlo nabite oklice zoper turško vlado. Več ljudij je bilo zaprtih. Ker je carigradsko prebivalstvo nezadovoljno, ne more vojaška garnizona zamenjati se z meščansko gardo.
Dunaj 9. novembra. Poročila v „rol. Corr." iz Bukarešta pravijo, da je v Plev ni zavoljo pomanjkanja živeža in popolnega obkoljenja katastrofa neizbežno gotova.
Carigrad 9, novembra. M i ni s t er-ska kriza in izprememba. llanidy-paša je minister notranjega postal, drugi mini-
stri so paše Djevdet, Kcmal, Munif-cfendi, Ohanes, Said.
Berlin 9. novembra. Peterburgski dopis nNordd. Allg. Ztg." naglasa, da se Rusija omejuje na osvobojen je kristi-janov iz jarma Turkov. Rusija ve ceniti soglasje evropskih velevlasti) in neče dunajskemu dvoru težav delati. Rusija hoče po vojski v notranjem reforme uvesti.
Peterburg 8. novembra. Iz Kttriik-dare se 6. poroča: Ko so Rusi pred Karsom pozicije zaseli, da bi nove oblegovalne baterije nastavili, naredili so Turki oster izpad, ali bili so odbiti, da so v neredu šli nazaj. Rusk oddelek je šel v fort Hafiz-paša, tam mnogo razdejal in se vrnil z malimi izgubami.
Carigrad 8. novembra. Telegram Muktarjev iz Erzeruma 5. t. m. potrjuje, da so Rusi v nedeljo prijeli Turke; da so bili od kraja odbiti, ali ko so prijeli cen-trum, ki je imel nepopolna brambena sredstva, ubegnili so Turki, pustivši več kanonov na mestu, in so se umeknili v utrjene prostore v Erzerum nazaj, kjer se pripravljajo na brambo. Muktar-paša pripisuje krivdo paničnega strahu in bega maločastnemu obnašanju nekaterih svojih oficirjev, ki naj se bodo pred vojno sodbo dejali.
Belgrad 8. novembra. Porta je Srbiji poslala noto, v katerej terja, naj Srbija svojo vojsko z meje nazaj potegne, sicer žuga z energičnimi koraki.
Moskva 7. nov. („N. 1.") Zmaga nad Muktar-paševo in Izmajlovo zjedinjeno armado je eno najsijajnejšik del ruskega orožja. Muktar sam bi bil skoro padel v ujetje. Oficijalno obširnejše poročilo o tej zmagi izide iz Erzeruma.
London 8. nov. V „Times" se telegra-fira it Bogota, da ima Osman-paša v Plevni 50.000 mož dobre vojske. V ruskem glavnem stanu se misli, da imajo Turki v Plevni le še za deset duij ž veža, potem bode moral Osman-paša ali udati se, ali pa poskušati prodreti ruske linije.
London 7. novembra. nD. Telegr." se ,' iz Erzeruma (i. t. m. poroča: Nasledek vče rajšnjega boja je splošna zmešnjava v turškej vojski. — „I >iiily Telegr." depešo tako tolmači, kakor da Turki mislijo Krzerum Rusom prepustiti.
Zemun S. novembra. BelgradBka brigada prvega razreda je dubila ukaz na Javor marširati, brigada družeča reda gre na Tiiuok. Valjevska brigada je dubila tudi ukaz iz-marširati.
Atene (J. novembra. Cela vojska v taboru pri Tebnah je dobila ukaz marširati na turško mejo.   Konjica je uže na potu.
S vi ž tovo 5. novembra. („Pr.*) Uskoki iz oddelka Reuf-paše popisujejo stanje turške vojske v Šibki in Tundži dolini kot zelo slabo. Vsega manjka za prezimovanje. Dosti vojakov je bosih in brez plaščev. Lakota in bolezen kraljuje pri njih. Tudi mej prebivalstvom je velika beda. — Osman paša je podil ljudij iz Plevne, da bi lažje dalje hranil svojo vojsko, a Rusi ne puste nikogar iz mesta ven.
Vojska.
/mirom turkoljubna nemška „N. fr. Pr." je močno huda na armenske prebivalce Erze-rumske, da se Muktarju branijo oblegovani biti. Ona jih zmerja, da so trogloditi in ne razume, kako se morejo za svoje ničeve podzemeljske hiše bati, in da se nečejo dati postreljati za ljube Turke. Ali, kakor turški telegram iz Carigrada poroča, ugnezdil se je Muktar po svojem priznanem drugem bezanji v Erzerum in ga bode braniti izkušal. Sami turški prijatelji prorokejejo, da se Erzerum ne more dolgo braniti, ker je slabo utrjen.
Iz Bukarešta poročajo 7. nov., da še zmirom nove ruske vojne čete skozi Hum unij o marširajo na bojišče.
O rum unski h vojakih je ruski general Krilov v svojem dnevnem povelji jako pohvalno izrekel se.
Včeraj je telegram poročal, da so Rusi zaseli Jablanieo. Pomen tega vzetja je velik, ker od tod imajo Rusi odprto postransko staro rimsko cesto v Sofijo, kjer je Mehemet Ali-paša zdaj dobil nalog novo vojsko orgauizi-rati, da bi Rusom zopet cesto vzel in v Plevno prišel Osmanu na pomoč, kar nihče ne misli, da bi se zdaj še posrečiti moglo.
Požrtvovalnost ruskega naroda se vidi na pr. iz članka ruskega cerkvenega lista „Sovreinennosti", ki pravijo, naj se, Če bode treba, iz ruskih cerkev da vse staro in nerabljeno zlato in srebrno orodje, da bode država denar za osvobojenje kristijanov lila iz njega, pa bode tako ogromno mnogo dobila, da jej ne bode treba nikogar nadlego vati.
Angleški list „l)aily Nevvs" dobiva iz Sire 4. t. m. od svojega dopisnika v Muktarjevem taboru telegram, iz katerega posnemljemo kako strašno so bili Turki razbiti. On piše to le : 14. oktobra smo zapazili, da je 25 ruskih bataljonov naše desno krilo obšlo. Popohulne so jeli streljati. Rusi so naskako-vali na grič, kjer je bil Muktar paša. Ta je poslal vso svojo prtljago v Kars. Dne 15. okt. so pričeli Rusi prijemati Evrarbatesi, ter so ga tudi vzeli. Muktar se je začel s svojim štabom umikati proti Si vri-Tepe; 30 bataljonov s 25 topovi je pri tem izgubil, ker bi bili ti jedino samo po poti ob Evrarbatesiju mogli uiti, a ta je bila uže v ruskih rokah. Ob 3. je vse Turke popade! pauičea strah in v ve-
likem neredu so bežali iz svojih utvrdeb Stvri-Tepe; pešci in konjica bo vsi zmešani dirjali proti Vizinkioiju in Karsu. Vrsto pešcev z nasajenimi bajoneti so bili postavili pred bežečo svojo množico, da jih ustavi, a to je pomagalo le malo časa. Preplašeni begunci so celo na svoje ljudi jeli strelja ti, ker to jih ti ustavljali na potu. Meni je llussein-bey, zapovednik konjici v Karsu, nameril svoj revolver na čelo, ter zahteval, da grem nazaj. Nu. nekov pobočnik mi je še ob pravem času rešil življenje, ter me osvobodil. Neredna konjica je bila kar vsa divja in, ko nij bilo drugače, jela je z meči prodirati pot in mnogo jih je na ta način storilo smrt. Arabci, iz Orfa in Alepa, bežali so prvi. V Karsu je bilo vse prestrašeno. Prebivalci mesta so v celih krdelih bežali. Rusi so se pomaknili naprej, ter odrezali to mesto od Erzeruma. Muktar je IG. oktobra zjutraj za rano prispel v Kars, dne 17. pak jo je z 2800 vojaki potegnil proti Bardesu. Jaz sem z njim govoril. Pravil mi je, da so Rusi ujeli 12.000 vojakov, 25 topov in mnogo višjih oficirjev. Njega vojska je strašno neredna in spačena. Da bi se Kars še dolgo držal, nikakor nij misliti. V njem je le še malo živeža, a 4000 bolnikov in ranjenikov. Drv za kurjavo nemajo od nikoder več vzeti.
Ali pojde Srbija v boj in zakaj?
O položaju Srbije in nadejali njenega ude-leženja vojske ima novosadska „Zastava" v listu od 4. t. m. iz Bel grada dopis, kateremu se jasno vidi, da je izšel iz roke dobro podučenega vladnega srbskega izvira ter se glasi: „Kolikor bolj raste  upanje, da se bode turška vojska skoraj popolnem morala podati zmagovalcem Rusom, toliko bolj raste povsodi tudi zanimanje,  kaj   misli Srbija. Svet ugiblje in si beli glavo,  a ne ugane ničesar prav.  Kakor listi govore, treba je bilo uže davnaj Srbiji prijeti za orožje,  česar pa vendar še do denes  storila nij.   Ti časniki, brez zamere! — so bili lažniki. Kako stoji z akcijo? Na to vprašanje je težko precizno odgovoriti.   Ako hočete soditi po pripravah, moram priznati, da se v tein ne počiva, ali vendar mi nij jasno, zakaj nekateri mislijo, da je vojska tako blizu, ter da se ne da odlašati še nadalje.   Rusija bi htela, da vojuje Srbija, a nje vojske poveljniki v Gornjem Studenu še sami ne vedo, kaj hote. (!?) Ru-Bija se brani ter nehče z obema rokama prijeti ter izvršiti svojega programa, in dokler tega ne stori, Srbija ne more stopiti v boj. Valjda ne bode dolgo trajala ta nedoločnost. Vse je odvisno od Rusije.   Ako llusija hoče, da gre Srbija v vojsko, prijela bode ta za orožje.   Zmaga ruska pak mora biti ob jed-nem naša zmaga.  Srbija mora biti v tem na čistem, kaj z bojem pridobode, ali da se vsaj Rusija zaveže skrbeti,  da zadobode narod srbski jedinost in svobodo. Na prazna obeta-nja se ne more Srbija spustiti v vojsko, naj se ta dokonča kakor si bodi. Tako bi mogla ravnati četa vstajnikov, ali nikakor ne vlada, katera je za svoje korake odgovorna zemlji in narodu.   Noben nje voditeljev ne išče prilike, da bi Bi nakopal na ramena tako silno breme, s katerim bi si obtežil svojo vest. Mi smo za vojsko, a ne za vojsko, katera bi bila Srbiji na sramoto.   Za druzega  ne bodemo luščili kostanja. Mi hočemo vojsko, ker Bosna Še nij srbska; — a treba je pridobiti preje
Rusijo za naš program. Na tem je ležeče vse — in tudi to : kedaj pojdemo v vojsko. Jaz mislim, da bodete po tem lehko sodili, kako in kaj je pri nas z vprašanjem o vojski. Ako se razreši ta uporna točka, potem imamo vojsko pred vratmi. Po pripravljanjih pak se ne more nič sklepati, kajti tudi pripravljena more Srbija dolgo časa v miru živeti. Tedaj, vse je odvisno od Rusije — mir, vojska in čas, kedaj se prične. Kadar nas ona pokliče /.a zaveznike, poslušali je bodemo. Ali bodi si kakor hoče, mi vemo, kaj nam je Rusija in tega ne moremo nikdar lehko pozabiti."
Politični razgled.
■oirnnje HirieSe.
V Ljubljani 10. novembra. Uradna „"VVien. Ztg." prinaša ministersko naredbo, vsled katere so staro-katoliki (ki ne verujejo v papeževo nezmotnost)  priznani od države kot opravičena verska zadruga.
V skupnem m/tn-n* budgetu za 1877 se zahteva večja svota za izpremembo tvrd-njavskih dozdanjih kanonov v Uhacijeve iz jeklene bronce.
V <»tje>'*kein zboru je bila 8. t. m. sprejeta predloga o banki z 210 glasovi proti 109 po generalnej debati. 125 poslancev pa navzočnih nij bilo. Torej je bilo vse ono dveletno magjarako kričanje po svojej lastnej banki prazno vpitje.
\ n»njf drittr«.
O posredovanji za mir jadikujejo angleški časniki. „Morning Postu želi precej posredovati, dokler še Plevna ne pade, dokler ima še Rus turško armado pred soboj. ker potlej bo prekasno, potem ne bode Rusija hotela „zmerna" biti. „Standart" prizna, da bi vsaka druga država boljša bila za posredovanje, ali nobena druga neče posredovoti.
V Ctmritffđtflu si ne upajo vsega povedati, kako jim gre na bojišči. Hočejo tudi pozornost občinstva odvrniti od bojišča, za to so naredili govorice o nekej „zaroti". Zaprli so torej nekaj ljudij in jih obdolžili, da hote postaviti prejšnjega sultana Murada namesto zda n je ga i lam i d a.
Najnovejši telegram poroča pa uže, da je sultanjveč ministrov odstavil in druge postavil. Ali je to v zvezi z zaroto, ali pa so bolj „miroljubni" elementi prišli, — o tem nas morajo natančneje podučiti poročila onih, ki imajo osobnostno poznavanje iz Carigrada.
Na vlngte&kem so ta teden zopet ministri javne govore govorili, največ o orijentalnoj stvari, katera Angleže tem bolj peče, čem slabše se Turkom godi. Lord Ilartington je 8. nov. govoril v Glasgovvu govor, v katerem je ostro prijel vlado. Od lanskega leta ne velja angleški vpliv niti eno unčo v posvetovanji Evrope, nihče se zdaj ne zmeni za misel Anglije, celo Turčija se ne briga za svete in želje angleške.
V fmncoskej zbornici je bil 7. t. m. pri odpiranji zbornice namesto starega Ras -paila, ki nij bil navzočen, Dosseaux iz Rou-ena, starec 97 let, starostni predsednik. On spada mej tiste, ki so prisego odrekali Napoleonu III., torej je star republikan. Odprl je zbornico s pohvalo Thiersa in b klicem: ž i-vela republika in mir! Republikanska stranka je ta klic navdušeno sprejela. V tem klicu je očitanje, da bi bila Mac-Mahonova politika Francosko v prezgodnjo vojsko zavlekla.
Domače stvari.
— („S lo venski Na ro dM) je bil včeraj od c. kr. državnega pravdnika konfisciran zarad večjega uvodnega članka „ječa in Šola na Slovenskem" in zarad dopisa iz Črnomlja. — O domačih pozitivnih in dokazljivih težavah po sedanjej tiskovnej svobodi kar govoriti nij mogoče, in če mislimo, da smo še tako objektivni in zmerni.
— (Narodni dom v Trstu.) Pri zadnjem občnem zboru tržaškega političnega društva „Edinost" v Trstu prišla je na vrsto tudi splošna želja, naj se zida narodni dom. G. Dolinar poudarja Btan tržaških Slovencev, kateri so od druzih sosedov odločeni; razmere tržaških Slovencev so take, da se morajo sami na svoje stališče postaviti in sami na svojo moč opirati. Govornik pojasni dalje, kako so v Novem mestu na Dolenjskem sezidali prvi „narodni dom" na Slovenskem, kjer so okolnosti bolj neugodne bile, nego pri nas. Mi tržaški Slovenci moramo imeti svoj narodni dom, domače ognjišče, kamor bomo zahajali, izdelan bode tako, da bo ugajal vsem društvenim in zabavnim potrebam, kjer so bodo predstavljale dramatične igre, in gojila izobraženost naroda. Začetek je težak, ali dela Be ne smemo ustrašiti, kdor nikdar no začne, ne bode nikdar nič imel. Na delo torej okoličani. Neki rodoljubje so uže zagotovili nam 5000 gld., kamenje dobomo brezplačno, druge stvari nam dajo prijatelji na obrestnO plačevanje, nekateri rodoljubje so se ponudili nekoliko dni brezplačno zidati, itd. Podvzetjo bi bilo takole: Izdalo bi se 500 delnic pO 25 gld. napravile bi se na mesečno plačo, to je: vsak mesec 2 gld. bi se vplačalo, dokler je plačano, vsak delavec in iskren rodoljub bi lehko delnico imel, premožneji bi jih lehko več imeli. Le na ta način nam vzraste narodni dom, kateri bode ponos okolici in narodu, ta bode temelj in zagotovilo, da postanemo na jadranskih obalih močen faktor, s katerim bode treba računitl. Naj slavni zbor soglasno sklene, da se začno priprave delati za zidanje narodnega doma. — Gerdol iz Rocola podpira predlog in razvije svoj govor o potrebi lastnega narodnega ognjišča, kaže na nasprotnike naše, kako oni podpirajo svoj narod, ter poživlja okoličane, da se poprimejo marljivosti v narodnem obziru. In tako bodo tržaški okoličani še prej svoje prostore za čitalnico imeli, nego mi Ljubljanci. Pri glasovanji je bil predlog Dolinarjev soglasno sprejet.
— (Slovenske Matice) odsek za izdavanje knjig je imel zadnjo sredo sejo, v katerej se je poročalo, da se knjige letošnje skoro donatisnene sredi decembra jamejo razpošilja-vati, toda le tistim, kateri redoma plačujejo. Bodo pa knjige n. pr. Letopis, životopis Co-stov, in lepi trije zemljevidi. Za „Časopis" se je doslej oglasilo, pravi „S1.M, premalo naročnikov in še manj pisateljev. Vendar je odsek po večini sklenil dotični poziv povtoriti še pred novim letom. Lujiza Pesjakova je ponudila Matici izbrane svoje izvirne poetične in prozaične spise, katere odsek rad sprejme, se ve da po pravilih, da so prej pregledajo in v odboru nasvetujo. Nekateri rokopisi se vrnejo, slovensko-hrvatska slovnica se po danih nasvetih dovršuje, slovensko-laška obeta itd.; prihodnja odborova seja bode sredi prihodnjega meseca, občni zbor pa meseca januarja, in nadejati se je, da po novih volitvah donapolneni odbor prične potem poleg sedanje še blagejšo delateljnost. (Treba bi bilo!)
— (Štipendije.) Uradna „Laib. Ztg.u razglaša razpis devet in dvajsetih štipendij za dijake.
— (Umrl) je na Dunaji guverner naci-jonalne banke vitez Pipitz, tast kranjskega deželnega poslanca dr. Z a v i n š e k a. Ime (pipec) kaže uže, da je bil slovenske krvi. Rodil se je v Celovci.
— (Čitalnica ljubljanska) napravi •drevi besedo, katere program je: 1. Bellini — Ouvertura k operi „Norma", svira vojaški or kester. 2. Nedved — „Domovina", moški zbor s čveterospevom. 3. „0 slovanskem narodnem pe8enstvii.M Berilo. 4. Meverbeer —Fantasie elegante k „L etoile da Nord", solo za violin-Čelo s spremljevanjem orkestra. 5. Foerster — »Slavček," Ruska narodna pesen, moški zbor b čveterospevom. 6. „Raja," deklamuje go-spica Kogelova. 7. Zajic — „Putnica kolo," moški zbor. 8. Brigialdi — Fantasia iz opere „Traviata", solo za flavto z orkestrom. Začetek ob 7. uri zvečer. K tej .besedi" uljudno vabi čestite društvenike       Čitalnični odbor.
— (Vojaška godba) bode po besedi v prostorih čitalnične gostilne nocoj svirala. Vstopnina je prosta.
— (Vojašk begun) Ferdinand Jenko iz Spodnje Šiške je 29. p. m. ubegnil od vojakov. On je zidar, in menijo, da je šel v Trst.
— (Ogenj.) S Polja se nam piše 8. novembra: Včeraj po poludne ob XU črez 3 je začelo goreti v Slapah. Zgorelo je gospodarsko poslopje, obstoječe iz poda, svisel in šupe. Škode je precej, ker je bilo notri spravljeno veliko sena in otepov. K sreči nij bilo nobene sape, sicer bi bila lehko vsa vas pogorela, kajti hiše so precej zraven in večjidel s slamo krite. Posebno vrlo so Be pri tej priliki obnašali delavci, delavke in uradniki iz papirnice, z direktorjem na čelu, ki so s svojo izvrstno brizgalnico precej prihiteli na mesto, in tako tudi hitro pogasili ter pripomogli, da se ogenj nij mogel dalje razširiti.
— (Iz Celovca) se poroča, da je tamošnji religijski fond zadel loz z dobitkom 300.000 gold. Duhovenstvo baje pričakuje iz tako naraslega fonda izdatneje podpore.
— (Mariborska čitalnica) vabi k večerni veselici dne 11. novembra t. 1. ob 7. uri zvečer v svojih prostorijah v g. Šramel-jevi hiši, in sicer na šaljivo loterijo in mali ples.
— (Učiteljskih kandidatov) in kandidatinj ne manjka več, učiteljev tedaj tudi ne bo mi. n j kalo, a denarja pa manjka še in ga menda tudi še bo. Te sklepe izva-jajamo iz tega, pravi „Slov. Uč.u, ker se je veliko kandidatov oglasilo na učiteljišča, kamor jih menda ne mikajo toliko prijetnosti (?) učiteljskega stanu, marveč one denarne podpore, štipendije. Tako se je, dandenes ne navajamo še frekvencij naših domačih učiteljišč, za GO prostih mest v dolenje-avstrijskih učiteljiščih (v Dunajskem Novomestu in Št Ipo-litu) 400 dijakov oglasilo.
— (Iz Ljutomera) poroča „Učitelj". Pri nas se bo letos otvoril 7. razred narodne šole, to je prav za prav 3. razred dekliške šole, ako dobimo za to potrebno moč, namreč podučiteljico. Sedma šolska soba uže bo, tako upamo, prve dni novembra dogotovljena in s potrebnim pohištvom preskrbljena. Imeli bodemo potem 4razredno deško šolo in 3razredno dekliško šolo, mladina bode torej po spolu ločena, razen 1. realke, kjer bosta menda vsled njenega zasebnega značaja še zmirom obadva spola zastopana. Razredov bi torej skoro zadosta bilo, in mladine v njih tudi ne bo manjkalo, ako bode zimsko vreme ugodno in ako se bode krajui šolski svet po leti svojih postavnih pravic posluževal. Obžalovati je pri našej šoli le to, da so šolske sobe zelo pomanjkljive in v treh precej revnih poslopjih pospravljene.
— (Volka) je ustrelil v Dvoru, pri Novem mestu,  Janez Zoreč iz Grabna 4. no vembra.
— (V Celju) so se, kakor „Gosp." po roča, na poziv mestnega župana in deželnega poslanca Nekermanna zbrali tamošnji nem škutarji 31. okt., da bi slovenskim kmetom velikega celjskega volilnega okraja postavili nemškutarskega kandidata. To kaže, da so volitve blizu; ustavoverni Nekermann uže ve, kaj ustavoverna vlada namerjava. Dakle Slovenci, na noge!
— (Brusar hišo u žgal) je posestniku g. Glavniku v Obrisu, ker je z tobakom ogenj zatrosil v seno, kamor se je Bpat vlegel; Škode je 1200 gld.
— (Zrele jagode) nabirajo na Konjiški gori; čudna prikazen pozne jeseni, ki je s tolikim mrazom začela!
Razne vesti.
* (Nov denar.) S prvim dnem prihodnjega meseca pride v promet nov papiren denar, namreč: goldinarje in petake dobodemo druge.
* (Umorjen) je bil nemšk telegrafist Henrik Kaiser na službenem potovanji po Turčiji blizu Adrijanoplja. Nemški poslanik je ostro na noge stopil, Turčija je obljubila in začela preiskavo.
* (Tolovaji.) Iz Černovice se na Du naj telegrafira, da je 80 tolovajev na konjih prišlo v moldavsko 'tnestice Damnešti blizu Adjuta in mesto oplenilo.
* (Zgorelo) je v Liesingu pri Dunaji v tamošnjej fabriki za pivo 10.000 sodčkov piva, z magazini vred. Drugi del velikanske fabrike je bil rešen. Škode je 200.000 gld. Fabrika je bila zavarovana.
* (Redka navdušenost.) Nek Ma-gjar je — kakor poroča sedmograšk list — za svoje turške brate tako vnet, da je v ve čjem društvu izrekel, da se bode, ako Turki zmagajo, polil s petrolejem in samega sebe užgal, da bode svetil na slavo turškemu orožju.
* (Paša na strehi.) Armenci v Erze-rumu in sploh po krajih, kjer zdaj v Aziji Rusi vojujejo, imajo v zemljo skopane hiše, tako, da še po strehi nasujejo prsti in trava raste. Ovce in druga žival torej prav res po strehah na pašo hodijo.
PONltlllO.
Da varujem čast in poštenje svojemu imenu in svojej hisi sem prisiljen poslužiti se časopisa. Nekateri zlobneži, ki so zavidljivi inojej sreči, so raztrosili grdo laž mej ljudstvo, da sein jaz v zaporu in v sodnijskej preiskavi zaradi ponarejanja denarjev. Ker sem jat svoje premoženje pošteno z dolom pridobil, izjavim, da bodem vajcega nesramnega laž-njivca, ki trosi ostudno laž, sodniji naznanil, da dobi zasluženo kazen.
F. Ilaboveo,
(836) trgovec in lnšiii posestnik.
Važno
jo naznanilo v donašnjej Številki Samuela Heck-BOhera star. v Hamburgu. Ta hiša si je radi prompt-nega in zanesljivega izplačevanja dobitkov tu in v okolici dobro ime pridobila, ter vsacega na denaSnji inserat opozorujemo.
Umrli v ljuti I j t* ni
od 6, do 8. novembra: Avgusta • Grabelj, telegrafičnoga slugo otrok, 3 m., v kapiteljski] ulicah št. 13, /a drisko. — Josiplna Fatur, privatnega uradnika hči, 38 I., v poljanskih ulicah, št. 10, za sušico- — Nikolaj Pod-b:egar, delavec, 48 1., v bolnici za vodenico. — Ivan Kodo, osobojnik, f>2 I., v bolnici, za kroničnim črevnim katarom. — Ivan Illaps, zidarski pomočn k, 41 1, v llradockega predmestji st. 28, za otrptienjeiu možjan. — Neža Klier, babica in mi/arja soprog*, <W1 |., v kladcznih ulicah št. (j, za sušico. — Fraujica Bmaleo, stivžuici bolnikom, 40 L na sv. Petra cesti št. 37, za Buštco. — Karu! Lušin, c. kr. stotnik;* otrok, 8 mes., v križovniških ulicah št. 4, za bruhanjem.
Dunajska borza 10 novembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih   .    63 gld. BO kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .     67    „   10 „
Zlata renta........74-10 .
1S60 dri. posojilo..... 112 „ 50 „
Akcije narodne banke .... 829 „ — „
Kreditne akcije...... 206 n — „
London......... 119 „70 m
Napol.......... 9 „ 58 n
C. kr. cekini....... 6 J lt*/t „
Srebro ........ 106 „ 35 „
Državne marke...... 58 B 80 „
Vojaški koncert
bode denes v nedeljo 11. novembra v novem elegantnem salonu
Začetek ob 6. nri zvečer.  Vstopnina 15 kr.
Mnogoštevilnega obiska prosi
(336) Ivan Tanko.
1000 gold.
se sprejme takoj kot prvi dolg na nekov malin z žago na vodo pri Cel j i, ki je cenjen na 12.000 gold. (310-1)
Y najem
se daje štacuna z vj»o pripravo in s trafiko v jako ugodnem kraji. — Stacuna jo bila dosedaj in je Se zmirom dobro obiskovana.
Pogoji se izvedo pri podpisanem.
V sv. Križu pri Ajdovščini, 6. nov. 1877.
(333-2) Leopold Kočevar.
Glavni dobitek ev. 375.000 mark.
Naznanilo sreče.
r
Dobitke garantira država.
Vabilo za udeležitev donitkinili naključen
od države Hamburg garantirane velike denarne loterije,  v katerej se bodo gotovo dobilo črez
S milijonov mark.
Dobitki te koristne denarne loterijo, ka-tora obseza vsled načrta samo 85.000 srečk so sledeči: namreč 1 dobitek evont, 375.000 mark, specijalno mark 250.000, 12.~t.000, HIMHJOJ HO.001). .-,0.IHH>, 10.(HM), 36.000, (i krat p<> 30.000 in 25.000, 10 krat po 20.000 in 1.~>.000, 21 krat p<> 12.1100 in 10.000. .11 krat p.) 8.000, 6.000 in 5000, 56 krat po 40O0, 3000 in 2500, 201? krm po 2400, 2000 in 1500, 412 krat p<> 1200 in 1000, 1364 krat p» 500, 300 in 250, 2S240 krat p» 200, 175, 150, 13H, 121 in 120, 15S30 krat po 94, 67, 55, ~)0, 10 in 20 mark m dospejo č oz nekaj mesecev v 7 oddelkih do gotove odločbe.
Prvo dobitkino žrohanjo vršilo 80 bodo gluzbeno in velja za-nje
Cela originalna srečka samo 3 gl. 40 kr. Pol oritrinalne srečke    „     1  „  70 n Četrt originalne srečke ,,   — „  85 „
in razpošiljam to «ul »Iržnve gnraul i rane originalne Nredke (nikakor prepovedano promese) proti f raiikirnue) pripoNilJtttvI zneMku. ali pa proti postniinu povzetku tudi na iio|o«l<luljeue kritje.
Vsak' udoležnik dobi od monn poleg svojo originalne srečke /.asi on j tudi originalni načrt z vtisnenlm državnim grbom in po dovršenem žrebanji pripoš jo se lakoj vsaceinu brez '/alitevunja Mlužbeni spisek žrebanja.
Izplačevanje in razpošiljanje denarnih dobitkov
do interesentov izvršujem nam direktno in promptno in z iiaj/.aiieNlji\ejšlm molčanjem. HO Vsako naročilo more si vsak preskrbeti s poštno nakaznico ali pa priporočenim pismom.
PES Olirne naj se tedaj vsak zaradi prihodnjega žrebanja z naročilom zaupljive do
h 15. novembra t. 1. m
do moje firmo
Samuel Heckscher sen.,
bankima in izmenjevahia pisarna
v Hamburgu.        (329—6)
■
Samo z nakazanimi novci se more naročiti:
slov. narodnih pesnij.
Na 22 stranca veliko 8" obsega 2J manj poznanih, četveroglaano upravljenih domačink, Cena 90 kr. Novi gg. naročniki dotu'« I. in II. snopić za 1 gld. fii> kr. — Gluha pisma in liBtniec se prezirajo.
Onnnž (Friedaa) na Šrajerskem.
Joe-rip JKoc»iJfi.ii.£ič«
(334—1) koncipijent pri Ur. tleršukii.
Lanena olja
kupuje tvornica oljnatih l»nrv
6r. JPopovića v Zcujrehu,
ter prosi za najmanjšo ceno in priposlatev majhene ■tokleničice olja na ogled. (311)—3)
Klaviature,
katere 4 do 200 komadov igrajo z okspresi-joni ali ne, mandolino, bobne, igrajoče zvončke, kastagnetc, nebesko glasove, itd.
Tobakire z godbo,
katero igrajo 2 do IG komadov, necessaires, stojala za cigare, švicarske hišice, fotografsko albume, črnilnike, rokovične omarice, tožnike za pisma, cvetličuo vazo, cigaren-etuis, tabačno šhatljice, delovno mize, sklcnico, kupi o za pivo, listnice, Btolo, itd., vse z godbo. Vedno najnovejše priporoča
•I. II. Hellcr, llorn.
■■ Vsi izdelki, v katerih nij zapisano moje ime, so ponarejeni; priporočam tedaj v .-aken. u. da se oomo uaravtiost do mene.   Cenike razpošiljam franco.    (oiid—1;
ki je vojake odsluži', tor nij več prav mlad, sprejme se v neko prodajatnico na Kranjskem. On mora pa tudi znati opravljati poštno s.užbo, ter mora \l to Btroko imoti potrebnega izpita. Ponudbe naj se vpošljojo F. Mtillerjevemu Annoncen-bureau v Ljubljani. (332—a)
Brez bolečine se delajo
operacije na zobeh
z narkozo razvenelilneRa xnzn (IuMtxaa>) —• ali slirl4«»Hlu|.»a/.oin. (322-5)
Umetne zobe in zobovja
po najnovejsej metodi brez bolečino vpostavlja
zobni zdravnik Paichel,
v Ljubljani, pri Hradeckega mostu, I. nadstropje.
Originalni Howe in Singer,
1 izvrstni
kakor tudi drugi izvrstni
h pismeno 5lefno garancijo,
z vsemi vrstami ročne in strojeve »vile in cvirnn, atrojevih olj ia *i vaiili. sploh vse, česar je treba za šivalne stroje vedno v največjem izboru po zopet ziiižanlli iabrl&klli cenah, dalje
■■ VVertheimove kase in kasete ■■
TT vseli velilsostitL.
V mojej melianlenej delavnici su šivalni stroji najbolje popravljajo in snažijo.
Za zunaj moj potnik, gospod Anton Grebene«, sprejema rad naročila in daje tudi potrebni poduk o strojih. p DettO
v LjubIjani.
■■ Ntarl ali nepriročni atro|l vseh sistemov so proti originalnim IIowe ali Singerjevim zamenjavajo in izplačujejo. (239—5)
Prostovoljna dražba.
V MvUilii MiiSM đtarUn-cti
ae bode prodavalo na javnej dražbi
13. in 14. novembra, t. 1. posestvo g. Antona SoretiČa,
t. j. 2 hiši, štev. 18 in 19, gospodarska poslopja, vinogradi in njivo, vsaka stvar posebej. Hiša štev. 18 jo na glavnem trgu, ima veliko prostoro in je za gostilno ali za trgovino prav pripravna. Vodka klet in vsi pritlični prostori so oblokani. (31b"—3)
Dobrodelni bazar na Dunaji
prodaje za podporo po vojski rusko turškej osiromašenih rodbin te predmete, kateri ne bi imeli o božiči pri nobenej hiši manjkati, ker jim je cena čudovito nizka ter znaša samo
•5 f/1<1. 9'S jjgf% gr# v.
mm Predmetje bo : mm
1 majhen eleganten klavir, na kateri uiogč celo dečaki in dekletca igrati najlepšo komade.
1 dunajsko gledaiiščo, kjer precej v prvem dejanji vzame hudič Žida ter ga nese v peklo.
25 brilantnih ozaljškov za božično drevesce.
25 svečie, ki so imajo prižgati na božičnem drevescu.
85 brilantnih svečnikov, kateri so obesijo tia božično drevesce.
1 kitajsk mandarin, ki nupravlja 14 skokov.
1 inično opravljena punica, ki so pelj:i v vrbaščoku uiueteljno pletenem ter vpije, brca in se giblje.
1 krasen perzišk vo2, ki ga pelja navadna koza.
1 benetsko ognjišče — ako pritisneš, poskoči ven začaran kraljevič.
1  šimpanza  (opica), ki ministru
kaže jezik. 1 oiijentalska gajba h  tremi pro-
mičniuii in pevajočimi nežnimi
p. ički.
1 egiptska stražnica, pred katero snn ter tija bodi stražnik.
1 začaran mulin, kateremu so mora vsak smijati.
2 lični skatljici, v katerih najdejo mnogo zabavnih stvarij otroci katerih si koli let.
H7 predmetov.
Vseh tu navedenih 87 velekrasnili predmetov stoji vkupe samo •> Kl«l. 7.» kr. a. v.
Kdor si jih omisli, mernih in lepih božičnili
človekoljubja.
pripravi Bi z malim denarjem pri-duril ter ob jed nem izvršuje delo
Naslov:
Erster VViener Weihnachts-Bazar,
Wieu, StaUt, EllaabeU&stra»»e »6.
Pošilja so s povzetjem ali pa za gotov denar. (337—1)
priporočamo t«. Sturzeiieggera v Ilerlnnvn (v Švici) mii/ilo /.opor liil<>. Ono jo napravljeno brez škodljivih suovij, ter ozdravlja tudi prav stare kile, trebušno in maternične, popolnem. Dobiva bo v piskrih po 5 mark (3 gold. a. v.) z navodom, kako se ima rabiti, in z neštevilnimi izpričevali njega izvrstnosti. Dobiva so pri Ci. Nturzenegigeru samem ali pa tudi pri' g. Ilirftlču, lekarnarju v Ljubljani, in pri g. Mlttlbaebo, lekarnarju v Zagrebu. (331—2)
lznričevnlo I Po mojem posredovanji ozdravilo je uže 21 osob, ki so imele raznih boleznij, mej njimi starček o 72. letu, se strašno kilo. Ker sem duhovnik, nijsem se htel daljo s tem pečati. A ker so mo od mnozih stranij zato prosili, no morem jim odreči, ter se osmeljujem prositi vas, da ml za priloženih 16 gold. a. v. zopet obeh vrst mazil zoper kilo vpošljeto.
V Albreht floru, Torontafskcga komitata na Ogorskem, dne 21. februvarija 1876. Hiba lianteii, Župnik.
Javna izjava!!
Neugodne razmere nas silijo, da razpustimo svoj eta-blissement na D u n a j i in da vso zalogo blaga razprodamo pod fabriško ceno.
Da urno razprodamo, prodamo za samo
■■ gld. 6.15 U
sledeče praktične in dobre predmete:
1 precizijska ura s priročno verižico vred; jamči so za eno leto za pravilno hojo.
1 mizna lampa s varnostnim gorivom, jako praktična.
1 mizni prt, eleganten, pisan, iz fine angorsko volne.
10 jeklcrczov, kopijo slavnih mojstrov, b katerimi se dve sobi lehko okiučato.
1 kuhahu aparat za čaj, s katerim se v 2 minutah skuha najboljši čaj.
1 terakota-kip, ob enem gorivo, lino izdelan, kinča vsako salonsko mizo.
1 domino, kompleten, v leseni škatli i-
1 ekatlja za sladkor, pallsandrov les, z najlepšim kiporczniiu do-
Vseh teh naštetih 50 kosov stane skup samo
■■ ffld« 6.15. ■■
U Za vso predmete so jamči, n lil UMI \. erciiiiK'lc 1 3xpt»rt-ltompagiiic,
AVien, Burgring 3.
Naročila z deželo proti povzetju urno. (250—10)
lom okinčana in z vek širnim zaporom.
1 klešče za sladkor, iz vedno bole kovine.
6 kosov arom. zdravilnega mila od
dr. Duponta. d miznih nožev z močnimi rogovi
in jeklenimi rezali. (5 vilic z močnimi rogovi.
0 žlic,  c. kr. patentiranih, vodno belih.
G kavnih žlic, c. kr. patentiranih, vedno belih.
1 žlica za juho, c. kr. patent., masivna.
1 žlica za mleko, c. kr. patent, masivna.
50 kosov.
Naslov:
i'uuieij m armiuia Jo; j;. JaroiO.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarnea.
D./:37:C