mhkbi iiua sexizjsstj yke Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper, in United States of America. AMERIKANSKI LOVENEG PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do zmage 1 GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Zdruienih Driavak Ameriških. ŠTEV. (No.) 232 CHICAGO, ILL., PETEK, 2. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 2, 1932 LETNIK (VOL.) XLI JPONOVNA NOTA ANGLIJE AMERIKI. — PROSI, NAJ BI SE JI ODLOŽIL OBROK PLAČILA. — ODLOČENA, DA BO PLAČALA, AKO AMERIKA PROŠNJI NE UGODI,— STALIŠČE FRANCIJE ŠE NI GOTOVO. London, Anglija. — Anglija fee je vdala v svojo usodo in je oklenila, da bo plačala svoj obrok dolga Ameriki, ako že Hi drugače mogoče. Poslala pa fte nov apel v Washington, katerega besedilo se sicer še ni objavilo, vendar pa, kakor zanesljive informacije trdijo, vsebuje prošnjo, naj bi ji Amerika odložila, to plačilo, ako je mogoče. Ako pa Amerika ni volj-Jia čakati, se bo plačilo točno | izvršilo. V angleški noti se povdarja,' kakor se povzema iz nekaterih tukajšnjih listov, da je odlog plačila skrajno važnega pome-fta za ohranitev svetovnega zaupanja irt za preprečenje nadaljnje ekonomske zmede. Dalje se opisuje težaven finančni položaj Anglije, za katero bo plačilo pomenilo veliko žrtev. Kljub svoji težki ekonomski situaciji pa bo to žrtev vzela na se, ako se Amerika ne bo dala pregovoriti. Omenja pa se tudi, tla Anglija «e bo mogla dalje Vztrajati s plačili v tej višini, kakor so se izvrševala do zdaj. Od leta 1923 so Angleži brez godrnjanja vsako leto odplačevali točno svoj dolg Ameriki, toda zdaj so jim pošle moči. V zvezi s tem je vredno omeniti, da je angleški davkoplačevalec v resnici pritisnjen k tlom. Vladni dolg znaša v Angliji šest in polkrat toliko na prebivalca kakor v Zed. državah in ta dolg ipožre 45 odstotkov vsega proračuna in četrtino vseh dohodninskih davkov. Dočim se je Anglija odločila k plačilu, ako ne bo mogla iz-poslovati odloga, se pa za namene Francije še ne ve gotovo. Min. predsednik Herriot ima težavno delo. On sam je namreč za to, da se plačilo izvrši, a V parlamentu ima silovite nasprotnike proti temu. V sredo 5e napravil aipel na parlament, naj se mu dovoli prosta roka, da gledt dolga lahko vodi podajanja z Washingtonom. V zagati je Francija, ker jo je pustila Anglija osamljeno, ko se je odločila, da bo brezpogojno poravnala svoj obrok. Prvotni dogovor med obema državama Je bil, da boste skupno nastopa- glede tega. pOGROM PROTI JUDOM NA POLJSKEM Lvov, Poljska. — Cela armada policistov s tanki in oklopni-avtomobili, je stopila v ak-Jtio pretekli torek, ko so iz-"Puhnili v tem mestu resni iz-&re ker dela za katoliški list. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. _ _ Čast, komur čast ? __ Za obstoj našega lista se bije boj. Upamo, da bo naš list izšel iz teh slabih časov pomlajen, ves poln življenja. Upamo in prosimo Boga, da se bo naš katoliški list dvignil iz pogorišča gospodarskih razvalin kot bajni ptič Foeniks, ki mu ogenj ne rrior'e škodovati, temveč ga le še bolj okrepi. Prav pa je, da se v teh resnih časih spomnimo s hvaležnostjo tistih, ki so nam list dali in ga nam ohranili. Lani, ob 401etnici Amer. Slovenca smo se teh zaslužnih mož spomnili v Spominski knjigi A. S. Nič ne de, če jih še enkrat omenimo. V hiši Lesarja v Chicagi so se vršila posvetovanja o potrebi slov. katol. lista v Ameriki, dokler isti res ni izšel 3. septembra 1891. Kako težavno delo je imel prvi urednik in lastnik, g. Murnik, ni mogoče povedati. Ko je izšlo 10 številk, je prevzel upravo in izdajanje lista Rt. Rev. Msgr. Josip Buh. Osem let ga je urejeval. To je bilo zanj velikansko breme, ker je bil blagi gcspod v prvi vr3ti misijonar. Žrtvoval je A. S. ves čas, ki bi ga bil moral uporabiti za počitek. Pozno v noč je pisal in učil ljube, po vsej Ameriki raztresene Slovence. Ttir di gmotno je podpiral list iz svojega žepa, ker se ni izplačeval. Veliko mu je pri delu pomagal Rev. Matija Savs. Sodelovali so tudi drugi slovenski duhovniki, kot Rev. Suštaršič, Rev. Solnce, Rev. Zalokar, Rev. Zupan, Rev. Kranjc. Slednji je bil tudi urednik listu, ko je Rev. Šuštaršič, takratni urednik, odšel v Evropo. Pisali so v Amer. Slovenca vsi tedanji duhovniki, kot Rev. Trobec, Rev. Bajec, indijanska misijonarja Rev. Roman Homaf ter Rev. Simon Lampe. Vneti sotrudniki lista so bili slovenski dijaki, ki so študirali za duhovnike v St. Paul, Minn. Vsa tedanja katol. inteligenca se je ogrevala za Amer. Slovenca. Seveda gre vse priznanje tudi naročnikom, ki so list gmotno podpirali. Da bi jih sedanja generacija posnemala! Mnogo go-podov duhovnikov, ki so si&li Amer. Slovencu ob strani, ko ss je lepp razvijal in rastel, sedaj s skrbjo gleda, kaj bo z listo«?, ki je bil njim tako drag. Med temi velezaslužnimi možmi je Rev. Kazimir Zakrajšek, sedaj v domovini. Zasluga tega gorečega, neutrudnega delavca na verskem in narodnem polju je, da se je ustanovila družba Edinost in list z enakim imenom. Da bi "Am3r. Slovenec" ne propadel, se je ustanovila družba delničarjev, ki so list prekupili in ga združili z Edinostjo, Tako so rešili dragoceno dediščino naših pijonirjev in jo ohranili nam, da jo tudi mi zapustimo zanamcem. List je postal močan, ko so bili liberalci in socijalisti na vrhuncu. Kot tednik je takrat "Amer. Slovenec" štel 2000 naročnikov. Kot dnevnik je dobivalo list 7000 do 8000 naročnikov. Velike zasluge za to ima osobje lista z urednikom, ki ne zahtevajo visokih plač za svoje koristno delo. Le poglejmo ameriške liste! Sli so v luknjo, ker je bilo osobje preveč dobro plačano. Vsa čast našemu uredniku, da v 3edanji krizi vztraja na svojem mestu kot kapitan na potapljajoči se ladji. Bog nas varuj, da bi mislili, da »e ladja A. S. že potaplja! To se ne sme zgoditi! Vsi moramo na pomoč našemu listu Amer. Slovencu! Tudi našim delničarjem poklon. Vredni so vse časti. Ni jim mar za dividende, glavno je, da se list vzdrži. In nič manjšega spoštovanja so vredni dobromisleči katoliški Slovenci, ki list še vzdržujejo, čeprav težko. Prijatelja spoznaš v nesreči, sotrudnike listov pa v depresiji. Vera v socijalistično in komunistično časopisje gine. Naš državah. — Prav dobro vem, da niste vsi brali članka č. g. J. Cerneta, ki je častni predsednik Amer. Slovenca. Članek ima naslov: Posledice, če ukinemo katoliški dnevnik. — Ta članek je bil objavljen v 226. številki omenjenega lista A. S. dne 23. novembra. Krasno se ta članek ;bere in pa vse je resnično, kar je tam napisano. Ta članek je za vse, ki zdravo mislijo, veliko vreden. — Resnično, kakor pravi člankar, če bi Amer. Slovenec prenehal, smo mi katoliški Slovenci V Ameriki zapisani smrti, ker bi-res eden za druge- Vsi vemo, da so slabi časi, to je spoznala tudi uprava Amer. Slovenca, zato je pa sedaj svojim naročnikom priskočila na pomoč in dala priliko marsikateremu, da se sedaj lažje na list naroči. Onim pa, ki so z naročnino zaostali, je pa dana prilika, da svoj dolg poravnajo. S tem je list Amer. Slovenec daleč pod ceno in eden najcenejših slovenskih listov v Ameriki. To je edini naš slovenski list, ki svojim naročnikom daje tolike ugodnosti. Mar ne bomo za te ugodnosti poprijel,: in &e jih posluževali? Pomnite vsi, da je se ga ne vedeli. Kdo bi nas. bodril daj prišel tisti čas, ko je vseh nas dolžnost, da pokažemo listu svojo pomoč in gremo na delo. Posebno večje naselbine pokažite slovenskemu narodu tukaj v Ameriki in v starem kraju, koliko zmorete. Pomnite, • da sedaj se gre zares. Vaš zastopnik A. Strukel. v žalosti? Kdo bi se z nami vred veselil naše sreče in napredka? — Pesnikove besede: "Gorje mu, ki v nesreči biva sam. A srečen ni, kdor srečo' vživa sam", bi prav razumeli šele tedaj, ko bi več ne bilo našega dragega lista. — Zato pa na delo vsi! Vsi si lahko predstavljate nesrečo, ki bi nas zadela, če bi po naši lastni krivdi prišli ob svoj katoliški dnevnik Amer. Slovenec. — Zdaj smo ameriški Slovenci vendar nekako med seboj združeni po lepih dopisih v listu A. S. in izvemo, kako se godi našim bratom po naselbinah in pa kako se. godi našim v stari domovini. Z zanimanjem sledimo njihovemu delovanju in skušamo, če. le mogoče, druge prekositi v delu in napredku pri društvih in župnijah. Z njimi žalujemo, NAROČNIKOM IN Č1TATE-LJEM AMER. SLOVENCA Milwaukee, Wis. Milwaukee, druga največja slovenska naselbina v Ameriki, nikakor ne sme v sedanji kampanji za Amer. Slovenca zao-stati za drugimi naselbinami, ker sedaj se gre za obstoj prvega slovenskega katoliškega časopisa v Ameriki. Vse slovenske rojake tu v Milwaukee bi prosil, da se prošnji našega in pa veliko novic iz stare domovine od naših sorodnikov in prijateljev,' med katerimi smo nekoč tudi mi živeli. List poleg tega pa tudi prinaša lepe in zanimive povesti, za katere se celo naša mladina- zanima in jih bere. Zlasti se je mladini priljubila Tarzanova povest s slikami, ki je iz dneva v dan bolj zanimiva. Vse slovenske rojake v Milwaukee poživljam, da če jim je kolikor mogoče, da se naročijo na ta naš priljubljen katoliški list. Stare naročnike pa prosim, da ostanejo še nadalje zvesti temu našemu najstarejšemu listu in naj zopet obnovijo naročnino, kadar jim poteče. Ako listu sedaj priskočimo z združenimi močmi na pomoč, bo ostal še nadalje naš vsakdanji prijatelj. —- Dragi rojaki, nikar ne dopustimo, da bi se z Amer. j Slovencem zgodilo tako, kakor Is« je zgodilo z nemškim listom j "Herald", ki je izhajal tu v Milwaukee nad pol stoletja, pa mu je današnja kriza zadala smrtni udarec. Enak udarec grozi našim slovenskim listom, ako ne bomo v sili pomagali. Pri vsem naj nam bo na tem, da obdržimo naš katoliški dnevnik Amer. Slovenec. Priskočimo na pomoč vsi in v tem namenu apeliram na vsa mihvauška katoliška društva, naj na svojih letnih sejah žrtvujejo kako pomoč za naš prvi in najstarejši slovenski list Amer. Slovenec. Naša slovenska duhovščina bo list prav gotovo priporočila vernikom v cerkvi in opomini gotovo ne bodo zastonj. Tako torej delujmo vsi katoliški Slovenci skupno kakor eden, da zagotovimo zmago našemu listu Amer. Slovencu. Da bo vsakdo laglje pomagal, je uprava lista znižala naročnino listu za cel dolar letno in to od 20. novembra pa do konca meseca februarja. to je do 28. februarja. Vsak naročnik naj v sedanji kampanji gleda na to, da bo prvji in da bo dobil največjo | nagrado. Delajmo tedaj v novi j kampanji in pridobivajmo listu nove naročnike. Naročnik. če sporoče kako žalostno novi-' lista A. S. odzovejo in prisko-co, z njimi se veselimo, ko nam'cijo v sedanji depresiji še en-sporočajo veselih novic. Amer. i krat na pomoč. Saj menda n: Slovenec je res vez, ki nas dru-1 potrebno, da bi na dolgo in ši-ži, da se razkropljeni med tuj-j roko opisoval zasluge tega lici ne zgubimo. — Tako lepo je! sta, ker vsakdo, ki ga bere, tu- napisal Rev. Father Černe v svojem članku. Dragi rojaki Slovenci tu v La Salle in drugod po širni A-meriki. Branimo svojo trdnjavo dokler jo imamo in dokler smo še malo pri močeh. Obdržimo si še za naprej naš list kot dnevnik, ki nas bo tudi za naprej obiskoval iz dneva v dan. — Ste dni so nam določili ža veliko delo, da bi v teh sto dnevih vsak in vsaka nekaj storili za Amer. Slovenca. Ponudili so nam tudi lepe nagrade in poleg tega še odmaknili celih 20 odstotkov od naročnine, da bo tako vsem pomagano v tej krizi. di ve, da list A. S. zasluži vso čast in priznanje med vsemi katoliškimi Slovenci v Ameriki, kakor tudi med čitatelji in naročniki v starem kraju* Jaz sam sem naročnik več slovenskih listov, kakor tudi več angleških* a izmed vseh mi je najbolj priljubljen ravno Amer. Slovenec. Zakaj? V prvi vrsti zato, ker je katoliški, vtika se pa ne v nobeno stranko in le tja zažu-ga, kjer vidi potrebo in se poteguje obanem za pravice slovenskega delavstva. Drugič mi je list zelo priljubljen tudi zato, ker prinaša dan za dnem toliko novic iz slovenskih naselbin O STARIH IN MLADIH V IN-DIANAPCLISU Indf.anapolšs, Ind. Dne 12. novembra je podružnica SŽZ. št. 5 priredila lepo igro "Stari in mladi", ki je prav povoijno uspela. Po igri je bila zabava in ples. Za prigrizek so preskrbele naše dobre članice, da je bilo vsega dovolj, kakor potic, kokošk, peciva in drugih dobrot, Neka članica je celo darovala dolgouhce-zajčke. — Ker je bila ta nedelja ravno takoimenovana Martinova nedelja, ni na'programu manjkalo niti prave žive goske, ki nam je prinesla čistega dobička celih $8.00. Vse to so pripravile in darovale naše dobre članice, katerim za vse najlepša hvala. — Drugi dan smo za igralce pripravile majhno večerjo, oz. "party", kjer smo jih skušale nekoliko razvedriti in se na ta način za njih trud malo oškodovati, ker naši igralci zaslužijo vso pohvalo. Z igrami imajo velike skrbi in dela in truda. Hvala lepa Frank Velikanu in vsem igralcem skupaj in se vam prav lepo priporočamo še za prihodnje leto. Operaciji se je morala podvreči naša članica Mary Turk, King St. V teh dneh se povrne domov, zato priporočam članicam, da jc naj obiskujejo in ji tako krajšajo dneve bolezni. V nedeljo, 4. decembra, se vrši zadnja seja tega leta. Na tej seji se bo volil tudi odbor za leto 1933. Prošene ste torej vse članice, da se prav gotovo vse udeležite te seje in pa da poplačate dolgove, katere ste kaj dolžne. Katera se te glavne seje ne bo udeležila, mora plačati 25c v društveno blagajno. Upoštevajte torej ta moj opomin. — Vsem članicam SŽZ. pa želim vesele božične praznike in velik napredek v letošnji kampanji. Josepha Barbarich, tajnica. -0- KOKOSOVA PALMA Sleherni, ki je šel skozi tro-pične kraje, ne more pozabiti teh veličastnih, vitkih dreves, ki se pno 25 do 30 metrov v višino. Dvajset do trideset lepo zelenih listov, ki gredo v dolžino do S metrov, tvori krošnjo. Misli se, da uspeva kokosova palma najrajši na obrežnih pokrajinah srednje Amerike, tam da je namreč doma. Danes pa je razširjena po vseh krajinah toplega pasu, predvsem pa kaj pada ob obalah. Za kraje po Južni Aziji in po Indijskem in Polinezijskem otočnem svetu je kokosova palma neobhodno po trebna : brez nje bi domačini ne mogli živeti. Star indijski pregovor pravi, da se uporablja kokosova palma za 999 potreb... In to je resnica. Kokosova palma da letno 150 orehov, ki so seveda ogromni, dalje da snov za mreže, metle, pletivo, vrvi, preproge, palmin premog, kokosov klej, mleko,' začimbo, sirup,1 palmino vino itd. Po Evropi pa se je razširil glavni del kokosove palme, tako zvana kopra, to so razrezana in na soncu ali v sušilnicah posušena jedra kokosovega oreha. Iz teh iztiska-vamo pri nas kokosovo o^ic, kar ostane, pa je jako redilno za govedo. — Tako kokosova palma oblači in hrani prebivalce Južnega morja. In venda nimajo z njo nikakega truda. -o- " 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Černe. Hm Strah pred letalom. — Neko letalo je letelo pred kratkim proti nekemu gorskemu ozemlju tako nizko, da se je zdelo z naše precej visoke vasi, kakor da se bo dotaknilo streh. Majhnega fantka je to tako preplašilo, da je stekel k očetu in mu zaklical: Oče, zapri vrata, drugače bo priletelo še v hišo! * * * V šoli. — Pri nazornem pouku v pomožni šoli za duševno zaostale otroke je učitelj pokazal psa. Vpraša nekega učenca, kakšna žival je to. Učenček si ogleduje psa od vseh strani, pa pravi: To je samec. :}; & Svojevrsten oglas. — V nekem listu je izšel naslednji nenavadni oglas: Novo ustanovljena trgovina za pivo v steklenicah išče tihih družabnikov. Gospodje z gumastimi podplati in dolgimi prsti imajo prednost. Drugega strokovnega znanja ni treba. * * * Dnevna novica. — V .nekem krajevnem časniku smo čitali te dni tale oglas: "Repnik, 6. novembra (Poroka). Jutri se bo vršila tu poroka gospoda J. N. z gdč. N. S. Mladi zakonski par se bo nastanil v gornjem hlevu." Odpravi bolečine JOHNSON'S RED CROSS PLASTER konča bolečine v hrbtu — trganje V j ledjih Ekonomična odpomoč Na prodaj v vseh lekarnah, i . Pazite na UHeei križ na vsa- jT" jq^msowS^ kem zavoju. |*REi).CIi05S» _______:_____{>. PUSTE« J f »HTTT« lITITn il«l I. - — Mi i« I i ll »MIBl ll" Zdravljenje za naduho na brezplačen poizkus ST. MARY'S, Kun.—D. J. Lane, lekarnar v 735 Lane Building, St. Mary's, Kan., izdeluje zdravilo za naduho, v katero ima toliko zaupanja, da pošlje $1.25 steklenico po pošti vsakomur, ki piše ponjo. Njegova ponudba jc, da se mu Ho 'plačala steklenica potem, ko boste popolnoma zadovoljni, in sodnik bo tisti, ki bo zdravilo jemal. Pošljite še danes svoje ime in naslov. Mohorjeve knjige za leto 1933 so dospele. Družba sv. Mohorja je izdala za leto 1933 sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1933. 2. Slov. večernice, 85. zv. 3. Zgodovina slov. naroda 4. Pravljice in povesti. 5. Življenje svetnikov, 8. zvezek. 6. Kokošjereja. Knjige so zelo zanimive in jih vsem toplo priporočamo. Stanejo s poštnino vred $1.25 KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St., Chicago, III. TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (85) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Copyright. 193ft by Bdgn Rit« SiutoujIu, be! All right, tnervod. "Jaz/ jim bom povedal, da sem Vas zasačil na vašem begu iz naselbine ter da sem vas pri-vedel h Ahrned Zeku in da mi jc on potem ukazal, da vas dovedem sem. Obenem pa bom pi-vedal, da mi je on dal naiog, da vas povedem na sever in tamkaj prodam v suženjstvo, za najboljšo ceno." Proti takemu načinu je začela Ivana dvomiti, kljub temu, da je mislila o Wer-perju, da jc pošten. Toda zopet je mislila, češ, morda slučaj zahteva take zvijačnosti. Werper je zaklical stražarjem ter navidez grobo prijel Ivano za rpko, da jo povede h šotorom. Stražari- so se začudili, ko so zagledali, da Werper vodi mbdo belo žensko in so cja pu-sLili v taborišče. Tc.da sfazarji so zopet zgra-bili Ivano in jo zvezali ter vrgli ^ temni šotor, kot jetnko. Nato so jo. močno zastražili, Toda Werper je še preje nej»o je odšel od nje pristopil k nji in ji zaš* petal na uho, da naj bo pogumna in naj se nikar nič ne boji. Ob jutranjem svitu ?arje,je. dru^i dat;.prišli k njej straža. Razvezah so ji poveže na nogah in k> odvedli verikaj. Tam je že Čakal "Mr, Fre-coult" in neki zlobni pristaš Ahmed Zeka. Ko je Ivana vprašala, kam jo peijpjo, jj ie Werper zašepetal, da sire v&e po njegovem načrtu in da naj lepo molči. Dali so ji malo hrane, nakar so ji zvezali roke in jo dvignili na konja na sedlo. Taka mala povorka se je napotila' iz naselbine. Pot je vodila proti severu. "Mr. Freccult". pod katerim imenom jo ona poznala Werperja jo je nn kratko odpravil. Toda ona je to razumela, češ, da mora biti na videz, kot ujetnica. Toda tudi ako se Werper ni razgovarjal z njo med potjo, jo jc atrnstno -ie-preBtano ogledaval. Istotako za njima jahajoči Arabec je s svo;imi zlokobni ni očmi ogledaval stasito ženo Lady Greystokc, sedaj ujetnico med Arabi. Dobro je, da Ivana ni .vedela, da se nahaja med dvema zverinama v človeški podobi. . . '"OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-OO-OOOOO'OOOO^J POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka 12.32, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Priloženo vam pošiljam svoto $....................za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca''. Nailov ------------------------------- , —- Mesto _______________________________ 'r oooooooooooooo oooooooooooooo OOOOOOOO««- Petek, 2. decembra 1932. AMERIKANSK1 SLOVENEC WfW* Strain '■»»■»■miiBiiiiiaiisxiiiittiii Rcai iiiiiwrnwiiriBiBiiiiiiiBii fflMKf -- OOOOOOOOOOOOOOCX Družba oooooooooooooooo OOOOO-CK«' KKKOOOO1 sv. Družine MXK-VJOOOWKKX-'OtN (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914 Zedin jenih Državah CpJUy. Inljpf II? Severne Amerike JOllCl, Hi. Naše geslo: "Vse za vero, dom in naroči; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Jolict, I1L 1. podpredsednik: Phihp Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. 2. po-lpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa. Ill Glavni tajnik: Frank J. Wodic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Pstrič, 1202 N. Broadway St., joliet, 111. Duhovni vodja: Re'.. Joseph Škur, 123 — 57th St., E. Pittsburgh, Fa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. I'vec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen Ave., Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St.. No. Chicago. 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle. Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sliarpsburg Station, E. Pittsburgh. Pa. Mary Kremcsec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. URADNO GLASILO: "Amerikansld Slovenec", 1849 W 22nd St., Chicago, ill. --o- Do dne 1. januarja 1932 je D. S. D. izplačala svojim članom in Slanicam ter njihovim dedičim raznih "podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $89,512.41. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali 5-1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Eojaki(inje). Pristopita k Družbi sv. Družini: CENTRALIZAC1IA SIGUARNA PODPORA. - D. S. D. 100% .SOLVENTNA. Predloženo na seji društva sv. Družine št. 1 DSD. v Jolie-tu, 111., dne 27. novembra 1932. John Kramarich, predsednik, Louis Martincich, tajnik, Joe Gersich, blagajnik, John Nemanich, zapisnikar. To resolucija je bila odobrena na seji društva sv. Družine št 1 DSD. dne 27. novembra v navzočnosti 75 članov in enoglasno sprejeta. Zatorej apeliramo na vsa društva Družbe sv. Družine, da to na svojih sejah razmotrivajo o tem, in ta naš predlog podpirajo, ker je v korist vsem društvom in Družbi sv Družine. Bratski pozdrav. — Za društvo sv. Družine št. 1 DSD.: John Kramarich, predsednik, Louis Martincich, tajnik, Joe Gersich, blagajnik, John Nemanich, zapisnikar. UČENA GLAVA I • • /I / •7 |fl ?a i i! m^. Dopisi lokalnih društev „ ^iia^iiiiiM'iiiWiiiiiBiiiiiaiiiiiaiiiiiBiiBiijns m i j >s-- •MBSBBHi: IZ URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12 D.S.D. Joliet, 111. Naznanjam, da smo na seji dne 13. novembra sklenile, da priredi naše društvo "Card party" in to v četrtek, dne 15. decembra ob 8. uri v korist društvene blagajne. — Ob tej priliki bi rada prosila društvene članice našega društva, da bi vsaka darovala nagrade, seve-;da, kateri je to mogoče, in pa, : da bi naj vsaka prodajala ' vstopnice za ta Card party, ker je naša blagajna prazna. Prosim torej cenjene članice, da po možnosti pomagate do dobrega uspeha. Nagrade prinesite na i moj dom najkasneje do 12. decembra. Vstopnice za prodajo lahko dobite pri meni na domu. ;Upam, da boste radovoljno po- IZ URADA GL. PREDSEDNIKA D.S.D. Joliet, IH Zopet je tukaj mesec december, v katerem imajo podpor-!magale, kolikor je vsaki mogo-na društva svoja letna zborovanja ali seje, na katerih debati- če k dobremu uspehu. Tudi to rajo o različnih točkah tičočih se društvenih pravil, kakor tudi bi še rada pripomnila, da ako razmotrivajo o drugih važnih stvareh, katere bi jim morale v katera članica ima vstopnice m prihodnjem letu služiti do večjega napredka. ..Glavni odbor jih ne proda, naj neprodane DSD. dobro ve, kako velikega pomena so letne društvene seje, vrne, ker, ce jih ne vrne, jih zato pa želi, da se teh sej neonorečeno udeleže vsi člani in čla- bo morala plačati, nice in tako zadoste svoji dolžnosti. i Članice, katere imate dolg Na letnih sejah se običajno vrše volitve društvenih odbo- pri društvu, vas opominjam, da rov uradnikov in uradnic za nastopno leto. Dasi se kot glavni ta dolg poravnate kakor hitro predsednik ne spuščam v privatne zadeve društev, me vseeno je mogoče. Katera ne bo svo-veže nekako dolžnost, da članstvo opozorim, naj pri volitvah jega dolga, poravnala do 27. popolnoma odstrani vsako politično mišljenje in napetost in decembra, bo suspendirana, ima pred seboj edino napredek društva in DSD. Popolnoma nepristransko se naj vrše volitve društvenih odbornikov in vrše se naj po prepričanju in po zaupanju do onih članov, ki imajo Največjo sposobnost koristiti društvu in članstvu. Gleda se naj Predvsem na take, ki pokažejo dobro voljo in ki se jih spozna vredne, da se jim izroči vodstvo društva. Gleda se naj na te, ki so zmožni in ki so voljni svoje zmožnosti porabiti za koristi in napredek društva in naše dične podporne organizacije DSD. v prihodnjem letu 1933. Nadalje se mi zdi umestno, da omenim še sledeče: Društvo sv. Družine št. 1 DSD. je na svoji zadnji seji dne 27. novembra enoglasno sprejelo resolucijo, katero naj, radi slabih finančnih razmer, vsa društva spadajoča k podporni organizaciji odobre in naj svoje glasovnice potom splošnega glasovanja pošljejo na glavni urad DSD. Ta resolucija ali referendum je pa sledeči, da bi se namreč prihodnja konvencija, ki se ima vršiti v avgustu leta 1933 preložila za eno leto in sicer do avgusta leta 1934. To pa iz sledečih vzrokov: Ker je sedanja depresija povzročila velik polom in nekatera društva imajo svoj denar >;aprt na bankah, zopet druga imajo investiranega na različnih posojilnih listinah in zlasti so l>a vsa društva tako prizadeta, da bi jim bilo nemogoče poslati delegate na konvencijo. Pri tem bi pa ne bilo drugega, kakor da bi tudi Družba sama imela velike stroške, ki bi ne prinesli Nobenega haska. Ako se podrejena društva strinjajo s to resolucijo in jo pošljejo v odobritev na glavni urad, bo dal glavni Urad to potem na splošno glasovanje vsem društvom. Bratski pozdrav. Geo. Stonich, gl. preds. DSD. --o- IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D. Joliet, 111. Članstvo društva sv. Družine št. 1 DSD. je na svoji redni Všečni seji dne 23. oktobra vzelo v,pretres bodočo konvencijo katera se ima vršiti prihodnje leto. Članstvo je dalo društvenemu odboru nalogo, da do prihodnje seje napravi re-solucjjo za preložitev prihodnje konvencije in to resolucijo naj °Ubor predloži članstvu na prihodnji redni mesečni seji mese-Ca novembra. Odbor društva se je po tem ravnal in sestavil ^solucijo, ki to je članstvu društva sv. Družine predložil na t'edni mesečni seji dne 27. novembra. Resolucija je sledeča: Resolucija. ^ Ker je sedanja depresija hudo prizadela delavski narod v državah in ker je večina članstva spadajočega v DSD. de« Hfelr*- Jaz bom vsaki poslala karto in če se ne oglasi, naj krivdo sama sebi pripiše, ker bo sama kriva, če bo suspendirana. Upam pa, da boste vse poslušale in ne bo treba nobene suspendati. —Torej članice, ne pozabite dneva 15. decembra. Rose Bahor, tajnica. -o- NAZNANILO Waukegan, III. Vse članstvo dr. sv. Družine št. 6 DSD. se uljudno obvešča, da se bo vršila redna mesečna in glavna letna seja v nedeljo, dne 4. decembra 1932 ob 1. uri popoldne v navadnih prostorih. Na tej seji bodo prišla na dnevni red velevažna vprašanja, vsled česar se prosi vse članstvo, da se te seje polnoštevilno udeleži. — S sobratskim pozdravom, Jos. L. Drašler, tajnik. ^OOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOO1 ------N Our Young DSD t ^<>00<>O^K>*^K>00<><>00<>000-0> TO THE MEMBERS OF ST. CECILIA'S LODGE Joliet, III. I would like to let you know that at our meeting Nov. 13, 1932, we have decided to have a card party Dec. 15, 1932, for the benefit of our treasure which is very low. So at this time I would like to ask each member to please donate a' prize; please send them to my home no later than Dec. 12, 1932, and all the members1 7 i which have tickets and do noti sell them, will be requested to' return all unsold tickets or pay for same. And at this time 1 would like to remind every member who is in arrears with her dues for three or more months to please pay up by Dec. 27, 1932. I will mail each one a card that is in arrears, and if I do not hear from you by that time I will have to suspend you and if I do that it will be nobody's fault but your own. So I hope I don't have to do this. Once more, do not forget our card party Dec. 15, 1932. Rose Bahor, Sec'y. TO //V 0N0 STARI GROBOVI Pri Tipazi, ribiškem mestu, ki leži nekaj kilometrov zapa-dno od Algira, so te dni izkopali predmete, ki vzbujajo splošno pozornost. Pod carjem Klavdijem je bilo tu zgrajeno rimsko mesto, toda še pred Rim-ci so prebivali tu Kartažani. Današnja skromna luka sprejema le majhne parnike, ki priplove-jo iz sosednjega Algirja; nekoč pa so prihajale semkaj velike ladje iz Rima in Fenicije. Nekropola, ki leži v bližini tipaške bazilike (ta datira iz 2. stoletja), je danes precej izkopana. Pred 40 leti je zgodovinar Štefan Esell, ki je naletel tu na grobove, dejal: Tu bodo nekoč celo mrtvo mesto izkopali! Service antiquitees, družba za, starinoslovje, je že izkopala grobove, ki so jako do- mestih. Nesmotreni gradbeni načini s presenčnatimi cestami in dvorišči ter temnimi sobami še bolj pripomorejo, da so meščani bledi in mestni otroci rahitični. Da bi bil dostop svetlobe do ljudi večji, bi morali hiše graditi bolj narazen, a strehe bi se morale spremeniti v strešne vrtove. Tudi barva pročelja bi lahko nekaj pomagala. Krivo pa je naziranje, da je zagorela koža vedno znak polnega zdravja. Preveč zagorela koža ovira svetlobi prodiranje v globino, s čimer odpadejo njeni dobri učinki. TRINAJSTKRAT OKROG SVETA V Genovo je dospel te dni 73 letni mož iz Charlestona, ki je že dvanajstkrat objadral svet. To pot se pripelje v trinajsto. Pred leti je opustil vse svoje posle in ker ni vedel od dolgega časa, kaj bi počel, je postal večni mornar. Nikjer nima doma, na vožnjah je že zapravil milijone in uporabil vsa prometna sredstva razen letala. Za seboj ima lmilijon 800 tisoč kilometrov dolgo pot. ——o—■— TRISTOLETNI JUBILEJ Občina Oberammerga:.t je Ta žival nima samo učertjaške zunanjosti, marveč je tudi v resnici tako inteligentna, da zna z neverjetno točnostjo sešte- j vati, odštevati, razlikovati barve, in celo na uro pozna. Lastnik sklenila za prihodnje leto v m€ tega učenega psa je R. E. Parks iz Springfield, Mo. secih junija, julija in avgusta prirediti jubilejne pasijenske igre v znamenju 800 let. Te igre, ki se sicer vsako deseto leto prirejajo, so se začele leta 1634, ko se je občina vsled stra šne kuge zaobljubila, da bi od vrnila šibo božjo. -o- "Prijatelja spoznaš v nesreči, sotrudnika listov pa v de- bro ohranjeni, a so stari po ti- je, da to ni res, dasi je bilo v soč petsto let. Pričakuje pa knjigah zapisano, da je pred-najmanj še 300 grobov. Pose- ložil vse potrebne dokumente, bno pozornost vzbujajo razni ki so se glasili na njegovo ime. napisi, ki so vklesani v kamer/ Ker si niso vedeli drugače po-ali mozaik. Ti namreč pričajo magati, so pozvali njegovo do-o veri, življenju, običajih in1 zdevno ženo, ki pa svojega mo-sploh kulturi tamošnjih prebi-.ža ni hotela spoznati. Res se je valcev. VPRAŠANJE RAZOROŽITVE REŠENO Monte Carlo, Monaco. — Ženevska razorožitvena konferenca je lahko ponosna na svoj u-speh. Tukajšnja republika je. namreč sklenila, da se bo raz-; bila poročila pred dvema letoma, toda nje mož je bil čisto drugačen in je kmalu po poroki izginil ter se drži ta čas menda v Košicah. Bilo je torej jasno, da se je nekdo polastil Czupo-novih listin in jih porabil za poroko. Učitelj, ki je postal tako mož brez lastne vednosti, pa je vložil cvp.dbo na državno prav- orožila docela in odpustila vso , ... , i. ■ - • qc dnistvo. svojo armado, sestojeco iz 9b j mož. Toda boljše rečeno, to ni toliko rezultat ženevske konfe-' ,, , v . . v , . Med sonenimit žarki so naj- presiji!"—Rev. J. Černe. Za Božič SVETLOBA IN MESTO renče, marveč finančne težkoce so jo prisilile k temu. V sedanjih časih njene svetovno znane igralnice, nje glavni vir dohodkov, ne nesejo nič več, in zato je republika celo sklenila, da se bo prodala Franciji. -o-- POROČEN, NE DA BI VEDEL V občinski urad v Zalaeger szegu (Madžarska) je prišel te dni učitelj Bela Czupon in hotel vedeti- da-li ga imajo tam zapisanega kot zakonskega moža. Pogledali so v matrike in so ugotovili, da se je poročil 17. aprila 1930. z neko šiviljo. Mož ni bil nič presenečen, ker so ljudje o tem že dolgo sušljali v kraju, kjer učiteljuje, rekel pa LESTVICA .^»skega stanu, ki je hudo prizadeto v tej gospodarski krizi, da ■I1**1 ni mogoče redno plačevati mesečnih prispevkov za društvo >n D.S.D. Ker je zadnja konvencija DSD., vršeča se leta 1930 v me-La Salle, 111., odobrila, da se vrši prihodnja konvencija DSD. i elu 1933 v Pittsburghu, Pa., in ker imajo društva po polomu 'n nereclnega plačevanja mesečnih prispevkov od strani n»tva skoraj prazne blagajne, bi bilo društvom nemogoče at> 8VO-'e 2a8*opn>ke na prihodnjo konvencijo brez izvan-doklade na članstvo društev in Družbe, kar pa v seda-^asih ni priporočljivo. Zatorej bodi sklenjeno, da se razveljavi sklep zadnje kon- V družini doplača letno $3.10, za pol leta $1.55 v družim doplača letno $2.20, za pol leta $1.10 v za naročnino na "Amer. Slovenec" za člane Družbe sv. Družine. V veljavi do 28. februarja 1933 za čas, ko je znižana naročnina za 20%. Člani Družbe sv. Družine plačujejo za Glasilo, to je eno številko v tednu po 90c. letno in zato Uprava A. S. dovoljuje vsem članom; ki se želijo naročiti na dnevnik po 90c. letim kredita. Tako take družine, ki se želijo naročiti na dnevnik doplačajo tako le: 1. član 2. člana 3. člani v družini doplača letno $1.30, za pol leta $0.65 4. člani v družini doplača letno $0.40, za pol leta $0.15 5. članov, taka, družina prejema dnevnik brezplačno. Več kot petim članom v eni družini so kredit pri dnevniku ne dovoljuje. ZA CHICAGO, KANADO IN INOZEMSTVO: 1. član v družini doplača leto $4.10, za pol leta $2.05 2. člana v družini doplača letno $3.20, za pol leta $1.60 3. člani v družini doplača letno-$2.30, za pol leta $1.15 4. člani v družini doplača letno $1.40, za pol leta $0.65 5. članov v družini poplača letno $0.90, za pol leta $0.15 Gg. zastopniki (ce) lista "Amer. Slovenec" so prošeni, da to lestvico izrežejo iz lista in se pri članih Družbe sv. Družine ozirajo na njo, ko bodo kdlektali te dni naročnino za list. Pomnite pa, da ta lestvica jo v veljavi samo za časa znižanja naročnine, do 28. februarja 1933. U> -C,Je ,n se 0 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA 'RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. Tel. v uradu Crawford 2&93 Na domu Rockwell 2816 DR. ANDREW EM Slovenski ZOBOZDRAVNIK 3959 Ogden Avenue CHICAGO, ILL. Uradne ure: 9-12 dop., 1-5 pop. in 0-5 zvečer, v četrtek in petek; v sredo samo dopoldne. WAUKEGANSKI URAD JE na 424—IGth Street, Tel. Ontario 7213 Ordinira v pondeljek, torek in soboto. KOLEDARČEK Vsak rojak, ki bo poslal denar v stari kraj za Božič, bo dobil zastonj ličen slovenski žepni koledarček za leto 1933. POTOVANJE V DOMOVINO. Ako ste namenjeni v stari kraj, pišite nam po Vozni red najboljših par-nikov in druge informacije. Pošljemo jih zastonj. Leo Zakrajšek General Travel Service • 1359 Second Avenue, NEW YORK, N. Y. DR. ALLAN J. HRUB^ Specialist za pljučne in eren. bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Av* Tel. Austin 2376* Chicago Urad: 3335 Weet 26th Streat Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen »red, i>b sredah 9 do 11 dop.) ob aobote'. ! do * pod BLAZNIKOVE Prafike ZA LETO 1933 smo prejeli te dni in jih že razpošiljamo. Pratika stane 20c s poštnino vred. Razpečevalcem, ki jih na-roče najmanj en ducat, dobijo poseben popust. Naročila je poslati na: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL. ROJAKI SLOVENCI! O Kadar želite o- ,.n.Y krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R Božične razglednice i iskane s slovenskim voščilom za božične praznike in Novo leto so na razpolago in se dobe P" 10c Naročajo ce v KNJIGARNI MV1ERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St., Chicago, 111. AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 2. decembra 1932. Kmečki pmit AVGUST SENOA: Poslovenil Joža Glonat M w "Dober večer, bratje," pozdravi tujec kmete. "Ali je Pavel Šterc tukaj ?" "Ni ga," odgovori Skomin, "šel je v Jurklo-šter, toda se mora kmalu vrniti. Ti si Hrvat, prisedi no!" Pritlikavec sede k poveljniku. 'Sem," odvrne pritlikavec, "pisar Drmačič, Hrvat iz Ilijeve vojske." "Ali se bo Ilija združil z nami?" "Ne vem," je skomignil z rameni. "Kako, da ne veš? Saj nam je sporočil." "Hm. Kajpak. Sporočil!" je potrdil Drmačič. 'In? Zakaj si prišel sem?" "Bežim." "Zakaj? Govori!" "Ne bom. Vi bi me zaklali." "Govori! Nič se ti ne bo zgodilo," je rekel Skomin. "Ali smem svobodno govoriti? Zares?" "Zares!" "Bežim, ker ne bi rad visel. Da, da! Kaj me gledate? Vi ste se vzdignili nad gospodo? Kaj ne? Za nas Hrvate? "Smo", so zaklicali kmetje iz enega grla. "Pravi junaki ste! Kje ste kupili svoje kože, da jih za druge tako ceneno prodajate? Jaz bi ne! Nisem neumen! Zato bežim. Tukaj smrdi po mrhovini. Krokarji se zbirajo, kmalu bodo stale vislice. V Krškem že stojijo." "Kaj je v Krškem?" so vzdignili kmetje gla-ye. "Vprašajte krokarje! Ti so se gostili, Turn je pobil in pobesil vse kmete." "Pobesil?" so preplašeno zamrmrali kmetje. "Lažeš, falot!" je skočil Skomin po koncu in zgrabil pisarja za prsa. "No, dobro, pa lažem! Z Bogom!" in Šimen je vstal. "Pusti ga, naj govori!" zašumi med kmeti. "Da res je, ni vseh pobesil," nadaljuje Ši-men stoječ, "polovico jih je odnesla Sava." "Ali je res?" "Res, ali pa naj ne vidim nebes! Kaj se je vse govorilo! Da bodo uskoki pomagali. Hudiča namalanega so pomagali! Ravno narobe! Ali ste čuli o Nožini?" "Smo," reče Skomin, "on je pošten človek." "Če je on pošten, potem sem jaz grof. Ha, ha! Pošten človek! Ali je pošteno, če se kdo zaroti, potem pa izneveri? Ali je pošteno, če ti kdo obljubi, da bo šel s teboj, pa se brati s tvojim sovražnikom? Ali je pošteno, da je Nožina baronu Turnu izdal vse naše naklepe, da ga je vodil proti Krškemu, da je dal ljudi poklati kakor živino, da je — razjokal bi se človek, če pomislim, kaj vse so uskoki, naši bratje, poklali in kako so mesto zažgali." "Zažgali," prebledi Skomin in se zgrabi za glavo, med kmeti pa se čuje pridušen šepet. "V prah in pepel," zakriči pisar in oči mu zasijejo. "In taka bo tudi z vami. Obesili vas bodo, topili vas bodo. Norci, čemu pa ne mirujete? Vi se zanašate. Na koga? Brežičani in Metličani so že potegnili rep med noge. Na Ili-jevo vojsko? Na vojsko onega, ki sedi v kaši, pa bo s svojimi izstradanimi četami prišel med vas, da vas obere do golega. Norci! Kje je vaša pamet?" "Jezik za zobe, pes!" je zaškripal Skomin in vzdignil pesti proti Drmačiču. Ta pa je kakor mačka skočil preko mize in naenkrat stal v sredi sobe. Dvajset pesti se je vzdignilo nad Skomina in kričali so: "Naj govori! Da ga čujemo! Resnico govori!" Kmetje blizu vrat so se začeli počasi izgubljati iz sobe. "Nočem molčati," se je predrzno nasmejal Drmačič in uprl roke v bok. "Vse vam bom povedal. Koga čaka Ilija? Koga vaš mili poveljnik Šterc? Prijatelja? — Turka!" "Turka!" je v strahu zakričala množica. "Da. Turki so vaše poveljnike podkupili z zlatom! Ti brezverci že divjajo na oni strani Sotle, požigajo in pobijajo gospodo in kmete. Goljufani ste. Turki bodo najprej pozobali gospodo potem pa vas. Pavel in Ilija pa bosta shranila krvavo zlato. No! Kaj pravite zdaj? In ali za to nosite svoje glave v torbi, za to nosite svoje kože na prodaj? Turek bo prišel in s Planino se bo zgodilo, kar se je zgodilo s Konjščino; tram ne bo ostal na tramu, ne kamen na kamenu." Množica se je razjarila. Skomin je preble-del, zadrhtel kakor šiba, vzdignil vrč in ga vrgel v pisarja, ki pa se je hitro sklonil, tako da so se črepinje razletele po podu. "Izdajnik! Ubijte ga!" "Ne! Ne!" so zagrmeli kmetje, "on je naš, naš. Za milo ste nas prodali poganu." V ta hrum je planil skozi vrata kovač, ki je prišel iz Jurkloštra. "Za božjo voljo! Kaj je, bratje? A, to si ti, Simen? Kje je Ilija?" Pisar pa je molčal in zapicil svoje oči v kovača. Naenkrat pa se je zdrznil, pokazal s prstom na Šterca in kriknil: "Ta je pravi Antikrist! Pobijte ga!" Tolpa se je kako jata volkov vrgla na poveljnika. S pestjo je prevrgel prvega in drugega, toda Drmačič se mu je zaletel pod noge, Kovač je padel; besni kmetje so planili nanj in ga zvezali z jermeni. "Tako je prav!" je zaploskal Šimen, "sedaj pa popeljite'tega Turka na trdi grad Planino k gospodu oskrbniku Siebenreichu! Vam bo dal večerjo, njemu pa vrv!" Psovaje in pretepaje je besna druhal vlekla krvavega Šterca na grad, pisar Drmačič pa je izginil v noč. XXXVII. Na zapad od trga Sevnice se dvigajo na sever lahki, položni grički pod goro, ki jo pokriva zelena smrekova šuma. Pod enim teh gričkov stoji na štirih stebrih zašiljena lesena streha, pod njo pa znamenje Božje Matere, ki ji sedem mečev prebada srce. Po teh bregovih se je razprostrla kmečka vojska, pod starinskim, preprosto izdelanim znamenjem pa je sedel Ilija Gregorič, z glavo oprto na laket, do-čim se je kmet Gušetič naslanjal na steber in gledal v zemljo. "In kje je ta Drmačič?" je zlovoljno izpre-govoril Ilija, "predvčerajšnjim sem ga poslal v f Planino, naj naznani Števcu moj prihod in mi sporoči, če je vse pripravljeno. Solnce je že visoko, njega pa še ni od nikoder." "Cemu nisi poslal mene?" je vprašal Gušetič. "Ker ti takoj kri zavre, tukaj pa treba mirnega premisleka," je odgovoril poveljnik.' "In tudi poštenja," je dodal kmet,- "ali pa ti Drmačiču popolnoma zaupaš? Preveč je zloben in tudi lakomen." "Verujem," je rekel Ilija. "Kaj ga je pripeljalo k nam? Maščevanje. Dokler se ne bo maščeval nad Tahom, nam bo zvest. Pozneje— pa ga tudi več ne bomo potrebovali." "Dobro," se je nasmehnil Gušetič, "to je tvoja stvar, ti si poveljnik, toda pazi se, da te ne bo prevaril kakor oni lopov Nožina." (Dalje prih.) Božična razprodaja plošč Božična sezona je tukaj. Bolj kot kedaj so ljudje v teh časih potrebni veselega razvedrila. Da omogočimo našim rojakom po slovenskih naselbinah priti za male novce do krasne godbe in petja, ki je rekordirano na gramafon-skih ploščah, smo sklenili za Božič prirediti posebno razprodajo gramafonskih plošč. Ta razprodaja velja samo za v tem oglasu navedene plošče in ne druge. Zato naj naročniki plošč pazijo, da ne bodo naročali takih plošč, ki niso navedene v tem oglasu, ker z drugimi nam ne bo mogoče postreči po tej ceni, kakor je navedena tu. Navedite jasno in razločno številko plošč, ki jih bote naročili. PLOŠČE, KI SO NA RAZPRODAJI SO: Columbia Plošče: 25084—Nočni čuvaj, Pevec na note, pojo člani kvarteta Jadran. 25091—Vsi verni kristjani, Oj pastirčki božji ljubljenci, poje Anton Šubelj, bariton. 25110—Ljubca kod si hodila, Čez tri gore, Duet, pojeta A. Šubelj in A. Madic. 25114—Pridi sv. Martin, Dekleta v kmečki brivnici, "Adrija" s spremljanjem Dajčmana. 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adrije. 25116—Dobro srečo za kravo rudečo, Živela je ena deklica, pojejo pevci Adrije. 25164—Triglav, Pa kaj mi nuca planinca, poje John Germ, tenor. Viktor Plošče: 2.3008—Dunaj ostane Dunaj, Pod dvojnim orlom, (Adler marš) Citre in Trio. 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples, Tajna ljubezen, valček, igrana na orkester. 23015—Flahauer Stajeriš, Prav vesela polka. Trio na citre. 23020—Ples v skednju, 1. in 2 del. Adrija pevci, ta plošča je posebno zabavna za mladino. 23025—Oh ura že bije, Po jezeru bliz Triglava, poje Mirko Jelačin, tenor. 23026—Jurij Benko vzemi Lenko, PobiS sem star šele 18 let, Mirko Jelačin, tenor. 23027—Pa kaj to mora biti, Mene pa glava boli, Mirko Jelačin, tenor. 23028—Mlinar, I Vsi so prihajali, Mirko Jelačin, tenor. 81204—Calotta — Sotiš, Na bregu, valček, igra Hud. Kvintet. Do preklica prodajamo zgoraj navede plošče po 3 $1.00 Vsaka posamezna pa stane 50c.....Poštnino plačamo mi, razven stroškov za C. O. D., katere računamo strankam. Vaše letošnje božično darilo Vašim prijateljem in znancem naj bodo letos slovenske gramafonske plošče. Veseli jih bodo! Vse navedene plošče so prvovrstne in jih vsem prav priporočamo. Nabavite si gramafonskih plošč sedaj po nizki ceni. Ljubitelji lepih slovenskih pesmi in raznih lepih godbenih komadov imajo sedaj najlepšo priliko, da si nabavijo najboljše razvedrilo za praznike. Naročilom je pridjati potrebni znesek v gotovini ali Money Ordru. Po C.O.D. teh plošč ne pošiljamo, razven če želi prejemnik poštne stroške za C.O.D. plačati sam, ki jih v takem slučaju dodamo računu. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS /OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJ O TEM IN ONE ,.000000»0000000000©000000000000©000000000000000000004 TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva;— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred* no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško m obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. si Amerikanski Slovenec > 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. "Branimo trdnjavo 'Amer. Slovenca' dokler smo še za njenimi močnimi zidovi. Niti ene luknje ne sme depresija napraviti v nji! Vsi Slovenci k orožju! Vsi v bran našega katoliškega lista 'Amer. Slovenca'!" —Rev. J. Černe. "Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas morajo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—Rev. J. Černe. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' DENARNE POŠILJATVE BOŽIČNA DARILA svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Cemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali: DINARJI: LIRE: 100 din ..............................$--1.95 100 lir .................. 250 din ..............................$ 4.40 200 lir _______________ 500 din ..............................$ 8.25 300 lir _______________ 1000 din ..............................$16.25 400 lir ________________ 2500 din .............................$40.00 500 Ur _________________ 5000 din ..............................$79 00 »000 lir _________________ ••-» 5.75 ...$11.40 ....$16.60 -$22.00 ....$27.00 ....$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati________________J 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati________________________9 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslati___________________________t 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ........................$ 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati_____________________„...$102.50 Prejemniki dobijo Izplačila v dolarjih. JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. AFRIŠKI PRITLIKAVCI Da žive v notranjosti Afrike pritlikavci, so vedeli že v starem veku. Pozneje pa so razna raziskavanja mnogokaj pripovedovala o njihovem življenju v pragozdovih. Toda ti malčki so izredno plašni, tudi pred sosednjimi, višjimi črnci. Zato se je šele v novejših časih posrečilo posameznim ekspedicijam stopiti med nje, pregledati njihovo zunanjost in način življenja. Pritlikavci v Belgijskem Kongu niso večji ko otroci devetih do dvanajstih let. Imajo globoko potisnjeno čelo, štrleče lične kosti in globoke podočne jame; nos imajo sploščen, s ši rokimi nosnicami. Niso povsem črni; ker živijo stalno v gozdovih, ima njihova koža bolj olivno barvo. Žive v skupinah in se selijo iz kraja v kraj; hišice iz vej pa si grade le ponoči Možje so na lovu zelo spretni in se lotijo celo velikih zverin, čeprav uporabljajo le sulico in lok. Urni so celo v gostih pragozdovih ; po drevesih plezajo in se previjajo kot opice. Hranijo se z mesom, kupijo pa si od sosednjih plemen tudi sadje in zelenjavo. Zanimiva je njihova trgovina. Ker se boje priti v stik z močnejšimi sosedi, limajo v rabi tako zvano nemo .trgovino. To se pravi: žene črncev prineso na določeno mesto sulic, lokov, sadja, sočivja in gredo. Pod večer dospo na isto mesto žene pritlikavcev, nastavijo strupov in divjačine, vzamejo nastavljene stvari in se vrnejo. Tako si kupujejo in prodajajo ti ljudje, ne da bi se med seboj poznali. Ta običaj velja posebej med plemeni, ki so v bojnem stanju. Žene njihove so namreč izvzete od medsebojnega sovraštva pa med seboj na določenem teritoriju trgujejo. Sicer niso pritlikavci ljudo-žrci kakor njihovi sosedje Azandi. vendar so precej hudobni. Maščujejo se nad sovražnikom jako zvito in neusmiljeno. Ruzumljivo je to, ker se ne morejo braniti proti močnejšim sosedom. Dasiravno jih je na tisoče v gozdovih Belgijskega Konga, niso do danes Belgijci prejeli niti pare davka. Belgijska ekspedicija, ki je prepotovala severovzhodni del države Kongo, je opazovala Pigmejce, ki pa so bili precej drugačni kot v drugih pragozdovih. Možje so prav čedni. Glavo jim pokriva kapa iz le-opardove kože, ki je okrašena z merjaščevimi čekani, repi različnih ptic in perjem papig. Okrog bokov imajo privezano usnjeno vrvico, na katero so obešeni široki listi. Preko trebuha in obraza imajo Črna znamenja. Telesnega okrasja ne poznajo, tudi fetišev ne. Tudi v južnem Kamerunu živi pritlikavi rod, Bekveli. Tu so možje samo lovci, ki vzdržujejo dve do tri družine v nekem okraju. Ko je tir zmanjkala divjačina, gredo naprej. Žene pa skrbe doma za otroke, nabirajo jagode po gozdovih in iščejo sadja. To so seveda ljudje, ki spadajo v nastarejšo primitivno kulturo. Imajo pa vero v eno božanstvo, poznajo zakon enega moža in ene žene in so potemtakem zelo blizu prvotni, prirodni uredbi družine in vere. -o- KAKO MERIJO TEMPERATURO NA ZVEZDAH V zvezdami ujamejo na moten zaslon sliko zvezde, ki jo riše zrcalo teleskopa. Ta slika, ki v premeru ni večja nego grašek, predstavlja Marsa in na tem komaj opazni svetlobni pegi merijo njegovo temperaturo. Toplomer, ki to izvrši, seveda ni naveden toplomer z živim srebrom v stekleni cevki, temveč ga nadomeštujeta dve drobni žici, od katerih je ena iz platina, druga iz bismuta. Obe žici sta s konci zvarjeni druga z drugo, . in sicer tako fino, da opaziš zvarjeno mesto komaj pod povečalno lečo, ker ne znaša več nego petinko milimetra. Na tem mestu tiči čudežna sila. Vsako najmanjše segretje, tudi če prihaja v žarkih snopih iz daljave 60 milijonov kilometrov kakor pri Marsu, izzove tu električni tok. Sila tega toka je neznansko majhna, a vendar še tolikšna, da jo je mogoče izmeriti z občutljivimi merilci. Na podlagi te izmerjene sile izračunajo potem silo toplote, ki obdaja planet. Tako kakor temperatura Marsa pa se da izmeriti temperatura vsake zvezde. -o- BARI NAMESTU JEDILNIH VOZ Francoske železnice bodo v najbližnji prihodnosti opustile jedilne voze, ker se, kakor kaže izkušnja, niso posebno obnesli. Namestu njih bodo uvedli bare, oziroma buffete. Zdi se, da bo ta naprava koristnejša in donosnejša, kajti tudi potujoče občinstvo štedi pri izdatkih in gleda samo na to, kako bi si moglo privoščiti med vožnjo priboljšek za mal denar, čemur pa jedilni vozovi niso dorasli. URH PIŠ 12-32 Antioch, I. D. To kaže, da je g. Urhu P»-šu ta mesec naročnina potekla. Prosimo, poglejte tudi vi drugi, kake številke stojijo poleg vašega imena na tem listu. Ako zapazite številko 12-32, tedaj ne čakajte, da vam pošiljamo opomin, marveč sami obnovite svojo naročnino. Ako pa ne morete, tedaj javite Upravi, da vas Uprava počaka. Prosimo, obnavljajte naročnino točno, kajti le od vaše točnosti zavisi obstanek lista. ?......."»""o...............................................................................................................................................................* Ozdravil očeta revmatizma | J. F. Kotrich, zobozdravnik, 934 Center St., soba 702, Chicago, 111., poroča, da njegov oče, ki je trpel na revinatizmu veliko let in jc potrošil nad $1,500.00 z zdravljenjem, jc dobil predpis nekega starega zdravnika iz Dunaja, kateri je takoj ustavil bolečine popolnoma. Ker pozna trpljenje, ki ga ta bolezen povzroča, Dr. Kotrich pravi, da z veseljem pošlje vsakomur ta predpis zastonj onim, ki trpe na revmatizmu in mu pišejo ponj. Nobenih stroškov in ne obveznosti. ^nuHiiiiiniaiiiiiHiiiuniiiiiiimiiaiiiiiiiiiiiiniiii.........................................................................maminimi«! ■-Jk Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. N» razpolago noč in dan. Najboljši cv'vr.obili ca pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene smerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois