Razstava o 1. svetovni vojni v Ljubljani Trst pripravljen na Pearl Jam in 26.000 obiskovalcev Večjezično literarno ustvarjanje v Sloveniji Primorski dnevnik št. 142 (21.075) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 21. JUNIJA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Ali Trst ve, dapremore kar 37 Ivan Žerjal Anketa o poznavanju tujih jezikov med prebivalci tržaške pokrajine, ki so jo na pobudo generalnega direktorata Evropske komisije za prevajanje marca letos izpeljali v tržaških knjižnicah, je pripeljala do zelo zanimivih rezultatov, čeprav se lahko vprašamo, ali je število 846 pravilno izpolnjenih vprašalnikov na skupno 1400 res merodajno, da se lahko določi jezikovno znanje prebivalstva določenega ozemlja. Vendar iz odgovorov izhaja, da populacija tukajšnjih knjižnic, pa naj gre za uporabnike ali za osebje, kaže visoko stopnjo poznavanja ne samo lastnega, ampak tudi drugih jezikov, med katerimi je slovenščina na petem mestu. Pobudniki raziskave poudarjajo, da prav Trst z višjo stopnjo poznavanja jezikov odpira pogled na večjezično stvarnost, ki je v drugih evropskih državah nekaj normalnega za razliko od Italije, kjer je stvarnost še vedno precej enojezična, čeprav novejše raziskave kažejo na to, da se tudi v Italiji krepi poznavanje jezikov. Za povprečnega Tržačana pa je nedvomno zanimiv podatek, da v njegovem mestu in okoliških občinah deluje kar 37 knjižnic (toliko jih je namreč zaobjela anketa, verjetno so katero tudi izpustili). Ne vem, če se širša javnost zaveda potenciala, ki ga predstavljajo te ustanove, ki pa jih očitno s pridom uporabljajo priseljenci, ki se želijo čim prej integrirati v krajevno stvarnost. Zanje so knjižnice postale prava servisna središča, kjer poleg knjig dobijo najrazličnejše konkretne informacije, marsikomu pa nudijo tudi možnost stika z domovino preko interneta. ukrajinska kriza - Medtem ko ZDA svarijo Rusijo pred posegom Predsednik Porošenko razglasil enostransko prekinitev ognja gospodarstvo Z Inkubatorjem SDGZ štiri nova podjetja sp v braziliji - Proti Kostariki Nepričakovan poraz »azzurrov« KIJEV / MOSKVA / WASHINGTON - Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je včeraj med prvim obiskom regije Doneck, odkar je 7. junija prevzel predsedniški položaj, razglasil enostransko enotedensko prekinitev ognja. Kot je sporočilo ukrajinsko notranje ministrstvo, naj bi prekinitev ognja tlakovala pot mirovnemu načrtu. Dodali so še, da bodo tisti, ki orožja ne bodo predali »uničeni«. ZDA pa so včeraj opozorile Rusijo, da ne bodo dovolile uporabe ruske vojaške sile na vzhodu Ukrajine. Ob tem so izrazile obžalovanje, ker Rusija znova kopiči svojo vojsko na ukrajinski meji. »Pozorno spremljamo razmere. Ne bomo sprejeli uporabe ruske vojaške sile na vzhodu Ukrajine,« je včeraj izjavil tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest. Na 11. strani slovenija Janez Janša od včeraj v zaporu na Dobu DOB - Predsednik SDS Janez Janša je od včeraj v zaporu na Do-bu zaradi obsodbe na dvoletno zaporno kazen v zadevi patria. Pred zaporom na Dobu ga je pozdravilo približno 3000 podpornikov, katerim se je Janša zahvalil za podporo in med drugim dejal, da še vedno ni dobil odgovora, kaj je storil narobe, vse pa je pozval, naj 13. julija Slovenijo obarvajo v barve svobode in pravičnosti. Na 2. strani trst - Rezultati ankete Evropske komisije Visoka stopnja znanja jezikov pri populaciji knjižnic TRST - V prostorih centra za inovacijo BIC bodo kmalu odprli štiri nova podjetja, ki so nastala v okviru projekta Inkubator Slovenskega deželnega gospodarstva združenja. Podjetja bodo ustanovili mladi Slovenci, ki so v zadnjih mesecih sledili tečajem SDGZ ob sodelovanju krovnih in drugih organizacij. To je skratka dokaz, da je mogoče s trudom in dobrimi praksami ustvarjati nova podjetja in nova delovna mesta, pravi direktor SDGZ Andrej Šik, s katerim smo se včeraj pogovorili o brezposelnosti oz. zaposlovanju mladih. Na 4. strani Rast izvoza iz FJK Na 3. strani Kolesarka v Trstu padla pod tovornjak Na 4. strani Na Opčinah gledališki teden s Pepelko Na 8. strani Fotografski maraton na tematiko noči Na 10. strani Na Nadiži odlična kakovost voda Na 13. strani dežela fjk - Zdravstvena reforma Kje se bodo rojevali goriški dojenčki? TRST, GORICA - Goriško porodnišnico bodo v nekaj tednih zaprli. Tako sta včeraj napovedali deželna predsednica Debora Serracc-hiani in deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca. Ukrep je v okviru zakonskega osnutka o reformi deželnega zdravstvenega sistema, ki jo bo začel deželni svet obravnavati jeseni. Deželna uprava se je za zaprtje goriške porodnišnice uradno odločila iz varnostnih razlogov in izpostavila potrebo po večjem sodelovanju z bližnjo šempetrsko bolnišnico. Na 3. in 12. strani repen - Sinoči začetek občinskega praznika Tridnevno praznovanje Na Placu proslavili tudi napredovanje Krasa v nogometno D-ligo - Danes in jutri glasba, kultura in narava REPEN - Sinoči se je v Repnu začel občinski praznik, ki bo do nedelje ponujal zabavo, sprostitev, kulturo in še kaj. Včeraj je bila na sporedu dalmatinska glasba z moškim pevskim zborom Vesna iz Križa in tamburaškim ansamblom, Plac pa so »segreli« tudi nogometaši, navijači in predstavniki nogometnega kluba Kras, ki so praznovali napredovanje v D-ligo. »Nogometni intermezzo« je vodil Evgen Ban. Drevi bo v ospredju nastop Alpskega kvinteta, jutri ob 10.45 bo sprehod po poteh kraških kalov. V Kraški hiši bo jutri na ogled razstava fotografij Stojana Keblerja, ob 18. uri bo na trgu zaplesala srbska folklorna skupina Pontes-Mostovi, zvečer bo za veselo razpoloženje poskrbel Kraški kvintet. 9771124666007 2 Četrtek, 19. junija 2014 ALPE-JADRAN / slovenija - Predsednika SDS na mirnem shodu pozdravilo okoli 3000 ljudi Janez Janša od včeraj na Dobu DOB - Predsednik SDS Janez Janša je je včeraj na Dobu začel prestajati dveletno zaporno kazen, izrečeno zaradi afere Patria. Že na poti ga je spremljalo več sto podpornikov, na Dobu pa ga je z vzkliki pričakalo blizu 3000 ljudi, ki so zahtevali njegovo svobodo. Med množico so bili številni člani SDS, med katerimi tudi Aleksander Zorn, pa nova evropska poslanka Patricija Šulin, kandidat SDS na zadnjih evropskih volitvah Damijan Terpin, nekdanji minister za kulturo Va-sko Simoniti, Janševa dolgoletna sodelavka Vera Ban in Damir Črnčec iz društva Evropska Slovenija. Nekateri pa so ga pospremili že s Štajerske, med njimi Zvone Čer-nač in Alenka Jeraj. Od Janše sta se poslovila tudi njegov brat Rajko Janša in soobsojeni v zadevi Patria Ivan Črnkovič. Podporniki - med njimi so mnogi dogajanje spremljali zelo čustveno in v solzah - so pred zaporom na Dobu med drugim zapeli domoljubne pesmi, tudi Zdravljico, s seboj so imeli nageljne in bele vrtnice, slovenske zastave in transparente z različnimi napisi. Med drugim so Janšo, ki ga imenujejo za heroja, primerjali z Rudolfom Maistrom in Nelsonom Mandelo, prepričani so tudi, da je Kučanova udba odgovorna za krizo v Sloveniji ter da Masleševo sodstvo tepihuje Slovenijo. Na govorniškem odru je potekal tudi kulturni program z nastopom pevskega zbora in igralca Toneta Kuntnerja. Podpredsednik SDS Milan Zver je dejal, da se danes končuje ena in rojeva druga zgodba. »Bili smo s tabo, dragi Janez, ko je zorela slovenska pomlad, ko smo ustvarjali slovensko državo, /.../ ko si med leti 2004 in 2008 ustvaril zlato dobo slovenskega naroda, bili smo s tabo tudi takrat, ko nam oziroma ti je bilo hudo: na Roški, v Depali vasi. Tudi danes smo s tabo, ko se končuje ta farsa,« je med drugim dejal in obljubil, da bodo naredili vse, da čim prej pride na svobodo. »Ko se bo to zgodilo, bomo nadaljevali z gradnjo druge republike. Ko bodo prišli ti dnevi, bodo vsi tisti, ki so danes skuhali to kuhinjo, za to tudi odgovarjali,« je napovedal Zver. Kandidat SDS na zadnjih evropskih volitvah, zamejski Slovenec Damijan Terpin je dejal, da država pošilja v zapor enega največjih sinov slovenskega naroda ter da mu je nerodno, ko ga v Italiji sprašujejo, ali je Slovenija sploh še normalna država. Shod je potekal mirno. Enega posameznika so sicer policisti, očitno zaradi kršenja javnega reda, pospremili s prizorišča. Na Dob so ljudje prišli organizirano z okoli 15 avtobusi in svojimi avtomobili. Mnogi so se Janši pridružili že v Šempetru v Savinjski dolini, od koder je organizirana kolona krenila skozi Ljubljano proti Dolenjski, podporniki pa so kolono pozdravljali tudi ob poti z nadvozov ali se ji priključevali. Podpornike in zaprto območje zaporov je ločil most nad železniško progo Novo mesto-Ljubljana. Tik pred mostom so podporniki razpeli veliko slovensko zastavo. Vlak, ki je peljal mimo, je shod pospremil z dolgim hupanjem, podporniki pa so mu z mostu mahali z zastavami. Tudi promet na regionalni cesti Trebnje-Sev-nica je potekal počasneje. Ljubljansko okrajno sodišče je predsednika SDS Janeza Janšo, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča junija lani obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo, ki je bil v času nakupa patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev. Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janša je maja na ustavno sodišče vložil pritožbo, a so ustavni sodniki pritožbo zavrgli, ker ni izčrpal ostalih pravnih možnosti. Zahtevo za varstvo zakonitosti so na vrhovnem sodišču prejeli v sredo, ob tem pa pojasnjujejo, da Janša na pristojno sodišče ni podal predloga za odlog izvršitve zaporne kazni. Takšen predlog bi v primeru odobritve omogočil tudi vsebinsko obravnavanje izrednega pravnega sredstva pred vrhovnim sodiščem v ustreznem časovnem okviru. Tako pa na vrhovnem sodišču ne morejo predvideti časovne dinamike obravnave Janševe zahteve. Povprečno trajanje reševanja zahtev za varstvo zakonitosti pred kazenskim oddelkom vrhovnega sodišča je sicer lani trajalo 4,3 mesece. Pojasnili so tudi, da sta v četrtek dve sodnici kazenskega oddelka, vključno s sodnico poročevalko, podali predlog za izločitev, kar pa je predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša zavrnil. (STA) brdo pri kranju - Tristransko srečanje posvečeno sodelovanju in energetiki Premierji Slovenije, Hrvaške in Avstrije tudi o zmanjševanju brezposelnosti mladih BRDO PRI KRANJU - Slovenska premierka Alenka Bratušek, avstrijski kancler Werner Faymann in hrvaški premier Zoran Milanovic so se včeraj na Brdu pri Kranju posvetili krepitvi gospodarskega sodelovanja in zmanjševanju brezposelnosti, pa tudi energetski politiki. Dotaknili so se tudi Južnega toka, ki je za Slovenijo zelo pomemben, je dejala Bra-tuškova. Kot je dejal Faymann, je projekt Južni tok lahko zelo pomemben za srednjeročno, pa tudi dolgoročno energetsko varnost regije. Kaj pomeni podpis sporazuma med avstrijskim energetskim podjetjem OMV in ruskim plinskim gigantom Gazprom o sodelovanju Avstrije pri tem projek- Alenka Bratušek Zoran Milanovič arhiv tu, pa se ni želel opredeljevati. Je pa Bratuškova na tej točki izpostavila, da ima Slovenija z ruske strani zagotovila, da trasa v Sloveniji ostaja. Sicer želijo premierji treh držav na področju energetike vzpodbujati predvsem trajnostne vire energije, kot je Werner Faymann arhiv npr. hidroenergija, je še poudaril Faymann. Govorili so tudi o pripravah na vrh EU in o kadrovskih vprašanjih, pri čemer so za prihodnjega predsednika Evropske komisije podprli Luk-semburžana Jeana-Clauda Junckerja. arhiv Precej pozornosti so posvetili tudi razpravi o krepitvi gospodarske rasti, konkurenčnosti in odpiranju delovnih mest, predvsem med mladimi. Kot je dejal Faymann, je zdaj v EU skrajni čas, da se rešuje tudi brezposelnost, »potem ko smo rešili banke«. (STA) slomak Odnosi Slovenije z zamejstvom vse v•I I «v* LJUBLJANA - V Ljubljani se je včeraj sestal odbor manjšinske koordinacije SLOMAK in obravnaval aktualna vprašanja še posebno v luči trenutne politične nestabilne situacije v Republiki Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da se odnosi med Slovenijo in njenimi manjšinami v obmejnih državah vedno bolj šibijo in da ni zadostnega strokovnega pristopa, kljub temu da obstajajo razni organi od Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu, Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu DZ RS, Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu do Inštituta za narodnostna vprašanja. Tudi stranke, ki bodo sodelovale na bližnjih volitvah, razen nekaterih izjem, v svojih programih nimajo specifičnih točk, ki bi nakazovale bodoči odnos Republike Slovenije do manjšinskih skupnosti. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da bo Slomak pripravil poseben dokument z vsemi potrebami, željami in zahtevami manjšin, ki ga bo potem predstavil novo izvoljeni vladi. Slovenska politika mora namreč bolje opredeliti svoj odnos do manjšin, ki naj se kaže tako v mednarodnih odnosih kot v notranjih zakonskih aktih in konkretnih odločitvah, tudi z priznanjem vloge krovnih organizacij. S tem bi se izognili letošnjim problemom okrog porazdelitve sredstev, pri kateri Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ni upošteval mnenj in predlogov posameznih krovnih organizacij. Stalno zmanjševanje sredstev, in sicer kar za 40 odstotkov v zadnjih sedmih letih, dejansko postavlja pod vprašaj ne samo razvoj, ampak celo obstoj določenih organizacij. Nadalje so sklenili pripraviti poseben dokument, ki naj obravnava problematiko jezika, ki je konec koncev glavna skrb, ki jo imajo manjšinske skupnosti. ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine razstava o 1. sv. vojni Človeške zgodbe civilistov in vojakov o vojni, kakršne si nihče ni predstavljal LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so ob 100. obletnici pričetka prve svetovne vojne pripravili razstavo Take vojne si nismo želeli. Razstavna pripoved je zgrajena na drobnih človeških zgodbah civilistov ter mobiliziranih vojakov in bo obiskovalce popeljala po bojiščih prve vojne. V sklopu Poletne muzejske noči jo bodo odprli danes ob 19. uri. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal avtor razstave Marko Štepec, so v muzeju pripravili že nekaj razstav na temo prve svetovne vojne. Predstavili so zgodbe bojišč in polkov, tokrat pa so se obrnili k človeku. Naslov za razstavo so si izposodili pri pisatelju Ivanu Ma-tičiču, ki se je med prvo svetovno vojno kot avstrijski vojak boril na frontah in je zapisal, da si take vojne niso predstavljali. Kot je dejal Štepec, je njegov klic pravzaprav klic cele generacije. Zgodbe prebivalcev večnarodne Av-stro-Ogrske monarhije so na razstavi sestavljene iz drobcev ohranjene dediščine iz družinskih zapuščin in muzejskih zbirk. S fotografijami Heinricha pl. Obereigner- Avtor razstave Marko Štepec ja, častnika 17. pehotnega polka, so predstavljeni odhodi mobiliziranih vojakov na bojišče, z zbirko predmetov in fotografij nadporočnika Stanka Oražma, ki jih je naredil neznani fotograf, pa je med drugim predstavljena izkušnja avstroogrskih vojakov v Galiciji. Med zgodbe so vključili Alice Shalek, najbolj znano dunajsko vojno dopisnico, ki je napisala knjigo o bojih v Posočju in je v monarhiji širila meje ženske emancipacije. Prva svetovna vojna je bila prva vojna, v kateri je, kot je poudaril Štepec, prišlo do popolne mobilizacije prebivalstva v vojaški stroj. V svet zaledja in begunstva obiskovalec razstave vstopi preko zgodbe Hor-tenzije Vuga, v t.i. temni sobi pa je razstavljen edini znani komplet avstroogr-skega vojnega kurata. Razstava se zaključi s sobo, posvečeni spominu. To so zbrane številne fotografije spominskih obeležij padlim v prvi svetovni vojni. Na razstavi so ob osebnih zgodbah izpostavljeni štirje dogodki, ki so usodno vplivali na življenje prebivalcev Avstro-Ogrske: atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda, vojna napoved in začetek vojne ob reki Soči, smrt cesarja Franca Jožefa in atentat na ministrskega predsednika, ki sta nakazovala temno slutnjo bližajočega razpada države, ter v dunajskem parlamentu prebrana majniška deklaracija. Kot je še povedal Štepec, so pri postavljanju razstave mislili tudi na najmlajše obiskovalce, zato so na izbranih točkah uredili pedagoške kotičke. Zasnovali so delavnice Periskop, Zgodba in predmeti ter Prva svetovna vojna na maturi. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 21. junija 2014 3 dežela - Zakonski osnutek o zdravstveni reformi bo deželni svet obravnaval že jeseni Kmalu bo nastal sodoben deželni zdravstveni sistem Tiskovna konferenca predsednice FJKSerracchianijeve in odbornice Telescove TRST - Zakonski osnutek za preos-novo deželnega zdravstvenega sistema je dejansko nared in ga bo deželna vlada posredovala uradom deželnega sveta najkasneje 10. julija. To pomeni, da bo začela deželna skupščina razpravljati o novem deželnem zakonu o zdravstvu že v septembru ali oktobru in bo tako v deželi FJK kmalu nastal nov in sodoben zdravstveni sistem. To je najavila predsednica Dežele Fur-lanije-Julijske krajine Debora Serracchiani včeraj na tiskovni konferenci, na kateri sta z deželno odbornico za zdravstvo Mario Sandro Telesca predstavili novosti in glavne značilnosti reforme. Kar bo še posebej zaznamovalo zdravstveni sistem, sta poudarili, bosta inovacija in pozornost do ljudi. V ospredju je bilo dejstvo, da predvideva reforma eno samo deželno vodstvo z namenom zagotavljanja ravni zdravstvenih storitev in izboljšanja zdravstvene ponudbe. Zakonski osnutek, ki ga bo obravnavala deželna skupščina, predvideva namreč glavno deželno direkcijo in pet zdravstvenih podjetij, v katerih bodo med drugim združena zdravstvena podjetja in podjetja za zdravstvene storitve. Ta podjetja bodo morala dia-logirati oz. postati most med družinskimi zdravniki, socialno-zdravstvenimi okraji in bolnišnicami. Od dosedanjih zdravstvenih podjetij bo nazadnje ostalo, kot rečeno, pet podjetij: to so Trst, Videm in Pordenon, poenotili pa bodo zdravstvena podjetja z Goriške in t.i. spodnje Furlanije ter t.i. zgornjo Furlanijo in zdravstvene okraje iz San Da-nieleja oziroma Čente. Goriško porodnišnico bodo torej zaprli, deželna uprava pa namiguje na možnost sodelovanja z bolnišnico v Šempetru v Sloveniji (o tem poročamo podrobno na 12. strani). To je najbolj inovativna zdravstvena reforma na državni ravni, je poudarila Serracchianijeva in spomnila, da vsebuje že mnoge postavke pakta za zdravje, ki ga bo italijanska vlada kmalu sklenila z deželami. Po podrobni analizi resničnih potreb na ozemlju, je dodala Serracchia-nijeva, se bo število postelj v deželnih bolnišnicah zmanjšalo s 4.700 na 4.062. Na nekaterih območjih se bo njihovo število povečalo, na drugih zmanjšalo, glede pač na potrebe prebivalstva. Namen preosnove deželnega sistema storitev je namreč izboljšanje kakovosti zdravstvene ponudbe in smotrno porazde-ljevanje javnega denarja, je dodala odbornica Telescova. Cilj je torej prispevati k integraciji različnih socialno-zdravstvenih sistemov in zagotoviti kontinuiteto glede skrbstva, financiranje pa bo namenjeno še predvsem za sektorje, ki to najbolj potrebujejo. Med temi so na primer kronične bolezni. Na različnih območjih bodo v bistvu izvajali različne modele, je še povedala Telescova, glede na različne potrebe in povpraševanje. Ponekod bodo lahko zdravniki sodelovali v mreži, drugje pa bodo nastala prava središča, kjer bodo sodelovali družinski zdravniki, specialisti in bolničarji. O poenotenju bol-nišniških in zdravstvenih podjetij pa je Te-lescova dodala, da gre za tehnično izbiro in ne ideološko. Nastal bo vsekakor nov zdravstveni sistem, ki bo povezoval bolnišnico in ozemlje. Naj dodamo, da bosta ostali otroška bolnišnica Burlo Garofolo iz Trsta in bolnišnica CRO iz Aviana samostojni. zagreb Županijsko sodišče potrdilo sodbo proti LB ZAGREB - Zagrebško županijsko sodišče je pred kratkim potrdilo prvostopenjsko sodbo, da mora Ljubljanska banka hrvaški državljanki Milki Arsenijevic vrniti dobrih 100.000 švicarskih frankov prihrankov z obrestmi. LB je od vrhovnega sodišča že zahtevala revizijo postopka. Hrvaško sodišče je naložilo LB, naj vrne tožnici 100.034 švicarskih frankov, ki jih je v LB vezala leta 1977, kot tudi slabih 700 švicarskih frankov z njene druge varčevalne knjižice. Sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da v primeru Arse-nijeviceve ne velja sporazum o nasledstvu, ker ne varčevalka niti LB nista naslednici nekdanje Jugoslavije. Sporazum o nasledstvu iz leta 2001 določa, da pet naslednic doseže dogovor o prevzemu jamstva federacije nekdanje SFRJ za devizne vloge občanov. Slovenija je devizne varčevalce bank s sedežem v bivših republikah na svojem ozemlju po razpadu SFRJ poplačala po teritorialnem načelu, zato vztraja pri uresničitvi sporazuma o nasledstvu. Odbornica Maria Sandra Telesca (levo) in predsednica FJK Debora Serracchiani gospodarstvo - Podatki o izvozu v prvem tromesečju za posamezne pokrajine v FJK Povsod pozitivni signali Največja rast izvoza na Videmskem, sledijo Pordenon, Trst in Gorica - Optimizem zveze trgovinskih zbornic FJK VIDEM - Pokrajinski podatki o izvoznih gibanjih v prvem letošnjem trimesečju so po podatkih zveze trgovinskih zbornic Furlanije- Julijske krajine (Union-cammere FVG) vsi po vrsti pozitivni. Pred kratkim so objavili že skupne podatke za FJK, ki so bili pozitivni, zdaj pa ta pozitivni trend potrjujejo tudi podatki iz posameznih pokrajin. Skupna vrednost izvoza v FJK je v prvih treh mesecih letos znašala 2630 milijonov evrov oziroma 7,3% več kot v enakem obdobju lani. K skupnemu rezultatu so največ prispevala podjetja na Vi-demskem, kjer se je vrednost izvoza v prvem letošnjem trimesečju zvišala za 9,7 odstotka, sledijo pa Pordenon s 6,7-odstotno rastjo, Trst (+3,2%) in Gorica, kjer so za 2,6-odstotnim povečanjem v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zabeležili najmanjšo rast. »Podatki so ohrabrujoči,« je poudaril predsednik zveze zbornic FJK Giovanni Da Pozzo, ki je še dodal, da so ti podatki v skladu s podatki iz zadnje raziskave o gospodarskih gibanjih, ki jo prav v teh dneh zaklju- čujejo, in ki kažejo na pozitivni trend v deželnih industrijskih podjetjih. Drugi pozitivni vidik, ki ga poudarjajo pri Union-cammere je konjunkturna rast izvoza v FJK. Ta je že tri zaporedna trimesečja pozitivna, kar Furlanijo-Ju-lijsko krajino po rezultatih postavlja ob bok Veneta in Trentina-Južne Tirolske, v prvem letošnjem trimesečju pa je rast izvoza v FJK celo večja kot v ostalih dveh severovzhodnih deželah. Glede na geografsko porazdelitev, narašča vrednost izvoza v države članice Evropske unije (+4,7%), še bolj v države Srednje in Južne Amerik (+15,2%), vrednost izvoza v afriške države (in še posebej v Alžirijo, Mavretanijo in Nigerijo) pa je narasla z 58 na 178 milijonov evrov. Na drugi strani pa se je za 11 odstotkov zmanjšal izvoz v Azijo. Med izdelki se je najbolj povečal izvoz strojev in industrijskih naprav, in sicer za 20 odstotkov, na drugi strani pa se je za 7 odstotkov zmanjšal izvoz električni aparatov in kemičnih izdelkov. Giovanni Da Pozzo arhiv Moj Travnik r84 Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku: trideset let - v vseh pogledih dolgo obdobje, v tehnološkem smislu pa sploh. Pred tridesetimi leti nismo vsi imeli fotoaparatov, snemalnih kamer, kaj šele mobilnih telefonov, s katerimi je mogoče celo fotografirati ali snemati. Pa vendar mislimo, da velja poskusiti. Drage bralke in bralci! Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu Slovenci enotno za naše pravice stojan glavina pri novigradu - Na površini 80 tisoč kv. m Istralandia s celo vrsto atraktivnih vodnih objektov NOVIGRAD - V Brtonigli pri Novigradu so odprli prvi vodni park na Hrvaškem. Istralandia bo prve obiskovalce v svoje bazene spustila danes. Vrednost tematskega parka s športnimi in zabavnimi vsebinami je deset milijonov evrov. V Istralandii je na 80.000 kvadratnih metrih površine več kot 4500 kvadratnih metrov atraktivnih vodnih objektov, med katerimi je tudi največji bazen z valovi ob obalah Sredozemskega morja. Izpostavili so tudi najvišji tobogan na Hrvaškem, »Free Fall« (prosti pad), ki omogoča spust s 27 metrov višine. V zeleni oazi s pogledom na ustje reke Mirne in Jadransko morje so zgradili dober kilometer različnih toboganov, bazen z vodno masažo za odrasle na dveh nivojih, ki merita približno 900 kvadratnih metrov. Istralandia ima tudi velik amfiteater s 500 sedeži za različne dogodke ter pet restavracij. Dnevno lahko sprejmejo približno 6000 gostov. V prvem letu pričakujejo med 100.000 in 150.000 obiskovalcev, največ iz Hrvaške, Slovenije in Italije glede na dejstvo, da v krogu 300 kilometrov ni podobnih objektov. Istralandia je družinski projekt hrvaškega podjetnika Branka Kovačica, ki je lastnik gradbenega podjetja Istrakop. Gre za letos največjo posamezno investicijo v hrvaški turizem izven hotelskega sektorja. 4 Sobota, 21. junija 2014 TRST / APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu projekt inkubator - Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik Mladi bodo kmalu odprli štiri podjetja V prostorih centra za inovacijo BIC bodo kmalu odprli štiri nova podjetja, ki so nastala v okviru projekta Inkubator Slovenskega deželnega gospodarstva združenja. Podjetja bodo ustanovili in vodili mladi Slovenci, ki so v zadnjih mesecih sledili tečajem in posvetom SDGZ ob sodelovanju krovnih in drugih organizacij. To je skratka dokaz, da je mogoče s trudom in dobrimi praksami ustvarjati nova podjetja in nova delovna mesta. Inkubator SDGZ bo zato lahko postal tudi strateška stalnica, če bodo seveda to okoliščine omogočale. Inkubator je nastal s finančnim prispevkom Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu po svetu, pri njem pa so aktivno sodelovale pomembne ustanove, kot so Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik, podjetje Servis, Zadružna kraška banka ter Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, nam je povedal direktor SDGZ Andrej Šik, ki smo ga včeraj vprašali za oceno projekta Jamstvo za mlade, ki je stekel pred kratkim tudi v naši deželi, in sploh za pobude, ki nastajajo v okviru združenja. Jamstvo za mlade je zanimiv projekt, v katerega se bo tako kot ostale stanovske organizacije kmalu pridružilo tudi SDGZ, je povedal Šik. Projekt se namreč ukvarja s problematiko zaposlovanja oziroma iz- Direktor SDGZ Andrej Šik. Desno: v prostorih centra BIC se bodo nastanila štiri nova podjetja, ki so nastala v okviru projekta Inkubator obraževanja mladih, problem pa je v tem, da bo treba zagotoviti mladim delovna mesta. SDGZ se s tem sicer ukvarja že vrsto let, boj proti brezposelnosti mladih pa mora biti danes prioriteta, je poudaril Šik. Statistični podatki kažejo namreč na dramatično stanje v državi in se je o tem vredno zamisliti tudi v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji. Manjšina je namreč ogledalo širšega stanja, razmere pa niso pri nas drugačne. Pomembno je vsekakor delati in vztrajati. SDGZ je na tem področju že leta 2005 sodelovalo pri deželnem projektu »Imprendero«, kjer je nastala vrsta pobud za približevanje mladih podjetništvu. Dalje se je združenje vključilo v evropski projekt »Icon«. To je pomemben strateški projekt, ki je nastal v okviru programa Cilj 3 Italija-Slovenija 2007-2013 leta 2010 in se v tem obdobju zaključuje. SDGZ je bilo pri tem projektu odgovorno za delovni sklop vključevanja mladih v delovno okolje na čezmejnem območju. Združenje je glede tega pripravilo vrsto online tečajev, poleg tega pa serijo delovnih praks in delovnih izmenjav na čez-mejnem območju. Mladi zamejci imajo namreč prednost, ker poznajo najmanj dva jezika. Zanje je torej lažje, da sprejmejo take izzive in se spuščajo v take po- bude, poleg tega pa jim to nudi možnost za ohranjanje stikov, izmenjavanje izkušenj itd. SDGZ pripravlja tudi podatkovno bazo podjetij in mladih za čezmejno delovno prakso, ne nazadnje pa je to dobro za vse okolje, pravi Šik. Na območju Alpe-Jadrana se lahko namreč sprožijo miselni preboj in pozitivne dinamike, ki se bodo izkazale v srednje oziroma dolgoročnem obdobju, je še ocenil Šik in dodal, da nameravajo delovne prakse oz. izmenjave še nadgraditi v sodelovanju s Slovenskih gospodarskim združenjem iz Celovca in sorodnima slovenskima stanovskima organizacijama na Madžarskem in na Hrvaškem. SDGZ je tudi ustanovil omenjeni Inkubator za mlade slovenske podjetnike. Nastala je skupina okrog 30 mladih, ki bodo v prihodnjih mesecih ustanovili štiri nova podjetja in začeli delovati na območju centra BIC, ki je dal na razpolago prostore. Pri projektu so, kot rečeno, sodelovali Slovik, ki je priredil vrsto visoko strokovnih predavanj, podjetje Servis, ki bo med drugim skrbelo za računovodstvo, in že omenjeni zadružni banki. Med številnimi zamislimi so nazadnje izbrali štiri, ki imajo največ možnosti za uspeh in ki se bodo torej kmalu pomerile z realnim podjetniškim svetom. Aljoša Gašperlin _t— Nagovorila stanovalko in ukradla 740 evrov V tržaškem mestnem središču je spet prišlo do goljufije na račun priletne osebe. Temnolasa ženska, stara okrog 40 let, je v italijanskem jeziku z narečnim naglasom nagovorila ostarelo žensko. Dejala je, da mora pregledati neke dokumente, češ da je uslužbenka banke, v kateri se je stanovalka mudila le nekaj minut pred njenim obiskom. Gospa je neznanko povabila v stanovanje in ji pokazala dokumente ter bankovce, ki jih je hranila v spalnici. Tatica je nato odšla, policisti pa so pozneje ugotovili, da je odnesla 340 evrov v gotovini ter za 400 evrov nakita. Izkazalo se je, da je tatici pomagala še ena ženska, ki se ji je pridružila pozneje, a je žrtev ni mogla opisati. Kvestura kot vedno vabi občane, predvsem priletne, da pravočasno pokličejo na telefonsko številko 113, ko se soočajo z nenavadnimi oziroma sumljivimi gosti. V pogovorih z neznanci - na ulici, na avtobusu ali v trgovini - širimo osebne informacije o nas samih in o naših sorodnikih, zlikovci pa jih lahko izkoristijo v svoje namene. Battista proti ukinitvi sesljanskega komisariata Tržaški senator Lorenzo Battista iz mešane skupine (Gibanje 5 zvezd ga je pred meseci izključilo) je predložil parlamentarno vprašanje notranjemu ministru Angelinu Alfam. Sprašuje ga, čemu nameravajo v okviru racionalizacije sredstev policije ukiniti tudi sesljanski ko-misariat, »ki je za tržaško kvesturo strateškega pomena za nadzor nad vstopom v to pokrajino«. Battista trdi, da se je kriminaliteta po padcu meje povečala. miramarski drevored - Nesreča Pod tovornjak Hudo poškodovano 65-letno kolesarko zdravijo v katinarski bolnišnici Kolesarka je bila včeraj dopoldne žrtev hude prometne nesreče pri glavni tržaški železniški postaji. S svojim kolesom se je znašla pod tovornjakom s cisterno, ki se je pravkar premaknil, ko se je na semaforju prižgala zelena luč. Voznik očitno ni opazil kolesarke, tovornjak jo je povozil. Hudo poškodovano 65-let-no C. N. zdravijo v katinarski bolnišnici, zdravniki niso izdali prognoze. Nesreča se je pripetila na Mira-marskem drevoredu, točneje pri semaforju blizu vhoda na železniško postajo. Voznik tovornjaka iveco s cisterno z gorivom družbe Tamoil, 37-letni A. P., je po navedbah občinske policije čakal na zeleno luč, da bi nadaljeval z vožnjo proti mestnemu središču. Ko se je zelena luč prižgala, je počasi pritisnil na plin in očitno ni takoj opazil, da je povozil kolesarko. C. N. je kolesarila desno od tovornjaka, skozi ozek prehod med samim tovornim vozilom in (slabo?) parkiranim avtomobilom. Iz včeraj še nepojasnjenih vzrokov (morda je najprej sama padla, a ta domneva ni potrjena) se je kolo znašlo pod kolesi tovornjaka, ki se je tisti hip premaknil. Tovorno vozilo je popolnoma pomečkalo kolo (foto Damj@n) in delno tudi kolesarko. Sprva so reševalci službe 118 govorili o poškodovani nogi in medenici, v bolnišnici pa so ugotovili, da so poškodbe še nekoliko hujše. (af) zasledovanje Bežala do Izole V noči na petek sta moška v Ulici san Francesco ukradla parkiran skuter yamaha t-max. Spravila sta ga v bel kombi s slovensko registrsko tablico in se takoj odpeljala. Nekdo ju je opazil, policist je obvestil tržaško kvesturo in nemudoma je stekel »lov na tatove«, ki se je končal v Sloveniji. Patrulja tržaške mejne policije je opazila beli kombi blizu predora pri Žavljah in ga začela zasledovati, medtem je patrulja policije iz Milj pričakala tatova pri nekdanjem mejnem prehodu Škofije. Policist je z lo-parčkom pozval voznika, naj ustavi vozilo, le-ta je najprej zaviral in nato pritisnil na plin ter zdrvel čez mejo proti Kopru. Obe patrulji sta zasledovali kombinirano vozilo na slovenskem ozemlju, in sicer na podlagi dvostranskega sporazuma o vzajemni pomoči med policijskimi silami v okviru schen-genskega sistema. Takoj je bila obveščena koprska policijska uprava in ob 3. uri je slovenski policiji pred Izolo končno uspelo ustaviti ubežnika ter jima odvzeti prostost. Šlo je za slovenska državljana iz Kamnika, stara 33 in 31 let. Doletela ju bo kazenska ovadba. Tržaška policija je obvestila lastnika skuterja, ki se je odpravil na kvesturo in prijavil tatvino. ulica svevo - V glavnem gmotna škoda Avtomobil čelno trčil v avtobus Ulica Svevo je bila včeraj ob 11.05 prizorišče skoraj čelnega trčenja med mestnim avtobusom in avtomobilom. Pri hišni številki 36/C (med križiščem z Ulico Baiamonti in večstopenjsko šolo) sta približno na črti, ki ločuje smerni vozišči, trčila avtobus številka 1 in avto fiat punto z italijansko registrsko tablico iz Turina. Fiat punto, ki ga je upravljal 54-le-tni kitajski državljan Q. W., je vozil iz Ulice D'Alviano proti Ulici Baiamonti, avtobus (šofer je bil 40-letni M. S.) pa je pravkar obrnil in se bližal končni postaji v Ulici Svevo. Po navedbah tržaške občinske policije, ki obravnava primer, naj bi do trčenja prišlo blizu črte, ki ločuje smerni vozišči, avtomobil pa naj bi domnevno za nekaj centimetrov prekoračil črto in se tako znašel na napačnem vozišču. To domnevo morajo še potrditi. Na odseku, na katerem je prišlo do trčenja, je eno od dveh vozišč zoženo zaradi delovišča. Prednji del avtomobila je bil povsem uničen (foto Damj@n), avtobus je vanj trčil z levim prednjim delom. V avtomobilu se ni nihče poškodoval, medtem ko je osebje službe 118 prepeljalo v katinarsko bolnišnico tri potnike avtobusa. Tam so jih pregledali, občinska policija vsekakor popoldne še ni imela informacij o poškodbah, tako da večjih posledic le ni bilo. (af) / TRST Nedelja, 22. junija 2014 1 1 občina trst - Predstavitev rezultatov ankete o jezikovnem znanju na Tržaškem Večjezična populacija knjižnic Slovensko zna 16,9% vprašanih Znanje jezikov med uporabniki in uslužbenci v knjižnicah, ki delujejo v tržaški pokrajini, je zelo dobro, velika večina jih obvlada angleščino, medtem ko jih 16,9 odstotka obvlada slovenski jezik, kar 91 odstotkov pa bi želelo se naučiti kak tuj jezik. To izhaja iz jezikovne ankete, ki so jo opravili med letošnjim 10. in 20. marcem na pobudo Evropske komisije oz. njenega generalnega direktora-ta za prevajanje v sodelovanju z Občino Trst, Univerzo v Trstu in raziskovalnim inštitutom Eurispes in katere cilj je bil preveriti, koliko in katere tuje jezike poznajo prebivalci tržaške pokrajine, ki je bila izbrana zaradi prisotnosti avtohtonih jezikovnih manjšin in zapletene zgodovine tudi v jezikovnem smislu. Rezultate ankete, ki bo služila kot model tudi za druge podobne raziskave v Italiji in Evropi, so predstavili včeraj dopoldne na tržaškem županstvu ob prisotnosti podžupanje Fabiane Martini, predstavnikov generalne direkcije Evropske komisije za prevajanje v Italiji in Sloveniji, Raphaela Gallusa in Petra Jak-še, Marca Riccerija z inštituta Eurispes, Giu-seppeja Palumba in Lorenze Riccio s tržaške univerze,direktorice občinske službe za stike z javnostjo Maile Zarattini in ravnateljice tržaške občinske knjižnice Biance Cuderi. Pobudniki ankete so se osredotočili na populacijo, ki obiskuje knjižnice oz. dela v njih, pri čemer so vzeli v poštev kar 37 javnih, univerzitetnih in zasebnih knjižnic, ki delujejo v tržaški in okoliških občinah (med temi naj omenimo Narodno in študijsko knjižnico, Knjižnico Dušana Černeta in Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši). Tam je bilo na voljo 1400 papirnatih vprašalnikov, ki jih je bilo sicer možno izpolniti tudi preko spleta. Rezultate ankete so včeraj med drugimi predstavili (z desne) tržaška podžupanja Fabiana Martini, predstavnik generalnega direktorata Evropske komisije za prevajanje Raphael Gallus in Marco Ricceri z inštituta Eurispes foto damj@n Na koncu je bilo zbranih 846 vprašalnikov, kar po besedah pobudnikov potrjuje veliko zanimanje Tržačanov za pobudo. Iz rezultatov izhaja, da je jezikovno znanje uporabnikov tržaških knjižnic zelo dobro, sa je znanje tujih jezikov potrdilo kar 93,8 odstotka vpra-šancev, od katerih jih 24,9 odstotka govori enega, 28,3 odstotka dva, 23,5 odstotka tri in 23,2 odstotka celo štiri jezike. Med temi pred-njačijo ženske, saj kar 27 odstotkov vprašank obvlada tri tuje jezike (med temi je kar dve tretjini takih, ki so se pri izpolnjevanju vprašalnika opredelile kot gospodinje). Med tujimi jeziki je najbolj razširjena angleščina (95,8 odstotka), sledijo ji francoščina (41,4), nemščina 35,8) in španščina (35,3 odstotka), medtem ko slovenščino obvlada 16,9 odstotka vprašanih, hrvaščino 11,6 odstotka, srbščino pa 7,5 odstotka. Iz ankete izhaja tudi, da bi se kar 91,3 odstotka vprašanih želelo naučiti kak tuj jezik: tu prednjači nemščina z 19,8 odstotka, sledijo ji španščina (18,7), francoščina (17,3) ter angleščina in slovenščina (vsaka z 9,1 odstotka). Zavest o pomenu poznavanja jezikov je močnejša pri tistih, ki se nahajajo v negotovem položaju glede zaposlitve in dela, samo 30 odstotkov vprašanih pa meni, da šo- la nudi tako stopnjo znanja jezika, da se v njem lahko pogovarjaš. Poleg tega je anketa pokazala na vse večji pomen javnih knjižnic na področju zbliževanja s tujimi jeziki. Kar 45,5 odstotka knjižnic namreč prireja tečaje jezika in splošne kulture, ki jih obiskujejo predvsem priseljenci, za katere so knjižnice postale pomemben vir informacij o storitvah, ki jih ponujajo krajevne uprave, ter o možnosti zaposlitve, prav tako zahajajo v knjižnico, ker imajo tam možnost brezplačnega dostopa do interneta, s pomočjo katerega ostajajo v stiku s svojci v domovini. (iž) glasba - Jutri na stadionu Nereo Rocco osrednji glasbeni dogodek letošnjega poletja Pearl Jam in naval na Trst Na tržaškem stadionu Nereo Rocco je vse nared za nedeljski koncert svetovno znane ameriške skupine Pearl Jam, največji deželni glasbeni dogodek letošnjega poletja. Skupina je nastala leta 1990 v Seattlu po zaslugi glavnega pevca in kitarista Ed-dieja Vedderja, bas kitarista Jeffa Amenta, kitarista Stonea Gossarda in glavnega kitarista Mikea McCreadyja. Pearl Jam so se prebili na sceno s prvencem Ten in se občinstvu najavili kot predstavniki grunge gibanja. Od ustanovitve so prodali več kot 30 milijonov plošč v ZDA in dvakrat toliko albumov po celem svetu, za razliko od mnogih drugih njim podobnih skupin pa so oni uspešno preživeli tudi krizo alternativnega rocka. Bend je doslej izdal deset albumov, zadnjega lani z naslovom Lightning Bolt, ki je naletel na različne ocene občinstva in kritike. Skupina se je odpravila na svetovno turnejo prav po izidu novega dela in z dvema razprodanima koncertoma v Amsterdamu začela tudi evropski sklop turneje, ki v Italiji predvideva dva nastopa v živo. Prvega so opravili sinoči na milanskem San Siru, drugi bo seveda jutri na tržaškem stadionu Nereo Roc-co (s pričetkom ob 21. uri). Nato bo ameriški ansambel odpotoval proti Dunaju, kjer ga čaka razprodana arena Stadthalle. Pearl Jam imajo pri nastopih v živo posebno značilnost: pesmi spreminjajo iz dneva v dan, tako da njihovi oboževalci nikoli točno ne vedo, kaj lahko pričakujejo. Tudi zaradi tega najbolj strastni oboževalci te skupine kot romarji sledijo njihovim koncertom, da lahko prisluhnejo čim bolj popolnemu repertoarju uspešnic, nastalih v skoraj četrt stoletja dolgi zgodovini skupine. Za tokratno turnejo je seveda skupni imenovalec ta, da bend na vsakem koncertu del pozornosti namenja zadnji plošči, tako da bodo tudi v Trstu sedanji člani skupine Mike McCready, Jeff Ament, bobnar Matt Cameron, Eddie Vedder in Stone Gossard izvajali nekaj pesmi iz zadnjega albuma Lightning Bolt. Vstopnice so še na voljo na običajnih prodajnih mestih in spletni strani TicketOne. Predprodajne cene so sledeče: stojišče Inner Circle 82 evrov, stojišče 70,50 evra, osrednji del tribun Pasinati in Colaussi 87,75, stranski del tribun Pasinati in Colaussi 70,50 evra, stranska tribuna Furlan 59 evrov. Prodajajo še vstopnice vseh razredov, čeprav bo stadion skorajda nabito poln. Precejšen bo priliv občinstva iz tujine (preko 10.000 iz Slovenije in Hrvaške, 4000 iz Avstrije in Nemčije), okrog 12.000 navdušencev pa bo v Trst prišlo iz drugih italijanskih dežel. Gledalce bodo v glavnem preusmerjali na parkirišče nakupovalnega centra Montedoro pri Miljah, od koder jih bodo z avtobusi pripeljali na kraj dogodka. Nekaj nevšečnosti bodo imeli stanovalci v okolici stadiona Rocco, saj bodo nekatere ulice (Ul. Miani) zaprte za promet že od 7. ure, večina ulic (Valmaura, Palatucci) pa od 14. ure, medtem ko bo vhod na glasbeno prizorišče mogoč od 16. ure. (I.F.) Hoteli bodo polni, trideset tovornjakov Jutrišnji koncert slavnega ameriškega benda Pearl Jam bo največji letošnji koncert v Trstu in glavni poletni glasbeni dogodek v Furlaniji-Julijski krajini. Nastop Eddieja Vedderja in prijateljev pa prinaša v Trst številne pozitivne učinke. Organizatorji pričakujejo 26.000 gledalcev, skoraj vsi prihajajo od zunaj (Tržačanov naj bi bilo 4000) - iz drugih italijanskih mest, iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Srbije, Češke, Slovaške. Upravitelji mestnih restavracij in barov si že manejo roke, tržaški hoteli bodo predvidoma polni (tako napoveduje pokrajinska zveza hotelov Federalberghi). V teh dneh so delavci na tržaškem nogometnem stadionu vneto sestavljali orjaško zgradbo z odrom, na katerem bo jutri zvečer nastopila težko pričakovana skupina iz Seattla. Proti stadionu se je v četrtek odpravilo trideset tovornih vozil z vso potrebno opremo in materialom. Koncert pripravlja kakih 800 ljudi, med samim šovom pa bo za varnost in pomoč obiskovalcem na delu 400 ljudi, navaja organizator prireditve, agencija Azalea Promotion. Policist Carlo Lorito pravnomočno oproščen Kasacijsko sodišče je v primeru policista Carla Lorita, nekdanjega šefa tržaških in zatem goriških kriminalistov, potrdilo drugostopenjsko oprostilno sodbo. Lorito je tako pravnomočno oproščen obtožb korupcije in izdajanja preiskovalnih tajnosti. Njegova kariera se je leta 2007 na vrat na nos končala, ko so ga preiskovalci osumili nečednega sodelovanja s krajevnimi razpečevalci kokaina in ga tudi priprli v kraju Santa Maria Capua Vetere v Kampaniji. Njegovi glavni obtoževalci so bili tržaški ribič in razpečevalec Diego Deste ter nekateri policisti, ki so trdili, da je Lorito v zameno za kokain ščitil svoje »varovance«. Leta 2010 je bil v Trstu obsojen na dve leti zapora pogojno, dve leti pozneje pa je pri-zivni sodnik izrekel oprostilno sodbo, slednjo pa je potrdilo kasacijsko sodišče. Lorito bo verjetno zahteval odškodnino, saj se je njegova poklicna pot zaradi te zgodbe prekinila, njegova podoba pa omadeževala. Tudi prevodi Darje Betocchi Pred knjigarno In der Tat v Ulici Diaz 22 (oziroma v njenih prostorih, če vreme ne bo naklonjeno) bo nocoj potekal literarni večer, ki spada v vse-državni niz Letti di notte (Prebrani ponoči). Izoblikovali ga bodo Massimo Ramella, ki bo spregovoril o knjigi Stelle, pianeti e galassie, napisani z Margherito Hack, medtem ko bo založnica Irene B. Puzzo predstavila pesniško zbirko Angele Siciliano Stanze d'albergo in nekatere njene prevode danskih pesnikov. Kot zadnja pa se bo ljubiteljem pisane besede predstavila tržaška prevajalka Darja Betocchi in prebrala nekaj odlomkov iz romanov Tito amor mijo (Marko Sosič), Aurora boreale (Drago Jančar) ter izbor verzov Srečka Kosovela. Pričetek ob 21. uri. V San Marcu tudi Alja Adam Združenje Poezija in solidarnost vabi danes v kavarno San Marco na srečanje s slovensko pesnico Aljo Adam in njeno tržaško kolegico Raffaelo Ruju. Na pesniškem večeru bodo Adamine pesmi izzvenele v italijanskem prevodu Jolke Milič. Pričetek ob 18. uri. Drevi Prvi odcep desno Potem ko je bila v nedeljo premier-no na sporedu, bo drevi v okviru slovenskih televizijskih programov deželnega sedeža radiotelevizije RAI ob 20.50 ponovitev zadnje dijaške oddaje Prvi odcep desno, ki so jo ob tej priložnosti snemali na prostem na sedežu Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah. Za to priložnost so pri zaključni oddaji sodelovale vse slovenske višje srednje šole, ki so v teku sezone sodelovale, z voditeljico oddaje Mairim Cheber pa se je zbralo 35 dijakov, posebna gostja pa je bila pevka Ylenia Zobec, ki je spregovorila o svoji poklicni poti. V oddaji si bo mogoče ogledati tudi Ylenjin videospot ter druge prispevke. Stanford Wind Ensemble V dvorani De Banfield-Tripcovich bo drevi ob 20.30 koncert »Stanford Wind Ensemble«. Pobudo prireja tržaški konservatorij Tartini v okviru programa Triestestate 2014. Vstop je prost. Na Pončani Chaplinovi filmi V ljudskem domu G. Canciani na Pončani bo danes filmski festival, posvečen Charlieju Chaplinu. Od 17. do 22. ure bodo predvajali najlepše filme, ob 20.30 pa bo za glasbo poskrbela skupina »Le bizzarrie«. Festival se nadaljuje jutri ob 18. uri. 6 Sobota, 21. junija 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / devin - Fantje izpod Grmade Pevsko-družabni večer ob koncu sezone Fantje izpod Grmade so v četrtek na svojem sedežu v Devinu priredili »lep večer« ob zaključku sezone. Najprej je bil na vrsti krajši koncert, na katerem so pod vodstvom dirigenta Hermana Antoniča zapeli nekaj pesmi iz svojega železnega repertoarja (Foto Damj@n). V drugem delu večera pa je bilo na vrsti pravo presenečenje. Pevci so namreč skuhali za vse udeležence testenine in še druge jedi, ki so jih tudi kar sami stregli. Žal jim je slabo vreme nekoliko ponagajalo, tako da so se morali gostje s krožniki in kozarci z dvorišča preseliti v dvoranico. A to nikakor ni pokvarilo veselega vzdušja. Včeraj danes U Kino Danes, SOBOTA, 21. junija 2014 ALOJZ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.43 - Luna vzide ob 1.33 in zatone ob 15.06. Jutri, NEDELJA, 22. junija 2014 AHAC VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,7 stopinje C, zračni tlak 1010,6 mb ustaljen, vlaga 54-odstotna, veter 3 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,4 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. junija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040 390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.20, 18.00, 19.50, 21.45 »Per un pugno di dollari«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«. CINEMA DEI FABBRI - 18.00 »La mon-tagna sacra«; 20.00, 21.30 »Ritual«. FELLINI - 16.45, 21.00 »3 Days to kill«; 18.45 »The Congress«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.15, 22.00 »Synecdoche, New York«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 20.00, 21.30 »Jersey boys«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.20, 22.15 »Le week-end«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.40 »9 mesecev šoka«; 15.10, 16.00 »Hiša velikega čarodeja«; 14.10 »Hiša velikega čarodeja 3D«; 14.00, 16.10, 17.50 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 14.30, 16.40, 19.00 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.10, 20.30 »Kako ne umreti na Zahodu«; 17.30 »Možje X - Dnevi prihodnje preteklosti«; 19.50 »Na robu jutrišnjega dne 3D«; 17.40, 20.00 »Sosedi«; 18.20, 20.15 »Zlo-hotnica 3D«; 14.15, 16.10 »Zlohotnica«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45 »X-Men - Giorni di un futuro passa-to«; 16.30, 18.10 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 21.30, 22.15 »Tutte contro lui«; 20.00, 22.00 »Edge of tomorrow - Senza do-mani«; Dvorana 3: 16.30 »Goool!«; 18.10, 20.05 »Song'e Napule«; Dvorana 4: 16.30, 18.10, 19.50, 21.30, 22.00 »Disney's Maleficent«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disney's Maleficent«; 20.00, 22.00 »Apartment 1303 - La paura ha inizio«; 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 »Il magico mondo di Oz«; 15.00, 17.20, 19.40 »Edge of tomorrow - Senza domani«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Tutte contro lui«; 16.20, 19.00, 21.40 »Jersey boys«; 19.00, 21.20 »Per un pugno di dollari«; 22.00 »X Men - Gior-ni di un futuro passato«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »300 - L'alba di un impe-ro«; 16.30, 19.00, 21.30 »Godzilla«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40 »Disney's Maleficent«; 20.15, 22.00 »Sexi shop«; Dvorana 2: 17.30 »Il magico mondo di Oz«; 18.00, 20.10, 22.00 »Alabama Monroe - Una storia d'amo-re«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Jersey boys«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.10 »Tutte contro lui«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Le week-end«. 0 Prireditve ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE skupina »Fortunato Pavisi« Ul. Mazzini 30, organizira danes, 21. junija, ob 20. uri predavanje na temo: »Fiodor Do-stojevskij in bodoče človeštvo bratske ljubezni«. Predava dr. Davide Espro. Zaželene prijave na tel. št. 3397809778. »SVETO-IVANSKI VEČERI« V BO-LJUNCU: SKD F. Prešeren prireja glasbeni večer s kantavtorjem Ivom Tulom danes, 21. junija, ob 21. uri na dvorišču društvenega bara. V nedeljo, 22. junija, ob 21. uri na dvorišču društvenega bara gledališki večer s predstavo »OnaOn«. V ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na Jami kulturni večer z MoPZ Fantje pod Latnikom in otroško jazz-baletno skupino SKD F. Prešeren. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO PROSEK, v sklopu 110. obletnice delovanja, vabi danes, 21. junija, ob 20.30 na športnem igrišču na Kontovelu, koncert Brkinske godbe 2000 iz Hrpelj. Sodelujejo mažoretke iz Povirja. V primeru slabega vremena bosta koncerta v Kulturnem domu na Proseku. V nedeljo 29. junija bo slavnostni mimohod godb po Proseku. KD SLOVAN s Padrič organizira pester spored ob Kresovanju: danes, 21. junija, 14. nočni orientacijski pohod »Lov na Mrjasca«; v nedeljo, 22. junija, ob 18. uri v parku Zad za kalom delavnica »Kaj je orienteering?«, ob 20. uri nastop otrok KD Slovan in mladega harmonikarja Sebastjana Pečarja, sledi veseloigra KUD »Grešni kozli«, kraška muziKomedija (u)TRI(N)KI; v ponedeljek, 23. junija, ob 17. uri extempore za otroke »Čarovnica na vasi«, ob 21. uri na vaškem trgu nastop MePZ Slovan Skala, sledi nagrajevanje pohoda ter zad za kalom prižig kresa. DRUŠTVO TIMAVA, MEDJA-VAS, ŠTIVAN vabi na Kresovanje, ki bo v ponedeljek, 23. junija, ob 20. uri pred cerkvijo Sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Program bo obogatila kraška muzi-komedija (u)TRI(n)KI, v izvedbi KU-Da »Grešni kozli«, ki ga sestavljata Matej Gruden in Iztok Cergol. DSI vabi v ponedeljek, 23. junija, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na pogovor s kolumnistom in sociologom dr. Bernardom Nežmahom na temo »Pred volitvami v Sloveniji«. Začetek ob 20.30. SKD VESNA »KRIŠKI TEDEN«: v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 v Sirko-vem domu kvintet »Trobinova«, sledi kres; v torek, 24. junija, ob 20.30 v Ljudskem domu »50. let festivala slovenske tržaške popevke«. SKD VIGRED vabi v Šempolaj (pri Ka-lu) v ponedeljek, 23. junija, od 21. ure dalje na tradicionalno kresovanje. SKD ŠKAMPERLE IN Š.Z. BOR prirejata skupno s šolskimi otroci, društveno igralsko skupino, plesalci hip-hopa, plesnim kolektivom Vrtojba-Trst in harmonikarjem Dušanom Kovačem v ponedeljek, 23. junija, ob 20.45 kresovanje na Stadionu 1. maja, Vrdelska cesta 7. Vljudno vabljeni! VERNIKI IZ ŽAVELJ IN ŠTRAMARJA vabijo na praznovanje Sv. Ivana v torek, 24. junija. Sv. Maša bo ob 20. uri pred cerkvijo. Mašo bo daroval g. Klemen Zahar. Pel bo pevski zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta. Sledilo bo tradicionalno prijateljsko druženje pred cerkvijo. KRIŽ - ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo vabita na »Teden kriških zavetnikov«. V sredo, 25. junija, ob 20.00 v Slomškovem domu blagoslovitev novega mozaika domače umetnice Anice Pahor, otvoritev razstav »Arhitektura Krasa« in »Dragocenosti nitke« (čet., pet., sob. in pon. 17.3019.30; v nedeljo dopoldne po procesiji). V soboto, 28. junija, Vigilija sv. Petra in Pavla, v župnijski cerkvi ob 20.00 slovesna evharistija. V nedeljo, 29. junija, slovesnost sv. Petra in Pavla, ob 9.30 v župnijski cerkvi slovesna evharistija, sledi tradicionalna procesija po vaških ulicah in družabnost. V slučaju neprimernega vremena procesija odpade. 1904 - 2014 \\0 let Godbeno društvo PROSEK vabi na koncert ob stodesetletnici ustanovitve danes, 21. junija 2014 športno igrišče na Kontovelu ob 20.30 Brkinska godba 2000 iz Hrpelj v sodelovanju Mažoretke iz Povirja V sodelovanju z Jusom Kontovel. V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu na Proseku. SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi na 4. Junijski večer v petek, 27. junija, ob 21. uri na Gorici. Koncert narodnozabavne glasbe s skupinama »Fletno« iz Cerknice in »Klapa iz Brega«. NŠK IN ZSKD - Razstavi Mario Ma-gajna - Evropski fotograf in Razstava portretov slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta, bosta na ogled v atriju Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (Turjaška 1) do sobote, 28. junija. Na ogled bosta vsak dan razen nedelje od 9. do 20. ure, v soboto pa od 9. do 14. ure. VEČER AFRIŠKIH PLESOV IN TOLKAL v okviru pobude Trebče pod zvezdami, v organizaciji SKD Primorec, bo v soboto, 28. junija, ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Nastopajo plesalke in glasbeniki društva As-sociazione Officine Artistiche. V primeru slabega vremena bo pobuda v dvorani Ljudskega doma v Trebčah. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ iz Trsta vabi ob praznovanju farnega zavetnika sv. Ivana na celovečerni koncert DPZ Kraški Slavček - Krasje, ki ga vodi Petra Grassi. Med pavzo nastopa har-fistka Paola Gregoric v nedeljo, 29. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu. SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu v četrtek, 3. julija, GodArt (Jure God-ler in Tilen Artač); v četrtek, 10. julija, nastopa Mednarodna Operna Akademija iz Križa z gosti iz Rusije; v četrtek, 17. julija, Jari in Jarci, Magic cocktail z Compagnia Lanutti & Čorbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Več info na www.skdtabor.it. 9 Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) 22. maja, objavljen odlok o obnovitvi zavodskih lestvic za triletje 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Rok za predstavitev vlog zapade v ponedeljek, 23. junija. Obrazec in rok za telematsko predstavitev modela B (izbira pokrajine in šol), ki ga morajo izpolniti bodisi kandidati, ki so v pokrajinskih lestvicah, bodisi oni, ki so samo v zavodskih lestvicah, bosta objavljena v kratkem. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE vljudno vabi v torek, 24. junija, ob 10. uri v Kettejevo dvorano na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin 12-14, kjer bo predstavitev dveh didaktičnih kompletov za osnovne šole, ki sta izšla v letošnjem š.l., in sicer: Zzz.zgo.zem.3.r. - zgodovina, zemljepis in še kaj... in Živali in rastline - izrežimo, lepimo, bar-vajmo, dopolnjujmo, raziskujmo, skupaj spoznavajmo naravo. SVETOIVANSKI VEČERI Sobota 21. Junij: glasbeni večer s kantavtorjem Ivom Tulom - dvorišče društvenega bara ob 21 h Nedelja 22. Junij: gledališki večer s predstavo »OnaOn« - igrata Patrizia Jurinčič in Lovro Finžgar - dvorišče društvenega bara ob 21 h Ponedeljek 23. Junij: kulturni večer z MPZ Fantje pod Latnikom in otroško jazz-baletno skupino SKD France Prešeren - sledi prižig Kresa na Jami ob 20.30 PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovela, od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice (športno, gledališko, jezikovno). Info in vpisi v Ul. Ginnasti-ca 72, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. M Izleti SPDT prireja v nedeljo, 22. junija, avtomobilski izlet na Begunjščico. Po-hodniki se bodo zbrali ob 6. uri v Bazovici pri cerkvi in se odpeljali proti Ljubelju. Predvidenih je 7 ur hoje, pot ne predstavlja posebnih tehničnih težav. Poleg planinske opreme, je potrebna tudi naglavna svetilka ali ročna baterija. Info na tel. št. 3452420325. KLUB PRIJATELJSTVA IN VINCEN-CIJEVA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino, z ogledom Kobarida (Muzej I. svet. vojne) in Tolmina, v četrtek, 26. junija, z odhodom s Trsta in možnostjo postanka v Gorici. Info in vpis na tel. 040-225468, 347-1444057 (Vera). OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Sv. Višarje in Belopeška jezera, ki bo v sredo, 2. julija. Info in vpis na tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431, najkasneje do 30. junija. SPDT vabi člane na srečanje s pobratenim društvom Integral v soboto, 5. in nedeljo, 6. julija, na Planini pri Jezeru. Tržaški planinci se bodo na srečanje podali z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi. Nujna je prijava do ponedeljka, 30. junija, na tel. št. 040635627 (uradi ZSŠDI, pon.-pet. 8.0014.00) ali na m.pertot@libero.it ter f.starec@gmail.com. Turistične kmetije Id Osmice DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. DRUŽINA ZAHAR ima odprto osmico v Borštu št. 58. Tel.: 348-0925022. PRI STRŠINOVEH na Colu je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št. 328-5669345. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040208451. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. / TRST Nedelja, 22. junija 2014 1 1 m OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s IPR0W4OA •TRIBTB OBČINSKI PRAZNIK REPEN SOBOTA. 21. JUNIJ 2014 Od 10.00 do 24.00 bodo svoje dobrote nudile domače osmice Od 18.00 do 24.00 bo deloval kiosk na repenskem placu 20.00 PLES Z ANSAMBLOM "ALPSKI KVINTET" NEDELJA, 22. JUNIJ 2014 Od 10.00 do 24.00 bodo svoje dobrote nudile domače osmice Od 18.00 do 24.00 bo deloval kiosk na repenskem placu 11.00 Pohod po POTI KRAŠKIH KALOV Zbirališče ob 10.45 na repenskem placu 18.00 Nastop srbske folklorne skupine kulturnega društva "PONTES-MOSTOVI" iz Trsta 19.00 PLES Z ANSAMBLOM "KRAŠKI KVINTET" V GALERIJI KRAŠKE HIŠE STO JAN KEBLER - Fotografska razstava Nedelja, 22. junij 2014 od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 22.00 Aleksander Furlan danes 80 let praznuje trdnega zdravja in bistrega duha mu želimo, da bi še veliko lepega povedal in napisal. Ü3 Obvestila HERMAN in MARIJA! Do zlate je prišlo poroke, spet si segla bosta v roke, s Hermanom in Marijo se vsi domači veselijo! Z roko v roki gresta na skupno pot WILMA in FRANCESCO Sreča naj vaju spremlja povsod! Giordano, Silvana, Tanja, Aleksander, Metka in Boris ¿i Čestitke 80 jih ŠANDRIN ima, pesnik, pisatelj, mizar, ki iz Barkovelj je doma. Ne vidi in ne sliši več dosti, a glava je polna modrosti. Po srcu še vedno mlad, da ga ima vsakdo rad. Vse najboljše! Alja, Živa, Karmen, Pavel in Peter. Če d'ns u Barkolh sliš'ste pesem u'dmev't, h našme slauljence smopršleprepev't. Pr vrat'h je vre ta jubilej: Use nrbulše, Š'NDRIN, j'n ta-ku nprej! SKD Barkovlje iskreno čestita svojemu članu in prijatelju ALEKSANDRU FURLANU - SANDRI-NOTU ob 80-letnici rojstva in mu želi veliko zadoščenja na vseh področjih, pa doživeto praznovanje jubileja. Tudi naš DARJO Abrahama je ujel, z bikom v vas prispel, velika fe-šta je bila, zato vsa Vaška skupnost iz Praprota mu čestita iz srca. Pri Flekovih na Komeščaku se danes vse veseli, ker naša MIMI20 let slavi. Ponosni smo, da jo imamo in ji želimo sreče in vse, kar si sama želi. Vsi domači! POLETNI CENTRI V DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVELA: nadaljujemo z vpisi otrok v poletna središča. Namenjena so otrokom, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12 let) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. JK ČUPA IN ZSŠDI organizirata jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Namenjeni so osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati. Spored: od 23. do 27. junija; od 30. junija do 4. julija; od 7. do 11. julija; od 14. do 18. julija; od 21. do 25. julija; od 28. julija do 1. avgusta; od 4. do 8. avgusta. Info in vpis ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v sesljanskem zalivu, oz. na tel/fax 040-299858, info@yccupa.org in na www.yccupa.org. EKOLOŠKA SOBOTA PRI SV. IVANU - AcegasAps, Občina Trst in Rajonski svet za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol prirejajo potujoči zbirni center kosovnih odpadkov danes, 21. junija, od 10. do 18. ure na sedežu VI. rajonskega sveta (Rotonda del Boschetto 6). OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s Pokrajino Trst, vabi na repenski Plač na občinski praznik. Program: danes, 21. junija, ob 20.00 ples z ansamblom »Alpski kvintet«. V nedeljo, 22. junija, ob 11.00 »Pohod po poti kraških kalov«; ob 18.00 nastop srbske folklorne skupine kulturnega društva »Pontes-Mostovi« iz Trsta; ob 19.00 ples z ansamblom »Kraški kvintet«. Ob priliki odprti kioski in osmice. SKLAD MITJA ČUK vabi v »Mavrično angleško poletje«: od 30. junija do 11. julija teden za osnovnošolce (9-10 let); od danes, 21. julija, do 1. avgusta za srednješolce. Od ponedeljka do petka, od 8.00 do 13.30 ples, naravoslovje, umetnost, matematika, šport, glasba, tečaj jezika. Vpisi na Skladu Mitja Čuka do danes, 21. junija, od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel. št.: 040-212289. ŽUPNIJSKA SKUPNOST KONTOVEL vabi na slovesnost Sv. Rešnjega Telesa in Krvi. V nedeljo, 22. junija, ob 8.30 v župnijski cerkvi slovesna ev-haristija. Sledi procesija po vaških ulicah. Ob slabem vremenu procesija odpade. OMPZ F. BARAGA sporoča, da se je začelo vpisovanje za oratorij, ki ga bodo vodili izkušeni animatorji iz Slovenije. Zeljeno je, da se pridružijo naši višješolski študentje. Vršil se bo od 7. do 11. julija in od 14. do 18. julija, na Kontovelu 523, od 8.30 do 16.00. Vabljeni tudi predšolski otroci in učenci iz osnovne šole, dijaki iz nižje srednje šole. Info in vpisi do 22. junija na tel. št. 347-9322123. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 23. junija, ob 21. uri v drugem sklicanju v prostore Srenjske hiše v Gročani. FOTOVIDEO TRST80 organizira v sklopu Artedna »Fotografski/video tečaj za začetnike«. Pričetek v ponedeljek, 23. junija, ob 19. uri v prostorih društva v Lonjerju. Info in urnike dobite na www.trst80.com ali na tel. št. 3294128363 (Marko). Vabljeni! KMEČKA ZVEZA vabi člane glavnega sveta na sejo v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatrio 2. NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija, organizirajo AŠD Zarja, ŠC Melanie Klein in ZSŠDI. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.melanie-klein.org ali info@melanieklein.org. Število mest omejeno. NOGOMETNO DRUŠTVO F.C. PRI-MORJE v sodelovanju z ZSŠDI, organizira na lastnem igrišču kamp za dečke in deklice od 5 do 12 let, od 23. do 28. junija. Otroke bomo sprejemali že ob 8. uri. Dodatne informacije na tel. št. 3296022707 ali na zuppinroberto@yahoo.it. SKD DRAGO BOJAN GABROVEC prireja v ponedeljek, 23. junija, kres Sv. Ivana. Zbirališče ob 20.30 »pr Gro-poti«. Toplo vabljeni! SPDT organizira od 23. do 28. junija planinsko šolo na Planini pri Jezeru, ki je namenjena dijakom osnovnih in nižjih srednjih šol. Vpis na mladin-ski@spdt.org. Informacije: 3384913458 (Franc). V KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, bomo izdelovali venčke Sv. Ivana v ponedeljek, 23. junija, od 9.30 dalje. Kdor se srečanja udeleži, naj prinese s seboj škarje in primerno cvetje. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor v torek, 24. junija, ob 9. uri v prvem in v sredo, 25. junija, ob 18. uri v drugem sklicanju, Ul. Sv. Frančiška 20. RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal v torek, 24. junija, ob 20.30 v dvorani Zadružne Kraške Banke, Ul. Ricreatorio 2. SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije (od tehnik gojenja, obdelovanja zemlje ter mehanskega ali ročnega gojenja izdelkov do poznavanja tehnik in vseh zdravstvenih predpisov za predelavo hrane). Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad Formandumu, Ul. Ginnastica 72. Pričetek: v torek, 24. junija. Info in prijave na tel. št. 040-566360 ali ts@ad-formandum.org. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 24. junija, ob 20.45 generalka za nastop, ki bo v nedeljo, 29. junija, ob 17.00 na proslavi na Orleku. GLASBENA MATICA in GuitARS Ter-geste, v sodelovanju z društvom »Festival Kras«, vabita vse otroke osnovnih šol na poletni center »Kitaristi«, ki bo potekal od 30. junija do 4. julija v prostorih KRD Dom Briščiki. Rok prijave do srede, 25. junija. Podrobne info na guitars.tergeste@gmail.com. KMEČKA ZVEZA prireja sklop tečajev za osebe odgovorne za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil (HACCP). Prvi tečaj namenjen družinskim sodelavcem in osebam, ki pomagajo pri pripravi živil bo v sredo, 25. junija, ob 18. uri. Prijave in ostale info na uradih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Ghega 2. Tel. št. 040-362941. F. C. PRIMORJE obvešča, da je zaradi nepredvidenih problemov občni zbor premeščen na četrtek, 26. junija, ob 20. uri v lastnem krožku. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agrituriz-ma (od predpisov, do marketinga in tehnik prodaje izdelkov). Posebna pozornost je namenjena pripravi jedi, praktične vaje v kuhinji in higienskim predpisom ter psihologiji prodaje. Tečaj bo ob torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad Formandumu, Ul. Ginnastica 72. Pričetek: v četrtek, 26. junija. Info in vpisi na tel. št. 040566360 ali ts@adformandum.org. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo do petka, 27. junija, potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (pon.-pet. 10.00-13.00) vpisovanja v občinski športni center (kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z AŠD Breg) za otroke od 3 do 14 let, ki se bo odvijal od 30. junija do 11. julija. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Info na tel. št. 040-8329281/239 ali scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE obvešča da bo tradicionalna sv. maša za vse žrtve vojn v Rižarni v nedeljo, 29. junija, ob 16. uri. Pel bo Združeni zbor ZCPZ iz Trsta. Vabljeni! JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata za mladince od 11 do 15 let tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic, ki bodo celotedenski, od 13. do 18. ure. Spored: od 30. junija do 4 julija; od 14. do 18. julija. Info in vpisi na tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu, tel. št. 040-299858 ali info@yccupa.org. NŠK - v Oddelku za mlade bralce do ponedeljka, 30. junija, razstavlja ilustracije svojih knjig Igor Pison. Urnik: pon. in torek 9.00-13.00; sreda, čet., petek 14.00-18.00. POLETNA DELAVNICA v organizaciji SKD Vigred, v Šempolaju, za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo bo od ponedeljka, 30. junija, do petka, 4. julija. Prihod od 7.45 do 9.00, odhod ob 13.30. V petek ob 14.00 zaključna prireditev. Vpis lahko oddate v poštnem nabiralniku pri društvenem sedežu-Štalci, ali na taj-nistvo@skd vigred.org, info na tel.št. 380-3584580. POLETNI CENTER HARMONIJA pri morju: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z društvom potapljačev, organizira poletni center v Grljanu od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8 do 14 let. Vpis do 30. junija, omejeno število mest. Dodatne info in vpis na center.har-monija@gmail.com ali tel. 3357747578. SOMPD VESELA POMLAD prireja poletno glasbeno delavnico za osnovnošolce »Veselo poletje pri veseli pomladi«, ki bo od 30. junija do 4. julija, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Delavnico vodita glasbena pedagoga Goran Ruzzier in Regina Parente. Info na tel. št. 328-3635626, goran-ruz@gmail.com. POLETNO OBREZOVANJE: tečaj traja 6 ur (2 uri teoretičnega dela in uvod v tehnike obrezovanja ter 4 ure praktičnega tečaja na polju, z obrezovanjem v živo sadnih dreves). Uvod bo v torek, 1. julija, ob 18. uri na sedežu Ad Formanduma v Trstu. Prijave na tel. 040566360 ali ts@adformandum.org. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v sredo, 2. julija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v telovadnici na Kontovelu. EKOLOŠKA SOBOTA V KRIŽU na sedežu civilne zaščite - AcegasAps in Rajonski svet za Zahodni kras prirejata potujoči zbirni center kosovnih odpadkov v soboto, 5. julija, od 10. do 18. ure. DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, info@zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemille-nium.com. KK BOR IN ZSSDI organizirata celodnevni »Košarkarski kamp« na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6 do 14 let, od 1. do 5. septembra. Informacije in vpis: 3406445370 (Karin Malalan) ali karin-malalan@gmail.com. S Poslovni oglasi KUHAR, 15 LET IZKUŠENJ, 34 let star, išče delo. 00386 31 804564 0 Mali oglasi DAJEMO v najem popolnoma opremljeno luksuzno mansardo nad železniško postajo Sesljan - Vižovlje. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570. IŠČEM DELO kot varuška že izkušena z otroki. Klicati na tel. št. 040-225068. IŠČEM knjige za 2. letnik (smer kemija) višje srednje šole Jožef Stefan iz Trsta. Tel. št. 377-4260592. PODARIM tri majhne mucke, črne barve, rojene 17., in 20. aprila. Za info: 320-1861260. PRODAM enosobno pisarno v novi zgradbi v centru Divače. Tel. št: 3483045519. PRODAM avto fiat panda 900, letnik 1998, v dobrem stanju. Tel. št.: 040824528 ali 320-6436237. PRODAM diatonično harmoniko znamke prostor, uglašena C-F-B. Ugodna cena. Za informacije pokličite na tel. št. 328-1271086. PRODAM čistokrvne mladiče pasme border collie z rodovnikom, stare dva meseca. Tel. št.: 345-3331141. PRODAM slike in portrete maršala Josipa Broza Tita. Tel. št. 340-2719034. SCOOTER MALAGUTI F 15, 50 cc, v dobrem stanju, prodam. Tel. št. 040291479 ali 331-3901302. SCOOTER PIAGGIO MP3, 250 cc, tri-kolesnik, letnik 2006, črne barve, servisiran, prodam. Tel. št. 040291479 ali 331-3901302. VESPA LML Star 125 cc 4t euro 3, 7500 km, letnik 2010, rdeče bordeaux barve, prodam. Tel. št. 328-4050924. VIŠJEŠOLKA pomaga pri pisanju nalog otrokom in mladim do tretje srednje. Klicati na tel. št. 338-5450879. Prispevki Ob 110-letnici ustanovitve Godbenega društva Prosek darujejo družina Natural in družini Zurini 100,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Ob zaključku sezone darujeta Mirko in Vida Pahor 30,00 evrov za MOPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na dragega očeta Alojzija daruje Anica Daneu 50,00 evrov za MoPZ Tabor in 50,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na drago Wando Bucavelli darujejo Slava, Tatjana in Dario 50,00 evrov za Hospice - Pineta del Carso. V spomin na dragega moža in očeta Luciana Zaccario darujejo Slava, Tatjana in Dario 50,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. V spomin na Bertota Adamiča darujeta Mara in Marjan 25,00 evrov za Vaško skupnost Praprot. V spomin na drago teto Marijo Zahar darujejo nečaki in nečakinje z družinami 100,00 evrov za KD Slovenec, 52,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu in 100,00 evrov za nižjo srednjo šolo S. Kosovel z Opčin. V spomin na Silvana Gregorija daruje Zofka Mahnič 20,00 evrov za KD Slovan s Padrič. V spomin na Silvana Gregorija daruje Danica (Padriče) 25,00 evrov za KD Slovan. V spomin na Silvana darujeta Lidija in Zdenka 40,00 evrov za KD Slovan. V spomin na Silvana daruje Nada De-benjak 20,00 evrov za KD Slovan. V spomin na dragega Silvana Gregori-ja daruje Alma z družino 50,00 evrov za KD Slovan. V spomin na Silvana Gregorija darujeta Emilija in Anton 20,00 evrov za KD Slovan. V isti namen darujejo Škabčevi (Padri-če 32) 20,00 evrov za KD Slovan. V hvaležen spomin na dragega Silvana darujeta Eda in Barbara z družino 50,00 evrov za KD Slovan. 8 Sobota, 21. junija 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / opčine - Poplačan trud gojencev Male gledališke šole Matejke Peterlin Na odru zaživela Pepelka malo drugače 47 gojencev, deset animatorjev, štiri mentorice, skladatelj, ko-reografinja, scenarista in režiserka ter seveda veliko navdušenja, dobre volje in veselja do gledališkega ustvarjanja. Vse to je tradicionalni gledališki teden, ki ga že vrsto let v Finžgarjevem domu na Opčinah prireja Mala gledališka šola Matejke Peterlin skupaj z Radijskim odrom in Slovensko prosveto in je včeraj doživel vrhunec z dvakratno uprizoritvijo predstave Pepelka, za katero so se mali gojenci pripravljali skozi ves teden. Neutrudna mentorica Lučka Susič je za to priložnost priredila Grimmovo pravljico o Pepelki in tudi prevedla v slovenščino besedila pesmi znane Disneyejeve risanke, saj je bilo treba dogajanje prilagoditi velikemu številu nastopajočih, tako da je vsak lahko dobil svojo vlogo. Klasično zgodbo o Pepelki, zapostavljeni hčerki, ki se kljub šikanam mačehe in njenih hčera s pomočjo čudežne ptiči-ce skrivaj odpravi na ples in na koncu osvoji prinčevo srce, je režiserka Nataša Konc Lorenzutti obogatila s hudomušnimi dodatki in prizori. Kot že rečeno, je pravljico priredila Lučka Susič, ki je bila skupaj z drugimi predstavnicami Radijskega odra Manico Maver, Anko Peterlin in Maruško Guštin tudi glavna mentorica malih gleda-liščnikov, medtem ko je Aljoša Saksida poskrbel za priredbe skladb v Disneyevi risanki. Sceno sta oblikovala Niko Trento in Veronika Škerlavaj, za plesno koreografijo pa je poskrbela Kim Furlan. Predstava je bila tudi tokrat zaradi velikega števila nastopajočih na sporedu dvakrat (popoldne in zvečer), ponovili pa jo bodo 28. septembra v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v okviru nove sezone Gledališkega vrtiljaka. Po včerajšnjih dveh uprizoritvah bodo predstavo ponovili septembra foto damj@n Kresovanje na Padričah Najkrajša noč v letu oziroma poletni sončni obrat bo na Padričah minil v znamenju nočnega orientacijskega pohoda Lov na merjasca, ki ga domače kulturno društvo Slovan (v sodelovanju z Gajo), v okviru Kresova-nja 2014, organizira štirinajstič. Več kot trideset skupin se bo za pokal (in druge nagrade) borilo od 22. ure dalje. Organizatorji so letos pripravili daljšo progo (za izkušene) in družinsko. Start in cilj bosta v padriškem parku Zad za kalom. Jutri bo na sporedu kulturni del letošnjega kresovanja. Ob 18.00 bo v parku Zad za kalom delavnica Kaj je orienteering? Ob 20.00 bo v vrtu Zad za njivo (Zad za kalom) nastop vaških otrok KD Slovan. Pred veseloigro KUD Grešni kozel - Kraška muziKomedija (u)TRI(N)KI (nastopata Matej Gruden in Iztok Cergol, začetek okrog 20.45) se bo občinstvu predstavil še mladi gro-pajski harmonikar Sebastjan Pečar. V ponedeljek, na predvečer Svetega Ivana, bo tudi na Padričah zagorel kres (okrog 22. ure). Otroci se bodo »na vasi« (na glavnem trgu pri vodnjaku) zbrali ob 17.00, ko bo na sporedu likovna delavnica Čarovnica na vasi. Od 18.30 do 19.30 bodo odborniki društva zbirali svetoivanske venčke. Komisija bo nato izbrala najlepšega. Ob 21.00 bo na vaškem trgu nastop domačega pevskega zbora Slovan Skala ter nagrajevanje orientacijskega teka ter najlepšega venčka. predstavitev - Odvijal se bo med 28. junijem in 5. julijem Festival kratkometražnih filmov ShorTS Film Festival radio trst a - Pravo doživetje Dijaki vodili oddajo Mladi val Pričenja se odštevanje do letošnjega mednarodnega festivala kratkometražnih filmov ShorTS Film Festival, ki bo med 28. junijem in 5. julijem širil naša filmska obzorja že petnajstič. Programski vodje festivala so na včerajšnji predstavitvi razkrili, s katerimi filmi bodo letos postregli in komu bo namenjena retrospektiva. Slišali smo, da bo festival s svojim izborom krat-kometražnih filmov premoščal prepad med komercialno, visokoproračun-sko filmsko produkcijo in umetniškim filmom. Festival tudi letos organizira združenje Maremetraggio, ki sodelujejo tudi z lokalnimi javnimi in privatnimi institucijami, filmarji pa se bodo potegovali za bogato nagrado v višini 10 tisoč evrov. Lahko rečemo, da bo letošnja izdaja festivala ShorTS Film Festival žensko obarvana, saj bo festival retrospektivo posvetil uveljavljeni italijanski igralki Francesci Neri, v sklopu sekcije Perspektive pa bomo spoznali mlado igralko Eleno Radonicich. Filmofi-li bodo lahko pobliže spoznali tudi japonski film, v sodelovanju z agencijo CividinViaggi pa bo mogoče obiskati "filmski Trst". Kot so povedali včeraj, se bo dogajalo pred gledališčem Verdi in v gledališču Miela. Tu bodo vrteli dolgometražne filme, kratkometra-žne filme z vseh koncev sveta pa si bo mogoče ogledovati pod milim nebom pred Operno hišo Verdi. Dogajati se bo začelo že 26. in 27. junija, ko bodo v Mieli v sklopu dogodka Rewind zavrteli štiri dolgometražne filme, v katerih ima glavno vlogo Francesca Neri. Oba dneva bodo prvi film predvajali ob 19. uri, drugi pa ob 21. uri. Uradno pa se bo festival začel v soboto, 28. junija, ko se bo začel tekmovalni del festivala. V kategoriji Ma-remetraggio bodo zavrteli 67 najboljših kratkometražnih filmov, pod katere so se podpisali mednarodni režiserji, strokovna žirija pa je te filme izbrala iz množice 1200 filmov z vseh koncev planeta. V ožji izbor so se uvrstili režiserji iz Maroka, Kitajske, Irana, Kolumbije in drugih držav, festival pa bo uvedel kratkometražni film Alessandra Bardanija Ce l'hai un minuto? Naj povemo tudi, da so se v ožji izbor uvrstili tudi nekateri animirani filmi. V fokusu festivala bo letos japonski film foto damj@n Najboljši kratkometražni film bo letos prejel nagrado v višini 10 tisoč evrov, je včeraj dejala predsednica združenja Maremetraggio Chiara Va-lenti Omero in dodala, da bo o najboljšem odločala ugledna mednarodna žirija, v kateri bodo Benjamin Frei-denberg, Nicolas Ronchi, Dirk Vogel, Cinzia Spironello in Monique Catala-no. Žirija bo podelila še druge nagrade, za katere se bodo potegovali tudi številni italijanski filmi, pomemben pa je podatek, da se bodo v Trstu predstavili kratkometražni filmi, ki so že bili deležni različnih priznanj in nagrad. Naj povemo tudi, da se bo letošnji festival osredotočil tudi na film, ki je nastal izven Evropske unije. V fokusu bo letos japonski film. Spremljevalni program festivala pa bo vse prej kot potisnjen v stran: 4. julija bo v Ter-gesteju (izpostava Enel) mogoče prisluhniti Francesci Neri in Eleni Radonicich (po 18. uri), ob 21. uri pa bo Francesca Neri skupaj s Claudiom Amendolo govorila v gledališču Miela. 5. julija pa bo v Tergesteju na sporedu (ob 11.30) okrogla miza na temo Distribucija. (sč) V torek 20. maja, smo učenci 3. razreda nižje srednje šole od sv. Ivana preživeli izjemen popoldan, saj smo sodelovali v živo v radijski oddaji Mladi Val. Pripravili smo oddajo! Prav tako: voditelja in režiserja Pavel Volk in Ivo Tul sta nam zaupala mikrofone. Pred tem dogodkom smo se udeležili pobude, ki jo je letos ponujala ustanova RAI in sicer »teden odprtih vrat«. Ivo Tul in Pavel Volk sta nas povabila in nam raz-kazala številne prostore v Ul. Fabio Severo, kot npr. arhive, urade in studije; postavili smo pred kamero in za pult, kjer novinarji berejo poročila. Projekt »Mladi val« je stekel že novembra lani, ko je bilo treba pomisliti na glavno temo, t.j. »izhodišče dneva« in okvirno začrtati glasbeno kuliso. Pod mentorstvom prof. Legiše, smo si porazdelili vloge sovoditeljev in poročevalcev. Za izhodišče dneva smo si izbrali »Moj najljubši šport je ... « V studiju z nami sta bila Elena Hu-su in Pavel Volk, v režiji pa Ivo Tul. So-voiteljici sta bili Zala in Andrea. Jan je predstavil šolo, Lorenzo naš razposajen razred ter šolske in obšolske dejavnosti, Sa- nja našo Prešernovo proslavo, Aleks in Marko zgodbo o veseloigri Optimist Radio, od zamisli do snemanja za Radijski oder, Ivan poučni izlet v Turin. Zala, Janoš in Elia sta »uprizorila« skeč v svetoivan-skem narečju. Sanja je v živo intervjuvala lansko uspešno učenko naše šole Vido Skerk, ki je govorila o lanski izkušnji z nagrajenim šolskim časopisom Adrenalinom in o tem kako je na višji šoli. Julija je imela zahtevno nalogo: poročati o anketi na temo športa, ki je bila izvedena pri sv. Ivanu in na podružnici na Katinari ter slediti sporočilom po Face-booku. Oddaja je stekla in vse je šlo kot po olju, če izvzamemo kak jezikovni spodrsljaj. Tudi odzivi preko Facebooka so bili spodbudni. Po telefonu so sodelovali še Ana Cos-sutta, ki je govorila o uspehih Borovih rit-mičark, Gioele Mercandel o deželnem naslovu v latinsko-ameriških plesih, Lucrezia o karateju. Oddaja se je zaključila v razposajenem in povsem sproščenem vzdušju. Veselo in z enkratnimi vtisi smo se razšli. Izkušnja nam bo ostala v trajnem spominu, naša želja in želja ekipe Mladega Vala pa je, da se pobuda v bodoče ponovi. 3. razred DSŠ sv. Cirila in Metoda / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 21. junija 2014 9 SLOVENIJA TA TEDEN Luknje bi radi zamašili z luknjo Darja Kocbek Odločitev ustavnega sodišča, da zavrne pritožbo prvaka opozicije, predsednika SDS in nekdanjega pre-mierja Janeza Janše, je bil ta teden glavni medijski dogodek v Sloveniji. Ljubljansko okrajno sodišče je Janšo obsodilo na dve leti zaporne kazni za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem (obljube) daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkoles-nih oklepnikov patria. To sodbo je nato potrdilo višje sodišče, s čimer je postala pravnomočna. Janša se je odločil to sodbo izpodbijati na ustavnem sodišču, ki je v torek ugotovilo, da v postopku pritožb še ni izrabil vseh pravnih sredstev in ga napotilo na vrhovno sodišče. Ker se je Janša odločil, da ne bo prosil niti za preložitev roka za prestajanje kazni niti za alternativno prestajanje kazni, je včeraj popoldne odšel v zapor na Dob. Tam bo sedaj čakal na odločitev vrhovnega sodišča. Če tudi z njegovo sodbo ne bo zadovoljen, se bo lahko še enkrat pritožil na ustavno sodišče, potem pa seveda še na evropsko sodišče za človekove pravice. V senci vprašanj, ali bo Janša odšel v zapor in kako bo iz zapora vodil kampanjo svoje stranke za predčasne parlamentarne volitve, ki so jih ves teden premlevali mediji, je ostal v senci celo sam začetek predvolilne kampanje, še bolj pa to, kako so se ministri levosredinske vlade Alenke Bratušek v odstopu prerekali, komu bodo s prerazporejanjem proračunskih postavk vzeli denar za ceste in železnico. Glavni nauk nedavnega spodletelega poskusa je, da brez denarja ostane minister, ki ga ni na seji vlade. Tako so namreč najprej poskušali v glavnem s postavke za visoko šolstvo izmakniti 77 milijonov evrov mi- nistru za izobraževanje Jerneju Pikalu. Ko so Pikala z odločnim protestom podprli rektorji univerz, je Alenka Bratušek skušala žogico umiriti z za lase privlečenim izgovorom, da je prišlo do napake. Visokemu šolstvu so tako vrnili 70 milijonov evrov. V četrtek je vlada odločila, da bo železnicam zagotovila 40 milijonov evrov za sanacijo škode, ki jo je na infrastrukturi povzročil žled. Od tega letos računa na 15 milijonov evrov iz naslova zavarovalnine, preostali znesek pa naj bi zagotovili v proračunu za leto 2015. Slovenske železnice najbolj nujno potrebujejo denar za obnovitveno elektrifikacijo proge med Borovnico in Pivko, kjer je žled uničil daljnovode, zato potnike že četrti mesec na tem odseku, prevažajo z avtobusi, tovorne vlake iz in v Luko Koper pa vlečejo dizelske lokomotive. V zraku so še vedno tudi sredstva, ki jih železnice potrebujejo za opravljanje javne gospodarske službe oziroma javnega potniškega prometa. Ministrom se je v četrtek uspelo dogovoriti le, da bodo za junij potreben denar zagotovili s prerazporeditvami znotraj namenskih sredstev v proračunu in s sredstvi iz državne rezerve, v preostalih mesecih do konca leta pa bo za finančne vire poskrbelo ministrstvo za finance. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je pojasnil, da za opravljanje obvezne gospodarske javne službe za obdobje od julija do konca leta manjka 60 milijonov evrov. Zaradi nasprotovanja ministra za finance Uroša Čuferja ministri v četrtek niso odločali o zagotovitvi denarja za sanacijo glavnih in regionalnih cest. Direkcija za ceste, ki upravlja te za gospodarstvo in regije pomembne državne ceste, je že ma- ja opozorila, da ima za osnovno redno vzdrževanje denar samo še do konca junija. Posvarila je tudi, da je zaradi pomanjkanja sredstev za vzdrževanje v ustreznem stanju samo še 27 odstotkov državnih cest. Na direkciji so takrat tudi opozorili, da je bil za redno vzdrževanje glavnih in regionalnih cest, ki so večinoma ključne ceste, po katerih se državljani vozijo v službo, podjetja pa jih potrebujejo za dovoz surovin in materialov in odvoz izdelkov, že ob sprejemanju proračuna zagotovljen denar le za pol leta. Na več odsekih je direkcija letos že bila prisiljena omejiti tovorni promet, zaradi dotrajanosti je omejila nosilnost mostov, zaradi plazov so odseki posameznih cest zaprti. Nekateri kraji zato niso več tako dostopni, kot bi morali biti. Če direkcija ne bo dobila dodatnega denarja, od julija ne bo več mogla zagotavljati osnovnega rednega vzdrževanja, kar pomeni, da ne bo več mogla povsod, kjer je to potrebno, zamenjati poškodovane prometne znake, krpati udarne jame, plačati vseh računov za elektriko za delovanje semaforjev. Resorni minister Samo Omrzel bi za nujno vzdrževanje državnih cest avtocestni družbi Dars vzel denar, predviden za pripravo državnih prostorskih načrtov in za nakup zemljišč. Koliko denarja bi tako dobila direkcija, minister ni želel povedati, dejal je le, da bi bilo to dovolj, »da vzpostavimo zakonski minimum, ki ga potrebujemo na državnih cestah, in da saniramo objekte, predvsem premostitvene, ki v zadnjih 50 letih niso bili vzdrževani«. Da s predvolilnimi obljubami cest ni mogoče popravljati, državljani že vedo. Pritožiti ob morebitnih škodah zaradi udarnih jam pa se nimajo kam. Še najmanj na ustavno sodišče. ODPRTA TRIBUNA Novi šoferji za sodoben avtomobil Stefano Ukmar V prejšnjih dneh sem na straneh našega dnevnika z velikim začudenjem bral o domnevni neuravnovešeni sestavi deželne posvetovalne komisije. Nekaj dni za tem pa še trditev, da je ohranitev dveh krovnih organizacij sporočilo, da je manjšina razdeljena in da taka želi ostati. Začudenje izhaja iz dejstva, da je bil tisti, ki je vse to zapisal, tudi pobudnik deželnega zakona št. 26 iz leta 2007, ki določa način sestave deželne posvetovalne komisije in dejansko legitimira sistem, ki sloni na dveh krovnih organizacijah. Verjetno se marsikomu poraja vprašanje, če sta prav naši dve krovni organizaciji krivi, da je naša manjšina razdeljena in taka želi tudi ostati. A po pravici povedano, se ena krovna zelo trudi in zavzema za reforme in je tudi večkrat predlagala združitev dveh krovnih v eno samo organizacijo. Druga pa se odkrito zavzema za ohranitev sedanjega stanja. Lahko bi rekli, da ena poriva in druga zavira, obe pa se dobro zavedata, da lahko nadaljujeta s to igro v nedogled, ker imata zgoraj omenjeno zakonsko le-gitimacijo.Predsednik SKGZ se je že večkrat razpisal o reformah in se zaveda, da je treba zastopstvo slovenske narodne skupnosti določiti po logiki en človek en glas. Takemu zastopstvu bi bila priznana večja legitimnost tudi pri odločanju o reformah, ki jih bo drugače težko uresničiti. To je tudi nedvoumno zapisal. Vodilnim v krovnih organizacijah vsi priznavamo intelektualno poštenost in da so bili svoj čas gonilni motor manjšine. Ko se pa predsednika krovnih sprašujeta o uravnove-šenosti sestave posvetovalne komisije in pišeta o logiki en človek en glas ter o potrebi večje legitimnosti za odločanje, sama priznavata, da SSO in SKGZ ne ustrezata več času, v ka- terem živimo. Verjetno se oba predsednika zavedata, da je napočil čas za njun umik in nihče ne razmišlja, da bi nasledil samega sebe. V naši manjšini se vsi poznamo in najbrž mi bo kdo te besede zameril, a v tem mojem razmišljanju ni nič osebnega, saj samo prevzemam odgovornost, da zapišem, kar je že marsikomu jasno. Sedanji zablokirani sistem je v naše vrste zasejal kar precej apati-je in vsi se bojimo morebitnega skoka v neznano. To je za manjšinsko skupnost fiziološko. Verjetno pa je napočil čas za pogumne odločitve. Poleg šoferjev, bo po tolikih letih treba zamenjati tudi avtomobil. Ne potrebujemo javno-pravnega subjekta z javnim seznamom članov. S tem bi se pred večinskim narodom dejansko preštevali. Dovolj je, da gremo k notarju in ustanovimo čisto nov subjekt z novimi pravili, kjer naj bosta načeli en človek en glas in pluralizem zakoličeni v prvem členu statuta. To seveda predvideva razpustitev SSO in SKGZ. Morda mi bodo oporekali, da tega, kar pišem, sploh ni mogoče udejanjiti, a pred sabo imamo podoben primer Demokratske stranke, ki je nastala iz razpustitve Marjetice in Levih demokratov. Tudi ti dve stranki sta imeli vsaka svojo zgodovino, ki ju je ločevala, vsaka svoje premoženje, vsaka svojo strukturo itd. Za vsako poglavje pa sta našli ustrezno rešitev. Sta pač razumeli, da tista zgodovina sodi v dvajseto stoletje. Kar pišem, je torej povsem možno. Nov subjekt je prinesel svežino, navdušenje, nova obzorja in ne nazadnje tudi nove rezultate. Na prenovljenem vodstvu in na povsem novih temeljih namreč sloni subjekt, ki si prizadeva za reforme v tretjem tisočletju. Če hočemo biti verodostojni, si to moramo priznati. idrija - Še danes in jutri na raznih prizoriščih Festival idrijske čipke tudi letos z bogatim programom V Idriji se je včeraj začel tridnevni že 33. festival idrijske čipke. Dogodek, s katerim v slovenski prestolnici čipke ohranjajo tradicijo ročno klekljane čipke, se bo tudi letos vse do nedelje predstavil z bogatim programom za različne generacije. Združeval bo idrijsko čipko z dobrodelnostjo, modo, kulinariko, športom, tekmovanjem in izobraževanjem. Kot so sporočili organizatorji iz Centra za idrijsko dediščino, so za letos pripravili še bogatejši program. Že prvi dan festivala so predstavili priročnik za učenje klekljanja, sledila je skupna otvoritev razstav na gradu Gewerkenegg in otvoritvena slovesnost z naslovom Čipka je potovanje v svet in spet k sebi na Mestnem trgu. Med drugim so nastopili pianist Armin Coralič in violinist Erin Coralič ter vokalna skupina Radost Godovič, nosilka številnih mednarodnih nagrad in priznanj. Današnji dan bodo zaznamovali številni dogodki že v dopoldanskih urah. Začelo se bo z delavnico kle-kljanja za odrasle, organizatorji pa vsem, ki bi se radi opremili s klekljarskimi pripomočki, nakupovali izdelke različne umetnostne obrti in okušali idrijsko ku-linariko, priporočajo obisk stojnic, ki so letos postavljene na ulicah Idrije. Novost letošnjega festivala je rekreativni tek za Zlat klikl, družine pa se lahko med festivalskim vikendom odpravijo na iskanje Perkmandlčkovega zaklada v Antonijevem rovu. Otroci in odrasli bodo lahko na delavnicah pripravljali čipkaste sladice. Obiskovalci se bodo med drugim lahko naučili izdelovati idrijske žli-krofe. Na Mestnem trgu bodo številne poglede pritegnile poslikave čipk na ženskih telesih, zvečer pa zanimive kreacije in čipkasti dodatki na modnem dogodku, ki ga organizator pripravlja z modno agencijo Vul-cano Models. Jutri bodo na ogled postavljeni izdelki likovnega natečaja, na katerem so sodelovali predšolski in šolski otroci ter kreacije modnih trendov mladih ustvarjalcev modnega dogodka. Ob tem bo potekalo družabno tekmovanje, kjer se bodo obiskovalci lahko preizkusili v sestavljanju mega čipke, popoldne pa bodo podelili priznanja ter klekljarske certifikate in razglasili najboljše udeležence državnega tekmovanja v klekljanju. Vse dni festivala bo pestro tudi na glasbenem področju, saj bodo v Idriji nastopili Tony Cetinski, Nina Pušlar, Malibu in drugi. PISMA UREDNIŠTVU Odprto pismo prof. Pirjevcu Spoštovani gospod profesor! V Glosi, ki je bila objavljena 19.6.2014, že drugič bralce Primorskega dnevnika (po moji oceni) "utrujate" s svojimi prigodami na ljubljanskih sodiščih v zvezi s tožbo, ki ste jo sami sprožili. Sedaj pa mene sprašujete, če res mislim, da ste "renegat". Ugotavljam le, da je to tezo postavil nekdo drugi, s katerim se sedaj tožarite, zato je povsem brezpredmetno, da mene o tem sprašujete. Na prošnjo časnikarja iz Slovenije sem pojasnil pravni okvir pravice do vračanja poitalijančenih imen in priimkov v slovensko obliko. Svoje ime Damiano sem spremenil v slovensko obliko Damijan in to vsaj 20 let pred odobritvijo zaščitnega zakona. To pa pomeni, da sem sam živi dokaz dejstva, da ste najbrž res zamudili 20 let za vračanje Vašega imena Giuseppe v slovensko obliko Jože. Če se bo sodnik, ki razsoja o Vašem primeru odločil, da imenuje izvedenca za ugotavljanje pravnih možnosti za vračanje poitalijančenih imen in priimkov v slovensko obliko (npr. kogar koli od slovenskih odvetnikov v Italiji), bo vsak od teh pač le ponovil isto, kar tudi sam trdim. Dejstev se pač za nazaj ne da spreminjati in Vam predlagam, da se s tem sprijaznite. In končno, v kolikor ste se iz zgodovinsko/akademske sfere spustili v politiko, morate tudi biti pripravljeni nositi vse posledice (v dobrem in slabem): politična kritika tistih, ki postanejo kandidati oz., tako kot Vi, celo ustanovitelji novih strank, je pač normalna zadeva v demokracijah, kjer večkrat prileti tudi kakšen nizek udarec, kar se meni sicer dogaja sistematično. Predlagam Vam torej, da tudi glede tega se pač sprijaznite s pravili igre. S svoje strani lahko rečem le, da si pač ne morete pričakovati, če ste zamudili 20 let, za vrnitev italijanskega imena v slovensko, da Vas bodo hvalili, ko obenem s titovko na glavi in ob vihranju zastav iz Jugoslavije, ki je ni več in katere armada je ob samem rojstvu napadla komaj rojeno samostojno in demokratično Slovenijo, uganjate ma-škarade po Sloveniji. Cuius commoda eius et incommoda. Lep pozdrav Vaš Damijan Terpin, deželni tajnik Ssk, ki Vas še vedno spoštuje, da ste sprejeli kandidaturo za našo stranko na listi SVP pred 15 leti. Svetniki V prispevku o tatovih sta se Primožu Mo-žini pripetili dve napaki. Pomešal je dva svetnika: čeprav je v zadnjih stoletjih bolj znan in čaš-čen sv. Anton Padovanski, ki mu ljudska vera pripisuje izredno čudodelno moč, je nujno, da pri nas poznamo tudi sv. Antona Puščavnika, katerega god (17. januarja) vsako leto slovesno počastijo v Borštu. Samo po ljudski veri je ta svetnik postal zaradi prašička, ki so ga slikali ob njem, zaščitnik prašičev in še drugih domačih živali. Kolikor je meni znano pa prašiček predstavlja pregrešna poželjenja, ki so ga obhajala, ko je v puščavi živel asketsko in bil stalno podvržen skušnjavam. Ker sem za diplomsko nalogo o tržaški škofiji v srednjem veku preštudiral vse svetnike, katerim so bile predvsem do konca 17. stoletja posvečene cerkve v tržaški škofiji, sem pridobil precej neobičajno poznavanje svetnikov in svetnic. Samo Pahor 10 1 2 Nedelja, 22. junija 2014 KULTURA / antologija - Manjšine in priseljenske skupine v Sloveniji Sodobno »večjezično« literarno ustvarjanje Zajetno publikacijo je uredila Lidija Dimkovska - Objavljena so dela 34 v Sloveniji živečih avtorjev Literarna dela v madžarskem, italijanskem, romskem, slovaškem, makedonskem, bosanskem, hrvaškem, srbskem in angleškem jeziku. Nič posebnega, če ne bi dela nastajala v Sloveniji. In če ne bi dela izšla pod klobukom Društva slovenskih pisateljev. S tem društvo dokazuje, da med svoje pisce uvršča tudi avtorje v drugih jezikih, ki pa živijo (ali pa so živeli) v Sloveniji. Urednica zelo zajetne publikacije Iz jezika v jezik, antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji je Lidija Dimkovska. V spremni besedi nazorno in izčrpno razlaga, kako je prišlo do pomembne publikacije. Urednica in njeni sodelavci so imeli precej dela, da so izbrali najboljša literarna besedila avtorjev/avtoric, ki živijo v Sloveniji in ustvarjajo v svojih ma-ternih jezikih. »Teh ustvarjalcev ni malo: od več kot 120 avtorjev je bilo obravnavanih 92, v antologijo pa je vključenih 34 avtorjev, pripadnikov avtohtonih manjšin in priseljenskih skupin, ki pišejo tudi ali samo v svojih maternih jezikih ... Naslov antologije Iz jezika v jezik poudarja pomen prehajanja/prevajanja literarnih besedil iz enega v drug jezik. Devet materinščin prehaja v slovenski jezik, istočasno pa ostajajo kot hiša bitja vsakega posameznega avtorja. Navzočnost izvirnika in prevoda v antologiji je poleg praktičnega tudi simbolnega pomena: v isti knjigi/domu lahko živijo vsi ti jeziki, drugačni, toda enakopravni.« Od zvrsti so v antologiji prisotne proza, poezija, dramatika in literatura za otroke, nekatera besedila so bila že objavljena v slovenskem jeziku, druga pa so bila izrecno prevedena za to publikacijo. Antologija je zanimiva zaradi vsebine, zasnove in tudi načina, kako je nastajala. Zametki segajo v čas (2005-2006) projekta dr. Janje Žitnik Serafin »Literarna in kulturna podoba priseljencev v Sloveniji«, ki so ga razvijali na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. Kot zunanja raziskovalka je pri projektu sodelovala tudi Lidija Dimkovska. Raziskovala je in objavljala, npr. v reviji omenjenega inštituta Dve domovi-ni/Two Homelands, v kateri so izšli prispevki še drugih avtorjev. Kot pomembno Dimkovska v spremni besedi izpostavlja monografijo Žitnikove Serafino-ve Večkulturna Slovenija. V konkretnem pa se je začela izrisovati možnost, da bi lahko pripravili antologijo literarnih prispevkov tujejezičnih avtorjev, ki živijo v Sloveniji, leta 2012, ko se je Društvo slovenskih pisateljev prijavilo na razpis Ministrstva za kulturo s projektom »Usposabljanje na področju kulturnega menedžmenta in založništva« in v tem kontekstu tudi s predlogom o izdaji antologije sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji. »Predlog je bil sprejet,« je z zadovoljstvom zapisala Dimkovska. Urednikovanja se je lotila ustvarjalno: projekt je zastavila širše, in sicer v obliki delavnic, predavanj in praktičnih izkušenj. Udeležili so se jih prijavljeni na razpis DSP. Kot glavna in odgovorna urednica je pripravila šest uredniških delavnic, k sodelovanju je povabila sou-rednike za posamezne jezike (Erico Johnson Debeljak za angleški, Ivana An-tiča za srbski, Jadranko Matic Zupančič za hrvaški, Ismeta Bekrica za bosanski, Sonjo Cekovo Stojanosko za makedonski, Lajosa Benceta za madžarski in Maria Steffeta za italijanski jezik). Društvo slovenskih pisateljev je objavilo tudi javni poziv za zbiranje literarnih besedil, naslovniki poziva pa so bili v Sloveniji živeči avtorji, pripadniki manjšin in priseljenskih skupin, ki pišejo tudi ali samo v svojem maternem jeziku. Vsak avtor je seveda zgodba zase. Nekateri so uveljavljeni pisci, drugi skoraj povsem neznani. Več jih je prešlo iz maternega jezika v slovenščino. Kot zagotavlja glavna in odgovorna urednica, pa je bil »kriterij za uvrstitev vseh avtorjev v antologijo izključno literarnoe-stetski«. Antologija je predstavljena kronološko, od najstarejše avtorice (rojene 1928) do najmlajšega avtorja (rojenega 1998). Po tem vrstnem redu tudi navajamo 13 avtoric in 21 avtorjev: Valerija Skrinjar Tvrz, Jordan Stavrov, Suzanne Kiraly - Moss, Ismet Bekric, Josip Osti, Rajko Šajnovič, Jadranka Matic Zupančič, Jure Drljepan, Franco Juri, Lajos Bence, Senada Smajic, Rick Harsch, Aljoša Curavic, Stanislava Repar, Željko Petrovic, Erica Johnson Debeljak, Zlat-ko Kraljic, Miomira Šegina, Dušan Ša-bic, Marco Apollonio, Branko Bačovic, Judit Csuka Zagorec, Rade Vučkovac, Žanina Mičevks, Albert Halasz, Kingsley Anazor Madueke, Ana Lasic, Bekim Sej-ranovic, Sonja Cekova Stojanoska, Martina Gamboz, Ivan Antic, Nataša Ku-pljenik, Bistra Kumbaroska in Peter Pal. »Antologija je zaklad različnih literarnih glasov, ki bi sicer ostal skrit in dostopen le redkim slovenskim bralcem, ne pa tudi nacionalni literaturi večkul-turne Slovenije, ki bo, upajmo, zaradi te antologije bolj kozmopolitska in sodobna kot kdajkoli prej.« Tako je zapisala urednica, ki antologijo, izšlo letos, namenja predvsem slovenskemu bralnemu občinstvu, »ker predstavlja poskus dialoga s slovenskimi bralci, prehod iz mo-nološkega v dialoško stanje«. Literarna besedila so objavljena v izvirniku in slovenskem prevodu, tako da so vsem dostopna. Publikacija Iz jezika v jezik nudi zato možnost slovenskim bralcem, da spoznajo avtorje, ki v Sloveniji ustvarjajo v drugih jezikih, hkrati pa se tem »daje prostor in čas na slovenski literarni sceni«. (bip) Primorski poletni festival Sodobna drama Spira Scimoneja Koli v režiji Marka Sosiča bo v ponedeljek, 23. t. m., ob 21.30 gostovala pod poletnim nebom in v sugestivnem okviru Sečo-veljskih solin v okviru 20. Primorskega poletnega festivala. Posebno naravno prizorišče bo dodatno ovrednotilo predstavo, ki je bila po mnenju gledalcev ena najbolj cenjenih letošnjih uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča. Vstopnice bodo na voljo na festivalski blagajni pri rampi v Sečoveljskih solinah, kjer bo tudi parkirišče. Abonenti SSG bodo imeli pravico do znižane cene vstopnice. Abonma ali vstopnica za opero Gorenjski slavček (abonenti in obiskovalci SSG so si ogledali pred kratkim ponovitev opere v Ljubljani) pa bosta omogočila nakup vstopnice po znižani ceni za jubilejni koncert ob 40-letnici umetniškega delovanja dirigenta Igorja Švare, ki bo danes ob 21.00 v Avditoriju v Portorožu. Direktor SNG Nova Gorica Slovensko ministrstvo za kulturo je objavilo javni razpis za direktorja javnega zavoda Slovensko narodno gledališče (SNG) Nova Gorica. Prijavijo se lahko kandidati z visokošolsko izobrazbo druge stopnje in najmanj petimi leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, k prijavi pa morajo priložiti tudi strateški načrt razvoja zavoda za obdobje petih let. Poleg tega morajo poznati umetniško in poslovno problematiko gledališča in gledališko dejavnost v nacionalnem in mednarodnem prostoru, razpisni pogoji pa določajo tudi znanje najmanj dveh tujih jezikov, od tega vsaj enega na višji ravni. Kandidati lahko svoje prijave pošljejo do 11. julija. Razpisna komisija bo s prijavljenimi kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje, opravila razgovore in ministru predlagala najustreznejšega. Minister bo izbranega kandidata po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta imenoval za direktorja javnega zavoda za obdobje petih let. SNG Nova Gorica trenutno vodi Jožko Čuk, mandat se mu izteče 11. januarja prihodnje leto. fotonotte - Nocoj v Trstu Fotografski maraton na tematiko noči Danes se bo med 20. in 24. uro v Trstu zvrstilo več likovnih dogodkov pod okriljem Casa dell'Arte, združenjem, ki sinergično povezuje dvanajst različnih skupin sodobnih ustvarjalcev, ki so aktivne na tem območju. Fotografski maraton se bo odvijal na osmih razstaviščih, ki bodo istočasno odprla svoja vrata. Na ogled bo deset fotoreportaž na izbrano skupno tematiko noči. Za pogostitev sta poskrbeli kmetiji Sancin in Zidarič. Fotografija ostaja med najpomembnejšimi izraznimi sredstvi sodobne vizualne umetnosti. Razčlenjeni razstavni načrt želi zato biti obenem možnost soočanja italijanskega in mednarodnega prizorišča preko iste vsebinske sugestije ter uporabljenega medija. Gledalci lahko sodelujejo pri maratoni tako, da zberejo vseh osem kuponov, ki jih dobijo na posameznih razstaviščih, prvih deset, ki jih bo izročilo, bo prejelo gadget, ki ga dodeljuje Casa dellArte. Fotograf Alessio Bozzer bo predstavil prizore iz sugestivnega nočnega sprehoda leta 2001 v Tokiu skupaj z Enzom Marijem, ki je takrat predstavljal design za pohištvo firme MU-JI. Adriano Perini bo predstavil v galeriji DoubleRoom reportažo iz leta 1998 Rajasthan, posneto v Indiji, ki se osredotoča na arhitekturni sklop astronomskega opazovališča Jantar Mantar. Tržaška fotografinja Vesna Kranjec, ki je diplomirala iz fotografije v Pragi, kjer živi in ustvarja, se te- matike loteva metaforično. Noč, ki jo začuti človek v sebi, je pot notranje preobrazbe in ozaveščanja, saj ne gre dejansko za popolno temo, a le za njanse sivine. Njene izvirne fotografije bodo razstavljene v prostorih DoubleRoom. Robert Hutinski prikazuje nemir noči, razpete med erosom in thanatosom, ter pripoveduje o krhkosti naših želja ter strahov v prostorih MetroKubo. Fotografija bo zadobila značilno ženski pečat s podobami Olge Pinchera na sedežu Scuola del Vedere in fotografijami Grazielle Miletti ter Antonelle Rim-baldo v prostorih GALKL. V prostorih Impact Hub se bodo predstavili fotografi mlajše generacije Gianmaria Fioriti, Nika Furlani, Pif, Luigi Tolot-ti in Alba Zari. Davide Maria Palusa bo postavil fotografski poseg v prostor ZimmerFrei z izseki filma La Notte Michelangela Antonionija. V Studiu Tommaseo bo ob štiridesetletnici delovanja projekcija arhivskih posnetkov, Guido Penne pa bo v prostorih Spazio5 razstavljal ciklus fotografij na temo belih noči na črnem ozadju. Obeta se dinamično zasnovan in razčlenjen likovni dogodek, ki ponuja poleg druženja estetski užitek ter razmišljanje. Fotonotte vabi na sprehod po mestu, ki se bo v poznih urah zaključil na sedežu Postaje Rogers na nabrežju s posebnim dogodkom Ro-gersfotooutdoor. Projekcija fotografij vseh razstavljenih del na odprtem bo trajala do 2. ure. Jasna Merku TOMIZZEV DUH Mura, Mura, globoka si reka ti Milan Rakovac Uzdavna nis bija na Muri, di je Vlado Žabot urdina i crikvena zvona su nas, Istrane, pozdravila. Jur lita nisu bili u Istri Vincetič i Roš i Feri i drugi Prekmurci. A vero lipo nan je bilo skupa. I njima. Ma ča ga imamo skupa mi drugi z Medimurci i Prekmurci? Najprija smo pensali da je nav-jec to ča smo mi zmišani narodi na kun-fini i uoni tamo gori lo stesso. Je i to. Ma piena sad znan ča je to ča vieže liniju Mo-re-Mura: zato ča ni njih ni nas ne kape un tubo naši ni u Ljubljani ni u Zagrebu. Kad san doša u Zagreb 1953., utročina, mulon, 14 lit, valje za srce me je ujila Anica Zu-bovic kantajuci: Mura, Mura globoka si voda ti, ti ne miluješ človeka vtopiti. Mlinari su se jako žalostili, gda su vidli mrtvo telo plavati. Mura, Mura, globoka si voda ti, ti ne miluješ človeka vtopiti. Kčerkica je iz daleka kričala: zakaj ste mi v nebo zeli japeka! Radi bi ti japeka mi vuzeli, ar da su gluboku Murski vali. Globoki so Murini valovi, globoki so morski ... Še nekaj imamo skupnega: na morju in ob Muri pojemo otožne pesmi, včasih tako dramatično podobne bosanskim sevdalinkam. »Pošla je Janka u šumu, z sikirom na ramenu, za njuon griedu tri žandara, sva tri naoružana,« mi je istrsko ljudsko prepeval nono, in nadaljeval s tisto o ubogi Ceciliji, ki je morala leči »col can del capitan, e dopo la vedi su' marito sull'albero impica'...«. Bila je mižerija, potem je prišel napredek, sedaj spet revščina, kot takrat, ko so naši stari bežali v Ameriko. Ko sem odrasel, so bila oblačila iz Mure zakon, pravi »Jugo Armani«: še danes imam polno omaro Murinih oblek, ki jih še vedmo nosim. Kako to, da je propadel ta tekstilni gigant, ki je šival prvovrstno konfekcijo, altroche' firmato? Agonija Mure se izteka v neizogibni konec. Od žalosti berem pesem Milana Vincetiča, dragega prijatelja i prvovrstnega poeta: Pozna Ki smo ob vid ki smo ob nos ki smo ob sluh ki smo ob ude nam je blagor nam je drobnica ki se stiska ob ogrado nam je jutranjik vržen na prag in v njem stavek ki pomeni nazaj a gre nad vse ki smo rešnji ki nam je kraljestvo revnih na duhu in na telesu. Slovenski mediji poročajo: »Mrcvar-jenja naše edine velike preživele tekstilne tovarne Mure še ni konec. Spet je pristala v stečaju, Muraši že drugič v zadnjem le- tu ali dveh stojijo pred okenci zavoda kot nekakšni berači, in čeprav se jih bo danes kakšnih 400 vrnilo za šivalne stroje, je videti, da se z Muro in njenimi priložnostmi igrajo nespretni in neprimerni podjetniki. Ki pač težko obvladujejo prepletenost poslov od Murske Sobote do Pirota in glavnih odjemalcev v nemškem Bossu ... Toda Mura bi lahko bila s svojo kvaliteto, ki jo sicer lahko od daleč opazujemo v njenih trgovinah, sinonim visoke slovenske kvalitete v vsaki visokozahtevni, a tudi bu-tični turistični in podobni trgovini; seveda ne s ceno, navito za klasične bogataše, ampak normalce, ki cenijo kvaliteto.« Normalci, ki cenijo kvaliteto, kje smo? Kje smo, nekdanji meščani, ki smo se iz Trsta vračali s polnimi torbami čevljev in kavbojk, s knjigami Rebule in Carpin-terija&Faragune in se na poti v Zagreb ustavljali Pri Tinetu na Klancu na škam-pih in prekmurski gibanici? Turobne morske, murske, bosanske in makedonske pesmi ječijo v naših prsih. Se bo to kar nadaljevalo? Mora res vse propasti v pričakovanju čudeža, ki bo prišel sam od sebe? Te dni nek turški »investitor« kot jamstvo za propadlo slovensko tovarno ponuja - diamante in zlatnike! Kaj če bi se pa le zmigali in žalostinke zamenjali z udarnejšimi melodijami: »Bratje, le k soncu, svobodi, bratje, le k luči na plan!/noč je bolestna za nami, /pred nami svobode je dan!« Od Mure do morja nam te viže niso tuje. ITALIJA, SVET Sobota, 21. junija 2014 1 1 ukrajina - Medtem ko ZDA svarijo Rusijo pred uporabo vojaške sile Porošenko razglasil prekinitev ognja Proruski separatisti ne verjamejo napovedim ukrajinskega predsednika Kolona tankov in oklepnih vozil v regiji Donetsk ansa KIJEV / MOSKVA / WASHINGTON - ZDA so včeraj opozorile Rusijo, da ne bodo dovolile uporabe ruske vojaške sile na vzhodu Ukrajine. Ob tem so izrazile obžalovanje, ker Rusija znova kopiči svojo vojsko na ukrajinski meji. »Pozorno spremljamo razmere. Ne bomo sprejeli uporabe ruske vojaške sile na vzhodu Ukrajine,« je včeraj izjavil tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest. »Poročila iz Moskve, da rusko zunanje ministrstvo razmišlja o vzpostavitvi vojaških kordonov na vzhodu Ukrajine je prav tako zaskrbljujoče,« je dejal. »Ne vidimo nobenih dokazov, da so ruske vojaške enote, ki prihajajo v regijo, povezane z zagotavljanjem varnosti na meji,« je dodal tiskovni predstavnik. Vir na ruskem obrambnem ministrstvu je ta teden za ruske medije povedal, da so ruske enote pripravljene vstopiti v ukrajinske regije, ki so pod nadzorom pro-ruskih separatistov, da bi vzpostavile mejo med civilnim prebivalstvom in ukrajinsko vojsko. Iz Kremlja so včeraj sporočili, da so na ukrajinsko mejo poslali nove tanke in topništvo. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa je včeraj med prvim obi- bolgarija Najmanj 12 mrtvih v poplavah SOFIJA - V poplavah, ki so v četrtek prizadele severovzhod Bolgarije, je umrlo najmanj 12 ljudi, številne še vedno pogrešajo. Najhuje je v mestu Varna, največjem bolgarskem mestu ob Črnem morju. Razmere se sicer normalizirajo, a so še kritične, je včeraj dejal notranji minister Cvetlin Jovčev. V ponedeljek bo v državi dan žalova-nja.V predmestju Varne Aspa-ruhovo je umrlo najmanj deset ljudi, od tega dva otroka. Še dve trupli so našli v bližnjem mestu Dobrič blizu Donave. Poročila o žrtvah sicer niso enotna, se pa oblasti bojijo, da bi njihovo število utegnilo v vsakem primeru še narasti. Prizadevanjem za evakuacijo ljudi s poplavljenega območja se je pridružila tudi vojska, ki poskuša tudi odstraniti vodo iz poplavljene vojaške bolnišnice v Varni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Varno, kjer dežuje že več kot dva tedna, je v četrtek popoldne zajela še nevihta. Južno predmestje je povsem poplavilo, je povedal župan mesta Ivan Portnih. Po navedbah prič voda sega več kot dva metra visoko, številne hiše so poplavljene. Po ulicah ležijo uničeni avtomobili in izruvana drevesa, zaradi česar je območje ponekod neprehodno. Oskrba z električno energijo na območju je prekinjena in oblasti je zaenkrat zaradi varnostnih razlogov še ne nameravajo obnoviti. Varno je včeraj zjutraj obiskal tudi bolgarski premier Plamen Orešarski, ki je poplave označil za ogromno tragedijo, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. V državi bo v ponedeljek dan žalovanja za žrtvami poplav. Deževje so v četrtek v večjem delu države spremljala neurja, ponekod pa je padala tudi toča. O poplavah tako poročaj o tudi od drugod. Več kot dvesto ljudi, od tega 150 v Do-briču, so evakuirali. Bolgarski vremenoslovci so sporočili, da je količina padavin, ki je padla v zadnjih 24 urah, enaka količini, ki pade v mesecu dni. Opozarjajo, da se bodo obilne padavine še nadaljevale. (STA) rim - Po seriji posvetovanj v tem tednu Dosežen dogovor o reformi senata Forza Italia in Severna liga soglašata RIM - Vlada je po seriji posvetovanj naposled našla dogovor s Severno Ligo in Forza Italia glede amandmajev, ki popravljajo zakonski osnutek o novem sestavu in funkciji senata. O tem je sinoči govoril predstavnik Severne lige Roberto Calderoli. To bo senat avtonomij po nemškem vzorcu. Poglejmo nekatere podrobnosti. Senat bo sestavljalo 95 senatorjev, v katerem bodo predstavniki dežel in krajevnih uprav, nadaljnjih pet senatorjev pa bo lahko imenoval predsednik republike zaradi njihovih velikih zaslug na raznih področjih. Slednji bodo lahko ostali senatorji sedem let in jih ne bo mogoče ponovno imenovati. Nadalje dogovor predvideva, da bo 74 senatorjev izvoljenih od deželnih svetov in avtonomnih pokrajin Trident in Bo-cen. Nobena dežela ne bo mogla imeti manj kot tri senatorje, razdelitev števila senatorjev, ki pripadajo vsaki deželi, pa bo opravljena na podlagi števila prebivalcev. 21 senatorjev bodo deželni sveti izvolili med župani posamezne dežele, vsaki deželi pa pripade po en senator. Mandat senatorjev bo sovpadal s trajanjem izvoljenega krajevnega organa, v katerega so bili izvoljeni. Ko jim preneha mandat se novi senatorji izvolijo v roku šestdesetih dni. Dvodomnost parlamenta bo za nekatere primere ostala. Tako bosta obe zbornici odločali o zakonih, ki zadevajo spremembo ustave in druge ustavne zakone. Skozi oba doma parlamenta bodo šli tudi zakoni, ki zadevajo referendume in ratifikacijo zakonov v zvezi s pripadnostjo Italije k Evropski uniji. Vsi ostali zakoni gredo le v presojo polanske zbornice. Eno od dopolnil predvideva tudi mehanizem zadolževanja občin, dežel in metropolitanskih mest. Uprave se lahko zadolžijo le pod posebnimi pogoji, ki jih bo podrobno vseboval zakon, pri čemer bo treba spoštovati proračunsko uravnoteženost. Ministrici Maria Elena Boschi in ministrica Marianna Madia sta na srečanju z novinarji nadalje povedali, da so bili sprejeti pomembni ukrepi o poenostavitvi dav- Ministrici Maria Elena Boschi in Marianna Madia na srečanju z novinarji ,ansa čnega sistema. Prvi predvideva, da bo 30 milijonov državljanov od leta 2015 dalje prejemalo na dom že v naprej izpolnjen obrazec 730. Tako izdelan obrazec bo mogoče tudi dopolniti ali popraviti. Prav tako bodo poenostavljeni postopki, ki zadevajo dedovanje, energetsko rekvalifika-cijo in nekatere druge storitve. skom regije Doneck, odkar je 7. junija prevzel predsedniški položaj, razglasil enostransko enotedensko prekinitev ognja. Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine naj bi tako dobili priložnost za razorožitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Danes, 20. junija, začne veljati prekinitev ognja. Trajala bo do 27. junija,« je še povedal Porošenko, ki naj bi včeraj tudi objavil podrobnosti svojega mirovnega načrta. Kot je sporočilo ukrajinsko notranje ministrstvo, naj bi prekinitev ognja tlakovala pot mirovnemu načrtu.Dodali so še, da bodo tisti, ki orožja ne bodo predali »uničeni«. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso se je že odzval na še neobjavljeni mirovni načrt in dejal, da gre za »dobrodošel razvoj dogodkov, ki naj bi koristil predvsem razrešitvi krize«. Proruski separatisti so se že odzvali na napoved prekinitve ognja in dejali, da ne verjamejo napovedim ukrajinskega predsednika. »Že stokrat smo slišali o prekinitvi ognja s strani ukrajinske nacionalne garde in vojske, a se vojaške operacije niso prekinile niti za minuto,« je dejal vodja proruskih separatistov v Do-necku Andrej Purgin. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je medtem včeraj po telefonu pogovarjal z novim ukrajinskim zunanjim ministrom Pavlom Klimkinom in vse strani, vpletene v ukrajinsko krizo, ponovno pozval k dialogu. Zavzel se je tudi za takojšno zaustavitev »protiteroristične operacije« ukrajinskih varnostnih sil, so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva.Kot so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še sporočili v Moskvi, je Klimkin ruskega zunanjega ministra pozval, naj Moskva pro-ruske separatiste na vzhodu Ukrajine pozove k predaji orožja. Ruski veleposlanik pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Andrej Ke-lin pa je včeraj ukrajinskemu predsedniku Petru Porošenku očital »nedejavnost«, saj ta kljub večkratnim napovedim še ni objavil svojega predloga mirovnega načrta. »Še vedno čakamo na primerne ukrepe za rešitev krize,« je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax dejal Kelin. (STA) berlusconi Na prizivnem sodišču proces o zadevi »Ruby« MILAN - Na sodišču v Milanu se je včeraj začel prizivni postopek proti nekdanjemu premierju Silviu Berlusconiju v primeru Ruby, v katerem je bil obsojen na sedem let zapora in dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij zaradi spolnih odnosov z mladoletno prostitutko in zlorabe položaja. Berlusconi včeraj ni prišel na sodišče, trenutno namreč opravlja opravlja družbeno koristno delo v domu za ostarele zaradi davčne utaje. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi sodišče danes obravnavalo predvsem postopkovna vprašanja, kot sta koledar zaslišanj ter odločitev, ali bo prizivni postopek javen ali bo potekal za zaprtimi vrati. Berlusconija v prizivnem postopku zastopa nova odvetniška ekipa. Sodišče namreč sumi, da sta njegova običajna odvetnika Niccolo Ghedini in Piero Longo na prvi stopnji skušala vplivati na priče, zato je proti njima začelo preiskavo. tirana - Po petih dneh spopadov Policija zavzela Lazarat, »kraljestvo marihuane« TIRANA - Albanska policija je včeraj po petih dneh spopadov s prekupčevalci z mamili prevzela nadzor nad albansko vasjo Lazarat, znano tudi kot kraljestvo marihuane. V najobsežnejši tovrstni operaciji v zadnjem desetletju je policija zasegla več kot 26 ton marihuane in več kot 90.000 sadik konoplje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Policija je obsežen obračun s preprodajalci mamil v evropski prestolnici marihuane začela v ponedeljek, v njem pa so bili ranjeni policist in dva civilista. Aretirali so najmanj šest ljudi. V akciji je sodelovalo okoli 800 policistov, med drugim tudi z oklepniki, preprodajalci mamil pa so jih med drugim napadali s protitankovskimi izstrelki. Po navedbah tiskovne predstavnice albanske policije Laure Totraku so med operacijo odkrili tudi štiri laboratorije, med njimi dva za proizvodnjo ko-nopljinega olja. Mamilarskim tolpam so zasegli več deset kosov avtomatskega orožja in veliko količino streliva. Policija sicer še vedno preiskuje številne hiše in polja v Lazaratu, kjer sicer živi okoli 2200 ljudi. Albansko tožilstvo medtem pripravlja seznam domnevnih organizatorjev obsežne proizvodnje in prodaje marihuane v tej vasi okoli 240 kilometrov južno od Tirane. Na njem naj bi bilo najmanj 50 ljudi. Po navedbah prič so številni prebivalci pred prihodom policije zažgali svoja polja mari-huane, nato pa pobegnili. Po podatkih policije v Larazatu letno proizvedejo okoli 900 ton marihuane v vrednosti okoli 4,5 milijarde evrov, kar je skoraj toliko kot polovica BDP Albanije. Na poljih dela na tisoče sezonske delavcev z vsega Balkana. Albanija velja za največjo proizvajalko marihuane v Evropi in to kljub prizadevanjem pristojnih oblasti, ki zatrjujejo, da vsako leto uničijo od 90.000 do 130.000 sadik konoplje. (STA) 1 2 Sobota, 21. junija 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Župan Romoli zelo jezen na deželno upravo Zapirajo porodnišnico, a gledajo proti Šempetru Ugibanj je konec: goriško porodnišnico bodo zaprli. Po večletnih polemikah, odlašanjih, zahtevah, obljubah, protestnih pismih, zbiranju podpisov in celo ustanovitvi odbora »Roditi se hočem v Gorici«, je deželna uprava včeraj sporočila, da bo eden prvih ukrepov nove zdravstvene reforme ravno zaprtje mestne porodnišnice. Do tega naj bi prišlo v najkrajšem času, po nekaterih ocenah že julija. Novico sta na včerajšnji tiskovni konferenci (o kateri obširneje poročamo na 3. strani) sporočili predsednica Debora Ser-racchiani in odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca. Kot razlog za takojšnje zaprtje sta navedli varnost: v Gorici je močno upadlo število porodov, zato je rojevanje tu nevarno tako za mamice kot za otroke, zaradi pravne odgovornosti pa tudi za zaposlene. Na to je resnici na ljubo že pred časom opozorila skupina mladih zdravnikov, specializantov iz pediatrije. Takrat so zapisali, da nasprotujejo delovanju tistih porodniških oddelkov, med njimi sta tudi oddelka v Gorici in Latisani, v katerih se letno rodi manj kot 500 otrok. »Dokazano je namreč, da je v teh porodnišnicah tveganje za matere in otroke večje: pogostejše so komplikacije pri porodu, smrtnost mamic in otrok je višja, delež carskih rezov presega stopnjo 20%,« je v takratnem intervjuju za naš dnevnik pojasnila ena od podpisnic - tržaška pediatrinja Meta Starc. »Manj porodov pomeni manj izkušenj za zdravnike in babice. Če je manj kot 500 porodov letno, lahko vsaka babica v povprečju spremlja po en porod na mesec, kar je zelo malo. Ob tem so porodnišnice manjših bolnišnic tudi slabše opremljene.« Deželna vlada se očitno s temi trditvami strinja, saj je kot razlog za zaprtje navedla ravno vprašanje varnosti. Tako od-bornica Telesca kot deželna predsednica Ser-racchiani pa sta prepričani, da zaprtje ne bo oškodovalo prebivalstva. Napovedali sta namreč uvedbo »inovativne službe«, v sklopu katere bi delovali že zaposleni specialisti: ti naj bi stali ob strani ženskam tako pred kot po porodu, prav tako pa tudi novorojenčkom. Novo službo (t.i. »percorso nascita«) bi lahko tudi vključili v dogovor o čezmejnem sodelovanju, je napovedala Telesca in dodala: »Vzpostavili bomo konvencijo z bolnišnico v Šempetru, da bi tako poenostavili porod tistim ženskam, ki bi želele roditi v bližnji slovenski bolnici.« Za čezmejno sodelovanje na porodniškem področju se kot znano zanima tudi delovna skupina, ki deluje pod okriljem Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO). Govori se o ustanovitvi skupne »hiše porodov«, za katero bi lahko pridobili specifična evropska sredstva. Goriški župan Ettore Romoli je pa včeraj izjavil, da ukinitev goriške porodnišnice resno ogroža ustanovitve čezmejne hiše porodov. Romoli je do zadnjega zagovarjal ohranitev porodnišnice, zato je bil včeraj v svojih izjavah zelo oster. »Edini ukrep, ki ga je v okviru splošne reforme deželnega zdravstva uspela izpeljati deželna odbornica Telesca, je zaprtje goriške porodnišnice, saj je za vse ostalo dobila veto,« je bil kritičen župan. »Reforma Serracchiani-Telesca je morje čenč, saj edino konkretno dejanje predstavlja zaprtje goriške porodnišnice. Za Tolmeč in Latisa-no so predvideli možnost mobilnih zdravniških ekip, v primeru Gorice pa so se odločili, da bodo vse službe koncentrirali v Tržič.« Župan je sicer prepričan, da je goriško porodnišnico Dežela obsodila na smrt že pred časom. »Porodnišnica je bila kadrovsko podhranjena, njenega upokojenega prima- rija niso nadomestili, ob tem pa so ji stalno delali slabo reklamo, češ da je rojevanje v Gorici nevarno za mame in otroke. Zdaj so le ukinili porodnišnico, ki je bila v bistvu že mrtva.« Dežela FJK se torej po zaprtju goriške porodnišnice konkretno nagiba k čez-mejni zdravstveni ponudbi. Kje, v kakšni obliki in pod kakšnimi pogoji danes ni še dano vedeti. O čezmejni hiši porodov, o kateri se je v preteklosti veliko govorilo, so mnenja na primer različna. Romoli je na primer pred časom dejal, da bi nova skupna porodnišnica morala stati v Gorici, v šempetrski bolnišnici pa so prepričani, da obmejni prostor ne potrebuje nove porodnišnice, saj lahko njihove strukture sprejmejo kar 2.500 porodov letno. Bolj smiselna bi se jim zdela ustanovitev novega skupnega centra za zdravje žensk, v katerega bi ob porodnišnici vključili še ginekologijo in center za bolezni dojk. Ob vsem povedanem je danes jasno predvsem to: Go-ričanke bodo lahko rojevale kjerkoli, samo v domačem mestu ne. (pd, Ale) Goriški porodniški oddelek naj bi zaprli julija bumbaca gorica-beljan - Socialni konzorcij CISI Prošnje za pomoč že skoraj presegajo razpoložljiva mesta Prostorska stiska postaja vse bolj pereč problem goriškega socialnega konzorcija CISI, ki razpolaga z dvema sedežema (prvi se nahaja v Gorici, v Ulici Vittorio Veneto, drugi pa v Beljanu), kjer sprejemajo v stalno ali začasno oskrbo odrasle prizadete osebe. Predsednik konzorcija CISI Silvano Buttignon opozarja, da bodo morali v prihodnosti dodatno okrepiti delovanje in povečati število razpoložljivih mest, saj beležijo na Goriškem vedno več prošenj za pomoč: ležišča za stalne, pa tudi za začasne goste so tako v Beljanu kot v Gorici Nov razpis za stanovanja Podjetje ATER je objavilo tri nove razpise za oddajo v najem stanovanj v občinah Škocjan, Zagraj in Štarancan. Prošnje bo mogoče vložiti od ponedeljka, 23. junija, do najkasneje petka, 22. avgusta. Sprejemni pogoji so državljanstvo države EU z rednim bivališčem v Italiji, bivanje v deželi FJK v zadnjih dveh letih, predvsem pa bivanje ali zaposlitev v občini Škocjan (za stanovanje v Škoc-janu), v občini Zagraj (za stanovanje v Zagraju) ali v štarancanski občini (za stanovanje v Štarancanu). Maksimalna meja dohodkov za posameznika (upoštevali bodo dohodke v letu 2012) znaša 27.353,52 evra, za dvočlanske družine 30.392,80 evra, za tričlanske 34.191,90 evra, za štiričlanske 39.076,45 evra, za petčlanske 45.589,20 evra, za šestčlanske pa 49.733,67 evra. Rok za oddajo prošenj je 22. avgust. Zainteresirani morajo izpolniti obrazec podjetja ATER. Prošnjo je mogoče oddati osebno na sedežu podjetja (Korzo Italia 116) ali jo nanj nasloviti preko pošte s priporočeno pošiljko in povratnico. Za dodatne informacije je urad podjetja Ater na Kor-zu odprt ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 10. do 12. ure, ob sredah pa od 15. do 17. ure. (av) skoraj polno zasedena. Prav zaradi tega je bil finančni prispevek, ki ga je konzorciju CISI dodelila Fundacija Goriške hranilnice, še kako dobrodošel, saj bo omogočil nekoliko boljše pogoje delovanja. V stavbi v Ulici Vittorio Veneto v Gorici je namreč 25 mest, od katerih sta dve namenjeni začasnim gostom, v Beljanu pa je skupno 14 mest, od katerih sta dve namenjeni začasnim oskrbovancem. Povpraševanje po oskrbi se povečuje, saj vse več družin prizadetih nima več tolikšne gmotne sposobnosti ali - v primeru starejših staršev - to- likšne energije, da bi samostojno nudila potrebno pozornost prizadeti osebi. Zato iščejo pomoč pri javnih ustanovah, kot je konzorcij CISI, ki skrbi tudi za postopno privajanje prizadetih oseb na odsotnost staršev. Naj dodamo, da so v obdobju, ki gre od avgusta 2013 do maja 2014, pri konzorciju CISI v začasno oskrbo sprejeli devet oseb za skupno 782 dni, po zaslugi finančne pomoči Fundacije Goriške hranilnice pa so za skupno 135 dni sprejeli v oskrbo tri osebe. (av) gorica - Občina in sindikati Dogovor o zaščiti najšibkejših občanov Uprava jim bo pomagala z davčnimi in drugimi olajšavami Goriška občinska uprava in sindikati upokojencev so sklenili sporazum o zaščiti najšibkejših občanov. Občina se je obvezala, da bo izvajala ukrepe, kot so davčne olajšave, s katerimi bo skušala priskočiti na pomoč občanom z najnižjimi dohodki. O najnujnejših ukrepih so se v prejšnjih dneh dogovorili župan Ettore Romoli, odbornica Silvana Romano ter sindikalisti Pierange-lo Motta, Itala Cristin in Walter Mauri (Cisl Fnp), Flavio Bisiach in Vittorino Franco (Spi Cgil) ter Roberto Devetak (Uil Pensionati). Na srečanju so sindikalisti izpostavili težave, ki jih v času krize občutijo predvsem osebe z nizkimi dohodki ter zdravstvenimi težavami. »Položaj je tudi otežilo neravnovesje med bolnišniškimi storitvami in zdravstvenimi storitvami izven bolnišnice, saj je prvim namenjena glavnina denarnih sredstev; kdor potrebuje drugačno oskrbo, je včasih prikrajšan,« so povedali sindikalisti, Romoli pa je zagotovil, da namenja občinska uprava veliko pozornost socialno šibkejšim skupinam. Protokol predvideva dogovarjanje o deležu proračuna, ki mora biti namenjen so-ciali in brezposelnim, ter oprostitev davka Tares za najrevnejše občane. Količnik davka Imu za druga stanovanja bo ostal 7,6 tisočinke, družine v stiski pa bodo še naprej imele pravico do popustov na vzgojnih in drugih storitvah. Občina bo tako kot doslej delila subvencije za stanovanjske najemnine, nadaljevala pa bo tudi s postopki za nadziranje cen in s podporo Empo-riju solidarnosti. Na podlagi sporazuma bodo imeli občani, ki so v gmotni stiski, še vedno pravico plačevanja glob na obroke, občina pa bo poskrbela za nove informativne pobude za promocijo zdravja in bo podprla stališče sindikatov, ki nasprotujejo sedanjemu sistemu prispevkov za zdravstvene storitve (t.i. ticket). (pt) pokrajina - Projekt Obramba se rodi v glavi Ženske so večkrat tarča fizičnega, psihičnega ali verbalnega nasilja, priletni občani pa goljufov in tatov. Goriška pokrajina se je odločila, da tako enim kot drugim ponudi sredstva, s katerimi se lahko uspešno zo-perstavijo tovrstnim nevarnostim. Ob finančni podpori Dežele Furlanije Julijske krajine so izpeljali dva zanimiva projekta, rezultate opravljenega dela pa je včeraj v dvorani pokrajinskega sveta predstavila pristojna odbornica Ilaria Cecot. Ženskam so v sodelovanju z društvi S.O.S. Rosa in Anime di diamante namenili osnovni tečaj samoobrambe. Kot je poudaril inštruktor Mauro Cociancig, na tečaju niso želeli izuriti novodobnih bojevnic, temveč v udeleženkah vzbuditi samozavest, vero vase in v lastne sposobnosti, s katerimi lahko premagajo strah. Posredovali so jim os- ■ m , S tečaja samoobrambe bumbaca novne informacije o tem, kako naj se izognejo nevarnim situacijam. Učinkovita obramba se v resnici rodi v glavi, je opozoril: če uporabljamo možgane, nam ni treba uporabljati fizične moči. Drug projekt je nastal v sodelovanju s široko paleto partnerjev, od pokrajinskega poveljstva karabinjerjev do sindikalnih organizacij in šole Galilei, njegov cilj pa je os-veščati starejše občane o možnih oblikah goljufij ter jih prepričati, naj v primeru, ko bi bili žrtve nepridipravov, zavrtijo telefonsko številko 112. V ta namen bodo jeseni priredili več področnih informativnih srečanj, na katerih bodo delili večjezični priročnik Si-curezza vuol dire serenita, ki se v slovenskem prevodu glasi Ne pozabite na varnost. Zavrteli pa bodo tudi krajše filme, ki so jih posneli dijaki zavoda Galilei. V njih sta ob mladih nastopila tudi sivolasa amaterska igralca, Edda Petracco in Sergio Foresani; skupaj so na zelo posrečen način prikazali nekatere tipične situacije, v katerih bi se lahko znašli naši dedki in babice. V filmu z naslovom Lažna nesreča na primer nek avtomobilist zahteva od gospoda Sergia, da mu plača manjšo poškodbo avtomobila, ki je ni povzročil on. V Lažni cvetličarki na vrata gospe Edde potrka dekle in ji izroči šop cvetja: medtem ko ji gospodinja ponudi kozarec vode, pa se skozi vrata, ki so medtem ostala odprta, vtihotapi pajdaš ...in ukrade Eddino denarnico. Nikoli ne puščajte odprtih vrat, se glasi nasvet gospe Edde svojim vrstnikom: ona govori v italijanščini, film pa je opremljen s podnapisi v furlanščini in slovenščini. Da bo sporočilo prav vsem jasno. (pd) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 21. junija 2014 13 goriška - Kakovost kopalnih voda je dobra Naravna kopališča vabijo na osvežitev Kopanje na Nadiži »Kakovost naravnih kopalnih voda na vseh kopalnih območjih sever-noprimorske regije je na splošno dobra, na Nadiži celo odlična, kopalne vode so primerne za kopanje,« ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. V poletni vročini marsikdo poišče osvežitev tudi rekah, jezerih, ne le v morju. Slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča kopanje le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode in ne na nenadzorovanih območjih. V času kopalne sezone opravlja Agencija RS za okolje (ARSO) redni monitoring naravnih kopalnih voda, in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah in od 1. junija do 15. septembra na morju. Na vsakem merilnem mestu bodo v letošnjem letu kopalno vodo vzor- km čili vsake tri tedne. Vsako merilno mesto je opremljeno z informacijsko tablo, na kateri je podan splošen opis kopalne vode z merilnimi mesti monitoringa, razvrstitev kopalne vode glede na kakovost v obdobju 2010 - 2013, nekaj napotkov za varno kopanje ter navodila, kako do sprotnih podatkov o kakovosti kopalne vode. V severnoprimorski regiji so v državni monitoring spremljanja mikrobiološke kakovosti naravnih kopalnih voda vključene reke Nadiža, Soča in Idrijca, na katerih je določenih 7 kopalnih območij in 9 merilnih mest. Na kopalnem območju Nadiže so tri merilna mesta, in sicer Logje, Podbe-la- kamp Nadiža in Robič. Sočo pri Čezsoči vzorčijo pri mostu, Sočo pri Tolminu tudi pri mostu in na sotočju s Tolminko. Merilno mesto na Soči pri Kanalu se nahaja ob avtokampu Korada, Sočo pri Solkanu vzorčijo na starem jezu, Idrijco v Bači pri Modreju pa pod železniškim viaduktom. Na omenjenem inštitutu posebej opozarjajo, da je reka Soča lahko tudi na kopalnih območjih mestoma deroča in polna brzic, zato kopalcem polagajo na srce naj ne podcenjujejo moči vode in ne precenjujejo lastnih sposobnosti. »Na kopalnih območjih na Soči v Solkanu in Soči v Kanalu se lahko zaradi uravnavanja pretokov hidroelektrarn pojavljajo nenadni dvigi gladine in močni tokovi reke Soče, zato je na teh kopalnih območjih potrebna dodatna previdnost kopalcev!« dodajajo. Prav tako ni priporočljivo kopanje po močnem dežju, saj se zaradi meteornega spiranja površin v zaledju lahko poveča mikrobiološka onesnaženost vode, zaradi povečanega pretoka so reke lahko nevarne, enako tudi valovi v morju in tokovi pri plimovanju. Ob nenadnem poslabšanju vremena kopalcem priporočajo, naj gredo čim prej iz vode. »Med plavanjem ne požirajmo vode, še zlasti ne otroci. Po kopanju se čim prej stuši-rajmo s pitno vodo. Kopalne vode ne uporabljajmo za pripravo hrane,« opozarjajo na omenjenem inštitutu, kjer med priporočili za varno kopanje omenjajo še previdnost pri skakanju v vodo, še zlasti, če nismo prepričani o ustreznosti globine in dna izbranega mesta Zaradi nizkih temperatur vode v rekah je vanjo priporočljivo vstopati postopoma in ne pregreti. »Okužba z virusom mišje mrzlice je povezana z izpostavljenostjo izločkom glodavcev pri dejavnostih v naravi, kot je kopanje. Kopalcem zato priporočamo, da so na bregovih kopalnih območij, naravnih kopališč pozorni na morebitno prisotnost izločkov glo-davcev in se jih izogibajo,« še navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Katja Munih gorica - Upravljanje reke Soče Z uvedbo kapljičnega sistema namakanja do prihranka vode Reka Soča bumbaca Na goriški pokrajini je v četrtek potekalo srečanje, ki so se ga udeležili 4. komisija pokrajinskega sveta, konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine, združenja okoljevarstveni-kov Legambiente Gorizia, Ambiente 2000 in Italia nostra ter podpredsednica goriške pokrajine Mara Čer-nic. Na dnevnem redu je bila predvsem izmenjava mnenj o pretoku reke Soče in o problematikah, ki so vezane na manjše reke in potoke na Goriškem. Uvodni poseg je imela pokrajinska podpredsednica Mara Čer-nic, ki je izpostavila veliko skrb in delo goriške pokrajine na tem področju. Pokrajina sledi namreč problematiki z različnih zornih kotov, od infrastrukture, v tesnem sodelovanju z deželo FJK in državo, do ekološke plati, kamor spadajo problem kmetijstva in namakanja, turistični razvoj in kakovost vode. »Na italijanski strani meje pripravljamo nov kanalizacijski sistem, ki bo vzporeden z rečno strugo, v teku pa je tudi dialog s Slovenijo, kjer so se že začela dela za izgradnjo kanalizacijskega omrežja,« nam je povedala Mara Černic. Predsednik goriške sekcije zveze Legambiente Lu-ca Cadez pa je izpostavil problem racionalizacije vode. »Eno izmed glavnih vprašanj je nedvomno način, kako danes uporabljamo vodo, in sicer, ali jo uporabljamo racionalno. Moramo se namreč soočati z dejstvom, da je zaradi globalnega segrevanja tudi v Soči, kot v ostalih rekah, vedno manj vode. Kmetje poleg tega še vedno vztrajajo pri gojenju koruze, saj pravijo, da brez nje niso konkurenčni, vseeno pa je treba opozoriti, da je koruza tropska kultura, ki izhaja iz Srednje in Južne Amerike, kjer pade letno približno 10.000 milimetrov dežja, ne pa 1.500 kot pri nas,« je povedal Cadez. Konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine pa je glede tega problema napovedal nekatere novosti, saj je trenutno v teku eksperimentiranje novega sistema kaplji-čnega namakanja, za katerega je značilno, da dovajajo vodo natanko v območje korenin. Pri namakanju s pršenjem pride namreč do velikih izgub, saj se voda večinoma ustavi na listih. Nov sistem bi omogočal učinkovitejšo izrabo vode in prihranek do 40% v primerjavi z drugimi načini namakanja. Na srečanju je tekla beseda tudi o vprašanju gradnje novega jezu na Soči. V zadnjih letih se je namreč ravno konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine ogreval za ta projekt, tokrat pa je predstavil nov načrt. Namesto jezu je tokrat konzorcij predlagal, da bi na reki zgradili neko prečko, oziroma nek arhitektonski element, tako da bi na italijanski strani nekdanje meje lahko sami uravnavali pretok vode, ne da bi bili odvisni od solkanskega jezu. Okoljevarstveniki zveze Legambiente Gorizia pa so nekoliko skeptični glede tega predloga, saj menijo, da bi lahko nove gradnje še dodatno prizadele okolje. »Poleg tega bi radi še enkrat poudarili, da moramo biti zelo pozorni na okolje, tudi pri manjših potokih. V Brdih so v zadnjih letih izvedli več del, ki niso bila najbolj primerna in niti preveč v skladu z naravo in okoljem. V številnih potokih smo našli avtohtone rake, kar priča o dobri kakovosti vode. Ne smemo dovoliti, da bi izgubili tako bogastvo,« je zaključil Luca Cadez. (av) vitovlje-gorica - Zavetišči za živali V času dopustov imajo največ dela Problem zapuščanja živali je vsako poletje aktualen. V počitniškem času se namreč kar nekaj ljudi naveliča svojih dotedanjih ljubljenčkov - bodisi mačk kot psov - ter se jih znebi tako, da jih preprosto zapusti. Nekatere živali ne preživijo, tiste, ki imajo več sreče, pa najdejo novo družino ali zavetišče, kjer poskrbijo zanje. Kako te ustanove delujejo, smo se pozanimali pri upraviteljih Zavetišča in hotela za živali Oskar v Vitovljah ter pri upraviteljih goriškega zavetišča, ki ga v Ulici Scogli v Gorici vodi združenje AIPA. O delovanju zavetišča v Vitovljah smo se pogovorili s Harijem, enim izmed uslužbencev. Živalsko zavetišče deluje že od leta 1998 kot zasebna ustanova s koncesijsko pogodbo, v kateri so zaposlene štiri osebe. Zgradba je bila na novo zgrajena leta 2006. V samo zavetišče letno prinašajo okoli 250 psov in 300 mačk, v tem času pa jih imajo približno 20. Pojasnil je, da vsako leto, ravno v času dopustov (med julijem in avgustom), število zapuščenih živali krepko narašča, zlasti psov. Poleg za- vetišča nas je zanimalo tudi delovanje hotela za živali. Uslužbenec je povedal, da je veliko povpraševalcev tudi iz Italije. Vreden omembe je poletni urnik, ki je slednji: od 9. do 12. ure in od 18. do 19. ure. Zavetišče nudi zatočišče 26 psom (v 13 boksih), vzrejo lastnih psov (nemški ovčarji, rotvajlerji, labradorci), oskrbo mačk v velikem mačjaku in mačji kletki ter vozilo, namenjeno za prevoz živali. Poudariti je treba tudi to, da imata zavetišče in hotel varnostni red in sistem, ki zagotavljata tudi boljše delovanje same zgradbe. Kaj pa goriško zavetišče za pse in mačke, ki ga upravlja združenje AIPA? Nekaj informacij o njem nam je posredovala predsednica Fabia Lupieri, ki prostovoljno vodi to ustanovo za zaščito živali. Po njenih besedah imajo v zatočišču trenutno okrog 50 mačk, ampak njihovo število iz dneva v dan narašča. Psov imajo pa okoli 25. V poletnem času imajo težave predvsem zaradi malomarnih skrbnikov, ki živali zapuščajo, kjer se jim zljubi, ampak na srečo se te živali znajdejo v do- brih rokah, pri AIPI, ki zanje zelo dobro poskrbi. Poleg hranjenja skrbijo prostovoljci tudi za zdravje živali: obvezna je sterilizacija samic, za kastracijo samcev pa se odločijo v nekaterih primerih. Lupierije-va je povedala, da imajo po zakonu skrbniki možnost, da oddajo živali v zavetišče, ampak le v primeru, ko zanje niso zmožni skrbeti. Pri AIPI rade volje sprejemajo pomoč občanov, na primer v obliki hrane za živali, ki je vedno dobrodošla. V spomladanskem in poletnem času (med majem in septembrom) je zavetišče odprto od ponedeljka do nedelje med 17.30 in 19. uro. Za dodatne informacije lahko obiščete uradno spletno stran združenja AIPA www.aipagorizia.org. (pt) V Vitovljah in Gorici čaka na novega skrbnika veliko ljubeznivih psičkov in muc 1 4 Sobota, 21. junija 2014 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Nova začasna pridobitev Policija bliže občanom Novogoriški policisti so za štiri mesece dobili v uporabo mobilno policijsko postajo, zaenkrat edino v Sloveniji Policisti novogoriške policijske uprave so za štiri mesece dobili v uporabo mobilno policijsko postajo, zaenkrat edino v Sloveniji, zato ta kroži med različnimi policijskimi upravami. Gre za vozilo, ki je namenjeno predvsem preventivnemu, pa tudi operativnemu delu policije. Policisti bodo v njem lahko opravljali skoraj vse postopke kot v »pravih« policijskih pisarnah. Policija bi s tem projektom rada zagotovila vidnost in navzočnost policistov tudi v tistih krajih, kjer policijskih postaj nimajo. »Namen te mobilne policijske postaje je, da se policija približa občanom,« pojasnjuje vodja policijskega okoliša Sašo Bajec. Mobilno policijsko postajo bo moč opaziti tudi na številnih javnih prireditvah, kopališčih ob rekah, večjih trgovskih centrih, parkiriščih na hitri cesti ...Pa tudi v primerih, ko bo treba preiskovati hujše oblike kaznivih dejanj in iskati njihove storilce. Policisti bodo v sklopu mobilne policijske postaje opravljali formalne ali neformalne razgovore, zbirali informacije, sprejemali kazenske ovadbe in prijave in naznanitve kršitve javnega reda in miru. Mobilna policijska postaja je namreč opremljena z različnimi aparaturami in napravami, ki zagotavljajo nemoteno delo. Tako imajo v avtomobilu vso informacijsko in telekomunikacijsko opremo. Z mobilno policijsko postajo bodo povečali tudi ekonomičnost, saj bodo policisti veliko nalog, kot so izdelava pisnih poročil, ki jih običajno opravijo na policijski postaji, lahko opravili kar v mobilni policijski postaji. V luči racionalizacije in ukinjanja določenih policijskih postaj bodo prvenstveno hodili na tista območja, kjer policijskih postaj ni. Policist Ba-jec sicer ne opaža, da bi se na račun ukinjanja policijskih postaj kriminaliteta na tistih območjih povečevala. »Morda se le odzivnost policistov podaljša za kakšno minuto,« dodaja Bajec, ki meni, da bi bilo zelo dobrodošlo, če bi lastno mobilno policijsko postajo imela vsaka policijska uprava v Sloveniji. (km) Mobilna policijska postaja km moda - Goriška stilistka Virginia Burlina Iz Gorice, mimo Trsta, v Antwerpen (in nazaj) Letošnje poletje se je za 28-letno Go-ričanko Virginio Burlina začelo na najboljši način. Nekdanja študentka prava na univerzi v Trstu namreč tačas zaključuje štiriletni študij na kraljevi umetnostni akademiji v nizozemskem Antwerpnu, ki velja za eno najprestižnejših modnih šol. Tu je pred nekaj dnevi sodelovala na modni reviji, na kateri so svoje kreacije prikazali študentje četrtega letnika, in požela, vsaj po pisanju italijanske revije Elle, velik uspeh. Njena kolekcija Lunatica nas je povsem očarala, prepričani smo, da bo v bližnji prihodnosti njeno ime odmevalo v modnem svetu, so zapisali v članku, ki ga je mogoče prebrati na spletni strani www.elle.it. Kolekcijo je temnolasi Virginii navdihnila zgodba umetnice Sir Marguerite, ki jo je zaročenec zapustil tako rekoč na oltarju: dekle je znorelo, zaprli so jo v psihiatrično bolnišnico, ona pa je začela iz rjuh tkati novo poročno obleko ... S svojimi oblekami sem skušala predstaviti osebno zgodbo, pravi Virginia, saj vsakdo med nami je vsaj enkrat v življenju spoznal, kaj pomeni »znoreti zaradi ljubezni«: pogosto živo-barvna oblačila krasijo dragocene vezenine, dekoracije, napisi. Letošnje poletje pa je za Virginio Burlina uspešno tudi zato, ker se bo julija, kot edina italijanska predstavnica, udeležila tržaškega modnega tekmovanja ITS (International Talent Support). Njen projekt Lucid dream (Bleščeče sanje) je bil namreč Virginia Burlina uvrščen v ožji izbor tistih, ki se potegujejo za nagrado Swatch in bo zato 11. julija razstavljen v nekdanji glavni ribarnici na tržaškem nabrežju. Na vest, ali bo končna nagrada, ki predvideva denarno nagrado v višini 10.000 € in honorirano sodelovanje s kreativnim laboratorijem slovite švicarske firme, romala v roke 28-letne Gori-čanke, bo treba zato še malce počakati. (pd) tržič - V središču Emisfero Dvojna tatvina Tarča tatov sta bili zlatarna Blue Spirit in trafika - Plen vreden več deset tisoč evrov Center Emisfero v Tržiču V nakupovalnem središču Emisfero v Tržiču se je v noči s četrtka na včerajšnji dan zgodila dvojna tatvina. Tarča tatov sta bili zlatarna Blue Spirit in trafika Edicolandia: iz prve so neznanci odnesli več kosov nakita, iz druge pa srečke »Gratta e vinci« in cigarete. Upravitelja trgovin sta včeraj še ocenjevala škodo, plen pa naj bi bil vreden med 30 in 40.000 evrov. Tatovi so po vsej verjetnosti v nakupovalni center prišli že v četrtek in se v njem skrili. Ko so vse trgovine in središče zaprli, so prišli iz svojih skrivališč in vlomili v obe trgovini. Alarmna naprava se ni sprožila: tatvini naj bi včeraj zjutraj odkrili šele varnostniki, ki so opazili poškodovane navojnice trgovin. Tatovi so pobegnili skozi zasilni izhod. Razstava o meji v muzejčku ob novogoriški železniški postaji km Poletna muzejska noč Poletna muzejska noč bo drevi že dvanajsto leto zapored pozno v noč na ste-žaj odprla vrata razstavišč po vsej Sloveniji. Akciji slovenskih muzejev in galerij se tudi letos pridružuje Goriški muzej z brezplačnimi vodstvi po muzejskih zbirkah. Med 18. in 22. uro bodo na ogled muzejske Meščanstvo na Goriškem na gradu Kromberk, na gradu Dobrovo bodo obiskovalcem pokazali Grajsko zbirko - poskus rekonstrukcije in Galerijo Zorana Mušiča. V Muzejski zbirki v Ajdovščini bo na ogled Arheološka razstava Castra. Od 18. do 24. ure bo odprta Vila Bartolomei v Solkanu in razstava Ohraniti preteklost, ustaviti čas za danes in jutri, na ogled bo tudi Muzejska zbirka Kolodvor na Železniški postaji Nova Gorica in razstava Državna meja na Goriškem. Na vseh razstavah bodo na voljo brezplačna vodstva. Ob 21. uri pa bo na Gradu Kromberk svečano odprtje etnološke zbirke Pavla Medveščka Staro-verstvo in staroverci. (km) martinščina Večer v zvokih in besedah prve svetovne vojne Pokrajinski odbor Vsedržav-nega združenja pihalnih godb AN-BIMA prireja drevi v Martinščini v okviru projekta Kras 2014+ večer z naslovom »Suoni e parole della Grande Guerra« (Zvoki in besede prve svetovne vojne). Pri projektu bodo sodelovali vsi pihalni orkestri, ki delujejo v goriški pokrajini, pihalni orkester Kras iz Doberdoba, ki je prav tako član združenja AN-BIMA, bo na prizorišče prikorakal v spremstvu mažoretk. V programu, ki se bo začel ob 20.30 in ga bo povezoval gradeški voditelj Leonardo Tognon, bo doberdobski zgodovinar Dario Frandolič podajal odlomke iz življenja v kraških jarkih med dvanajstimi soškimi bitkami, nekaj jih bo tudi v slovenskem jeziku. Med enim odlomkom in drugim bodo godbe igrale koračnice in himne iz tedanjega časa. Sodelovali bodo godbe na pihala iz Turjaka (dirigent Maurizio Zaccaria), Tržiča (dirigent Alessandro Vi-golo), Krmina (dirigent Patrick Quaggiato) in Gradeža (dirigent Nevio Lestuzzi), pihalni orkestri G. Verdi iz Ronk (dirigent Alessandro Vigolo), Kras iz Doberdoba (dirigent Patrick Quaggiato) in V. Condotti iz Pierisa (dirigent Federico Bianco) ter godba prostovoljnih krvodajalcev iz Vileša, dirigent Matteo Firmi. koncert Dragojevic drevi na Vrhu Za nocojšnji koncert Oliverja Drago-jeviča na Vrhu vlada veliko pričakovanje. Koncert prirejajo slovenske kulturne organizacije z Goriškega, ki so z njim želele nadaljevati tradicijo prireditev »Nazdravimo poletju«. Letošnji glasbeni dogodek ima po mnenju organizatorjev dvojen pomen: to bo vsekakor priložnost za zabavo in sprostitev, hkrati pa želi ovrednotiti in promovirati enkraten prostor, kot je Kras. In ravno to je vodilo projekta »Kras@event@Carso«, pri katerem sodeluje okrog petnajst javnih in kulturnih ustanov in ki je doslej nadvse uspešno izpeljal vrsto pobud. Z Dragojevičevim koncertom je projekt pridobil na vrednosti. Poleg tradicionalnih partnerjev je namreč privabil k sodelovanju vse osrednje slovenske organizacije, KC Lojze Bratuž, ZSKD, ZSKP, Glasbeno matico, SKGZ, SSO, Glasbeno šolo Komel, Kulturni dom ter seveda kulturno društvo Danica in občino Sovodnje. »Slovenske ustanove želijo biti eden izmed poglavitnih ustvarjalcev letošnje poletne scene na Goriškem,« pravijo prireditelji. Za organizacijo drevišnjega praznika, ki se bo pričel ob 20.30 uri oz. s predhodno degusta-cijo kraški dobrot, so v prvi vrsti zadolženi člani društva Danica, saj bo dogodek prava šagra s kioski, jedmi na žaru, pivom in seveda plesom. V primeru slabega vremena bo koncert potekal v goriškem Kulturnem domu, kjer je na voljo 288 mest. Velika večina prostorov je že oddanih, saj ima Dragojevič tudi v naših krajih kar nekaj oboževalcev. (ik) V Ločniku o rajonih Na četrtkovem srečanju, ki ga je organiziralo društvo Lucinis v prostorih bivše krajevne skupnosti, je bil udeležencem razdeljen dokument o težavah, ki so nastale po ukinitvi goriških rajonskih svetov. »V samem uvodu je zahvala deželnemu svetniku SSk Igorju Gabrovcu, ki ima zaslugo za spremembo deželnega zakona št. 1/2011, dokument pa je tudi kritičen do goriške občinske uprave, ki vse do danes ni nič ukrenila,« opozarjajo goriški predstavniki Slovenske skupnosti. Nastopil je tudi bivši občinski svetnik in odbornik SSk Silvan Primožič, ki je prav tako poudaril pomen rajonskih svetov predvsem za zaselke in območja, ki so bila do leta 1927 samostojne občine. »Glede na dejstvo, da je bil popravek h zakonu sprejet zaradi prisotnosti Slovencev, bi bilo pravilno, da se spet obnovi tri slovenske rajone Podgoro, Štandrež in Pevmo-Oslavje-Štmaver ter, seveda, Ločnik,« menijo pri SSk. Svetoivanski kres v Štandrežu Društvo Skultura iz Štandreža prireja tradicionalni svetoivanski kres v ponedeljek, 23. junija, ob 21.30 na bregu Soče med Ulicama Ticino in Natisone. Park Viatori vabi na ogled Park Viatori v Gorici bo danes in jutri odprt med 16. in 19. uro; ob 17. uri bosta vodena ogleda. Vstop je prost, informacije in rezervacije skupinskih ogledov po tel. 0481-537111 ali na naslov giardino.viatori@fondazionecari-go.it; več na www.fondazionecarigo.it.. Glasba v Doberdobu SKD Hrast in OPZ Veseljaki vabita na glasbeni utrinek danes ob 17.30 na sedežu društva Hrast na Trgu Sv. Martina v Doberdobu za cerkvijo. Igrata Aleš Lavrenčič in Simon Gerin. Vojna, vernost in spomin Krožek Circolo Fotografico Isontino in Kulturni center Lojze Bratuž vabita na odprtje fotografske razstave ob 100-le-tnici prve svetovne vojne z naslovom »Vidiki vernosti in spomina v prvi svetovni vojni 1914-1918«, ki bo v ponedeljek, 23. junija, ob 18. uri v galeriji centra Bratuž. Za glasbeni poklon bo poskrbel violinist Aleš Lavrenčič. Voden ogled razstave V bivši konjušnici palače Coronini na goriškem Vialu je na ogled razstava z naslovom »Uno Stato in uniforme« (Država v uniformi) v organizaciji Fundacije Palače Coronini Cronberg in zgodovinsko raziskovalne skupine Isonzo. Danes in jutri ob 17. uri se bodo obiskovalci lahko udeležili brezplačnega vodenega ogleda, plačali bodo le vstopnino. GORIŠKI PROSTOR sobota, 21 . junija 2014 1 5 /- So Nemci kupili Letriko? Po še neuradnih podatkih naj bi bila šem-petrska Letrika prodana nemški družbi Mahle s sedežem v Stuttgartu. Mahle je proizvajalec avtomobilskih delov in eden izmed 30 največjih dobaviteljev avtomobilske industrije po vsem svetu. Trenutno zaposluje več kot 48.000 ljudi v stotih različnih obratih, imajo tudi šest raziskovalnih in razvojnih centrov po svetu. V letu 2011 je skupina Mahle dosegla za več kot šest milijard evrov prometa. V Le-triki včeraj zadeve niso komentirali. (km) Kriminalka v Vrtojbi V sklopu vseslovenskega tedna ljubiteljske kulture bo v vrtojbenskem mladinskem centru v nedeljo ob 20. uri gledališka predstava 8 žensk - Kriminalka po motivih Roberta Thomasa v izvedbi društva Zarja iz Bilj. (km) Pesem pod lipo V Solkanu bo danes ob 20.30 ob dnevu državnosti in tednu kulture prireditev Pesem pod lipo. Na Trgu M. A. Plenčiča se bo zvrstilo več nastopajočih, med njimi tudi sopranistka Julija Kramar. (km) Praznik vrtnic Vrhunec letošnjega 16. praznika vrtnic v Novi Gorici bo danes od 17. ure dalje. Na odru pred SNG bo nastopila Natalija Verboten, izbrali bodo kraljico vrtnic, nastopila bosta še folklorna skupina iz Gorice in otroški zbor OŠ Fran Erjavec Nova Gorica. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. H Mali oglasi IŠČEM namizni računalnik v dobrem stanju, ki ima manj kot tri leta; tel. 377-9851049. ~M Gledališče MLADINSKI CENTER VRTOJBA vabi v sklopu vseslovenskega tedna ljubiteljske kulture 2014 na gledališko predstavo »8 ženk«, kriminalka po motivih Roberta Thomasa v izvedbi Kulturnega društva Zarja Bilje v nedeljo, 22. junija, ob 20. uri v Mladinskem centru Vrtojba, Ul. 9. septembra. PD ŠTANDREŽ prireja poletno srečanje gledaliških skupin »Gledališče pod zvezdami - Iz komedije v komedijo« na igrišču ob župnijski dvorani v Štandrežu: danes, 21. junija, ob 21. uri »Krčmarica Mirandolina« (Carlo Goldoni), nastopa kulturno društvo Zarja - Trnovlje (Celje), režija Vojko Belša. V nedeljo, 22. junija, ob 21. uri »Češpe na figi« (Marjan Tomšič), nastopa KD Brce Gabrovica pri Komnu, režija Sergej Verč, asistentka Mi-nu Kljuder. Pod pokroviteljstvom občine Gorica in ZSKP. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA vabi 27. in 28. junija, ob 21. uri, na mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetni-ca pri SNG v Novi Gorici; ustvarjalca in igralca Sébastien Čopko Fra-boulet in Manca Uršič bosta nastopila z vertikalnim plesom z multimedi-jo »Vertigo«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. □ Čestitke Danes je na Peči veliko slavje, saj včeraj sta praznovala zlato poroko naša draga soseda IVO in DORA. Še mnogo zdravja in veselja v skupnem življenju jima želijo Simon, Ljuba, Karol in Robert. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.10 »Tutte contro lui - The other Woman«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Jersey Boys«. Dvorana 3: 17.45 »Il magico mondo di Oz«; 19.45 »Maleficent«; 21.30 »Zoran, il mio nipote scemo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Jersey Boys«. Dvorana 2: 17.30 »Il magico mondo di Oz«; 20.10 - 22.00 »Alabama Monroe - Una storia d'amore«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Tutte contro lui - The other Woman«. Dvorana 4: 17.40 »Maleficent«; 20.15 - 22.00 »Sexy Shop«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Le Week-End«. fi Razstave V KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca dAosta 83 v Tržiču bo danes, 21. junija, ob 18. uri odprtje razstave Pie-tra Missia v organizaciji kulturnega krožka Mazzini ENDAS iz Tržiča; na ogled bo do 3. julija 7.00-21.00, zaprto ob ponedeljkih. V GRADU KROMBERK bo danes, 21. junija, ob 21. uri odprtje razstave »Staroverstvo in staroverci«, etnološka zbirka Pavla Medveščka. Spregovorili bodo Pavel Medvešček, Darja Skrt, avtorica razstave in Alenka Go-loličič, izdelovalka kabrce. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava tržaške slikarke Adriane Rigonat z naslovom »Una stagio-ne difficile - Strašni čas«. Razstava sodi v okvir pobud ob 100-letnici prve svetovne vojne; na ogled bo do 25. junija od ponedeljka do petka 9.0012.00, 16.00-18.00 ter med kulturnimi prireditvami. »SAKSIDA. SLIKAR PRAVLJIČAR« je naslov razstave, ki je na ogled v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev; do 12. oktobra od torka do nedelje 10.0017.00. ~M Koncerti PD VRH SV. MIHAELA vabi na zaključno prireditev z naslovom »Razpali-te kres, divje skačejo živi akordi« (S. Kosovel) v torek, 24. junija, ob 20. uri v kleti kmetije Grad Rubije na Vrhu. Nasopili bodo OPZ Vrh sv. Mihaela, Tjaša Devetak, Tatjana Devetak, Lu-ca Brumat, DVS Bodeča Neža. Sledil bo tradicionalni svetoivanski kres na Largi na Vrhu. ZDRUŽENJE LIPIZER organizira danes, 21. junija, ob 20.30 v župnijski dvorani v Podturnu v Gorici koncert ob Evropskem prazniku glasbe; vstop prost. »LIVE / GLASBA PREKO MEJE«: na območju Ai Brechi v Škocjanu danes, 21. junija, ob 16. uri nastop in delavnica brazilskih tolkal združenja Escola Afrobrasil, DJ Davide, DJ Pappa, Blacknob; ob 20. uri Warrior Charge Soundsystem in Nucleus Roots; več na www.dobialab.net. KONCERT »POZDRAV POLETJU 2014« bo danes, 21. junija, ob 20.30 na odprtem prostoru kulturnega centra Danica na Vrhu. Gost večera bo legenda dalmatinske glasbe, Oliver Dragojevič s svojim bandom Dupini iz Splita. Koncert sodi v okvir projekta »Kras@event@Carso«. 1. FESTIVAL VIKTOR ULLMANN v organizaciji združenja Musica libera iz Trsta bo v sinagogi v Gorici v nedeljo, 22. junija, ob 20.30. Pianist Pierpaolo Levi bo zaigral tri sonate, št. 5, 6 in 7, ki jih je skladatelj Viktor Ull-mann komponiral med leti 1943 in 1944 v koncentracijskem taborišču v Theresienstadtu; vstop prost. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v ponedeljek, 23. junija, ob 20. uri bo v cerkvi koncert mešanega pevskega zbora Hrast z dirigentom Hila-rijem Lavrenčičem; vstop prost. 18. MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV V SLOVENIJI: 28. junija ob 21.30 v središču Nove Gorice Big Band Gverillaz; 29. junija ob 21. uri v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici Papandopulo kvartet; 30. junija ob 21. uri v hiši Štekar, Snežatno 26a There be Monsters; 1. julija ob 21. uri v koncertni dvorani Glasbene šole Nova Gorica Jan Gričar (saksofon), Nejc Grm (harmonika), Tomaž Hostnik (klavir); 3. julija ob 21.30 v središču Nove Gorice Razal Oklim Quartet; 4. julija ob 21. uri na dvorišču gradu Kromberk kvintet Mentorjev ob 200-letnici rojstva Adolpha Saxa; 5. julija ob 17. uri v koncertni dvorani Glasbene šole Nova Gorica zaključni koncert udeležencev mojstrskih tečajev in ob 21.30 v središču Nove Gorice Big Band Nova in poulični nastopi mladih saksofonistov Glasbene šole Nova Gorica; obisk koncertov je brezplačen. »ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI«: 1. julija ob 21. uri v gradu Formentini v Števerjanu Ensembel Cortesia iz Slo-venije(dvorna glasba in plesi); 10. julija ob 21. uri na trgu v Šmartnem Daniele D'Agaro in skupina Il ritmo delle parole (jazz); 19. avgusta ob 21. uri v Rubijskem gradu na Vrhu duo Alja Mandič (violončelo, Slovenija) in Carmen Anastacio (klavir, Italija); 21. avgusta ob 21. uri v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Novi Gorici duo Leonard Franz (klarinet, Italija) in Gregor Dešman (klavir, Slovenija); 23. avgusta ob 21. uri v viteški dvorani gradu Dobrovo trio Martina Mo-rello (klarinet, Italija), Kristina Sera-žin (saksofon, Slovenija), Carolina Perez Tedesco (klavir, Italija); 26. avgusta ob 21. uri v goriškem gradu Kontra-Kvartet iz Slovenije (klez-mer); 28. avgusta ob 21. uri preddverje gradu Kromberk La Rossignol iz Italije (dvorna glasba in plesi). 9 Šolske vesti MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij SLOVIK je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2014-15. Do konca junija so možne tudi brezplačne poskusne lekcije vseh instrumentov; informacije daje tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163,info@emilkomel.eu. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) 22. maja 2014 objavljen odlok o obnovitvi zavodskih lestvic za triletje 201415, 2015-16 in 2016-17. Rok za predstavitev vlog zapade v ponedeljek, 23. junija. Obrazec in rok za telematsko predstavitev modela B (izbira pokrajine in šol), ki ga morajo izpolniti tako kandidati, ki so v pokrajinskih lestvicah, kot oni, ki so samo v zavodskih lestvicah, bosta objavljena v kratkem. AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič in ZSŠDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fantke in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, ex- tempore. Kamp vodi prof. Andrej Vre-mec (profesor telesne vzgoje, državni vaditelj minibasketa, državni trener košarke) z izkušenimi vzgojitelji in trenerji. Prijave do 30. junija, tel. 3292718115 (AŠZ Dom) ali domgori-ca@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 338-5889958, mari-nandrej@alice.it). DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, info@zskd.eu. S Izleti SPDG organizira v nedeljo, 22. junija, izlet na Mali Karman (Monte Cuar-nan, 1372 m). Tura je nezahtevna, primerna za vse planince, ki radi hodijo v hribe. Predvideni sta dve uri in pol vzpona in ena ura in pol sestopa. Zbirališče ob 6.45 na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici. Odhod ob 7. uri. Možnost prevoza s kombijem; informacije po tel. 338-3550948 (Mitja). KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino z ogledom Kobarida (muzej prve svetovne vojne) in Tolmina v četrtek, 26. junija, z odhodom iz Trsta in možnostjo postanka v Gorici; informacije in vpisovanje po tel. 040-225468, 3471444057 (Vera). SPDG prireja 5. in 6. julija izlet v skupino Lagorai z vzponom na Cima dAsta (2847 m) iz severozahodne smeri (Caoria). Prevoz predvidoma z društvenim kombijem. Izlet je precej zahteven in primeren za člane z dobro kondicijo. Predstavitev izleta in definitivne prijave na sedežu društva v četrtek, 26. junija, ob 20. uri. Ob prijavi je obvezno vplačilo akontacije za prevoz in prenočitev. Koordinator Vlado, tel. 3317059216. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špetru ob Nadiži zanimiv muzej SMO. V Podbonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.), 0481884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. □ Obvestila DRUŠTVO SKULTURA iz Štandreža prireja tradicionalni svetoivanski kres v ponedeljek, 23. junija, ob 21.30 na bregu Soče med Ulicama Ticino in Natisone. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je zasedanje pokrajinskega sveta SSk preloženo na ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na pokrajinskem sedežu stranke v Gorici, Drev. 20. septembra 118. DVS BODEČA NEŽA vabi v svoje vrste nove pevke, ki imajo rade ubrano petje, prijetno družbo in gostovanja v tujini, ki stremijo za ambicioznimi dosežki in ki se rade preizkušajo tudi v mednarodnih krogih. Prve avdcije za sezono 2014-2015 bodo od 24. do 27. junija. Vse, ki bi se rade prijavile na avdicijo, naj se prijavijo na naslov bo-deca_neza@yahoo.it ali kličejo tel. 333-1185674 (Karen Ulian). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor v torek, 24. junija, ob 9. uri v prvem sklicu in v sredo, 25. junija, ob 18. uri v drugem sklicu v prostorih v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. AŠKD KREMENJAK sklicuje 22. redni letni občni zbor volilnega značaja na sedežu društva v Prvomajski ulici 20 v Jamljah v četrtek, 26. junija 2014, ob 9. uri v prvem sklicu in v petek, 27. junija 2014, ob 20.30 v drugem sklicu. H Prireditve »POLETJE V TRŽIČU«: danes, 21. junija, ob 16. uri na Trgu Republike »Re-Generation day« v organizaciji Cam; v nedeljo, 22. junija, ob 19. uri na območju Area Verde v organizaciji združenja Bag »Glasba brez meja«. SKD HRAST IN OPZ VESELJAKI vabita na glasbeni utrinek danes, 21. junija, ob 17.30 na sedežu društva Hrast na Trgu Sv. Martina v Doberdobu za cerkvijo. Igrata Aleš La-vrenčič in Simon Gerin. TRADICIONALNA SVETOIVANSKA KRESNA NOČ V SELCAH bo potekala danes, 21. junija, od 20.30 dalje v organizaciji društev Jadro in Tržič v parku v Selcah. Organizatorji vabijo vse k sodelovanju ob glasbi in pijači, da bo praznovanje uspelo kot običajno. Kdor bo pripravil venec z okoliškim cvetjem, bo nagrajen. Spomnili se bodo na Fabia, ki je vsako leto skrbel za kres. V slučaju dežja prireditev odpade. V KNJIGARNI UBIK na Drev. San Marco 29 v Tržiču bo danes, 21. junija, ob 11.30 predstavitev knjige »Marco Negri. Piu di un numero sulla maglia« Marca Negrija in Danieleja Benvenutija. Prisotna bosta avtorja. V ŠMARTNEM bo danes, 21. junija, celodnevni dogodek posvečen piranskim solinam od 10. ure dalje na severnem trgu. Predstavila se bodo istrska društva ob degustaciji tipičnih jedi; v Hiši kulture bo na ogled razstava fotografij, likovnih del in solinar-skih pripomočkov, ob 19. uri bo predavanje Valterja Pikla »Fontanigge. Zadnji ostanki srednjeveških piranskih solin«. KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN KC LOJZE BRATUŽ vabita v četrtek, 26. junija, ob 20. uri v Kulturni center Lojze Bratuž na novo srečanje pod lipami, ki nosi naslov »Argentinski čudež«. Predstavili se bodo letošnji slovenski maturantje iz Argentine in njihovi vzgojitelji. Večer bo vodila časnikarka Erika Jazbar. »ŠTABEACH« 2014 v organizaciji KD Oton Zupančič iz Štandreža: 23. moški in ženski nogometni turnir poteka na cementnem igrišču Kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu do 28. junija med 18. in 23. uro. 27. junija bo semifinalni del in 28. junija bodo finalne tekme za moške in ženske, sledila bosta nagrajevanje turnirja in koncert glasbene skupine.. OKROGLA MIZA z naslovom »Perspektive dvojezičnega poslovanja javnih uprav v FJK« v okviru projekta Lex bo v soboto, 28. junija, ob 9.30 v občinski palači v Gorici. Sodelovali bodo Gianni Torrenti, odbornik FJK za kulturo, šport in solidarnost, Et-tore Romoli, župan občine Gorica, Mariella Magistri De Francesco, od-bornica Pokrajine Trst, povezoval bo Bojan Brezigar. V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici bo ob razstavi »1914/18: la guerra e gli animali. Truppe silenziose al servizio degli eserciti« v nedeljo, 29. junija, ob 10. uri pasji sprehod v spomin na živali 1. svetovne vojne (informacije, vpisovanje in zbirališče: lokal Hic Caffe). V četrtek, 4. septembra, ob 18.30 bo Roberto Lenardon predaval na temo »Uomo, cane e guerra. 3000 anni di storia comune«. Pogrebi DANES V BORGNANU PRI KRMINU: 10.00, Maria Felice Sollazzo vd. Cam-pagna (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Leonilda (Nilda) Caus vd. Pieruzzo v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V VILEŠU: 11.00, Rosa Sclau-nich vd. Devetak v cerkvi in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 11.30, Bruno Fonzar v cerkvi v Turjaku in na pokopališču v Pierisu. svetovno prvenstvo v nogometu 6 V AS 11 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu Na Balkanu sežigajo zastave SARAJEVO - Na Hrvaškem in v BiH z velikim čustvenim nabojem spremljajo nastope nogometnih reprezentanc teh dveh držav. Medtem ko večina športno navija za domačo vrsto, pa predvsem iz BiH poročajo tudi o incidentih, zažiganju državnih simbolov. V krajih z večinskim hrvaškim prebivalstvom, Mostarju, Kiseljaku in Livnu, so privrženci «ognjenih» zažgali več zastav Federacije BiH. V Fojnici, kjer živi večinsko bošnjaško prebivalstvo, pa so menda pretepli štiri mladoletnike, ki so bili oblečeni v hrvaške majice. Sobota, 21. junija 2014 Kava in energijske pijače ne pomagajo TOKIO - Spremljanje svetovnega prvenstva v nogometu v Braziliji je zaradi precejšnje časovne razlike še zlasti naporno za pripadnike azijskih narodov. Prebedene noči ter pomanjkanje spanca zmanjšujejo delovno storilnost, delodajalci pa bi-jejo plat zvona. Navijači na Japonskem pomanjkanje spanca želijo nadoknaditi z goltanjem kave in energijskih pijač, a neuspešno. skupina d - Za preboj v osmino finala bo za Italijo odločilna tekma proti Urugvaju Nepričakovan zaplet fabio sambo »Thiago Motta slaba izbira Prandellija« Nogometni trener Fa-bio Sambo, ki je v letošnji sezoni na klopi Sovodenj zamenjal Claudi-ja Sarija in moštvo pripeljal do obstanka v 1. amaterski ligi (belo-modre bo vodil tudi v prihodnji sezoni), je bil po porazu Italije slabe volje. »Italija je igrala slabo. Poraz je zaslužen, saj je bila Kostarika veliko bolj motivirana in učinkovita,« je komentiral Sambo, ki ga je po ogledu tekme čakal malonogometni turnir v Martinščini. NAJSLABŠI - »Od 'azzur-rov' je bil prav gotovo najslabši Thiago Motta. Selektor Prandel-li je zgrešil, ker ni potrdil postave, ki je solidno igrala proti Angliji. Thiago Motta je bil stalno v težavah. Ni bil v oporo Pirlu, ki vemo, da je počasen in ne veliko teče, čeprav so njegove globinske podaje vedno zelo nevarne.« MENJAVE - »Italijanski selektor je poskusil Cassana, ki pa ni dal svojega običajnega doprinosa. Cerci in Insigne pa nista dovolj zrela, da bi se aktivno vključila in poskrbela za preobrat. Škoda, da je Prandelli pustil doma Rossija in Diamantija.« ZVEZNA LINIJA - »Ne vem, zakaj se je Prandelli odločil za sistem igre s petimi zveznimi igralci. Na sredini je bilo preveč kaosa: veliko podaj, ki pa niso zmedle Kostaričanov. Preveč je bilo sterilnih napadov in premalo strelov proti vratom. Na drugi strani je Kostarika igrala zelo agresivno.« BALOTELLI - »Mario je bil resnici na ljubo edini italijanski nogometaš, ki je bil nevaren za obrambno vrsto Kostarike. V uvodnih minutah je imel dve izjemni priložnosti za gol. Italija bi lahko povedla. Vsekakor je bil Mario v napadu osamljen in soigralci mu niso bili v oporo. Z bočnih strani je prejel premalo učinkovitih in uporabnih žog.« CHIELLINI IN BUFFON -»Obrambni igralec Juventusa deluje utrujeno. Fizično ni najbolje pripravljen, premalo je zbran. Podobno tudi Buffon. Tokrat je bil zelo negotov.« URUGVAJ - »Za uvrstitev v osmino finala lahko Italija proti Urugvaju računa na dva rezultata: zmaga ali neodločen izid. To ni dobro. V takih primerih 'az-zurri' ponavadi izgubijo.« (jng) Tako je Bryan Ruiz premagal italijanskega vratarja Gigija Buffona ansa Kostarika - Italija 1:0 (1:0) Strelec: Ruiz (45.). Italija: Buffon, Darmian, Barzagli, Chiellini, Abate, De Rossi, Candreva (od 57. Insigne), Pirlo, Thiago Motta (od 46. Cassano), Marchisio (od 69. Cerci), Balotelli. Kostarika: Navas, Gonzalez, Umana, Borges, Duarte, Bolanos, Campbell (od 74. Urena), Ruiz (od 81. Brenes), Diaz, Gamboa, Tejeda (od 67. Cubero). RIO DE JANIERO - Brazilski mundial še naprej streže s presenečenji. Italijani, ki so na prvi tekmi proti Angliji pustili dober vtis in zmagali, so podlegli do- uo> mcc CQQ_ Slovnica »Če premagamo Kostariko, hočem da me poljubi, seveda na lice, angleška kraljica,« je po twit-terju zapisal Mario Balotelli. Umotvor je natipkal v angleščini, ki je tu pa tam neobzirna do Oxfor-dovega pravopisa. A zaradi pravilnega pisanja in govorjenja se praskajo po glavi še mnogi drugi Italijani. Težave jim povzroča Kostarika. »Na Skyu smo o tem razpravljali tri ure,« je v pogovoru za Radio Deejay priznal televizijski komentator Fabio Caressa. Apeninski polotok vznemirja dilema, kateri določni člen je primeren za Kostariko: il ali la? Je ta država moškega ali ženskega spola? Obupal je celo voditelj osrednje informativne oddaje TG1 Marco Frittella, ki je včeraj ob kosilu tvi-tnil svoj dvom: »"la" Costa Rica o "il" Costa Rica"?« K sreči pa imamo jezike, med katerimi je tudi slovenščina, ki govorce ne spravljajo v škripce zaradi spola Kostarike. Angleži se s tem ne obremenjujejo, drugače bi po vsej verjetnosti v Brazilijo poslali še lektorja. Dnevnik Guardian je namreč poročal, da angleško reprezentanco spremlja 72-članska delegacija, v kateri so tudi psihiater, prehrambeni svetovalec in vrtnarski izvedenec. »Manjka jim edinole točka na svetovnem prvenstvu,« je zajedljivo zapisal novinar Daniel Taylor. (PV) Skupina C Kolumbija - Grčija 3:0, Slonokoščena obala - Japonska 2:1, Kolumbija - Slonokoščena obala 2:1, Japonska - Grčija 0:0 Kolumbija 2 2 0 0 5:1 6 Sl. obala 2 1 0 1 3:3 3 Japonska 2 0 1 1 1:2 1 Grčija 2 0 1 1 0:3 1 PREOSTALI SPORED: 24.6 Japonska -Kolumbija in Grčija - Sl. obala (22.00) Skupina D Urugvaj - Kostarika 1:3, Anglija - Italija 1:2, Urugvaj - Anglija 2:1, Kostarika - Italija 1:0 Kostarika 2 2 00 4:1 6 Italija 2 1 01 2:2 3 Urugvaj2 1 01 3:4 3 Anglija 2 0 02 2:4 0 PREOSTALI SPORED: 24. 6. Italija - Urugvaj (18.00), Kostarika - Anglija (18.00) Skupina E Švica - Ekvador 2:1, Francija - Honduras 3:0, Švica - Francija 2:5, Honduras - Ekvador nočna tekma Francija 2 2 0 0 8:2 6 Švica 2 1 0 1 4:6 3 Ekvador 1 0 0 1 1:2 0 Honduras 1 0 0 1 0:3 0 PREOSTALI SPORED: 25.6. Honduras - Švica in Ekvador - Francija (22.00) slej najlepšemu presenečenju prvenstva Kostariki. Ta je po zmagi nad Urugvajem »skalpirala« še »azzurre« in si tako proti vsem pričakovanjem že priigrala nastop med najboljšimi 16. Po mirnem uvodu tekme, v katerem so za odtenek boljši vtis pustili Kostariča-ni, so Italijani postajali vse konkretnejši, predvsem Mario Balotelli. Ta je denimo v 31. minuti sam prišel pred kostariškega vratarja, žogo poslal čezenj, a jo slabo zadel, tako da je zgrešila cilj. V 36. minuti je na drugi strani z 20 metrov sprožil Christian Bolanos, Gianluigi Buffon, ki se je po poškodbi vrnil v ekipo, pa je žogo odbil. Sicer sta imeli obe ekipi še nekaj pol-priložnosti, a prave nevarnosti za enega ali drugega vratarja ni bilo. Drugače pa je bilo v končnici polčasa. V 43. minuti so Ko-staričani upravičeno zahtevali enajstmetrovko, ko je Giorgio Chiellini v kazenskem prostoru zrušil Joela Campbella, a sodniki niso pokazali na belo točko. Pravica pa je Kostaričane le nagradila še v prvem polčasu. Po podaji Juniorja Diaza z leve strani je v 45. minuti z glavo zadel Bryan Ruiz. V uvodu drugega polčasa so najprej zagrozili »azzurri«, Matteo Darmian je s slabih 20 metrov žogo poslal le malo čez prečko. V 53. minuti je prosti strel s 25 metrov izvedel Andrea Pirlo, a je bil Keilor Navas na mestu. Tudi v nadaljevanju so Prandellijevi varovanci, ki so z menjavami postavo naredili precej ofenzivnejšo, imeli več od igre, a kostariške obrambe nikakor niso mogli prelisičiti. Za nameček bi Kostaričani lahko ob koncu tekme še podvojili prednost, žoga po strelu Randalla Brenesa od daleč je za nekaj centimetrov zgrešila cilj. Italija bo zadnjo tekmo v skupini D igrala v torek proti Urugvaju. »Azzurri« se bodo v osmino finala uvrstili: če bodo zmagali in če bodo igrali neodločeno, ker imajo boljšo razliko v golih od Urugvajcev, ki bodo napredovali v drugi del prvenstva le, če bodo premagali Italijo. V torek se torej obeta napeto srečanje. Anglija pa je že izločena. Kljub temu je angleška nogometna zveza potrdila, da bo še naprej zaupala selektorju Royu Hodgsonu. Danes 18.00 Argentina - Iran (skupina F) 21.00 Nemčija - Gana (skupina G) 0.00 Nigerija - BiH (skupina F) TV Rai 1 Nemčija - Gana, vse tekme neposredno Slovenija 2 in Sky Modri samuraji Dežela vzhajajočega sonca je nogomet vzljubila relativno pozno. Japonci uspešno gojijo baseball že od konca 19. stoletja, profesionalni nogomet pa so spoznali v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja z ustanovitvijo prvenstva J-League leta 1992. Od takrat je japonski nogomet doživel konstantno rast. Kar štirikrat so Japonci slavili na Azijskem pokalu (1992, 2000, 2004, 2011), na svetovnem prvenstvu pa se niso še prebili skozi osmino finala. Več uspeha je Japonska požela na olimpijskih nogometnih turnirjih, kjer je bila z žensko reprezentanco srebrna leta 2012 in z moško bronasta leta 1968. Nogometni samuraji pa so postali »modri« na olimpijskem turnirju v Berlinu leta 1936, ko so na prvem uradnem srečanju japonske selekcije slavili 3-2 proti Švedski. Takrat so po sili razmer oblekli modre drese in tudi po kančku vraže-vernosti se jim niso več odpovedali. V Braziliji pa jim barva dresa še ni prinesla prave sreče, čeprav na njem že vrsto let kraljuje še drugi amulet: Yatagurasu. To je tri nožna vrana, simbol japonske nogometne zveze, ki je obenem varovalka sonca in prvega japonskega cesarja. Pozabite na risanko kapeta-na Tsubase, Japonci jemljejo nogomet zelo resno. Krivca so že zasledili v italijanskem trenerju Albertu Zaccheroniju, ki svojih samurajev ni povedel do zmage proti zde-setkanim grškim naslednikom Leo-nidasa in Temistoklesa. Pod goro Fuji poveljniku modrih samurajev že brusijo nož častnega harakirija. Tradicijam se je pač težko odpovedati. (mar) skupina e »Galski petelini« preluknjali švicarski sir Francija - Švica 5:2 (3:0) Strelci: 1:0 Giroud (17.), 2:0 Matuidi (18.), 3:0 Valbuena (40.), 4:0 Benzema (67.), 5:0 Sissoko (73.), 5:1 Dzemaili (81.), 5:2 Xhaka (87.). Francija: Lloris, Evra, Varane, Sakho (od 66. Koscielny), Debuchy, Cabaye, Matuidi, Sissoko, Giroud (od 63. Pogba), Benzema, Valbue-na (od 82. Griezmann). Švica: Benaglio, Lichtsteiner, von Bergen (od 9. Senderos), Inler, Seferovic (od 69. Drmic), Xhaka, Behrami (od 46. Dzemaili), Rodriguez, Mehmedi, Djourou, Shaqiri. SALVADOR - Francozi so po zanesljivi predstavi proti Hon-durasu svojo moč pokazali še proti Švicarjem. Ti so bili povsem nebogljeni in že po prvem polčasu je bilo jasno, da ugodnega razpleta zanje ne bo. Francozi so se izkazali z dobro ekipno igro in odlično realizacijo ter si zagotovili osmino finala. Ronaldo je treniral Eden najboljših nogometašev sveta, Portugalec Cristiano Ronaldo, je včeraj že treniral z izbrano vrsto svoje domovine. Kot kaže bo as madridskega Reala prav gotovo v kadru za tekmo proti ZDA. Ekipi se bosta pomerili v nedeljo ob polnoči. ŠPORT Sobota, 21. junija 2014 1 7 prebili led - Po 44 letih premagali Evropejce Urugvaj v transu MONTEVIDEO - Urugvaj je v transu, potem ko je nogometna izbrana vrsta na svetovnem prvenstvu v Braziliji z 2:1 premagala Anglijo in ohranila upe na napredovanje v osmino finala. Strelec obeh zadetkov za Urugvaj je bil Luis Suarez, ki je v domovini le upravičil svoj status nogometnega božanstva. Urugvajci so kar 44 let čakali na zmago nad katero od evropskih reprezentanc na SP, dočakali pa so jo morda ob najbolj pomembnem trenutku. Na zadnje so proti evropski ekipi slavili leta 1970 v Mehiki, ko so ZSSR po podaljšku ugnali z 1:0. Sinoči so ugnali Angleže, oba zadetka pa je dosegel napadalec Liverpoola Suarez, ki je po tekmi povedal, da je sanjal o zmagi nad Anglijo. »O tem sem lahko le sanjal,« je po tekmi dejal Suarez, ki je pred le štirimi tedni prestal operacijo meniskusa, in dodal: »O tekmi z Anglijo sem večkrat razmišljal in premleval, kako se bo razpletla. Zato sem bil precej živčen. A moja domišljija se je uresničila.« Ob tem je pohvalil celotno ekipo, ki je bila po uvodnem porazu z 1:3 proti Kostariki v domovini pod plazom neu- Urugvajski junak Luis Suarez ansa smiljenih kritik, mediji so poraz razglasili kar za nacionalno katastrofo. Zdaj je vse pozabljeno. Suarez je zadel po enkrat v vsakem polčasu in ohranil urugvajske upe na napredovanje. Zmagoviti gol je dosegel le pet minut pred koncem tekme. »Ko je prišla žoga do mene, sem zamižal in udaril po njej z vso močjo, ki sem jo premogel. Ko sem videl, da je šla v gol, sem skoraj omedlel od sreče,« je dejal Sua-rez in zmago posvetil zdravniku reprezentance Walterju Ferreiri ter fi-zioterapevtom: »Če ne bi bilo njih, ne bi mogel tako hitro okrevati.« Suarez ima za seboj sanjsko sezono v dresu Liverpoola, saj je dosegel 31 golov. A 22. maja je moral na artro-skopsko operacijo levega kolena in do zadnjega trenutka ni bilo znano, ali bo sploh lahko nastopil na mundialu. V Urugvaju so zmago slavili vso noč, navijači so se tradicionalno zgrnili na ulice in proslavili tri točke. Urugvaj je do sedaj dvakrat osvojil naslov svetovnega prvaka (1930, 1950), pred štirimi leti v JAR pa je končal na četrtem mestu. (STA) NASI O »MUNDIALU« »Kolumbija igra kot kriška Vesna« Osemnajstletnik iz Gabrovca je te dni zaposlen z maturo na elektronskem oddelku tržaškega višješolskega zavoda Stefan, med letom pa brani barve kriške Vesne. Srednja starost nekaterih nogometnih reprezentanc na svetovnem prvenstvu je kar nizka. V belgijski ekipi bi lahko marsikateri igralec delil z vami izkušnjo mature ... Belgijci lahko presenetijo. Spremljam kar lepo število belgijskih reprezentantov. Januzaj je leto starejši od mene, Lukaku ima komaj 21 let, Eden Hazard pa 23. Za njimi pa je čvrsta in izkušena obramba. Kako pa je z vašo maturo? V prvi pisni nalogi sem zbral tehnološki esej, kjer sem obravnaval vsiljivost in zdravstveno škodljivost tehnologije. Na drugi pisni nalogi sem se srečal z elektronskimi sistemi. Koliko pa je resnega študija in koliko spremljanja dogajanja v Braziliji? Starši in sestra me opozarjajo, da preveč časa sedim pred televizij- merje. Tekem v poznih urah ne gledam. Za katero ekipo navijaš in kdo bo zmagovalec prvenstva? Navijam za Bosno in Hercegovino ter za Kolumbijo. Pokal pa bo domena Brazilije ali Francije. Po katerem igralcu se največ zgledujete? Zelo mi je všeč Quadrado. Je izredno hiter in je dober v preigravanju. Kaj pa Darmian, ki igra v vaši vlogi? Gotovo je pravo presenečenje za Italijo. Odličen je, ker lahko igra tako na levi kot na desni. Kateri ekipi, ki nastopa v Braziliji, je najbolj podobna Vesna? Rekel bom spet Kolumbija. Slog igre je zelo podoben, predvsem ker ob postavitvi 4-3-3, v napadalni fazi, veliko prispevata bočna branilca. (mar) nogomet - V gostilni Turri v Štandrežu večer s pokrovitelji in mediji Rojeva se nova Juventina Predsednik Marko Kerpan: »Spremenili bomo 70 % moštva«- Kdo ostaja in šest novih imen - Računali so tudi na Markiča, toda. Večer s pokrovitelji in mediji v gostilni Turri v Štandrežu vsako leto simbolično zaznamuje konec tekmovalne sezone pri ŠD Juventina. Neuradno bo vsega konec šele v soboto, 28. junija, ko se bo na štandreški nogometni zelenici končal otroški poletni kamp domačega društva. Predsednik Juventine Marko Kerpan je javnosti predstavil nov trenerski štab rdeče-belih. Ekipo štandreškega društva bo v prihodnji sezoni v promocijski ligi vodil Nicola Sepulcri (kot smo že poročali), doma iz Gonarsa. »Sepulcrija smo spremljali že kako sezono. Čeprav je lani vodil ekipo v nižji ligi (Isontino), se je naš odbor odločil zanj. Je ambiciozen in dobro pripravljen trener,« je o novemu trenerju dejal Kerpan. Sepulcri je s svojimi sodelavci že razmišljal o novi sezoni: »Ekipo smo skoraj že sestavili, čeprav je večina igralcev vezana na klube do konca junija. Vem, da je Juventina klub, ki se vsako leto skuša boriti za vrh lestvice. Želim si, da bo tudi letos tako,« so želje novega trenerja, ki je še dodal, da bodo rdeče-beli začeli priprave na novo sezono 11. avgusta. Predsednik Kerpan ni bil zadovoljen s pravkar končano letošnjo sezono: »Dofe-bruarja smo igrali dobro, nato pa je sledil polom. Popustili smo na celotni črti, čeprav smo bili še v boju celo za prvo mesto. Kri- va je bila slaba fizična priprava. Fantje niso imeli več bencina.« V Štandrežu odpirajo nov ciklus. »Štiri oziroma pet let smo vztrajali z nekaterimi igralci. Letos pa bomo precej spremenili. Potrdili smo le nekatere. Moštvo pa bomo v večji meri prenovili.« Pri rdeče-belih še vedno razmišljajo ambiciozno: »Cilji ostajajo visoki. Kot ponavadi bomo tudi letos skušali sestaviti kompetitivno ekipo, ki se bo borila za vrh lestvice. Igralci, ki jih smo in jih bomo še najeli, so izkušeni. Zavedamo pa se, da bo prva sezona precej težavna, saj se bo morala ekipa šele uigrati. Ustvariti se bo morala nova skupina. Tudi prihodnja sezona v promocijski ligi ne bo lahka. Prvenstvo bo tržaško obarvano (San Luigi, Muggia, San Giovanni, Costalunga, Trieste Calcio). Tržaška gostovanja pa so vsakič zelo težka.« Kerpan je še poudaril, da bo Juventi-na nadaljevala z varčevalno politiko, ki jo je uvedla pred tremi sezonami. »Ker je manj sponzorjev, smo morali tudi v članski ekipi zategniti pasove. Podobna situacija je tudi v drugih klubih. Izkoristil pa bom priložnost in se zahvalil našemu glavnemu pokrovitelju, družini Nanut, ki nas podpira že več kot trideset let. Brez njih ne bi bilo niti Juventine,« je dejal Kerpan. V Štandrežu bodo tudi letos skušali najeti kakega izkušenega nogometaša iz novogoriškega ob- »Trojka« ŠD Juventina (od leve): predsednik Marko Kerpan, športni vodja Gino Vinti in tajnik Giorgio Pelesson jng močja. »Kljub temu, da so sprostili registracijo, so birokratske težave še vedno velike. Vse skupaj je precej zamudno. Do neprijetnega zapleta pa je prišlo z Markičem, ki je igral letos z nami in čigar smo računali tudi v prihodnji sezoni. Z njim smo si že segli v roke, pred dnevi pa nam je obrnil hrbet in se odločil, da bo igral za gradiški ISM. Za nas je bil pravi nož v hrbet,« je bil besen Ker-pan, ki mu »izdaje«ne bo zlahka oprostil. Mladinske ekipe Juventine bodo v prihodnji sezoni nastopale v podobni sestavi. »Imeli bomo moštva od U8 do U16. Tudi letos ne bo ekipe mladincev. Mlade nogometaše bomo raje dali na posodo nekaterim klubom v nižjih ligah.« Športni vodja Juventine Gino Vin-ti nam je zaupal, koga so potrdili. Pa tu- di nekaj novih imen. »Z nami bodo tudi vprihodnji sezoni ostali: Manfreda, Rac-ca, Giolo, Stabile, Zorzut, Morsut, Iansig. Pantuso bo zaradi službenih obveznosti igral v nižjih ligah,« je povedal Vinti in razkril imena novih nogometašev, ki bodo v prihodnji sezoni igrali pri Juventini: »Vrača se napadalec Alessandro Predan (Beneški Slovenec op. av.), ki je letos igral pri Ol3 v Fojdi. Prihajata branilca Zanutto (Flumignano) in nekdanji slovenski re-prezentant U21 Popovič (izNove Gorice), zvezni igralec Antonutti, branilec Zucc-hiati (Isontina) in mladi vratar Ciroi (letnik 1995). Iščemo še enega zveznega igralca, branilca in nekaj mladih igralcev letnikov 1995 in 96.« (jng) DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane Nogometašice iz Štandreža zmagovalke turnirja »12 ur nogometa« nogomet - Turnir »12 ur nogometa« V Štandrežu Žarko in domačinke m. f. Pred kratkim so v Štandrežu oragnizirali 12. turnir 12 ur nogometa, ki se ga je letos udeležilo manj ekip kot ponavadi. Med moškimi jih je bilo samo 12; moralo bi jih biti 15. Med ženskimi ekipami sta bili samo dve: Štandrež in Doberdobke. Odbor-nica Maja Peterin je bila s potekom turnirja vsekakor zadovoljna in obljubila, da si bo prizadevala za večjo udeležbo v prihodnjih letih. Potrudila se bo tudi povečati prisotnost večjega števila registriranih nogometašev na igrišču, da bo tako turnir bolj konkurenčen. V moškem turnirju je slavil Žarko Srl, ki je po streljanju enajstmetrovk v finalu premagal, Baffala. Na tretje mesto se je uvrstil Tutto Motori. Pri ženskah je Štan-drež v edini tekmi (spet po streljanju enajstmetrovk) premagal ekipo Doberdobke in osvojil prvo mesto. Na koncu je bila še podelitev priznanj. Med ženskami je bila najboljša vratarka Giulia Bressan (Doberdobke); najboljša igralka Martina Devivo (Doberdobke); najboljša strelka Alessia Peressini (Štandrež); miss turnirja pa Tarin Ferletič (Doberdobke). Med moški je bil najboljši vratar Alessandro Braidot (Parking Team); najboljši igralec Roberto Moscatelli (Rubentus); najboljši strelec Mattia Marchioro (Freebooters); mister turnirja Gabriele Bizaj (IR Real); naj, naj, naj igralec: Andrea Manfreda (Baffalo); najboljši pri šanku: Saverio Arena (Rubentus); najboljši trener: Samuel Barone (Dopadi from Štandrež). Pokal fair play ekipa je dobila Stara Gora; pokal šanka pa Rubentus. Večer je bil popestren z glasbo in s pivom ter z zmago Italije proti Angliji. (M.F.) KOLESARSTVO - Dirka po Sloveniji Italijan prvi v Kočevju KOČEVJE - Italijan Sonny Colbrelli (Bardiani) je zmagovalec druge etape kolesarske dirke po Sloveniji. Drugo mesto na 160 kilometrov dolgi preizkušnji od Ribnice do Kočevja je osvojil Avstralec Michael Matthews (Orica-Green Edge), ki je zadržal skupno vodstvo, tretji pa je bil Slovenec Grega Bole (Vinni Fantini Nippo). Danes bo na dirki po Sloveniji na sporedu kraljevska 192 kilometrov dolga etapa od Rogaške Slatine do zahtevnega vzpona na Tri Kralje. Nemec utrdil vodstvo BERN - Nemec Tony Martin je še povečal skupno vodstvo na kolesarski dirki po Švici, potem ko je v včerajšnji sedmi etapi, 24,7 kilometra dolgem kronometru v Wor-bu, znova zmagal. Kolesar QuickStepa je drugouvrščenega Nizozemca Toma Du-moulina prehitel za 22 sekund. Odbojka: »azzurri« KO TEHERAN - Italijanska moška odbojkarska reprezentanca, ki vodi v skupini A svetovne lige, je včeraj izgubila proti Iranu s 3:0 (25:18, 25:20, 25:15). Jutri se bo Italija znova pomerila z Iranom. SLOVENIJA - Evropska liga, ženske: Slovenija - Bolgarija 3:2 (21, -20, -18, 21, 10); moški: Slovenija - Avstrija 3:0 (21, 22, 21). ODBOJKA - Memorial Špacapan Jutri finale Olympia-Govolley Odbojkarji domače Olympie in Go-volleya iz Prvačine so (pričakovani) finalisti letošnjega 7. memoriala Bratov Špaca-pan, ki je od ponedeljka potekal na zunanjem igrišču Slovenskega športnega centra v Gorici. Finale bo jutri, takoj po tekmi za 3. mesto, na kateri se bosta ob 19. uri pomerili ekipi Našega prapora in Mosse. Polfinalni izidi: Govolley - Naš prapor 3:0 (25:12, 25:18, 25:7), Olympia - Mossa (25:20, 25:16, 25:22). NOGOMET Batti odhaja v Vižovlje Nogometaš Dimitri Batti (letnik 1986), doma iz Repniča, bo prihodnjo sezono (skoraj gotovo) nadaljeval pri Sistia-ni (1. AL). Batti, ki je zaradi poškodbe kolena (prednje vezi) miroval dve sezoni, je nazadnje igral pri Krasu. Poškodoval se je na zadnji prvenstveni tekmi elitne lige v sezoni 2011-12. t media priloga primorskega dnevnika spoznaj Slovenijo i feel SLOVENIA SPIRIT SLOVENIA i STOLETNICA ZAČETKA PRVE SVETOVNE VOJNE IN DOLINA REKE SOČE 28. junija 2014 mineva natanko sto let od dejanja, ki se je zgodilo v Sarajevu in ki je za vedno spremenilo tok svetovnih dogodkov. Dedič avstro-ogrske cesarske krone, prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Sofija sta bila umorjena. Za atentat je Avstro-Ogrska okrivila Srbijo in ji čez natanko mesec dni napovedala vojno, ki se je sprevrgla v štiri leta trajajoč svetovni konflikt. 23. maja 1915 se je po italijanski vojni napovedi Avstro--Ogrski, odprla 600 km dolga Jugozahodna fronta, ki je potekala od prelaza Stelvio na švicarsko-italijansko-avstrijski tromeji do Jadranskega morja. 90 kilometrov dolg odsek fronte, ki je potekal ob reki Soči od Rombona do Jadrana, je bila soška fronta. Sto let po strašnem opustošenju lahko ostaline, ki opozarjajo na krvave bitke soške fronte najdemo v Zgornjem Posočju, na severozahodu Slovenije, pod najvišjimi vrhovi Julijskih Alp, tik ob Triglavskem narodnem parku. V letu 2007 so bili muzeji na prostem ter najpomembnejše ostaline in spominska obeležja soške fronte, v mirni in neokrnjeni naravi Zgornjega Posočja, povezani v Pot miru. Obiskovalci teh krajev lahko svoj oddih popestrijo s pohodništvom po okrog 100 kilometrov dolgi Poti miru ali le po njenem delu, sami ali z vodnikom. Pot je razdeljena na pet odsekov (vsakega je moč prehoditi v enem dnevu), vodi pa mimo vojaških pokopališč in kapel, trdnjave Kluže, muzejev na prostem, soteske Koritnice, korit Soče, idiličnih hribovskih planin, slapa Kozjaka, kostnic v Kobaridu in Tolminu, spominske cerkve Sv. Duha na Javorci in drugih pomembnih obeležij. V Posočju najdemo tudi mesto Kobarid, ki vabi navdušence prve svetovne vojne v svoj muzej, ki skrbi za ohranjanje, raziskovanje in predstavljanje dediščine prve svetovne vojne, s posebnim poudarkom na soški fronti. Poleg ljubiteljev zgodovine in pohodništva bodo na svoj račun prišli tudi tisti, ki uživajo v vodnih in adrenalinskih športih, saj je smaragdno zelena reka Soča kot nalašč za ljubitelje spustov z gumenjaki in vožnje s kajaki. Primerna je tudi za canyoning, hydro-speed ter druge oblike vodnih športov. V kanjonu Učja pri Bovcu pa se lahko najbolj pogumni preizkusijo v zipline-u in izkusijo vznemirljiv panoramski spust po jeklenih vrveh na 100-150 m nad reko Učjo. Željni aktivnih počitnic lahko prosti čas izkoristijo tudi za kolesarjenje po številnih poteh, izkušeni pa tudi za padalstvo in zmajarstvo. Dolina reke Soče skriva številne naravne lepote, na prvem mestu je seveda sama reka in njeni pritoki, ki ustvarjajo slapove, tolmune in korita. Najbolj čaroben izmed slapov je Kozjak, med koriti pa so najbolj slikovita Tolminska korita, ki so obenem najnižja točka Triglavskega narodnega parka. Obiskovalce pa vabi tudi s pestro gastronomsko ponudbo, saj so na sončnih terasah nanizane planine, kjer pridelujejo znameniti tolminski sir, tradicija in izročilo pa še vedno živita v odličnih kobariških restavracijah in gostilnah, združenih v Kobariški gastronomski krog, kjer lahko obiskovalci okusijo tradicionalne jedi, kot so kobariški štruklji, domača polenta, planinski sir in skuta, pripravljene na sodoben način ter seveda soško postrv. Poleg naravnih in kulturno zgodovinskih vsebin, dolina Soče, natančneje Tolmin, nudi obilico zabave, saj poleti gosti tri velike mednarodne glasbene festivale (Metaldays -20.26. julij, Punk Rock Holiday 5.-9. avgust in Overjam 13.-16. avgust) in en športno-zabavni dogodek, Soča Outdoor Festival (4.-6. julij). THERM AIN A lasfeo www.thermana.si Tel.: +386 (0)3 423 20 52 Terme Ptuj RESTAVRACUA - FAR. NEKDANJI MQNI PREHoD ReBlČ-ffi/PEZA r.o&č z4 - 5211 KogARJD PoféBNoffi: JMWÉÏÏNA iN LOKALNA z&čNJAVA z tASTNe GCO KMOVč RJEZER.VACUC Tel.: 00386 41 398 587 - 00386 5 9947532 postajapoljana@gmail.com oglasno sporočilo ZAKAJ TERMAH PTUJ NI NIKOLI DOLGČAS? Razigrana vodna doživetja za male in velike čofotalce, zabavni in adrenalinski tobogani, pestra dnevna animacija v in ob bazenih različnih oblik in velikosti...Tudi to pomlad in poletje je priljubljeni vodni park v Termah Ptuj prizorišče zabavnih vodnih doživetij in pestrega spremljevalnega dogajanja, manjkali ne bodo niti koncerti na bazenu, poskrbljeno pa je tudi za vse, ki iščete sprostitev ali preprosto poležavanje v objemu naravne sence. TERMALNI PARK Z NAJVEČJIM SISTEMOM TOBOGANOV V SLOVENIJI! Tukaj se lahko povzpnete na največji sistem toboganov v Sloveniji z 8 tobogani, ki poženejo adrenalin po krvi, so zabavni in omogočajo spuste tudi do pet oseb naenkrat. Skupaj je na voljo šest zunanjih in šest pokritih bazenov, največji med njimi je zunanji 50-metrski olimpijski bazen, kjer se vsako leto pripravljajo najboljši plavalci z vsega sveta. Med vodnimi atrakcijami so tudi bazen z valovi, počasna reka vodno-zračne masaže in whirlpooli. PRIZORIŠČE ŠTEVILNIH PRIREDITEV IN DOGODKOV Že pred vrhunce poletne sezone so v vodnem parku poskrbeli za pestro spremljevalno dogajanje. Ogledate si lahko mednarodno tekmovanje v plavanju (17.5.); družinam prijazno bo dogajanje in animacija 21.6., ko organizirajo družinski dan v kopališču, pozabili niso niti na posebne ugodnosti ob nakupu kopalne karte. Novost letošnjega poletja: predstavitve lokalih ponudnikov iz regije. V vodnem parku boste ob osvežitvi v številnih bazenih v amfiteatru spoznavali posebnosti tukajšnjih krajev, poklepetali z gostoljubnimi domačini, ki bodo poskrbeli tudi za vaše brbončice, organizirani bodo tudi izleti. Predstavitve bodo potekale ob sobotah, od 28.6. (Ptuj z okolico), 12.7. (Jeruzalem, Ormož), 19.7. (Slovenske gorice), 26.7. (Haloze), 9.8. (Ptuj). Več na www.sava-hotels-resorts.com TERME PTUJ POLETNE POČITNICE 2014 Cena na osebo 2 noči 3=4 noči Sezona A B A B Grand Hotel Primus""supel1or 178 € 191 € 243 € 261 € Sezona A: 20.06. - 11.07.2014 in 24.08. - 31.8.2014; Sezona B: 11.07. - 24.08.2014 Dodatna noč: Grand Hotel Primus: 60,75 - 65,25 €; 1 otrok do dop. 12. leta in 1 otrok do Üflif dop. 6. leta BREZPLAČNO (v sobi z 2 odraslima, bivanje min. 3 noči) VKLJUČENO: namestitev s polpenzionom v dvoposteljni sobi, vstop v bazene in savne Termalnega Parka (2x dnevno), celodnevno kopanje na dan odhoda, neomejeno kopanje v hotelskih bazenih, 1 vstop v hotelski svet savn (2 uri), uporaba kopalnega plašča, brezplačen dostop do interneta (WLAN) v sobi Nasvet za dobro se imet' v Termah Ptuj! • Velik vodni park z zunanjimi in notranjimi bazeni . Olimpijski bazen za nabiranje plavalnih kilometrov Bazen z valovi Počasna reka Največji sistem vodnih drč v Tudi paketi: Odrasla oseba + 1 otrok (otrok do 12. leta, v economy sobi / RADIO IN TV SPORED Sobota, 21. junija 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Tv Kocka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 7.30 Serija: Zorro 7.50 Serija: Lassie 8.15 Serija: Un blog da cani 8.55 Sulla Via di Damasco 9.30 Rai Parlamento Punto Europa 10.00 Serija: La nave dei sogni 11.25 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 13.50 15.00 Pit Lane 13.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Avstrije, kvalifikacije 15.30 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.15 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.00 Šport: Dribbling 17.50 Serija: Arctic Air 19.15 Serija: Il commissario Rex 20.00 Aktualno: Diario mondiale 20.30 23.40 Dnevnik 21.05 Film: L'ultima mossa dell'as-sassino (krim.) 22.40 Serija: Luther ^ Rai Tre La vita dei mammiferi 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Serija: Dallas 15.40 Film: Supernova 18.50 Nad.: Il Segreto 20.00 0.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: Rosamunde Pilcher - Il castello dei miracoli (rom.) 23.00 Speciale Tg5 O Italia 1 7.00 Dnevnik 8.25 Dok.: Quark Atlante -Immagini dal pianeta 9.05 Dok.: Road Italy 10.00 Aktualno: MixItalia 10.30 Quark Atlante - Speciale 11.30 Linea Verde Or-izzonti Estate 12.30 Market - Sfide al mer-cato 13.30 Dnevnik 14.00 Nad.: Legami 14.55 Linea Blu 16.00 A Sua immagine, sledi verski dogodek 18.00 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.35 Nogomet: SP 2014, Nemčija - Gana 23.05 Notti Mondiali 2014 La 7 7.10 Rai Educational 9.00 Film: Fiori d'arancio 10.10 Film: Frenesia dell'estate 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Serija: La signo-ra del West 13.45 Timbuctu - I viaggi di Davide 14.00 Deželni dnevnik, sledijo rubrike in vremenska napoved 15.05 Film: Il nome del popolo sovrano 16.50 Film: Euc-lide era un bugiardo 18.20 Timbuctu - I viaggi di Davide 18.55 23.20 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.15 La Superstoria 2014 ^ Tele 4 21.05 Film: Una separazione (dram.) 23.40 Amore criminale U Rete 4 6.50 Media Shopping 7.40 Serija: Miami Vice 8.40 Serija: Hunter 9.40 Serija: Carabi-nieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Show: Nuove scene da un matrimonio 16.1519.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Serija: Poirot 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il Segreto 21.30 Serija: The mentalist 0.05 Film: Campi insanguinati 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Dok.: Slovenija 3 7.00 Serija: Tutto in famiglia 7.45 Nan.: La vita secondo Jim 8.35 Nad.: Dance Academy 9.35 Serija: Suburgatory 10.35 Nad.: Glee 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.05 Simpsonovi 14.35 19.00 Risanka: Tom & Jerry 14.45 Motoci-klizem: Superbike, VN Italije, WSBK 15.55 Film: Ragazze nel pallone (kom.) 17.55 Show: Vecchi bastardi 18.30 Dnevnik 19.20 Film: Come cani e gatti (druž.) 6.00 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 7.50 17.50, 19.40 Kronika 8.05 18.40 Izredna seja DZ 8.15 Žarišče 9.00 Studio City 11.00 Voli in izvoli 12.4014.45, 16.40 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 17.30 Poročila ob petih 19.00 Dnevnik 20.00 Satirično oko 20.15 Država, politika, civilna družba 20.55 Svet v besedi in sliki 21.10 Utrip 21.30 Žarišče 22.00 Odkrito Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Dekleta prihajajo 15.45 20.00 Potopisi 16.15 Stuparichev razred 17.15 22.15 Arhivski posnetki 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 23.45 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.30Artevisione 21.00 Boben Tv Primorka 21.10 Film: Cani & Gatti - La vendetta di Kitty (druž.) 22.55 Show: Chiambret-ti Supermarket 8.0011.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 15.55 Žoga-rija 16.25 Igra: Dežela palčkov 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 18.20 Praznik občine Brda 19.20 Pravljica 19.25 Besede miru 20.00 Predstavljamo: Poletne dejavnosti za otroke 20.30 Dediščina sončnih bogov 21.00 21.30 Lung - Medkulturni dialog 21.10 Mini praznik češenj na avstrijskem Koroškem 21.45 Ptiči - Smrdokavra 22.00 Glasbeni večer, Tv Prodajno okno, Videostrani pop Pop TV LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 Mode & Modi 11.40 Serija: Quattro donne e un fune-rale 13.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Film: Il sentie-ro per Hope Rose 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Serija: Maigret 7.00 Risanke in otroške serije 10.05 Film: Princ William 11.45 Serija: Igra laži 12.40 Tv prodaja 12.55 Serija: Zmenki milijonarjev 13.50 Serija: Znan obraz ima svoj glas 16.30 Film: Od deklice do bejbe 18.20 Serija: Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR - vreme in novice 20.00 Film: Besede (i. B. Cooper) 21.50 Film: Jezne iz zaljubljene (kom.) 0.05 Film: Izdajalsko srce Kanal A 7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 Rotocalco Adnkronos 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 11.15 Ring 14.15 Voci in piazza 17.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta (f" Slovenija 1 7.00 Otroški program: OP! 9.55 Kviz: Male sive celice 10.40 Infodrom 10.45 Kratki film: Zmenek 11.05 Film: Cesarjeva nova podoba (anim.) 12.25 Razred zase 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.25 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.10 Alpe-Donava-Jadran 15.45 Dok. odd.: Zgodbe izza obrazov 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Madagaskar, otok čudes 18.30 Ozare 18.40 Risanka 18.55 23.20 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.05 Prelepa si, bela Ljubljana 21.10 23.55 Poletna scena 21.20 Poletna noč - Pesmi o Ljubljani 0.20 Nad.: Skrivna država |r Slovenija 2 7.20 Slovenci v Italiji 7.50 Pisave 8.20 Osmi dan 9.00 Polnočni klub 10.20 Nogomet: SP, Ekvador - Honduras, pon. 12.20 Kajak kanu - SP, prenos 13.55 Avtomobilizem: VN Avstrije, kvalifikacije, prenos 15.05 Atletika, EP (ekipno), vključitev v prenos 17.30 Nogomet: SP 2014, studijska oddaja 17.50 SP, Argentina - Iran, prenos 20.50 SP, Nemčija - Gana, prenos 23.15 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, reportaža 23.50 SP, Nigerija - BiH, prenos 6.00 Risanke 7.50 17.40 Serija: Svingerji 8.20 Serija: Šola za prvake 8.45 16.15 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.15 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 10.25 Serija: Chuck 11.10 Tv Prodaja 11.30 Astro Tv 12.30 Film: Potop ladje Laconia 14.15 Film: Hollywoodski kifeljci 16.40 Nad.: Montevideo, bog te je videl 18.15 Serija: Pod eno streho 19.15 Film: Problematičen mulc 2 21.00 Film: Smrtonosno orožje 3 23.15 Nad.: Je bella cesta RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Komorno popotovanje; 10.00 Poročila; 10.15 „Skupaj", vodi Vida Valen-čič; 11.00 Malo za štalo, malo za hec!; 11.20 Tedenski izbor - Studio D; 12.00 Ta roza-janski glas; 12.30 Waterloo ali Kako so Abba osvojili glasbene lestvice; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Platon-Šedelbauer: Sokratov zagovor - 2. del, režija Zvone Šedelbauer; 18.40 Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.00 Pregled tiska; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 21.00 Naša pesem. ciclo Sobota, 21. junija Cielo, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Lolita ZDA, Francija 1997 Režija: Adrian Lyne Igrajo: Dominique Swain, Jeremy Irons in Melanie Griffith V poletnih mesecih, leta 1947, se Humbert Humbert, angleški profesor francoske literature, iz Evrope seli v ZDA, kjer naj bi v Ohiu od naslednje jeseni poučeval na Beardsley Collegeju. Po neprijetnem pripetljaju pa bo poletne mesece preživel na domu vdove Charlotte Haze, kjer bo spoznal tudi njeno mlado hčerko Dolores (Lolito). V dekle se bo Humbert noro zaljubil in zato, da je ne izgubi, celo poročil njeno mamo. Ko pa bo Charlotte Haze spoznala, da je Humbert ni nikoli ljubil in bil v resnici zatreskan v njeno hčerko, bo prišlo do tragedije. Kljub vsemu pa bosta Humbert in Lolita ostala še vedno povezana in Humbert bo z najstnico odpotoval na dolgo pot, ki ju bo še dodatneje povezala, pa čeprav bo epilog zgodbe bistveno različen od tistega, ki si ga je zamislil zaslepljeni Humbert. Lynejeva zamisel, da bi nekaj desetletji za Stanleyem Kubrickom posnel remake Lolite Vladimira Nabokova, se je kaj kmalu izkazala za precej neuspelo in niti Je-remyju Ironsu ni uspelo rešiti izgubljenega. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 22.00, 23.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state fresc-hi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 20.30 Luoghi e sapori; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonori-camente Puglia; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijski ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Kviz; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Minute za šanson; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 21.20 Poletna noč; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.00 Zapisi iz močvirja; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Rekreacija; 11.00 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noeto-va banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Express; 14.45 Na drugo žogo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50, 21.00 Nogomet SP; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Jazz siesta; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 21. junija 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / Vreme bo v glavnem spremenljivo. Ob morju bo zjutraj spremenljivo oblačno, popoldan pa bolj sončno. V gorah bo spremenljivo oblačno. Oblačnost bo srednje visoka, nad približno 2000 m pa bo jasno, relativno toplo in suho. Na trbiškem bo bo pretežno jasno. Jutri bo večinoma sončno. TOLMEČ 011/25 TRBIŽ O 10/24 VIDEMO 15/28 ČEDADo* 16/27 gorica"on-gorica 17/28 O " 13/28 CELOVEC 012/29 _ KRANJSKA G. O 7/26 O TRŽIČ 11/27 KRANJO S. GRADEC 010/27 CELJE 13/28 O LJUBLJANA 013/28 POSTOJNA O 9/24 N. MESTO 12/27 O KOČEVJE \ O . ČRNOMELJ r\ £ Sonce vzide ob 5.15 in zatone g ob 20.58 Dolžina dneva 15.43 Luna vzide ob 1.33 in zatone ob 15.06 2013 - Vroč dan z zelo toča plim jutrom, zlasti v krajih z vetrovno nočjo. V Slovenskih Konjicah je bila najnižja temperatura zraka 23,0 °C, v Murski Soboti 22,0 °C, v Malkovcu nad Sevnico 20,5 °C ter v Ljubljani in Novem mestu 19,5 °C. Danes: ob 5.30 najvišje -3 cm, ob 9.52 naj-Sj nižje -16 cm, ob 17.17 najvišje 42 o cm. S Jutri: ob 0.53 najnižje -36 cm, ob 6.56 naj-či višje 5 cm, ob 11.18 najnižje -11 cm, ob 18.06 najvišje 43 cm. danes j [/n " Morje je skoraj mirno, temperatura morja 21,4 stopinje C. 500 m ...........18 1000 m...........15 1500 m...........13 2000 m...........11 2500 m............5 2864 m............3 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9. V Rusiji predlog za prepved visokih pet MOSKVA - Ruske ženske se bodo morda morale navaditi na dramatično spremembo, če bo sprejet predlog, ki bi jim prepovedal nekaj, kar jim je najbolj pri srcu, to so visoke pete. Poslanec provladne stranke Pravična Rusija Oleg Mihe-jev pravi, da »so tako vrtoglavo visoke pete kot tudi športni čevlji, balerinke in moški mokasini, slabi za zdravje ljudi, zato je čas, da ukrepajo«. Mihejev je predlog poslal carinski uniji, ki jo Rusija tvori z Belorusijo in Kazahstanom. Poslanec sicer pet ne bi popolnoma prepovedal. »Obutev naj bi imela pete, ki so visoke od dva do štiri centimetre, največ pa pet centimetrov,« je napisal v predlogu in dodal, da »škodljive učinke nošenja zelo visokih pet in tudi čevljev z ravnim podplatom prepoznavajo strokovnjaki s celega sveta«. V Čilu začeli z gradnjo največjega teleskopa na svetu SANTIAGO DE CHILE - V čilski puščavi Atacama so v četrtek začeli gradnjo največjega optičnega teleskopa na svetu. Delavci so morali najprej zravnati vrh hriba, kjer bo stal teleskop. Evropski skrajno velik teleskop (E-ELT), kot so ga poimenovali, bo astronomom pomagal pri odkrivanju novih informacij o izvoru vesolja in iskanju novih planetov, ki bi bili morebiti primerni za naselitev. Gradnja bo po ocenah trajala deset let. Prvi korak, ocenjen na 1,4 milijarde dolarjev, je bil odstraniti 5000 kubičnih metrov skal z vrha gore Armazones. Na površino bodo postavili temelj teleskopa, skupaj z glavno lečo, ki bo imela premer 39 metrov. ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Kristus z nogometno majico Sergij Premru Ime Italije se na spletnih straneh tujih medijev v tem času pojavlja predvsem v zvezi s svetovnim nogometnim prvenstvom v Braziliji. Kakorkoli naj se konča prvenstvo je pokal vsekakor italijanski. Na straneh Mednarodne nogometne zveze FIFA sem namreč zasledil, da 6,1 kilogramsko zlato trofejo proizvaja podjetje Bertoni nedaleč od Milana, in to že od daljnega leta 1974. V zvezi s prvenstvom - in mimo nastopa »azzurrov« na tekmovanjih v Braziliji - pa sem v zasledil še dve novici, ki zadevata Italijo. The Guardian poroča o nespodobnem čivku oz. tweetu podpredsednika senata Maurizia Ga-sparrija, in sicer z zgovornim naslovom »Kritike na račun italijanskega politika, ki je označil Angleže kot 'nadute kurce'«. Po zmagi italijanske nogometne reprezentance nad angleško je namreč Gasparri zapisal v svojem internetnem čivku, da z zadoščenjem »pošilja Angleže v ...«, češ da so »boriosi e coglioni«. Podpredsednik senata, nekdanji minister za komunikacije Berlusconi-jeve vlade in vplivni predstavnik njegove stranke je torej Angleže označil z izrazom, ki dobesedno pomeni moška moda, ugotavlja britanski dnevnik, velja pa kot žalitev, ki bi jo angleško prevedli kot »prick or ass-hole« - to se pravi v naslovu omenjeni moški organ ali pa rit, medtem ko pikice nadomeščajo »fuck your-selves«, piše The Guardian, se pravi vulgarni izraz za »pojdi nekam«. Po angleških in tudi italijanskih kritičnih reakcijah je podpredsednik senata ponovno začiv-kal in zamenjal žaljivi izraz »coglioni« s prav tako bednim »vam je prav zoprni Angleži?« Londonski časopis ugotavlja, da se je že v preteklosti Gasparri proslavil z drugimi neprimernimi izpadi: prek interneta je večkrat žalil politične predstavnike in novinarje, ob Oba-movem nastopu v Beli hiši pa je celo izjavil, da se bodo izvolitve veselili predvsem teroristi Al Kajde. The Guardian navaja tudi stališče italijanske revije Wired: »Gaspar-riju bi morali preprečiti uporabo twitterja, kar bi bilo koristno zanj in za vse nas.« Polemike so zajele tudi Rai. Ameriški National Public Radio poroča, da so v Braziliji besni zaradi reklamnega spota za Raieve televizijske prenose nogometnega prvenstva. Posnetki namreč kažejo veliki Kristusov kip na vzpetini nad Riom, ki pa so mu nataknili nogometno majico italijanskih nogometašev. Za Brazilce je to dvojna žalitev, ugotavlja NPR, saj ni primerno natikati Odrešeniku nogometne majice, še posebej če ni brazilska. Formalno je protestirala celo brazilska Cerkev, ki je med drugim lastnik pravic do podobe znamenitega kipa in ki je Raievo pobudo označila kot nespoštljivo. Vsekakor so že napovedali tožbo proti Raiu, ki je previdno, a prepozno, umaknila sporno reklamo. Ostanimo kar pri televizijski reklami. Vplivna ameriška revija Time poroča, da se je v Italiji pojavil prvi reklamni spot, ki je »gay friendly «, to se pravi prijazen do homoseksualcev. Niti v Italiji ni novost »coming out« oz. se javno izreči za homoseksualca ob krožniku pašte, ugotavlja Time, tokrat pa se je »coming out« prvič zgodil na televizijskih ekranih, in sicer na pobudo Findusa, ki proizvaja globoko zamrznjena živila. V reklamnem prizoru namreč mati pride na obisk k sinu, ki ji je napovedal presenečenje. Ko na pogrnjeno mizo prinese pašto, ki jo je pripravil sostanovalec, mati pohvali okusni obed. »Mama, je še drugo presenečenje. Gianni ni moj sostanovalec, je moj partner.« In mati v odgovor, ne da bi trenila: »Moj dragi, to sem že razumela. Je pa tudi odličen kuhar.« To kar mamica očitno ne ve, je da gre za odmrznjeno hrano . Ne-wyorška revija ugotavlja, da se je spot pojavil na ekranih samo devet mesecev potem, ko je italijanski proizvajalec testenin Barilla razburil mednarodno gejevsko javnost z izjavo, da ne bo v svoji reklami nikoli prikazal istospolne družine. Quartz, spletni portal ameriških Washington Post in ABC News, piše, da je v Italiji vedno manj mafijskih umorov. Iz poročila Združenih narodov namreč izhaja, da so v zadnjem desetletju umori organiziranega kriminala upadli za približno 80 odstotkov. Od skoraj 350 umorov, ki so jih leta 1992 zakrivile sicilska mafija, kalabrijska n'dran-geta, apuljska sacra corona unita in kampanjska camorra, je število padlo na predlanskih nekaj več kot 50. Zmanjšanje števila umorov pa še ne pomeni, da so mafije manj aktivne kot nekoč, ugotavlja Quartz. »Mafijski indeks«, pokazatelj prisotnosti in vpliva kriminalnih združb, je namreč še vedno skrajno visok na tradicionalnih območjih od Neaplja do Palerma, vendar rase drugod po polotoku, od Rima do Milana in Tu-rina. Pred nekaj dnevi je Mednarodni denarni sklad objavil analizo stanja in perspektiv italijanskega gospodarskega razvoja. V poročilih domačih medijev pa skoraj ni sledu po odstavku, ki zadeva zakonski ovir ekonomskega delovanja v Italiji. O zanemarjeni »podrobnosti« poroča tiskovna agencija Alliance News, in sicer navaja oceno, po kateri zato, da bi preprečili ali vsaj omejili pojav korupcije, bi morali »demontirati« zakonske reforme nekdanjega premiera Ber-lusconija, s katerimi se je zavaroval pred sodnimi postopki. V nedavni preteklosti je namreč italijanski parlament »dekriminalizi-ral« dotedanji kazenski prekršek ponarejanja bilance podjetij, obenem pa je tudi skrajšal rok, po katerem zapade možnost sodnega pregona. In to je seveda omogočilo Berlusconiju, da se je izmazal iz nekaterih procesov. Mednarodni sklad je mnenja, da so sicer »rimske oblasti v zadnjih časih stopile na pravo pot, vendar bi morali popraviti pravni okvir, predvsem v zvezi s ponarejenimi bilancami in z zastaranjem rokov za sodni pregon«. Vseevropska tiskovna agencija pri tem navaja zadnje, najbolj razvpite italijanske korupcijske afere - od preusmerjanja sredstev za pomoč Iraku do podkupovanja v zvezi s premičnimi jezovi pri Benetkah, od priprav na milanski Expo 2015 do obnovitve na potresnem območju L'Aquile. Tudi papež Frančišek je obsodil korupcijo med politiki in poslovneži, pristavil pa je tudi duhovščino. Kot poroča Associated Press, je papež spregovoril o tem kar dva dni zaporedoma, kar agencija pripisuje odmevnosti zadnjih korup-cijskih afer v Italiji. Zločini, o katerih poročajo mediji v zadnjem času, je dejal Frančišek, še najbolj oškodujejo revnejše, ki so prizadeti zaradi poslabšanja storitev v bolnišnicah in v šolah. »Podkupljeni politik, poslovnež, duhovnik: vsi trije oškodujejo nedolžne, revnejše, ker račun za podkupnine plačajo revnejši.« Papež je pristavil, da tisti, ki na tak način izkoriščajo druge v osebne namene, bi morali prositi odpuščanje in vrniti to, kar so neupravičeno odvzeli. Žal, zaenkrat nič ne kaže, da bi se izgubljene ov-čice rade vrnile v stajo poštenosti, ker se očitno raje mastijo v hlevu korupcije.