Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja';	i __
Za eelo leto predplačan 16 »ld., za pol l.ta 8 »Id., za četrt l.ta 4 fld., x> jeden	i K"°cnino in	<1"!'«>	»PravniStvo 1» ekspedlclja t
mesec 1 fld 40 kr.	it	»Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
V administraciji prejeman velja:	«	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne ^sprejemajo.
Zrn celo leto 13 fld., za pol le.a 6 fld., za četrt leta 8 fld., za jeden mesec 1 fld.	f	. ... .	,„,. „ . „ „ _
V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.	|	Vredništvo >e v SemenlSklh ulicah «t. 2, I., 17.
Posamne itevilke po 7 kr.	I Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. ari popoldne.
Vredniitva tele(6n - itev. 74.
Štev. SO.	V Ljubljani, v sredo 19. aprila 1899.	Letnik: XXVII.
Deželni zbor kranjski.
X. seja dne 14. aprila.
Seji predseduje deželni glavar Oton pl. De-tela; vlado zastopa deželni predsednik ek&celenca baron Hein.
Deželni glavar naznani dopis ministerskega predsednika, s katerim se zahvaljuje za izraz uda nosti in sožalja deželnega zbora povodom smrti nadvojvode Ernesta.
O agrarnih razmerah poroča poslanec Lenarčič.
Agrarne razmere: Pod to točko poroča dež. odbor, da se je glede zlaganja zemljišč vršila v Ljubljani enketa in je dež. odbor poslal poljedelskemu ministerstvu obširno poročilo s prošnjo, da načrta primeren zakon.
Ograrskih operacij je bilo 1. 1897 izvršenih 37, koncem leta je preostalo agrarskih slučajev še 417. Od 1. 1890 do konca 1896 so troški za agrarske operacije znašali 80.832 gld.; od tega je deželni zaklad za pisarno, tiskovine, orodja itd., prevzel 7351 gld. 30 kr., ostala svota se je razlila med udeležence.
Statistična komisija na Dunaju je poslala pregled o denarni vrednosti prememb pri posesti in dolgovih na kranjskih zemljiščih v 1. 1897. Po tem izkazu so znašale kupne pogodbe 4,771.016 gld., vsled eksekutivne prodaje 399.067 gld., dolgovi 6,058.313 gld. razbremenitve 4,385.960 gld.
Poslanec Povše: Deželni odbor je dobil natančno poročilo o desetletnem delovanju agrarne komisije od leta 1888 do 1898. Oglasb je dobila agrarna komisija 658, od teh je bilo 10 preklicanih, 192 dovršenih in 417 jih je še v delu; vre-jenih je 6760 hektarov, 1322 hektarov bo kmalu dovršenih, 5513 hektarom je razdelba že priznana in se bo tekom leta vredila v zemljiščni knjigi,
.'V.—T i i .1 i i aSgggg| i i i n i	gHfi
L i S T E K.
Amerikanci in Florida.
(Priobčil —dr.)
Amerikancem splošno malo zaupamo in kaj radi oporekamo pri težje umljivih načrtih, češ, to je amerikansko. Nekoliko je to opravičeno, a povsem ne, in priznati moramo radi ali neradi, da smo v marsičem zadaj za Ameriko. Res je sicer, da je v Ameriki že tu pa tam spodletel kak predrzen poskus, ne moremo pa tudi utajiti, da so že mnogo iznašli, izmislili in izvršili ravno Amerikanci, o čemer smo v Evropi mislili, daje sploh nemogoče.
In tako je prišel zadnji čas zopet nov načrt čez morje; načrt, ki je zares amerikanski, a pomemben ne le za severno Ameriko, marveč za vso Evropo, in nič čudnega ne bo, če spravi na noge v kratkem celo diplomatske zbornice.
Znano je, da v severni Ameriki nimajo rav o ugodnega podnebja, in drzni Amer.kanec misli spremeniti zračno toploto. Ta misel pa ni čisto nova, ampak stara že blizu 150 let; zakaj že slavnemu Benjaminu Franklinu jo rojilo nekaj podobnega po glavi, a mož ni imel za to niti časa,
za 5530 hektarov so uvedene predpriprave. Agrarne operacijo se povoljno razvijajo, odkar je v ta namen dovolil deželni odbor zdatnejša sredstva, opravičena pa je zahteva, da tudi vlada stori v tem oziru svojo dolžnost ter že vendar jedenkrat nastavi tretjega komisarja, ki je neobhodno potreben.
Poslanec Božič omenja, kako je ljudstvo, vzlasti vipavsko, nevedno v gozdnih zadevah, odtod veliko kaznij, ker gozdni komisarji strogo postopajo. V gozdne odseke vsled vednih prepirov volijo manj zmožni ljudje, ki zanemarjajo svoje dolžnosti. Zato predlaga resolucijo, naj bi gozdni organi ljudstvo poučevali o gozdni kulturi in o gozdno-varstvenih naredbah. Ta resolucija je bila vsprejeta.
Poslanec M u r n i k poroča o prošnji Avgusta Jak-a, pomožnega uradnika, ter se mu dovoli izredne miloščine 30 gld.
Poslanec grof Barbo poroča o prošnji vdove ranocelnika Jos. Janzekovič ter se ji poviša podpora na letnih 200 gld.
Po predlogu istega poslanca se dovoli dr. St. Divjaku, zdravniku na Studencu, remuneracije 200 gld , dr. Karolu vitezu Bleivveisu, primariju v deželni bolnici, remuneracije 200 gld., vdovi zdravnika Preinič 50 gld. vzgojnine za tri leta.
Poslanec Kalan poroča o prošnji županstva v Krškem za podporo za novo bolnico. Dovoli se vsakoletna podpora 700 gld., in sicer 500 gld. za rednega in 200 gld. za druzega zdravnika v slučaju večjih operacij; dovoli se pa tudi za prvo obratno leto 1000 gld. kot predujem za vzdrža-vanje bolnice proti obračunu in natančnim računom, kateri se imajo predložiti deželnemu odboru. Poleg tega naj se deželni odbor pouči o dejanj-skih razmerah glede vzdrževalnih troškov za krško novo bolnico.
niti dovolj sredstev. Sedaj pa se je znova popri-jela njegove misli inženerska družba Ally Sloper et Co., izdelala je za to že načrte, jih predložila kongresu, in prav mogoče je, da se prične v nekaj letih z delom.
Pa poreče kdo, da je sprememba podnebja nemogoča, amerikanska in neumljiva namera. Navidezno je to res, a v resnici je ta načrt bistroumen, važen in dasi težaven, vendar mogoč in izvršljiv vsaj deloma.
A kako naj spremene podnebje ali klimo? Odkod naj dobe toliko toplote, da bodo zvišali srednjo letno toplino vsaj za malo stopinj? Zares težki vprašanji, a Amerikanec je prepričan, da ju bo rešil.
Iz skušnje nam je znano, da imamo v Evropi na mnogih krajih precej milejše ali hladnejše podnebje, nego bi je morali imeti po zemljepisni širini.*) Pa tudi Azija in Amerika kažeta v krajih jednake širino zelo različno toploto, tako da je računanje srednje letno temperature po zemljepisni širini nezanesljivo. Tega so pa vzrok morski tokovi, gorki in mrzli. Koliko vplivajo le-ti na podnebje, naj kaže ta primer: Newyork-Neapelj,
*) To je: čim bolj oddaljen je kak kraj od ravnika tem mrzlejSe podnebje in narobe.
Poslanec Pfeifer povdarja, da jevminolem zasedanju deželni zbor za ustanovitev bolnice v Krškem izrekel najdostojnejo zahvalo blagi do-brotnici, ki je, kakor smo čuli iz ust gospoda poročevalca, svojo izredno radodarnost še popol-nila s tem, da je velikodušno prevzela stroške za stavbeni prostor, ograjo, stavbene načrte ter za vso notranjo opravo z bogatim instrumentarjem vred. Tedaj je bolnica gotova ter pripravljena za sprejemanje bolnikov.
Da se pa to hitreje omogoči, dovoli dežela po današnjem nasvetu finančnega odseka vsako leto 700 gld. za zdravnika in za letos 1000 gld. posojila za prvotne stroške bolnišne postrežbe. — Občina Krška pa bode po zatrditvi ondotnega župana oskrbovala bolnico, tedaj tudi nosila primerno breme.
Bolnica bo sicer iz početka privatna, postane pa lahko javna, ako se vlada prepriča, da bolnica vspešno posluje po regulativu drugih javnih dobro urejenih bolnic.
V to svrho predložila bode občina primeren statut v potrjenje visoki vladi, ki ga bode pregledala ter potrdila, če ugaja zahtevam takega zavoda.
Čim preje zadobi bolnica pravico javnosti, tem lažje bo shajala in vrnila posojilo deželi. Govornik prosi torej visoko vlado, da blagohotno podpira to prizadevanje občine ter prizna pravico javnosti bolnici, kakor hitro bodo izpolnjeni pogoji glede Btatuta in drugih zahtev.
Posl. Kalan poroča o prošnji zdravstvenega okrožnega zastopa v Črnomlju za podporo za zgradbo okrožne bolnice. — V ta namen se dovoli 1200 gld., in sicer, kadar bo bolnica zgrajena in se dokaže, da stroški zanjo znašajo 12.000 gl.
Po poročilu posl. Jelovška se sklene glede prošnje županstva v Slavini, da se kakor hitro
Berolin Irkutsk leže v jednaki zemljepisni širini, in vendar je ne\vyorško podnebje bolj podobno berolinskemu, nego neapeljskemu, in v Irkutsku imajo precej hujše zime, nego v Berolinu. Če bi torej ne bilo morskih tokov, bi morala biti zračna toplota na vseh krajih jednake širine jednaka.
Severna Amerika ima po zemljepisni širini jako ugodno ležo, a neprilično pretakanje morske vode dela ondotno podnebje razmerno zelo mrzlo. To so že dalj časa opazovali učenjaki, a do danes niso upali na dan z načrti. Sedaj pa so prepričani, da se jim posreči odkazati nov tek morski vodi.
Največ vplivata na severoamerikansko podnebje dva toka : takozvani zalivski topli in severni ali polarni mrzli tok. Prvi prihaja ob obrežju od južne Amerike proti severni in se zliva v mehi-kanski zaliv; tu se potem zasuče in teče ob obrežju proti severu do polotoka Floride, a dalje ne more naravnost, ampak se mora obrniti proti vzhodu v odprto morje. Daleč od obrežja dobi zopet toliko moči, da more kot prvotno proti severu. Nato se zabrne oblivajoč in ogrevajoč Skandinavijo in se strne ob teh straneh Angleške. — Nadaljna pot za nas nima pomena.
(Konec sledi.)
mogoče pošlje deželni hidrotehnik na lice mesta, da se pouči o potrebi vodovodov in vodnjakov v vaseh Slavina, Koče, Rakitnik, Grobišče in Žeje.
Glede prošnje županstva v Trebnjem za uvrstitev občinske ceste od Trebnjega v Račjeselo in od Dol. Nemškevasi do Trebelnega med okrajne ceste, o kateri je poročal grof Bar bo, se posl. Žitnik sklicuje v prvi vrsti na soglasni sklep dež. zbora iz 1. 1892, s katerim se je dež. odboru naročilo, da pri ureditvi cestnega omrežja na Dolenjskem gleda na to, da se spravi v organično zvezo z dol. železnico.
Dalje se je deželnemu odboru naročilo, naj vse potrebno ukrene, da poizve glede cestnega omrežja poleg dolenjskih železnic od dotičnih cestnih odborov in drugih udeležencev njih želje zaradi uredbe cest v svrho najugodnejše zveze z dolenjsko železnico in v prihodnjem zasedanju stavi primerne nasvete.
V tem slučaju pa se ljudstvo samo oglaša za boljše cestne zveze z železnico. Že 1. 1897 je bila na dnevnem redu jednaka prošnja, a dež. zbor jo je izročil dež. odboru z naročilom, da na podlagi poizvedeb, in osobito izjave dotičnih cestnih odborov v prihodnjem zasedanju poroča. — Jaz ne vem, pravi govornik, kaj je storil dež. odbor, v poročilih za zadnji dve leti ne najdem ničesa. Zato naj se si. deželni odbor vsaj letos gane, da izvrši sklep deželnega zbora, vpraša za mnenje okrajna cestna odbora in na podlagi te izjave potrebno ukrene po želji prebivalstva. Okrajni cestni odbor trebanjski se gotovo ne bode upiral, ker mi je znano, da podpira ravno predloženo prošnjo. Posebno pa je prebivalstvo trebelevske občine potrebno boljše ceste. Kar hoče spraviti na železnico, mora voziti po dolgem ovinku skozi Mokronog. Boljše dovozne ceste pa so tudi v interesu deželne finance, ker ima dežela že sedaj znatne stroške vsled poroštva za prijoritetne obveznice. — Deželni odbor naj torej malo hitreje izvršuje sklepe glede dovoznih cest, kakor sta ravno omenjeni.
Poslanec Ažman poroča o paragrafu 8. letnega poročila, ter omenja, da se je pretečeno leto na Kranjskem dovolilo, oziroma ustanovilo in napravilo 11 novih šol s 13 razredi, da so se že obstoječe šole razširile z 20 razredi, da se je napravila 1 ekskurendna šola, 2 šoli za silo in 1 prikladnostna šola; skupaj 37 novih razredov.
Daljša debata se je razvila pri marg. št. 37, ki govori o štirirazrednici v Toplicah pri Zagorji. Deželni šolski svet je na prošnjo krajnega šolskega sveta v Zagorji proti ugovoru okrajnega šolskega sveta v Litiji odredil, da naj se v imenovani šoli podučuje v nemškem jeziku že precej v 1. razredu. Zoper to odredbo se je deželni odbor pritožil na ministerstvo za uk in bogočastje, povdarjajoč, da tako ravnanje v obraz bije vsem pedagogičnim načelom, in da nikakor ne kaže zavoljo peščice nemških otrok (razmerje po zadnjem štetju 2364 slovenskih in 386 nemških prebivalcev) zanemarjati slovenskih otrok, ki nemščine nič ne potrebujejo in se z vbijanjem nemščine le po nepotrebnem mučijo !
Jednako se je obsojalo tudi postopanje dež. šolskega sveta, ki je proti sklepu deželnega zbora dne 6. marca 1897, da naj se na štiriraz-rednicah začenja s podukom druzega deželnega jezika le tam. kjer to zahtevajo šolo vzdržavajoči faktorji, vender samovlastno odredil, da naj bo ta poduk na vseh takih šolah obligaten.
Posl. Hribar je zastopal in branil deželno-zborski sklep iz leta 1897 ; deželni predsednik in posl. dr. Schaffer pa sta zagovarjala odredbo dež. šol. sveta.
Na predlog poslanca Hribarja je bila ta točka letnega poročila s protestom na znanje vzeta.
Glede šolskih sester in redovnic za poduk ženske mladine na dekliških šolah po mestih in trgih je deželni šolski svet izjavil, da pripoznava njih dobre vspehe na takih šolah, vender pa bi jih ne upal sam klicati na take šole, ker bi jim potem morala dežela zidati tudi ustave in samostane, kar bi bilo predrago. Poročevalec se je v imenu odseka zadovoljil s tako izjavo, ker je razvidno iz nje, da bi se šolska oblastva vsaj ne pro-tivila nastavljanju redovnic na dekliških očitnih ali privatnih šolah, kjer bi se naselile po kaki ustanovi ali želji kakega občinskega zastopa.
Kmetijska šola na Grmu. Poročevalec posl. Schvveiger. Marg. 82 govori o posameznih panogah kmetijstva. V poročilu o sadjarstvu se bere, da se škartdrevesa razdeljujejo brezplačno med občane. Skart Be po mojem mnenju zavrže, ker za rabo ni posebno sposobno. Lta-li se srečnim obdarovancem pove, da so drevesa škart, ne vem; tudi ne vem, če obdarovanci ta drevesa sade ali morda ž njimi kurijo, to pa vem, da taka škart drevesa, če se posade, ne rastejo lepo in tudi zaželjno ne rode in če se potem zve da so drevesa iz kmetijske šole, dvomim, da taka drevesa pospešujejo ugled šole. Dež. odbor naj v tem smislu opozori in pouči šolsko vodstvo na Grmu.
Pri vinarstvu bi le to opomnil, da dež. odboi^' vodstvo opozori glede ameriške trte rupestris monticola, da se je ne bo preveč zasadilo in le na takih mestih, ki so res prikladni za to trto.
Glede na namakanje travnikov odsek izreka svoje obžalovanje, da se ne bode izvrševalo, dasi so se začetkoma za to namakanje izrekli vsi do-tični faktorji.
Pri zadnji številki, katera nam pravi, da se zaradi zidave govejega hleva ne bo ravnalo po nasvetu dotične enkete, prosim gosp. poročevalca za pojasnilo. —
Pojasnilo vzamem na znanje," le to se mi čudno zdi, da se dobrim drevesom daje poniževalno ime škart.
Prihodnja seja je v petek.
Zoper alkoholizem-
Vsi, ki se pri nas zanimajo za blagor ljudstva, priznavajo škodljivost pijančevanja. Po listih odmevajo glasovi upijočih v puščavi proti nezmer-nosti; raz prižnic se oznanjajo časne in večne kazni, ki čakajo pijance. Resnega boja zoper ne-zmernost v pijači z besedo in zgledom se pa pri nas nikdo ne mara lotiti. Vsak hoče veljati zmeren ; za nesrečo pijancev se pa le v toliko zmeni, da žalostno vzdihuje o človeški popačenosti, pijancu očita njegovo slabost, mu slika gorje, ki ga čaka, priporoča mu lepo čednost zmernosti; da bi pa nesrečnemu bližnjemu z besedo in zgledom pomagal, rešiti se spon nesrečne razvade, se mu zdi nepotrebno. Ne le to, marveč s svojo dozdevno zmernostjo je že marsikdo zmernega zapeljal v nezmernost.
Lepo in dobro je priporočati čednost zmernosti in svariti pred nezmernostjo, pa to ne zadostuje. Treba je ljudi podučiti, v čem je škodljivost pijančevanja, o lastnostih opojnih pijač, o razvadah in predsodkih pri uživanju. Resnico je treba iskati in učiti, naj bo tudi bridka tistim, ki se tolažijo z besedami apostola: »bratje veselite se vselej v Gospodu; še rečem veselite se«, tu veljajo besede Gospodove: »spoznali boste resnico in resnica vas bo oprostila«. Kdor je po svojem stanu poklican učenik ljudstva in mu je pri srcu sreča, časna in večna, ljubega naroda, naj se pouči o takozvanem alkoholnem prašanju. Znanstvenih in poljudnih spisov v nemškem jeziku, ki je nam najbolj pristopen, ne manjka. Najprimernejša priročna knjiga o tem je: Temperenz-Handbuch fiir Primar- u. Secundarlehrer v. Jules Denis, deutsche Uebers. v. Harald Marthaler, Bern, Agen-tur des blauen Kreutzes. Naroči se lahko v založbi: Pelikan Schaan, Lichtenstein. Resnico je treba sprejeti, naj pride odkoderkoli. Kar se tega prašanja tiče, smo katoličani res nazadnjaki. Neverni učenjaki nam spričujejo in pojasnujejo staro krščansko resnico v zatajevanju samega sebe. Protestanti so prevzeli nalogo usmiljenega Samarijana pri bolnem človeštvu. Metri ne bodo katoliški razumniki prevzeli dedščino judovskega duhovnika in levita! R. kardinal Manning se je trudil za to in tudi dosegel, da so na Anglaškem katoličani, kar se tega vprašanja tiče, ravno tako in še bolj delavni kakor protestanti. Med nemškimi škofi so v tem odlikuje Mg. Aug. Egger v St. Gallen, ki je veliko spisal o boju zoper pijančevanje. Tudi sedanji kneznadskof goriški je koj v začetku svojega pastirstva na Kranjskem priporočal družbe treznosti. Vsak naj stori svojo dolžnost po svoji najboljši vednosti in zmožnosti, bodisi kot zmeren ali trezen, bodisi kot popolnoma zdržen, ali kakor so tehniški izrazi: temperent ali abstinent. Treznost je cilj, zdržnost orožje.
Obojni lahko složno delujejo. Če pa kdo vidi v vedenju abstinentoy kako očitanje, naj se na
tihem pred Bogom in svojo vestjo opraviči; če ga vest pohvali, prav je; če se pa ne čuti čistega, naj svoje nevolje ne znaša nad »farizejskimi« abstinenti. Čudno je, na abstinenta kot čudaka po-milujejo ali celo kot nasprotnika smešijo ravno tisti, ki se hudujejo zoper nezmernost in priporočajo svojo zmernost. Kdor je res zmeren, se mora le veseliti, če je mnogo ljudi popolnoma zdržnih, ker zdržnost je le viša stopinja treznosti.
Zgodovina in uspehi boja zoper pijančevanje dokazujejo, da je le popolna zdržnost uspešno orožje zoper nezmernost. Zdržnost seveda mora biti po pameti utemeljena. Dobro in zaslužno je, ako se kdo zatajuje zavoljo večnega življenja, pri tem pa misli, da je zatajevanje škodljivo telesnemu življenju. Nikake težave pa ne dela zdržnost in zatajevanje tistemu, ki je prepričan, da služi njemu in vsemu človeštvu v č a s n o in večno srečo. To prepričanje doseže, kdor resno preuči alkoholno prašanje. To prepričanje potrjeno z lastno skušnjo, bo skušal abstinent vcepiti tudi drugim, posebno pijancem, in ravno to prepričanje je najmočnejša zaslomba proti zlorabi opojnih pijač.
Ne velja tedaj pomilovati in smešiti abstinentov, ker se s tem ljubitelje opojnih pijač le potrdi v svojih predsodkih in razvadah.
Nesrečno pijančevanje se je že globoko zajedlo med naše ljudstvo ne le med kmeta in delavca, viši stanovi so žalibog izgled nezmernosti. Zdi se, kakor da je sam satan oslepil čuvaje ljudstva, da ne vidijo in ne presodijo, da je ravno nezmernost kriva, da ee naše ljudstvo ne more pospeti do blagostanja, in kjer se prizadeva, tam ga nezmernost ustavi in nazaj pahne.
V boju zoper alkoholizem se je pri nas do zdaj prav malo ali nič doseglo. Družbe treznosti imajo dober namen, pa ga ne dosežejo, ker ne podajajo orožja proti razvadam v uživanju opojnih pijač. Morebiti rešijo in obvarjejo posameznega človeka, pijančevanju na splošno ne škodujejo. Kakor je stanovska čistost brez devištva splošno nemogoča, tako je v sedanjih razvadah nemogoče doseči splošno zmernost brez zdržnosti nekterih. V družbe treznosti je treba primešati nekoliko prostovoljne popolne zdržnosti ali abstinence. Zapoved zatajevanja samega sebe velja še vedno in če je kje, je gotovo v tej zadevi na pravem mestu in potrebna. Družbe treznosti bi se morale preosnovati po izgledu švicarske katoliške zveze abstinentov (Sch\veizer katholisehe Abstinenten-liga). Člani te zveze so dvojni: Člani 1. vrste se zavežejo vsaj 3 mesce popolno zdržati se vseh opojnih pijač, razven pri obrednih potrebah in po zdravnikovem predpisu. (Dalje sledi.)
Kriza v hrvatskem gledališču.
Iz Zagreba, 25. marca.
V hrvatskem deželnem gledališču je nastopila kriza. Groze se, da bode morala opera iz-ostati ter se le drama gojiti radi prevelikih stroškov, ki se zahtevajo za opero. Sedanji gledališčni intendant Ilreljanovic je namreč predal deželnej vladi poročilo, po katerem mu ni mogoče z dosedanjo subvencijo vzdrževati opernega osobja ter ob enem prosi, da se podpora poveča. Toda deželna vlada mu prošnje ni uslišala, nego mu je odgovorila, da je dosedanja deželna podpora namenjena v prvem redu drami, in ako intendant ne more vzdržati z dosedanjimi dohodki poleg drame tudi opero, naj se ista razpusti. Znano je, da ima Hrvatska v letošnjem proračunu znaten primanjkljej in da se bode leta bržkone pod sedanjimi žalostnimi financijalnimi odnošaji, v katerih se nahaja Hrvatska nasproti Ogerskej, ponavljal vsako leto, pa se zategadelj štedi, kjer se le da.
Deloma je to stališče deželne vlade opravičeno, kajti dežela daje zdaj za gledališče 50.000 goldinarjev, a to je lepa podpora ter se da ž njo tudi kaj narediti. Seveda se s to svoto ne more vzdrževati tudi opera, kakoršno hočejo imeti Zagrebčani. Poprejšnji intendant dr. Miletič ima zares velike zasluge, da je hrvatsko gledališče postalo znamenito po svojih opernih in dramskih predstavah. Za reklamo je bil on veliki mojster in privabil je na gostovanje v Zagreb najznamenitejše pevce in pevkinje in igralke. Se nobenkrat jih ni bilo toliko v Zagrebu, kakor za intendanta Mile-
Priloga 89. štev. »Slovenca" dne 19. aprila 1899.
tiča. To je vleklo občinstvo v gledališče. A ravno tako je gledal omenjeni intendant, da sledi v predstavah noviteta za noviteto, čo tudi so pri tem večkrat ni gledalo na pravo vrednost dotičnega dela. Culi so se že takrat mnogi prigovori in zares ni bilo vse zlato, kar se je svetilo. Dohodkov je bilo seveda precej, kajti občinstvu je vse to ugajalo, a vrh tega je novo gledališče vabilo marsikoga na predstave, dočim v staro ni hotel zahajati. Toda sam dr. Miletič je opazil zadnji dve leti, da se zanimanje za gledališčne predstave gubi in da so dohodki vsako leto manji, a ker je bil on obvezan, da primanjkljeje pokriva sam, odstopil je, kajti poleg velikega truda ni hotel imeti še denarne zgube.
Gledališče je prevzel novi intendant Hrelja-novic z nekim primankljejem, ki se je pa do zdaj precej povečal, kajti novi intendant ni imel prave sreče pri vsej svojej spretnosti in sposobnosti. Niso imeli prav oni časopisi, ki so mu oponesli, da je sam največ kriv, da je primanjkljej tako velik; ni verjetno, da bi bil sam Miletio bolje dovršil od Hreljanoviča. Že sam abonement na lože se je silno zmanjšal. Prvo leto so dobili za lože v novem gledališču 40.981 gld., drugo 33.631 gld., tretje leto le še 26.000 in letos lo 16.000 gld. Vidi se, kako so že za Mileticeve intendancije do • hodki padali, seveda je znal deloma ta priman-kljej pokriti z dohodki od predstav, kar se Ilre-ljanoviču ni posrečilo. Da se morejo pokriti vsi stroški za plače, je treba dohodka od vsake predstave 704 gld., a dobivalo se je letos le po 133 od drame, 340 gld. od opere, 267 od operete in 318 gld. od ferije. Po tem takem je moral nastopiti velik primanjkljaj, ker za gledališče daje dežela 50.000 gld., mesto Zagreb 10.000 gold. in neki izvanredni dohodki iznašajo 6000 gld., dočim je abonement na lože padel od 40.000 gld. na 16.000 gld. Vrh tega se onih 10.000 gld., katere daje kralj vsako leto od svojih dohodkov za hrvatsko gledališče, uvrščuje v deželni prinos, mesto da se računa kot poseben dohodek. Tudi to je značilno za hrvatske odnošaje. (Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. aprila.
Stališče katol. ljudske stranke napram rešitvi jezikovnega vprašanja s § 14. pojasnil je te dni v »Linzer Volksblattu« neki državni poslanec in razvijal približno naslednje misli: Poslanec najpreje omenja poročila nekaterih čeških listov, da se namreč nekateri desniški krogi ne strinjajo z vladnim namenom, kd hoče namreč s pomočjo § 14. izdati nov jezikovni zakon in vrediti jezikovne razmere. Mož pravi, da on sicer ni prepričan, kako bo večina sodila to vladno postopanje, ve pa, da v katoliški ljudski stranki ni nikakega poslanca, ki bi ugovarjal vporabi § 14. Res je sicer, pravi dopisnik nadalje, da se za vse slučaje ta paragraf ne da vporabiti, toda tu je potrebna izjema, ker drugače ne bo mirnim potom mogoče rešiti jezikovnega vprašanja. Temu pri-trja vsa katoliška ljudska stranka, akoravno se nahaja na strogo avtonomistiškem stališču. Mi pa želimo čim preje rešitve narodnostnega vprašanja, ker državni zbor je politično mrtev, nemški poslanci češkega deželnega zbora se pa tudi ne marajo vdeleževati spravnih pogajanj. Po vsem tem sklepati in uvažuje vse okolnosti moramo izjaviti, da je le paragraf 14 ključ za rešitev jezikovnega vprašanja, in upamo, da se tej misli pridružijo vse ostale desniške stranke.
Novi šolsko - nadzorstveni zakon za Predarlsko. Večina deželnega zastopa te krono-vine vsprejela je v jedni zadnjih sej nov načrt zakona glede nadzorstva šolskega pouka, v katerem se ne določa ničesar drugega, nego to, kar bi se moralo že davno in brez vsakih ovir izvrševati, namreč sonadzorstvo cerkve nad poukom v šolah ne samo v verskih, ampak tudi v drugih predmetih. Vkljub temu je zavladal po vsem ži-dovsko-liberalnem taboru nepopisen krik, češ šolstvo ne samo na Predarlskem, marveč v celi Avstriji je v veliki nevarnosti, da preti vse poplaviti klerikalna povodenj, in kličejo vlado na pomoč, svetujoč jej, naj vendar no predloži tega »klerikalnega izrodka« v potrjenje. No, škof Zobl ter lo glasov broječa večina sta že slutila, kaj
bodeta provzročila s svojim sklepom, in sta vsled fega že pred razpravo o tem zakonskem načrtu oddala svoje dobro utemeljene izjavo, v katerih sta pojasnila, zakaj hočeta tako postopati in ne drugače. Liberalno manjšino, broječo 4 glasove, skušal je zastopati posl. Ganahl, toda svoje naloge ni mogel srečno rešiti, ker se slaba stvar ne da zagovarjati.
Položaj na Ogerskem spremenil se bo v kratkem na bolje, tako upajo nekateri preoptimi-stično sodeči krogi ne samo na Ogerskem, marveč tudi v Avstriji. Izvajajo pa te svojo misli iz naslednjega najnovejšega ministerijalnega ukaza, kateri se tiče priprav za prihodnje volitve, ki pa še niso razpisane. Ministerski predsednik Szell naroča vsem osrednjim volilnim odborom, naj se pri sostavi volilnih imenikov kar najstrožje ravnajo po zakonitih predpisih ter vse došle ugovore po preteku postavnega roka nemudoma pošljejo notranjemu ministerstvu. Začasni volilni imeniki morajo biti na javen vpogled razgrnjeni od 2. do 25. julija ter naj se vsprejemajo reklamacije od 5. do 15. istega meseca. Kdor bi se ne ravnal strogo po tem predpisu in bi ne postopal popolno nepristransko, doletela ga bo najstrožja disciplinarna kazen. — Res je sicer, da je bila ta mini-sterijalna naredba nujno potrebna, ker akoravno ne določa nič novega, se dosedaj volilni odbori niso prav nič brigali za zakonite določbe v tem oziru in so popolno samovoljno »delali« volitve, kakor je njim bolj ugajalo, toda iz tega vladnega koraka že sklepati, da se hoče Szell res ravnati po naznanjenem geslu »pravica in zakon«, bilo bi vsekako prezgodaj, ker pač nihče ne ve, kako bo postopala vlada sama in uvaževala vloženo ugovore proti sostavi volilnih imenikov in druge upravičene pritožbe. Toda tudi s pravilno in pravično sostavo volilnih imenikov še ni vse končano, ker se je dosedaj le preveč nasilno postopalo pri volitvi sami. Ako hoče ministerski predsednik izvajati res pravico in zakon, mora tudi tu in še marsikje drugje energično poseči vmes in temeljito odpraviti sedanji gnjili sistem, potem jo šele upati, da se spremeni položaj na Ogerskem, tako, kakoršen bi bil moral biti že od začetka.
Izid splošnih volitev v Španiji je sedaj večinoma znan na celi črti. Vladna večina šteje 266 poslancev, liberalna manjšina pa 116. Raz-dele se pa ti mandati tako le: ožjih somišljenikov ministerskega predsednika Sihelc je 180, minister Polavieja ima 33 pristašev, 30 je takozvanih »ultra-montancev«, 18 pristašev Totuanovih, 86 pravih liberalcev, 30 somišljenikov Gamazovih, 15 republikancev, 5 Romerovih pristašev ter 4 karlisti. Kakor se vidi, izgubile so vso opozicijonalne stranke po nekaj mandatov, največ pa liberalci Gamazove barve, ki so imeli poprej 63 poslaniš-kih sedežev v svoji oblasti. Republikanci so izgubili pet mandatov, Romerovci in karlisti pa po dva. V Madridu je ostalo razmerje nespremenjeno in je izvoljenih pet konservativcev in trije liberalci. Castelar je pogorel, prodrl pa je zopet bivši ministerski predsednik Sagasta. Liberalni listi obžalujejo, da je sostava zbornice preveč mnogovrstna, toda to velja v prvi vrsti za opozicijo, ki je po svoji sostavi res nesposobna za vsako akcijo. Šocijalistični kandidati so pogoreli na vsi črti, akoravno se je ta klika posluževala sem ter tje tudi najskrajnejih sredstev.
Gospodarski položaj v Ljubljani.
(Dalje.)
7. Zakaj kritikujemo mestno gospodarstvo ?
Zgodovina naše občinske uprave dokazuje istinitost naših pritožb. Ne navajamo druzega dokaza, ko besede gospoda podžupana dr. vit. Blei-\veisa na banketu prirejenem na čast novega župana Iv. Hribarja. Gospod podžupan je napil novemu županu, ki je pravi mož, da izvleče občinski voz iz blata, kamor jo zašel. Ce tiči kaka stvar v blatu, se ne moro imenovati dobra, toraj je bila občinska uprava slaba. Sedaj pa pod novim županstvom visi občinski voz v zraku. Vse gre kakor na perotih in kakor bi no bilo treba nobeno prave podlage. Tako si je na pr. gospod župan Hribar v glavo vtepel misel: »Mestni dom« mora še letos stati. In res. Brez vsake debate ee jo sklenilo izdati ogromno svoto 120.000 gld. za zgradbo na tako nesrečnem kraju,
kakor si ga v Ljubljani niti misliti ne moremo. Koliko bo pa stalo potrebno podzidanje grada! Govori se, da gotovo čez 20.000 gld. Ali je bila stavba potrebna ? Nikakor! V tej hiši bodo shramba gasilnega orodja, vodovoda in elektrarne, nekaj stanovanj mestnih stražnikov in pa stalna straža požarno hrambe. Skoraj polovico velikanskega poslopja pa zavzema dvorana, in na to je gospod župan Hribar vso svojo pozornost obračal, da bode v nji pozdravljal in sprejemal razne shode in deputacije. Občinski svet je sam pripo-znal, da bodo znašali kosmati dohodki komaj 2000 gld., vse drugo bodo morala občina doplačevati. Dandanes mora donašati hiša najmanj 7 odstotkov kosmatih dohodkov, da so vzdržuje, obrestuje in amortizuje. Občini bo treba tedaj vsako leto primakniti najmanj 6000 gld. Ta svota je majhna, če so vračuna tudi razsvetljava in troški hišnika. Vse to se je moralo kar čez noč na vrat izvršiti, kakor da bi za petami gorelo, samo da je dvorana gotova in gospodu županu prilika dana, avstrijske ognjegascc v Ljubljani sprejeti in pozdraviti. V Ljubljani imamo dovolj lepih dvoran, in vse so prazne! Ali se ne pravi na ta način metati denarje skozi okno. Tako gospodarstvo je pod vsako kritiko in zasluži izraz, katerega je novopečeni, neizkušeni mladi odbornik dr. Rudnik predlagal za »Slovenca«. Tu bi bil na pravem mestu. Mestna dvorana, ki jc poprej služila raznim korporacijam za shode, je v ta namen vsled nove ženijalne prenaredbe našega gosp. župana Hribarja za vsako tako uporabo nesposobna. Z dragim denarjem 20.000 gld. se je dvorana povečala, a ne v širjavo, marveč v visokost, tako da je najbolj neakustični prostor v ccli Ljubljani, pravi »monstrum« dvorane.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. aprila.
(Vseslovenska delavska slavuost.) Udeležbo so nadalje prijavila sledeča društva: 22. I. ljublj. delavsko konsumno društvo; 23. Kmetijsko društvo v Dobrunjah; 24. Gospodarska zadruga na Češ-njici v Selški dolini; 25. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Št. Vidu nad Ljubljano; 26. Kmetijsko društvo v Ribnici; 27. Bralno društvo v Ratečah. — Društva, ki vam je na tem ležeče, da se vseslovenski delavski praznik dostojno obhaja, ganite se!
(Iz mestnega zbora ljubljanskega.) Župan otvori sejo in naznani, da mu je došel dopis kranjske hranilnice, v katerem naznanja, da je podarila župljanom sv. Jakoba 12.000 gld. za nakup stavbišča za župnišče. Za to darilo se na predlog odbornika dr. Požarja hranilnici izreče zahvala, posebno še radi tega, ker je s tem činom mnogo pripomogla k regulaciji onega dela mesta. — Magistratni ravnatelj Vončina poroča o poročilu magistrata o podelitvi meščanskih podpor v znesku 20 kr. na dan. Vloženih je bilo šest prošenj ; ugodilo se je prošnjam Antona Lipuš, Marijane Hafnar in llermine Goloredo. — V občinsko zvezo proti pristojbini 100 gld. se sprejmo Ferd. Stare, c. kr. sodnik v pokoju. — Glede nameravanega povišanja pristojbin za stavbne oglede, ki znašajo sedaj 4 gld. za večjo in 2 gld. za manjše stavbe, so sklene opustiti vse nadaljne korake, ker bi finančni vspeh bil preneznaten. — Komisar Tomec poroča v zadevi sezidanja nove hiše za Pohlovkino ustanovo na voglu Emonske ceste in Gradaških ulic. Omenjena ustanova je obstajala iz dveh hiš, kateri je pa potres poškodoval, da se je morala jedna podreti. Deželna vlada je tedaj naklonila 8000 gld. podpore, od katero se je pa porabilo samo 2000 gld. za podiranje in delno popravo drugo hiše. Ker pa na tem mestu radi podaljšanja Emonske ceste ne bo preostalo dovolj prostora za gradnjo nove hišo in ker bi vlada sicer zahtevala nazaj neporabljenih 6000 gld., se v smislu sklepa zastopnikov stolno, šentjakobske in trnovske cerkve ter ubožnega zaklada, ki vsi sorazmerno uživajo dohodke tc ustanove, načelno sklene graditi novo hišo na bližnjem mestnem, nekdaj Črnetovem ter vmesnem prostoru, ki ga je v to svrho odkupiti. — Poročilo odb. S ve te k a o skontraciji mestno blagajnice dne 9. aprila se vzame na znanje. — Odbornik dr. Stare poroča o ponudbi Marijo Regalijeve za odkup stavbišča
na sv. Petra cesti. Za del parcele, za katero se je določila kupna cena 2200 gld., ponuja imenovana 900 gld. Magistrat predlaga, naj se ta del ne odstopi pod 1500 gld. in so toraj ta ponudba odkloni. Odsek se strinja s tem nasvetom in predlaga, naj se zahteva le polovica prvotno določene cene, namreč 1100 gld. (Obvelja.) — Loschner-jevi ustanovi v prid zdravniškim vdovam in sirotam se dovoli 30 gld. Poročevalec odbornik dr. Požar. — Ugovoru kranjske hranilnice glede brezplačnega odstopa sveta za cesto, ki bo peljala čez stavbišče za Franc Jožefovo zavetišče, se ugodi, ker hranilnica, kakor pravi v dopisu, ni lastnica, marveč le upraviteljica zemljišča in ker tega ne namerava parcelirati. Prvotni sklep v tem oziru se toraj razveljavi, potrdi pa sklep glede ceste same. Poročevalec odbornik Žužek. — Ostale točke dnevnega reda se rešijo v tajni seji. — Odbornik Pavlin interpeluje župana glede naprave poti do glavnega vhoda v deželnovladno poslopje. — Župan odgovori, da se pot kmalu primerno vredi.
(Častno svetinjo) priznal je deželni predsednik učitelju Fr. Muhiču v St. Jerneju.
(Gospodu tatu »Narodovemu«.) Hvaležen sem Vam, da meni ni treba na dolgo dokazovati, kaj ste. Vi priznavate, da ste pismo v župnišču vzeli; da Vi to imenujete »našel«, kaže samo Vašo nevednost o pojmu poštenosti. Kaj stori pošten človek, ako najde stvar, ki ni njegova? In če jo tudi na cesti zunaj najde, ve, da jo treba vrniti lastniku. — O drugem z Vami ne govorim, kajti s človekom, ki ne loči med mojim in tvojim, se ni prerekati, ker zato ni dane podlage.
Šentjakobski župnik Rozman.
(Poletni vožni red državnih železnic,) ki stopi v veljavo s 1. majem, naznanja pred vsem, da bo zopet pričel voziti takozvani potresni vlak mej postajama Ljubljana-Lesce. Iz Ljubljane bo odhajal zvečer ob 7. uri 15 min. ter došel v Lesce ob 8. uri 50 min.; iz Lesec bo pa odhajal ob 6. uri 20 min. zjutraj ter došel v Ljubljano 5 minut pred osmo uro. Na dolenjski železnici bodo vozili mesto mešanih sekundarni vlaki. Na kamniški progi pričneta s 1. majem zopet voziti dva nedeljska in prazniška vlaka; prihod v Ljubljano ob 9. uri 55 minut in odhod ob 10. uri 25 min. zvečer.
(Štajerski deželni zbor) je imel včeraj sedemnajsto sejo, v kateri je poslanec Ilagenhofer utemeljil predlog glede kmetijskih zadrug-Predlagatelj zahteva, da deželni zbor z vsemi sredstvi pospešuje zadružno gibanje. V to svrho naj bi potovalni učitelji prebivalstvo poučevali o koristi zadrug, deželni odbor naj bi pripravil pravila za raznovrstne zadruge ter jih podpiral z denarnimi sredstvi s pogojem, da jih sme potem deželni odbor tudi nadzirati. V ta namen naj se deželnemu odboru dovoli kredita 5000 gld. Dalje deželni zbor odobri proračun učiteljskega pokojninskega zaklada v znesku 187.803 gld. Grof Stiirgkh v imenu finančnega in šolskega odseka poroča o uravnavi plač učiteljskega osobja na srednjih šolah ter predlaga, da se jim dovolijo iste plače, kakor državnim učiteljem, in sicer s 1. januvarijem t. 1. Vsprejeta je bila tudi resolucija, naj deželni odbor stori potrebne korake, da se deželna višja realka v Gradcu podržavi. Dalje poroča grof Stiirgkh o uravnavi plač učiteljskega osobja na deželnih meščanskih šolah ter predlaga, da se določi ravnateljem in učiteljem plača v znesku 1200 gld., pet petletnic, in sicer prvb tri po 100, četrto in peto po 150 gld.; ravnatelji imajo pravico do naturalnega stanovanja ali stanarine in do funkcijske doklade v znešku 250 gld. (Obvelja.) Konečno dovoli deželni zbor nekaterim občinam nad 100 odstotkov občinske priklade ter izroči deželnemu odboru v nadaljno poslovanje predlog grofa Lamberga glede zavarovanja poslov proti škodam po ognju.
(Tržaški deželni zbor) se je otvoril v soboto 15. t. m. v odsotnosti slovenskih poslancev. Župan — deželni glavar Dompieri je govoril o nekaterih zakonskih načrtih, ki se imajo predložiti zbornici, n. pr. o preuredbi preskrbovanja beračev iz deželne blagajne in pa načrt o preosnovi volilnega reda, kateri načrt bi bil moral že izdelati deželni odbor, ker pa odbor ni imel dovolj informacij in navodil za spremembo tega načrta, tega dela ni mogel izvršiti tako, da bi zamogel načrt
dobiti cesarsko potrjenje. — No ta sprememba gre za tem, da se sploh onemogoči zastopstvo pete kurije. — Glavar odsotnih slovenskih poslancev ni omenil z nobeno besedico.
(Isterski deželni zbor) je imel včeraj drugo sejo v Kopru. Mej drugim je predložen predlog glede premeščenja okrožnega sodišča iz Rovinja v Pulj in deželnega zbora iz Poreča v Pulj. Oba predloga se izročita v poročanje posebnemu odseku. Hrvatski poslanec dr. Dinko Trinajstic jo v imenu manjšine hrvatski utemeljeval predlog manjšine, naj se spisi glede dopolnilne volitve v mestni skupini Pazin-Labinj-Plomin izroče posebnemu od seku v poročanje. Mej njegovim govorom so začeli najpreje italijanski poslanci kašljati in stole prestavljati, na to je občinstvo na obeh galerijah žvižgalo in ropotalo. Predsednik dr. Campitelli je ukazal izprazniti najprvo drugo galerijo in na to še prvo. Navzlic temu je bilo na prvi galeriji več ljudij. Dr. Trinajstic je pozval vladnega komisarja, naj konštatuje, da predsednik ne varuje svobode govora in dostojanstva zbornice. — Velepomen-ljivo pa je cesarsko sporočilo do deželnega zbora isterskega. Tiskano je na jedni strani pole: na desni polovici italijanski, na levi hrvatski. Podpisa Nj. Veličanstva in grofa Thuna sta lastnoročna, pod italijanskim sestavkom »Francesco Giuseppe«, pod hrvatskim »Fran Josip«. To sporočilo z dne 22. decembra 1898 govori o ravno-pravnosti narodov ter mejsebojnem spoštovanju prava in pravičnosti. To sporočilo je sploh prvo isterskim Hrvatom in Slovencem v hrvatskem jeziku. Že ta vnanja oblika kaže, še bolj pa kratka in jedrnata vsebina, da presvetli vladar sam priznava obstanek Slovanov v Istri ter daje migljaje večini deželnega zbora in državnim organom.
(Vlak povozil jelena.) Iz Šmartna pri Kranju, 17. aprila. Tovorni vlak, ki je preteklo soboto zvečer prišel iz Ljubljane, je malo pred postajo »Kranj«, pod Gaštejem, povozil jelena. Odkod je ta nenavadna žival prišla? Najbrže iz Notranjske, kjer jih je, kakor je bilo brati lansko leto, v Planini knezu \Vindischgraetzu ušlo 14 iz zverinjaka. — V gozdih za Savo so še ta teden videli dva (jelena in košuto), — tudi v Besnici je baje jeden.
(V znamenju »Štefana«.) Politične stranke v volilnej borbi navadno nastopajo z velikimi programi, kjer razvijajo in razodevajo volilcem, kaj hočejo storiti v korist ljudstva. Naši liberalci tega ne delajo; ne ve se, ali zato ne, ker nimajo programa, ali zato ne, ker njihovim obljubam nihče več ne veruje. Liberalci upajo si pridobiti zmago pri volitvah v mestni zastop z obilimi večerjami, polnimi Štefani in tlečimi smodkami. V znamenju Štefana stopili so v volilno borbo. Onim volilcem, kateri ljubijo večerjo, Štefan in smodke, prišel je sedaj zlati čas. Sinoči so upali ujeti liberalci z vo-lilsko večerjo,^katero so trnovskim volilcem priredili v neki gostilni v mestnem logu, trnovske glasove. Večerja je bila pripravljena, Štefani polni, smodke so željno čakale kadilcev, seveda ne tako željno, kot liberalni kandidatje volilcev, — katerih pa ni bilo. Pač, da ne dobimo popravka, moramo resnici na ljubo, kot vestni poročevalci, povedati, da je prišlo celih šest — večerjancev, kajti, ali so tudi volilci, ali ne, to vprašanje se ni razpravljalo. To vprašanje pa je tudi mnogo manj važno, kot vprašanje, kdo bo plačal oštirju obilo pripravljeno večerjo, ali vsi gospodje liberalni kandidatje, ali vodstvo liberalne stranke, in ali ne bojo morda delali liberalci — računa brez krčmarja. Na praporu liberalne stranke prikazal se je zopet, kot vselej pred volitvami, Štefan, kateremu se pridruži na dan volitve še golaš. Govorov, s katerimi so osrečevali liberalni kandidatje večerjevce v gostilni, nam zgodovina ni ohranila; kaka škoda za slovenski narod!
(S Sel pri Kamuiku.) Tukaj obhajal se je sv. misijon od 8.—-16. aprila. Vodili so ga velečastiti gospodje P. Casijan iz Brežic, P. Auguštin s Klanjca in P. Angelik iz Ljubljane. Vdeležilo se ga je vse, od prvega do zadnjega iz domače župnije ; prihajali so pa tudi pridno iz sosednjih du-hovnij. — Bog povrni č. gospodom misijonarjem stoterno njih trud ter daj njih Betvi bogato žetev.
(K protestantizmu) je prestopil v Gradcu zloglasni nemški nacijonalec, Ljubljančan dr. Fr. Goltsch, amanuensis v ondotni deželni knjižnici. V Ljubljani je prestopilo, kakor je pisala N. Fr. Presse, k protestantizmu sedem nemških na-
cijonalcev. Nam o ljubljanskih »konvertitih« ni nič znanega.
(Na živinski semenj) v Novem Mestu so prignali včeraj 52 konj, 850 goved in 2460 prašičev.
(Ekskurendno šolo) so otvorili v okraju Nomen v Bohinju.
(Pogorela so) včeraj zjutraj po drugi uri poslopja Fr. Petriča, Jos. Kadunca in Marijo Bolte-žar v vasi Sarsko pri Studencu. Skupna škoda znaša 1250 gld., zavarovani pa so bili ponesrečenci le za 700 gld.
(Uravnava reke Sotle.) V seji štajerskega deželnega zbora dne 12. aprila utemeljeval je slovenski poslanec Ž i č k a r svoj predlog glede uravnave te reke. Našteval je v svojem govoru, koliko škode provzročč vsakoletne povodnji. Več tisoč meterskih stotov sena odnese voda v Savo ali pa, ako nastopi povodenj pred košnjo, voda tako onesnaži travo, da ni več za krmo. Nadalje provzroči Sotla ogromno škodo tudi s tem, da odnaša večje kosove zemlje in se tako z vsakim letom manjšajo posestva ob njenih bregovih. Ako ubogi kmetovalec sem ter tje mora krmiti svojo živino s poplavljeno krmo, zboli mu živina in čestokrat tudi pogine, kar je gotovo za ubožnega kmetovalca najhuji udarec. Povodnji ob bregovih reke Sotle so posebno radi tega tako pogostne, ker dela v svojem celem teku nebroj ovinkov, posebno pa v okrajih Rogatec, Šmartno, Kozje in Brežice. Po nekaterih krajih, kakor n. pr. pri Sv. Petru pod gorami, so pa temu vzrok tudi mlini s svojimi jezovi. Uradno je dognano, da je reka Sotla provzročila v letih 1896 do 1898 samo v kozjanskem okraju nad 34.000 gld. škode, v brežiškem okraju pa samo v zadnjih dveh letih nad 55.000 gld. V kozjanskem okraju je bilo vsled te nezgode v letu 1897 prizadetih 71, lani pa 229 posestnikov, v brniškem okraju pa lani 756 posestnikov. Škoda presega v teh letih trikratni čisti dohodek. Sicer se pa tudi na uradne številke ne more nikdo zanesti, ker se škoda v mnogih okrajih niti ocenila ni. ReB se je oškodovancem odpisalo nekaj zemljiškega davka, toda ta svota je tako malenkostna, da ne more priti v poštev. Posestnikom v brežiškem okraju so odpisali 578, onim občine Sv. Peter pod gorami lani samo 210 gld., akoravno je bila škoda cenjena na 3285 gld. Poleg povodnji provzroča kmetovalcem ogromno škodo tudi toča, ki ravno ob bregovih Sotle najraje in najčešče pobije. Umevno je, da se neprestano množi število propadlih kmetij. Iz navedenega je razvidno, kako nujno potrebna je uravnava teka omenjene reke, ki se bo dala izvršiti po nekaterih krajih z neprevelikimi žrtvami. Govornik toraj apeluje na pomoč dežele in države, da se čim preje pomaga bednim kmetovalcem. Predlog poslanca Žičkarja izročil se je na to, kakor znano, odseku za deželne kulturo.
(Nadvojvodinja Štefanija) je dospela sinoči s svojo hčerko Elizabeto na ladiji »Almisa« iz Benetk v Puljo.
(Zaprli) so v nedeljo opoludne v Gorici, kakor smo že ob kratkem sporočili, mestnega uradnika, živinozdravnika Codermoza, dejanskega urednika lahonske »Sentinelle« in predsednika društva »Lega della gioventu friulana«. Našli so baje v njegovem stanovanju sumljive rokopise. Codermoz je bil predzadnjo nedeljo z drugimi v Furlaniji, kjer so kričali »Eviva 1' Italia« in druge veleiz-dajske vsklike. Čuje se, da pridejo še drugi pod ključ.
(Vinarji) ali pol novčiči se ne morejo udomačiti; ljudstvo se jih brani, ker se za novčič nič ne dobi. Vsled tega sta se trgovski in obr-niški zbornici v lnomostu in Opavi obrnili do fin. ministerstva, naj bi se ustavilo kovanje tega drobiža ter kovali le celi novčiči. Fin. ministerstvo je prošnji odbilo.
(Italijanski ministerski predsednik analfabet.) Italijanski min. predsednik general Pelloux ima v občini Brugnano Cremaccio v Lombardiji svoja zemljišča in je ondi zahteval, da ga vpišejo med volivce. Toda mestno oblastvo je njegovo zahtevo zavrnilo, češ, da »general ni dokazal, da je 21 let star ter da zna brati in pisati«.
(Usnjato modroslovje.) »Duna-Ztg.« piše: Ravnatelj tovarne za usnje v Miihlgrabnu, Karol Gtavel, je dobil od akademije v Šikoagu (Chicago) za zasluge na polju usnjarstva naslov doktorja modroslovja.
(Na Sušaknj poleg Reko hočejo zgraditi katoliško cerkev. Osnoval se je odbor, ki nabira prostovoljne darove. Doslej so nabrali že nad 21.000 gld.
(Volkovi.) Iz Blagaja se poroča, da so 11. t. m. v Rabini blizu Nevesinja raztrgali kobilo in 32 malih kozličev.
Gospodarska orpmizacija.
Revizija posojilnic po finančni upravi.
Poroča se nam, da finančni uradniki revidirajo posojilnice, akoravno stojijo pod nadzorstvom »Zveze kranjskih posojilnic« ali pa »Gospodarske zveze«.
Treba je torej razjasniti, v koliko da je to postopanje finančne oblasti opravičeno, da se vedo prizadete posojilnice ravnati.
V obče ne pristoja finančni upravi nikaka pravica revizije.
Le glede tistih posojilnic (po načinu Railf-eisen), ki ne stojijo pod nadzorstvom kake zveze, in katerim je finančna oblast priznalapristojbinskeolajšave, je finančna uprava opravičena, po svojih poslancih prepričati se, če se posojilnica natančno drži pogojev, pod katerimi so se ji dovolila navedena pristojbinska olajšila.
Ta revizija odpade torej pri vseh tistih posojilnicah, ki stojijo pod nadzorstvom »Zveze kranjskih posojilnic« ali pa »Gospodarske zveze«, in torej so te posojilnice opravičene, organom finančne uprave revizijo v obče odreči.
Le v enem samem oziru je finančna uprava k reviziji opravičena tudi pri takih zadrugah, ki stojijo pod nadzorstvom zveze. Ta izjema se nanaša na neposred e pristojbine, katere imajo zadruge odrajtovati. Kakor znano, mora vsaka zadruga od tekom leta vplačanih ali izplačanih deležev ali izplačanih dividend odrajtovati neposredno pristojbino po lestvici I.
Odrajtovanje te neposredne pristojbine se vrši tako, da zadruga napravi izkaz vplačanih in izplačanih deležev in izplačanih dividend, od zadevnih zneskov zračuni pristojbino po lestvici I in to pristojbino z izkazom vred neposredno pri davkariji uplača, ne da bi imela v tem oziru čakati kakega plačilnega naloga od strani davčne oblasti.
§ 12. zak. z dne 13. dec. 1862 drž. z. štev. 89 pa določa, da finančna uprava sme zadrugam, katere imajo odrajtovati neposredne pristojbine, zau kazati vodstvo posebne p r i s t o j b i n s k e knjige (Gebtihrenjournal), ki ima vsebovati tiste navedbe, katere so važne za odmero pristojbin — in popolnost odn. pravilnost teh navedb sme finančna uprava po svojem odposlancu s primerjanjem s k n j i g a m i in računi zadruge presojevati o d-nosno kontrolirati.
Iz predstoječega se razvidi jasno, kako daleč da sega eventualna pravica finančnega uradnika, revidirati zadrugo, ki stoji pod nadzorstvom zveze.
Pred vsem je jasno, da ta uradnik nima pravice pregledavati n. pr. zadolžnice. Ravno tako nima pravice do pregledovanja zadružnih knjig in zapiskov, razun tistih, ki se nanašajo na vplačane ali izplačane deleže ali pa na izplačane dividende. V prvi vrsti pride toraj v poštev blagajnični dnevnik, ki se mora finančnemu uradniku brez ugovora predložiti, ravno tako knjiga zadružnikov. Glede dividend pri naših Raiffeisenicah itak ni nobenih zapiskov, ker iste po svoj'h pravilih dividend sploh ne dajejo.
Vsaka dalje idoča revizija se sme finančnemu uradniku brez strahu odreči, če pa finančni uradnik vstraja pri svoji zahtevi, naj so mu odgovori, da se bodemo uklonili le pravo-močni razsodbi finančne oblasti, preje pa nismo zavezani odnehati. Ce potem zadruga sprejme kako odločbo finančne oblasti, naj jo takoj pošlje zvezi, da vloži pritožbo na
pristojno mesto.
—. ~—-
Darovi.
»Dijaški kuhinji v Kranju« darovala sta še namestu vcnca na krsto umrlemu župniku
Maksa Veja vladni svetnik dr. Fr. Zupane 5 gld. in Ciril Pire 1 gld.
Drugi izkaz doneskov za Kunšičev nagrobni spomenik: Iz Prage 49 kron, in sicer so darovali: Gospica Marija Choudonska 30 kron. Gg. Karol Choudonsky, azistent na češkem vseučilišču 10 kron. I. U. C. Antonin Schmid 4 krono, Ant. Havlov& 3 krone. Ant. Dermota, pravnik 2 kroni. Nadalje: Gospica Jelica Horva-tova v Ljubljani 6 kron. Gospa J. Mandlova v Ljubljani 4 krone, Gospod Hugon Roblek, magister v Radoljci 2 kroni. Vsota 61 kron.
Telefonska in brzojavna poročila,
Dunaj, 19. aprila. Kardinal Kopp je bil nedavno pri cesarju zaradi ustanovitve novega bogoslovnega semenišča za avstrijsko Šlezijo.
Dunaj, 19. aprila. Odposlanstvo državnih uradnikov je bilo pri grofu Thun-u; prosilo ga je, naj vlada odpravi naredbo, po kateri so dolžni državni uradniki za gotove službe vlagati kavcijo. Minister je odposlancem obljubil, da se o tem posvetuje z drugimi ministri.
Dunaj, 19. aprila. Odsek za volilno pre-osnovo v nižje-avstrijskem deželnem zboru je naročil poročevalcu Weiskirchnerju, naj izdela nov načrt volilnega reda, ter prosil kneza Auersperga, naj vloži predlog glede spremembe poslovnega reda.
Dunaj, 19. aprila. Župan dr. Lueger se je vrnil z juga in je bil danes že v dež. zboru.
Dunaj, 19. aprila. Upravno sodišče je danes odločilo, da dunajski podučitelji ne morejo biti voljeni v okrajne šolske svete.
Trst, 19. aprila. Zadnji „Independente" je bil zaplenjen, ker je objavil posnetek dopisa predsednika rimske zbornice, Zanardelli-ja, z zahvalo na isterske župane, ki so ga pozdravili na protestnem shodu.
Levov, 19. aprila. Rumunski dijaki so napadli razkolnega vladiko Kuperkoviča na kolodvoru v Ornovicah. Njegovo hčer so ranili. Več dijakov so zaprli.
Budimpešta, 19. aprila. Poslanska zbornica je izvolila odsek, ki se bo pečal z revizijo poslovnega reda.
Varšava, 19. aprila. Dva poljska vred-nika je vlada zaprla; v zvezi sta baje bila z upornimi dijaki.
Berolin, 19. aprila. Don Jean, sin Don Carlosa je bil nemudom.i poklican iz Pariza v Rusijo, kjer služi v ruski armadi, ker je spletkaril v Parizu s Karlisti.
Rim, 19. aprila. Iz Oagliarija poročajo, da se je pred odhodom kraljeve dvojice z ondotnega kolodvora podrl oder pri postaji, na katerem je bilo 36 učenk in več odraslih žensk. 19 oseb je padlo na tla in jih je več smrtno ranjenih.
Pariz, 19. aprila. Združene zbornice ka-sacijskega sodišča so se danes posvetovale o raznih vprašanjih, tičočih se revizije Drey-fusove pravde.
Fetrograd, 19. aprila. Nemiri mej ruskimi vseučiliščniki se še vedno nadaljujejo. Policija je zopet zaprla 60 akademikov.
Bruselj, 19. aprila. Stavki se pridružuje čim dalje več delavcev in merodajni krogi se boje, da se prične res splošna stavka.
Washington, 19. aprila. General Law-ton povrnil se je z nekaterimi častniki in nekaj možmi s filipinskih otokov. Mnogi trdijo, da je to znamenje, da so Amerikani obupali nad vojsko z vstaši in so vsled tega opustili boj. Vojni tajnik sedaj izjavlja, da taka poročila niso osnovana.
Umri A so:
17.	aprila. Matija Suhadolc, kmet, 89 let, ostarelost, Cesta na južno železnico. — Leopold Cankar, ključarja sin, 7 mesecev, Vodmat 70.
18.	Elizabeta Kren, uradnika vdova, 83 lel, Mestni trg St. 19, kap.
V bolnišnici:
13.	aprila. Uršula Erbežnik, delavka, 48 let, srčna hiba. — Marija Brecelj, dninarica, 22 let, jetika.
14.	ap ila Marija Kralj, gostija, 83 let, ostarelost
16.	aprila. Teodor Wahl, umirov. uradni sluga, 67 let, srčna hiba. — Mihael Arko, mešetar, 62 let, srčna hiba.
17.	aprila. Franc Guzelj, dninar, 39 let, jetika.
§ o	Čaa opa-MVilllja	Stanju barometra v mm	Tcmper.v tura po C^lasiju	Vetrovi	Neb«	.5 ? * > a m " • M
18| u zvečer		735-3	12 4	si. svzb.	pol obla«.	■ \ " 00
19	7 zjutraj 2. popol.	733 8 '33 2	72 14 4	si. vzb. si. jug	megla oblačno	
Tu 54*1.
17. aprila.
Pri S onu : Perleberg. Lajos iz Budimpešte. — Franken iz Kranja. — Duka iz Londona. — Hofbauer iz Gorenjega Grada. — pl Plauenthal, Kluge iz Celovca. — FrOhlich z Vrhnike. - Korber, Suša iz SenoJieč. — Jamnig, Pleyer, Dogan, Spira. Mandl, Meches, Trautmann z Dunaja. — Krall iz Trsta. — Roessler, Srhorz iz Berolina. — Rosenberg iz Zagreba. — Košmelj iz Železnikov. — Thugendthal iz Bel-skega. — Fischer iz Battaszek a.
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem 30fV2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm.
Srednja včerajšnja temperatura 12 5 normale: 10'2°
Tržne cene v Ljubljani
dno 19. aprila.
	gl-	kr.	—	gi.|kr.;	
Pšenica, m. st. . .	10	—	Špeh povojen, kgr. .	_	7oj
Rež, „ . . .	8	—	Surovo maslo, „ .	—	2'
Ječmen, „ . . .	7	60	Jajce, jedno . . .	—	
Oves, „ . . .	6	80	Mleko, liter	—	7!
Aida, „ . . .	8	—	Goveje meso, kgr.	—	«0
Proso, „ . . .		—	Telečje	—	64
Koruza, „ , . .	5	50	Svittjsko „ „ .	—	70
Krompir, „ . . .	2	50	Koštrunovo „ „ .	—	40)
Leča, hktl. . . .	12	_	Piščanec ....	—	60
Grah, . . .	8	_	Golob.....	—	22
Fižol, m. stot , . .	12	_	Seno, m.stot. . .	l	78
Maslo, Kgr. . .	1	05	Slama, „ r . . .	l	70!
Mast, „ . .	_	78	Drva trda, 4 kub. m.	6	50'
Speh svež, „ , .		68	„ mehka, 4 „ „	4	50
t
381 1-1
Potrtega srca javljamo vfem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo našo srčno ljubljeno in nepozabno soprogo, oziroma hčer, sestro, svakinjo in teto, gospo
Fani Frelih roj. Kobilca
v cvetu let, po daljši, mučni bolezni, prevideno s svetotajstvi za umirajoče, danes ob 12. uri opoldne poklicati v lepšo večnost
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 2 0. aprila t. 1., ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št. 23, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo hrale za rajnko v raznih cerkvah.
Nepo/.abno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dnč 18. aprila 1899.
Ivan Frelih, dež. računski oflcijal, soprog. — Jakob in Marija Kobilca, stariši. — Josip Koblloa. brat. — Marija Pintar roj Kobiloa in Ivana Koblloa, sestri. — Luka Pintar. c. kr. licjalni skriptor, svak. — Ivan in Mira Pintar, nečaka.
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli 12,
priporoča prečistiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo del&voioo za izdelovanje
cerkvene posode in orodja.
Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognja po najnižji ceni.	N/
Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti W cerkvenega kovinskega blaga, ola;šuje jim to s tem, W ' • da jim je pripravljen napravljali blago, katero se
izplačuje na obroke. Preiast. p. n. naročevalec si rK obroke sam lahko določi.	386 62—48 ^
Pošilja vsako blago poštnine prosto.
JSicnc
\ razglednice
far3oče ljubljanske
zupno corfive,
■	„Prodajalnica
katol, tisk- društva
(H. Hilman)
v Ljubljani
Kopitarjeve ulice štev. S. /fajfjroaujalcem da se jnaten popust.	^
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Potra »H?sta At.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniSke obleke
Iz trpežnega in solidnega blagu po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na b&veloke v največji izberi po najnižjih cenah.
227 15
^mmmmmmm
Glavna zaloga moke
iz slovečega valjičnega mlina
Vinko Majdič-a f Kralji,
Pri razstavah odlikovani izdelki, dobe se en-gros po originalnem ceniku pri
ANTONU DITRICH-u
glavnem zastopniku 373 10-1
Marije Terezije cesta štev. 2, Ljubljana.
Št. 14201.
379 1-1
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in po-
hiŠtiionn rieln izvršuiet4 in se priporočata v lll&LUVIlll M/ClU/ naročila iz mesta in z dežele
BBATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. — JJajnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence 13 11-2
Razglas.
Podpisani mestni magistrat naznanja, da se bode v soboto, dne 22. aprila letos, ob 11. uri dopoldne na dvorišči mestne hiše vršila javna prodaja
starih oken in vrat.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane,
dne 19. aprila 1899.
dvorni založnik Nj. svetosti
papeža LeonaXIII.
lekarnar „prl angelu"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
železnatem vinu
lekarnarja Ploooll-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najbolj*" spričevalo ter dajejo največjo poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolohavo otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.	827 25
Vaivišia pninania "9-

St. 13769.
Dvoje tal
w
Podpisani magistrat prodi takoj svoji dve veliki, poleg elektrarne v Ljubljani stoječi leseni baraki pod pogoji, ki se izved6 ob navadnih uradnih urah pri mestnem komisarijatu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dnž 15. aprila 1899.
v Ljubljani
ponudijo po najnižji ceni poljubno množino
o stavbinske opeke,
$ milili strešne ©piki
(Strangfalz - Ziegel) in tem pripadajočo
stekleno zarezno opeko. Strešna okna iz litega železa.
Peči in štedilna ognjišča
(lastni izdelek).	348 27-3
Roman-cement, (lovski Portland-cement
8
8 0
9 g
6 o o
8
pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. Najnižje cene
Uljudno podpisani naznanja, da je otvorll
v Ljubljani, Wolfove ulice št. 8
flelavnico za popravo raznovrstnih sirot in livarno za medenino.
v kateri se bodo izdelovala vsa najfinejša dela točno in ceno. — Na doposlane modele izvrSujem hitro v surovem ali izdelanem vlitku.
Osobito se priporočam slav. gasilnim druitvom in občinam za napravo novih in popravo starih brlzgalnlo ter druzega orodja za gasilce. Isto-tako se priporočam pivovarnam, tiskarnam, strugarjem, strojarjem, mizarjem, posestnikom mlinov in žag Itd., dalje za upeljavo m popravo poljedelskih strojev, pri katerih napravi mesto gepelnov zračne motorje, ki gonijo stroje mesto konjskih moči.
Izdelujem pipe za vino ln pivo, katere popravljam točno in trpežno po zelo nizki ceni, aparate za ohranitev piva, ter popolno opravo za pretakanje vina. — Prevzemam napravo in popravo vodnjakov, za kar se posebno priporočam slav občinam. — Kupujem po možno visokih tržnih cenah stari baker, medenino oln, oinek in svlneo.
V obilno naročbo se priporočam z odličnim spoštovanjem
295 6-4
Jakob Debeljak.
ZAz
Wefen aaii
Zalilo«-, pošta Železniki.
Na prodaj je več tisoč stotov v
363 5-4

(Dachschiefer)»
iz lastnih ikrilolomov po jako nizkih cenah.	A
Prevzamem	fl
pokrivanja vsakovrstnih stavb, kakor [I tudi cerkva in zvonikov.
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	H tl li l lakso Veršec v LJUBLJANI.	Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dnč po 4'/,%. Poštno - hranllnlčne položnice na razpolago.	
----Ušli I > u n a j s k a borza. ^			
Dne 19. aprila.
Skopni državni dolg v notah.....
Sknpni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/„......
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
100 gld. 100 » 120 ICO
119 97
922 357
120 58 11
9 44 6
90	fcr.
55	»
65	»
65	»
45	»
25 » 42';,» 95 ► 78 »
&r,V
40 » 68 »
Dne 18. aprila.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	172	gld.	-	kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157	»	60	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	»	40	>
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	»	80	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138	»	50	»
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	129	»	75	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	25	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	25	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0	97	»	90	»
P rijoritetne obveznice državne železnice . .	217	»	—	»
» » južne železnice 3°/0 .	178	»	25	»
» » južne železnice 6% . 124	»	35	»
» » dolenjskih železnic 4°/0	99	»	50	»
Kreditne srečke, 100 gld......199	gld
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	172	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»
Salmove srečke, 40 gld........85	»
St. Gendis srečke, 40 gld.......84	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»
Ljubljanske srečke.........24	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	152	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3350	»
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . .	460	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	56	»
SploSna avstrijska stavbinska družba . .	108	»
Montanska družba avstr. plan..........242	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	192	»
Papirnih rubljev 100 ................127	»
30
50 75
25
75
75 60 37
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M K K C (J
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I.,
66
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ajyr 11 ti 1 O i o M i h glavnic.
a
E&