Naročnina listu; Caio leto , i K 50-— ®al ieta . , . „ 2fr— Cairi Seta . . „ 13-— Zunaj Jugoslavije: Čilo leto . , , 66.— P®roffi©zae številka a» Sikih straneh 50 v. fcitoištvo iupravništvo: Maribor, Koroška ulica •U- Telefon št 220. 107, StaÈliaJ HS&®dviBen polititeli Hst mm slovensko ljudstvo. Miirifctr, èm 27. .septembra 192t). Inserat! all oznanila se računajo po K 1.8C od enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih — popust, „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek, Rokopisi se ne vračajo, Z uredništvom se mori govoriti vsak dan oi 11. do 12. ure dopoldne. Letnik XIL Beseda o Nedavno ije» bila v beograjskem narodnem predstavništvu sprejeta mirovna pogodba z Bolgarko. Pfi tej priliki so padale od različnih strani besede o našem programatičnem stališču napram Bolgariji. Z aruge strani se je pričelo raznašati, da se v Bolgariji vrši, oziroma da se je .izvršil preobrat v nabiranju o Jugoslaviji. Vedno močnejša postaja struja, ki si želi zveze z našo državo, ministrski predsednik sitamboliski je sam voditelj te struje. Pri tej priliki se je oglasilo tudi naše časopisje cele države. Menda ga ni bilo časnika, ki ne bi bil posvetil našemu razmerju do Bolgarije daljšega ali krajšega članka. Čakali smo, kaj porečejo ta in oni ed različnih strani, sedaj je pa umestno, da tudi mi povemo svoje mnenje. Kdor stoji na stališču, da so Jugoslovani ep narod, ne more iz tega edinstva izključiti tudi Bolgarov. Pirot in Zaječar nista daleč od Sofije, a na vsak način sta stolici Bolgarije zemljepisno, jezikovno in zgodovinsko mnogo bližje, kakor pa Ljubljani. Dejstvo, da spada n. pr. Niš že 40 let k Srbiji, ni moglo ustvariti podlage za narodno jedinstvo. Ta-la podlaga leži v drugih momentih, ki pa veljajo za Sofijo ravnotako, kakor za Niš, Pirot ali Zaječar, vsekakor pa veliko bolj, kakor pa za Ljubljano ali Maribor. Ako ne priznavamo, da so tudi Bolgari del našega naroda, moramo iz tega edinstva izključiti tudi Makedonce in Slovence, izgubimo sploh vsako teoretično podlago za-narodno edinslvo Jugoslovanov. Potem ni sploh ničesar drugega, kakor nasilje, kar nas drži skupaj. Stojimo torej odločno na stališču, da so Bolgari del našega naroda; istega jezika in krvi, ločeni samo po narečju, zgodovini in življenju. Drugo vprašanje je, kako to edinstvo udejstviti in izvršiti. To je čisto praktično vprašanje, pri katerem Slovenci ne moremo sodelovati ničesar. Izreči zaitioremo samo svojo vročo željo, nai bi se to zedinjenje izvršilo čimpreje in čimtesneje. Obenem se pa, moramo zavedati, da se temu stavijo v prekor za dogledni čas še znatne ovire. Prva ovira so stare, nezaceljene rane. Pri tej stvarj moramo v znatni meri računati s Balgarsbl, psihološkim momentom. Dejstvo je, da so Bolgari na koncu balkanske vojne zavratno napadli Srbe in tako povzročili grozno klanje, a nam Ju golov anom zapravili Odrin in Dobrudžo. Srbsko-bolgarski dogovor je jasno izražal, da mora v slučaju nesporazuma ob likvidaciji balkanske vojne biti posrednik ruski car, a Bolgari so to odklonili.. Zahteve Srbov nikakor niso bile tako neutemeljene, da bi se bile morale odkloniti brez debate in bi bil nanje potreben takoj odgovor z orožjem celo brez vojne napovedi. Po srbsko-holgarskem dogovoru bi imeli dobiti Srbi severno Albanijo in del Makedonije, a Bolgari drugi del Makedonije in del Trakije. A vsled avstrijsko-italijanske-ga nasprotovanja Srbi niso dobili Albanije, Bolgari so pa s srbsko pomočjo dobili v Trakiji Odrin in še mnogo več sveta, kot je bilo predvideno. Srbi so v ti balkanski vojni storili mnogo več, kot bi morali, ker so premagali v Makedoniji glavno turško moč, osvobodili- Albanijo in Makedonijo in celo poslali Bolgarom pred Odrin pomoč. Bolgari pa niso pomogli Srbom v Makedoniji, kot je bilo dogovorjeno. To so razlogi, katere so navajali Srbi in radi katerih so zahtevali v Makedoniji več, kot je bilo dogovorjeno. Za nas je vseeno, če so dovolj tehtni ali ne, jasno je, da bi bili Bolgari morali o tem razpravljati, ako pa niso hoteli, bi bili po pogodbi morali poklicati ruskega carja za razsodnika. Nikakor pa niso smeli pričeti vojne po razbojniškem načinu brez vojne napovedi, in no da bi bili izčrpali vsa d^plomatična sredstva. Med svetovno vojno so Bolgari drugič zavrat -no in podlb napadli Srbe. Bili so moralno in pravno dolžni držati nevtralnost. Moralno nedopustno je bilo namasti Srbe iz zasede in brez vzroka ob času, ko so bili ravno v največji težavi; pravno so bili po pogodbi vezani k nevtralnosti Napadli so zopet proti vsakemu médnarodnemu pravu iz zasede in brez vsakih diplomafičnih korakov. Tekom vojevanja in zasedbe so pa. Bolgari izvrševali nad srbskim prebivalstvom taka zverinstva, kot so po našem pojmovanju — najbolj barbarski znaki nekdanjega turškega vojskovanja. Brez dvoma je torej, da so Bolgari storili Sr -bom tri velike krivice: dva zavratna napada in bar- barska zverinstva tekom zasedbe. Zagovor, da je tega bil kriv samo Ferdinand in nekaj podkupljenih mož, ne more veljati. Napade je odobrilo sobranje z velikansko j večino, zverinstva so izvrševali zelo številni ljudje, narod je trpel Koburžana, trpi celo zdaj brez vsake potrebe njegovega sina. Ne moremo sicer reci, da je krivo vse ljudstvo, ne moremo pa tudi trditi, da je kriv samo Ferdinand z maloštevilnimi privrženci. Mi sploh ne moremo preiskavah, kdo da je kriv. Mi moramo samo ugotoviti psihološko dejstvo , da vlada radi teh treh zločinov med srbskim prebi -valstvom, vsaj v onem delu Srbije, ki je bil pod bolgarsko zasedbo, napram Bolgarom sdna mržnja. To je popolnoma razumljivo, to moramo upoštevati in mi nikakor ne moremo tem ljudem oznanjevati evangelij ljubezni do sovražnikov, ki so jim storili toliko hudega. Na človeka, ki ima zavest, da se mu je storila krivica, učinkujemo najbolje, ako priznamo: „Res je, hudo ti je storil!“ Potem se spusti v razgovor, prične govoriti še o drugih rečeh in slednjič pozabi bol. Ako pa rečem: „Nič ni, kriv si tudi sam!“ ga razburim, zahrkne se še bolj sam v sebe in grebe v svoji boli. Zedinjenje z Bolgari bi torej morali vzeti v roke Srbi, a med njimi je še preveč pereča zavest zločinov, ki so bili storjeni. To je prva ovira. Mi samo upamo, da bo zdravi politični razum Srbov prevladal nad bolečino srčne rane in vsled tega ne bode treba niti novega rodu, da se 'sproži to vprašanje. Je pa še druga težava politične vrste. Naša država ie še popolnoma neurejena. Položili nismo še niti temeljev, needini smo v načelnih vprašanjih, in centrifugalne sile so v živahnem delovanju. Kako bi bilo, če bi v novem ustavodajnem zboru zasedalo še znatno število Bolgarov? Imeli bi take Srbe, ki grdo gledajo vsakega Prečana, take Hrvate, ki bi hoteli Je samo Veliko Hrvatsko, obstoječo iz dveh ali treh županij (Zagreb, Belovar, Varaždin), poleg tega pa še različno drugih zasebnih teženj : republikance, ko - muniste in bogvedi kaj Se. Delovanje bi znatno oteževalo, ako bi zraven zasedali še Bolgari. Najprej se uredimo sami. Dela bomo imeli dolgo časa dovolj. Potem pa začnimo še z Bolgari. Vsekakor moramo imeti globoko zavest, da delo našega ujedinjenja ni popolno, dokler se ni razteg- * I LISTEK. ttrAt NarBžtila i Spuntini ©rfewmlie ' (Halj®.) S Govorili in prirejali smo, kar smo govorili in 1 prirejali že stokrat.: Novo je bilo le; da se je vse to I godilo v St. liju. Zato je imela slovesnost poseben J čar in smo jo preživeli s posebnim občutjem. Sredi popoldneva so nas opozorili na Südmark- 1 h of. Ozrli smo se tja doli. Na terasastem dvorišču se I je zbrala obilna množica ljudstva, ki je prišlo od f vseh strani protestirat zoper gaš „napad“ na St. lij, I Baje je bil vlak od severa in juga pripeljal cele trn- | me. Izzivajoče so peli svojoi zveličavno Waehto in se | grozeče obračali proti Slovenskemu domu. Kako čudno nam je zagonmzelo po udih! Dobe- I sedno nas je zasrbelo v pesteh, 'da smo (si nehote za- jj čel drgniti desno z levo, levo z desno. Z očmi smo I merili razdalje In iskali kaj bi ,se dalo najti, da bi j treščili med te ljudi tja doli in bi jim zamašili preši- f roko odprta žrela — — — Pa je bil že med nami starejši gospod in nas ! je nagovarjal in miril. „Fantje, mirno kri! Tega izzivanja so tukaj va ! jeni i kakor blatne ilovice deževne, dni. Naše ljudstvo l že zdavnaj ve. da se je treba blata ogniti, ne žagan- j jati: se vanj. Pustite te kričače, na.], izzivajo! Izzvali I bodo le svojo onemoglost, če bomo mi pametni. Poj- j dite nazaj k našim ljudem.“ > j SK smo' in smo se ohladili Poiskali smo si neke šentiljske ljudi ih smo si jeli pripovedovati o dol- f giti dnevih boja, na življenje in smrt. Kako vse dru- j gače nam je seglo do srca, nego kadar smo ležali doma pod senčno hruško in brali poročila z naših/ mej/ I Pa se je spet zgodilo, da nam je zavrela kri ! ' Počil je glas o najnovejšem nasilju nesramnih 1 tujcev. Zaprli in zastražili so nam občinsko pot, da, f ne moremo po njej na koiouvor . . . i- | Ne, take sramote ne bomo prenesli! Dovolj nas ; je. Sto krepkih fantov v krojih, približno toliko v navadnih oblekah in še drugih moških v zadostnem številu. Pa naj si damo ukazovati od ten oholih Nemcev in nahujskanih nemčurjev? Pogum fantje! Zavihajte rokave, plenimo na, sovraga! Sami si napravimo pof . . . Završali smo, da smo drug drugega pehali in prerivali s komolci. Pa je že stal eden navzočih poslancev na govor niški tribuni. „Ljudstvo, čuj me! Ohrani mirno kri! Vem, da težko prenašaš! Toda pamet, pamet! Kaj dosežeš z bojem? Kri in’spet kri In ječo lin zapor in preganjanje in prepoved vsake manifestacije. Vedite, da Nemci hočejo boja! Ce Jim hočete ugodiji, udarite! Ce jih hočete sramotiti, ostanite mirni, ignorirajte vse nn-tiovo početje! Odidite iz St. lija kot zmagovavci, odidite kot kulturni ljudje mirno divjakov! Zlasti vam fantom kličem : Mirno kri, mirno kri ...!“' Spet smo se unesli. Kljub obilnem razburjenju tega dne smo mogli še trezno presoditi, govornikove besede. Poprijeli smo se njegovega, svarila in smo ga ponavljali kot geslo: „Fantje, mirno kri, mirno kri!“ Ob šestih je,zapela trobenta in spet se je‘pojavil govornik na tribuni. „Ljudje,/ mi se, poslavljamo od St, lija. Krasni spomini tega dne pojdejo z nami Tjoda še je ne varinosi, da polomimo, kar smo zidali celji dan. Sovražnik nas čaka kakor z zasedi, da nas izzove. Minute, ki jih .preživljamo so odločilne. Dvigam svoj glas v silno resni uri. Ponavljam svoje svarilo: Ne daite se zapeljati k izgredom ! Res, občinsko pof so nam za,-iteli — naj jo imajo ! Preostaja nam državna cesta, katere nam zabraniti ne morejo. Po njej bomo šli in vse bo dobro. Odločilna minuta se bliža! Izvršili smo danes lepo nalogo, toda St. Ilj še ni rešen. Rečem vam tole: Med potjo na kolodvor nam je dana možnost, da St. Ilj rešimo, ali ga zapravimo. Ce bo te -Ida kri, je St. Ilj zgubljen! Niti koraka, niti kretnic brez povelja! Danes bomo videli, ste li urejena orlovska četa, ali slučajno skupaj zbobnana čreda o -vac . . .“ Načelnik je zatrobil. Nastop! Hiteli smo v vrsto. Drhteli smo v pričakovanju, kaj ima priti. Vsem se je poznal trden sklep, ki smo ga sklenili pod utisom tako slovesnih besed govornikovih. „Fantje, mirno kri, mirno kri!“ „Geta, stopaj!“ Stopili smo in viharni „živijo’' nas je obsul od vseh strani. Ob potu so stali Sentiljčani in so nam prožili roke v slovo. Neizrečeno mehko mi je postalo pri srcu . . . V trenutku smo pozabili opomin: Nobene kretnje brez povelja! Nagibati smo se iz vrste na levo in desno in smo grabili po ponujanih desnicah in smo bili srečni,,da smo mogli še enkrat stisniti to zveste, udane “hvaležne bratske roke. Nihče nas ni posvaril. Pomislil sem: Gorje, če se spozabimo v dragete ekstremnem prekipevanju čustev kam doli ob Štidmark -holu, kjer nas čaka novo, vse drugačno slovo . . „ V polžavesti sem stisnil roko, kji mi jo ie pro -žil v zadnji pozdrav sključen starček ob pqtu. Za tre mitek sem mu pogledal v udano oko in sem ostrmel: Iz tega očesa je kanil svetel biser na velo lice, in še drugi, in še tretji . . . dobri možiček je točil solze I preveselega giinjenja . - - Zameglilo se mi je v očeh in nisem videl več nobene roke in nobenega človeka in sem stopal mehanično po taktu godbe. Spodaj na državni cesti sem našel spet samega sebe in sem' začutil pekoče oči od razburjenja in solz — — Bili smo skoraj pred Siidmarkhofom — odločilna minuta je bila tu! Preko žive meje ob cesti smo videli črno, valujočo množico! Hrumela svojo „Wacht am Rhein“ in vmes je grmel neštevilen: heil, heil! Nad glavami množice so švigale grozeče palice in merile proti nam in se umikale, kakor da naskakujejo in odskakujejo. Stran 2. ................■... 11 " .. .. * nilo tudi nad Bolgare. Velika naloga naše omladine je, da širi to idejo in pripravlja tla < za bodočo setev in žetev. Seveda mora plod zoreti, ideja se mora razvijati ne samo med nami, nego tudi med Bolgari. Dozoreti mora tudi med njimi ideja, da so z nami iste narodnosti in da torej spadajo v našo državo. Zedinjenje ne sme biti samo delo neobhodne politične potrebe, ampak tudi notranjega prepričanja. Mi pa zaenkrat nikakor še ne vidimo, da bi /ned Bolgari dozorevala ta ideja. Po končani vojni 'so se neprestano pojavljali v Bolgariji dogodki, ki so za nas, milo rečeno, dokaz, da je ideja narodnega edinstva še popolnoma nerazvita. Omenim izjave raznih državnikov, stike z Italijani, delovanje komitaških čet v Makedoniji itd. Verjamemo v dobro voljo Stamboliskega in mnogih Bolgarov, toda dej ah s kih dokazov imamo v-očigled taki preteklosti še malo. Predvsem dirne neprijetno, da .drže Bolgari še vedno na prestolu sina velikega zločinca Ferdinanda Koburžana, a to brez \sake zunanje in notranje potrebe. Izgleda, kakor da hočejo Bolgari za vsak slučaj ž njimi držati V žrja-viei še drugo železo. Republikanizem ni nikjer tako razumljiv in opravičljiv, kakor med JBolgari, a ravno oni se tako trdovratno drže krvavega prestola. Počakajmo, da se med Srbi nekoliko poleže bolečina in da se uredi naša država, a počakajmo tudi, da prične zoreti setev med Bolgari. Izsiliti tega zedinjenja ni mogoče, pa enkrat pride in mora priti, ker tudi Bolgari so z nami ene in iste narodnosti. politični pregled. Jugoslavija. Začasna rešitev uradniškega vprašanja bo zahtevala iz finančne blagajne 250 milijonov dinarjev letno. Poleg plače in stanarine se bo izplačevala našemu u radništvu tudi doklada, ki bo znašala dnevno za III. činovni razred 120 K, za, IV. in V. 100 K, VI. 84-88 K, VIL 76 K, VIII. 72 K, IX -- 68 K, X. 64 K, XI. 60 K. Hrvatski ban dobi 100 dinarjev dnevne doklade, ostali predsedniki pokrajin -skih vlad pa 80 dinarjev. Sodniki dobijo poleg dosedanjih doklad še 600 dinarjev mesečno, pomožni sodniki pa 250 dinarjev. Učitelji so glede doklad enaki drugim uradnikom. Glede uravnave duhovniških blač se tokrat ni nič ukrenilo, ker ni bilo itozadevno nika-kih predlogov. Uradniki z družino dobe, za vsacega uda po 12 K dnevno, ne oziraje se na število otrok. Državni svet je razveljavil komunistično mandate v: Valjevu, Nišu in Sabcu. Železniške konference v Pragi kon eem septembra se bo udeležila tudi Jugoslavija. Vseh deiegaitov bo 80. Berolinska poročila javljajo, da na_ merava italijanski ministrski predsednik Giolitti uvesti pogajanja z Jugoslavijo zastran rešitve jadranske- j ga vprašanja. j Italila. ■ j Italijanski senat je sprejel soglasno aneksiijo Tridentina, Jugoslavija je proglasila Reko za oku - j ^eno mesto in se bo vršil zdravniški pregled vseh po ■ tnikov na postajah in pristaniščih, ki so z Reko v j zvezi. , , i Romunski, min i, s t r s k i predsednik T a- j ke Jonescu se mudi v Rimu, kjer bo konferiral z Gio j littijem o političnih in trgovskih odnošajih med obe - j ma državama. Madžarska. Na Madžarskem se je začelo zopet ko-’ j munistično gibanje, ki po izpovedi aretiranih komu - j nistov zasleduje cilj : vzpostavitev sovjetov na M ad - j žarskem. Madžarsko komunistično gibanje ima svoj j Izvor na Dunaju. Ogrska policija je aretirala več ko- j munističnega gibanja osumljenih oseb v Budimpešti, j Cekoslovaška. Nemška parlamentarna zveza zahteva od Ca hoslovaške nemške vojaške formacije, z nemškim službenim jezikom, nemškim častništvom in službovan jem v nemškem ozemlju. Ministrski svet je to nem -ško zahtevo odklonil, Stavka nemške šolske mladine na Cehoslo -vaškem se bo baje izvajala 8. in 9. oktobra, Francija. Mesto Minerari d a, ki je novo izvoljeni predsednik Francije, je prevzel kot ministrski predsednik in zunanji minister Lezpues. Ministri Mille -randovega kabineta obdrže svoje portfelje. Anglija. Konferenca rudarjev je po debati o zadnjih vladnih predlogih sklenila enoglasno, dati vladi še tri dni časa, da izpolni delavske zahteve, | nakar se začne stavka. g x Rusija—Poljska. Poljska armada zmagovito prodira v smeri črte Beresa—Kartuška—Rož ani. Poljaki se bližajo trdnjavi Grodno, na severu so prekoračili Nje - | men in zavzeli kraj Druski Eroniki. Pri mirovnih pogajanjih v Rigi so stavili i Poljaki sledeče mirovne pogoje: 1, Ukiinjenje sovraž- | nesti na obem straneh. 2, Rusi se morajo umakniti na črto Pilzudskega, ki so jo zasedb Poljaki pred rusko ofenzivo v mesecu juliju. 3. Med pogajanji za pre mirte smeta imeti obe državi samo določeno število moštva. .4- Črta Bjelostok—Graj evo se bo pred podpisom premirja uporabljala kot prometna črta za. padne Evrope z Rusijo. Poljska in Francija ste sklenili v Parizu dogovor, po katerem bo dobavljala Francija Polj ? «ki po vojni strelivo in vojni materijal, Poljska pa S Francozom 30,000 ton -sladkorja in 10,000 vagonov pe-I trofeja. 1 j--------------------------------r. __________, I Pnevne testi. r ■ . I I Vladnim zastopnikom za Gornjo Radgono je l-f menovan vladni koncipist Devičnik. Naš prijatelj dr, Pfeifer prevzame za čas pie- g I biscita vodstvo agrarnega urada v Velikovcu. Po j končanem koroškem plebiscitu pai, bo začel osrečevati f obmejni Maribor kot okrožni agrarni poverjenik. A-I grame polomije, reši nas o Gospod! I Iz politične službo. Deželnovladna koneipista I na celjskem okrajnem glavarstvu dr. Franc Braso -j vec in dr. Leo Bruni&ko, sta imenovana okrajnim ko-I misal" jem istotam. I Trumbfčeva kandidatura. Ljubljansko „Jutro“. i poroča iz Spkta, da sta'oba splitska lista, glasili tä-I raošnjih organiziranih političnih; strank, namreč „Ja-I dran“ v imenu ljudske stranke in - „Život“ v imenu f demokratov predlagala, naj se vse stranke v Dalma-I oiji brez ozira na svoja strankarska načela zedinijo I v kandidaturo dr. Trumbiča, ker uživa splošno zan-! panje vsega prebivalstva Dalmacije. — Pri nas Čita-I mo „Jadran“ vsako jutro, a tako kurijoznega predlo-Ì ga v njem 'doslej še nismo našli. Torej- bo najbrž safe mó pobožna želja, kakor jih bo še mnogo porodi! I predstojeći volilni boj. Bila .bi res ' čudna hvaležnost I Dalmatincev do onega Trumbiča, ki je pripeljal na I tako slabo stališče, da za nas ne more biti slabše. Kako ho pomikal minister-demokrat dr. ICuko-1 vec ure? Minister za socijalno skrb'(časovno;kolobo-I cijo) bo pomaknil jugoslovanske ure v zimski1 čas 1. I oktobra. Začeli pa ne bomo 1. oktobra’ zimskega ča-I sa kot vsi drugi Evropejci ob polnoči, ampak origi -l nalni naš minister Lojze je odredil, da se morajo po-I makniti naše ure ob treh nazaj na dve. Torej od dveh | do treh bomo spavali 2 uri. Sedaj pa naj kedo še u-|'pa reči: da nimamo originalnega ministra! Ljubljanska vlada je izdala dve seriji plebis -I citnih znamk in sicer eno serijo s sledečimi znamka-I mi: 5, 15, 25, 45, 50 para in 2 dinarja. Ta cela-serl-! ja stane K 30.60, manjša serija brez 2-dinarske znam I ke pa K 14.60. Znamke po 5, 15,• 25 in 50 para se I dobijo tudi posamezne. Cisti dobiček (2 kratni znesek) I se porabi za plebiscitno glasovanje. Tie znamke se I smejo od 10. oktobra naprej tudi porabljati za franin-I ran je pisem. Ker je samo 60.000 serij v celem izdanih za celo Slovenijo,-naj se vsi ki hočejo te serije nabaviti, takoj zglasijo pri pošti Maribor 1, kjer so to znamke od 25. t. m, naprej na razpolago. Carinska in prometna komisija v Mariboru je zaključila svoje delo. Beograjski nadcarimarji so se l po dokazilih Cehoslovakov 'povspeU do prepričanja, I da je sedanji carinski sistem zastarel in daleč pre-f počasen za tako veliko trgovsko križišče kot je ravno l obmejni Maribor. To spoznanje- ori strani do skrai,-f nosti; trdovratnih zakrknjenih srbskih carinarnikov I je velicega pomena za preureditev earinarskega po -i slo vanju. Tudi južna železnica je prodrla pri tej ko-? misiji s svojimi nasveti ter predlogji. Južna železnica I je dobila dovoljenje za odpravljanje transitnega pro-j meta pri uvozu in izvozu,, kar je bilo dosedaj -najve-[. čja prometna zavora. Komisija je odpotovala iz Mari-f bora v Ljubljano m Zagreb, da Še priuči tamošnje j carinarske razmere in da se ustvari potem na podla-i gi preizkušnje enotna carinarska reforma za celo na-] šo kraljevino. Veliko pametnih nasvetov glede reior -jj me naših carinam je podal čehosliovaški zastopnik , I ki je naravnost izjavil, da Celiosiovaška ne bo po;-} prej odnehala, dokler ne bo dosežen reden promet med Jugoslavijo in Cehoslovaško. ' Zloraba prekmurskih živinorejcev od strani j \ novčevalnice v Ljubljani. Mestni tržni nadzornik iz ! Ljubljane Stanko Plemelj priznava samo v Narodu“ od 25. t. m., da je doslej ljubljanska Vnovčevalnica izrabljala prekmurske živinorejce. Vnovčevalnica Sc *upovala v Prekmurju potom svojih agentov: teleta, bike in krave. To živino je plačevala Prekmurcem po tako nizki 'Ceni, da se je > gibal čisti dobiček pri teletih med 3—5 K za 1 kg žive teže. Pri eni pošil-jatvi telet je napravila Vnovčevalnica čistega dobička 14.000 K. Oškodovani so bili doslej Prekmurci in pa ljubljanski komunisti, ki so kljub cenemu nakupu živine plačevali v Ljubljani meso po dragih cenali. . Dobiček od zlorabe Prekmurcev in Ljubljančanov ie imela samo le Vnovčevalnica, ki porablja dobiček — bogzna zakaj. Ljubljanski tržni nadzornik je sicer proti odpravi monopolizirane živinske trgovine v Prekmurjh, zagovarja dogovor med Vnovčevalnico in ! Prekmurci zastran cen, ki bi naj ne odirale preveč j Prekmurcev; na drugi strani pa bi naj tudi Vnovčevalnica ne trpela škode. Iz tega priznanja ljublians -kega tržnega nadzorništva o dosedanjih oderuških grehih .Vnovčevalnice je razvidno, kako da zlorablja pri nas ubogo prekmursko ljudstvo državrii urad — kaj še Te privatniki ala Predovič. Ako bi Prekmurci ne bili sami segli po samoodpomoči proti tej nečuveni državni zlorabi, bi naša slavna širokovesina državna oblast nikoli ne bila uvidela, koliko krivice in škode da, je bila povzročila z monopolizirano živinsko trgovino ravno ubogim — Jugoslaviji tolikanj u-danim Prekmurcem. Oderuštvo Vnovčevalnice in slavni mešetar Predovič sta enkrat javno razkrinkana,, in Prekmurci ne bodo poprej odnehali, dokler- se vsaj za prihodnost ne zavarujejo napram oderuški zlorabi od strani državnega urada in vojnega dobičkarja g. ITedoviča. Shoda KZ v Braslbvpah in Smartmu ob Paki dne 26. septembra sta dobro uspela. Na obeh shodih sta govorila župan Krajnc in 2ebot, Zadnji letošnji dekliški tabor se vrši prihodnjo nedeljo 3. oktobra t, j. na rožnivensko nedeljo na Gori pri St. Petru niže Maribora za spodnji del mariborske dekanije in Slovenske gorice. Spored bo sfo deči: Ob hlO. uri se zberejo društva z zastavami,— če mogoče — in drugi udel-ežniki pri cerkvi. Sv. Petra, odkoder je potem procesija na Goro, kjer se bo vršila služba božja s slavnostno pridigo in slovesno sv. mašo. Tlako! po sv. opravilu, zborovanje žen in cleklejt pri župnijski cerkvi. Govori gg, dr. Capuder, prof. Bogovič ter nastopijo dekleta z govori. Po zborovanju slovesne večernice. Žene in mladenke! Zberite se v obilnem številu krog Marijinega prapora , ki vas pripelje k zmagi ! Porota, Pred mariborsko poroto sta se žago -variala Janež Fradl, posestnika sin iz Galušaka, in Friderik Sodec iz Sv. Jurija ob Ščavnici, ker sta u-kradla dv,e kobili in zagrešila več drugih tatvin. Zaslužila sta si vsak po tri leta težke ječe. — Zaradi vlomov je bil obsojen na enako kazen Konrad Turk iz Krčevine. Pred celjsko poroto se je dne 21 v, t. /a. žago -variai néki Walter Derganz, sin bivšega celjskega mestnega ekonoma Petra Porganza zaradi zavratnega in tolovajskega umora in rop,a.. Dne 5. Junija . 1, je v Petrovčah pri Celju zavratno ustrelil srbskega lednega trgovca Vazilija Cekič z namenom, da ga o-ropa. Pri umorjenemu je našel listnico z svoto 70.000 kron. Moriljsc je, imel zelo slabo vzgojo. Njegov oče je bii zloglasni poulični^pretepač Slovencev. Pri vsaki slovenski prireditvi je dejanski napadel Slovence, čeprav je, bil rodom Hrvat. Porota je'obsodila morilca na smrt na vislicah. Obsojenec ni kazal nobenega znaka kesanja, je izjavil,, da kazen sprejme in ne prosi za pomilošČenje. Ze med razpravo je izjavil, da želi biti takoj usmrčen. Starosta S—eh—imko 'v Selnici ob Dravi. Z dičnim sokolskim starosto Zunkotom smo se .že dovolj pečali. Ta gospodin nosi po krivici sokolsko srajco, ker je bü do preobrata zagrizen nemškutar „Schun-ko, Bäckermeister“, Kakor hitro smo se lotil) nemšku-tarskih marog na sokolski srajci staroste Schunko -ta, ga je vzel pod zaščito naš sosed „ITabor“, v katerem obljublja sam g. starosta v številki od 10. t. m. 5000 K kot temeljni kamen za ustanovitev Orla, ako dokažemo n emš kut arsivo, „Straža“ mu je že porinila dovolj tozadevnih dokazov, v očigled katerih je naš dični starosta tudi obmolknil in z molkom priznava svoje nekdaj očitne nemškutarske grehe. Da bo jav- !! nost zvedela, da je bil g. starosta Schunko nemškutar ne samo na svoji pekovski firmi in v razobeša-nju frankfurtarioe, ampak gospod Schunko je veljal kot nemškutar črno na belem pri okrajnem glavar -stvu v Mariboru. Mariborsko glavarstvo hrani v aktih ljudsko štetje iz leta 1910 in g. selniški Bäckermeister Schunko je sam prosto in neprisiljeno pri -znal, da je njegov občevalni jezik: Deutsch! Ali se drznete g, starosta tajiti tudi to dejstvo? Ce ste mož beseda, boste plačali onih 5000 K za Orla in slekli sokolsko-tičjo srajco, G. gerenta Votolenka pa opozar-» jamo, da naj nikar ne zapiše g. staroste v volilni i-menik, ker kot oblastveno (notirani) priznani nem -škutar Sshunko nima volilne pravice. Starosta sel-I niškega Sokola — pa brez volilne pravice po vseh I postavah, to je res lep narodni pečat za obiriejno so-I koištvo. Mislimo, da imate za enkrat dovolj g. starosta S—eh—unko. p •’ Oki% glav. Slo ven,‘gradeč nam na našo tozadevno notico poroča, da je v svoji okrožnici radi volitev v ustavodajno skupščino občine pozvalo tato: „Po tuuradnem mnenju "so to (Nemci,'Italijani, Madžari, ki nimajo volilne pravice), tisti, ki so po svojem jeziku notorični, občno znani Nemci, Italijani ali Madžari Sicer! naj velja načelo, da je lastna izjava posameznega merodajna za ugotovitev njegove narodnosti! Kjer je sum upravičen, da bi hotel kdo, kojega narodnost je dvomljiva, izrabljati zakon, da doseže sedaj volilno pravico, je po nadaljnih poizvedbah ra-\ rodnost ugotoviti.“ Mi vzamemo to obvestilo okrame-I ga 'glavarstva na znanje. Slovenjegraško, kakor vsa I druga okrajna glavarstva, ki še niso na jasnem, kako se da ugotoviti narodnost, opozarjamo, da je edino pravična in merodajna podlaga za ugotovitev narodnosti ljudsko štetje izza leta 1910. Ce pa bodo ob-lastva povpraševala posamezne nemčurje, rdečkarje ali samostojneže, se bodo kar. na debelo vsi javili za Slovence, četudi so bili in ostanejo najzagrizene'ši protivniki slovenske narodnosti. Sicer bomo pa prav natanko zasledovali postopanja oblasti v tem vprašanju. Dijaški transport odide na Dunaj 29. t. m. ob 11. uri iz Ljubljane, Prijave se sprejmejo do 27. septembra 1920. Potovalni učitelji za krojaško in črevljarsko obrt. Pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani ste razpisani dve mesti potovalnih učiteljev ^ za krojaško in črevljarsko obrt. Obrtniki, ki reflektirajo na le-ta, mesta, morajo dokazati svojo strokovno sposobljenost ter vložiti svoje prošnje do 19. oktobra t. 1. pri ministrstvu trgovine In industrije, oddelek v Ljubljani Natančnejša pojasnila daje Urad za pospeševanje o-brti v Ljubljani, Dunajska cesta 22. Insimh.cija na • ljubljanski univerzi za zimski’ semester bo trajala od L do 9, oktobra. Naknadno vpisovanje bo do 16. oktobra, a le z dovoljenjem de-t kanatov. 27 sppternlira 1920. s m h m m * Stran 3; Streli na ljudi. Nekdo je ustrelil 22» t. m. ob uri zvečer v prsa Jožefa Taleš, posestnika v 0-reliovi vasi. Kot ranjenca so ga prepeljali v maribor. sko bolnico. Pred 14 dnevi je bila pa Taleševa že im ustreljena od neznanca v roko kakih 500 metrov od hiše na cesti.. Osebna varnost na deželi je ogrožena. Tujce izganjajo iz Zagreba. Po poročilu zagrebških listov izide naredba za mesto Zagreb glede izgona tujcev. Izgnani bodo. iz Zagreba vsi tisti, ki se pečajo z zakotno trgovino, tihotapstvom ih vse vlačugarske osebe ne glede na to, kako dolgo že stanujejo v Zagrebu. Pametna odredba, ki bi bila pri -merna tudi za naš Maribor! Laška barbarstva v Pulju. Minuli četrtek je došlo y Pulju do nevarnih izgredov. Na'karabinjersko patruljo so streljali neznanci in smrtno zadeli vodjo patrulje. Takoj po smrti tega karabinjerskega [nitruterja so seAzačeli zbirati fašisti v gledališču , kjer ,so zvrnili krivdo umora na socijaliste. Od fašistov nahujskana množica je navalila na poslopje delavske zbornice, ki je glavni, sedež socijaiistične organizacije. Druhal je vdrla v poslopje s pomočjo ročnih grainat, s katerimi so zlomili vrata in okna. Radi eksplozij ročnih granat se je vnelo pritličje delavske zbornice, odtod se je razširil požar po celem poslopju. Iz plamteče goreče delavske zbornice so^se pa cule’ eksplozije municije! ki je bila skrita v poslopju. Delavsko poslopje, katerega vrednost cenijo na krog •0.000 lir, je upepelil iložar do tat. S poslopjem vred je zgorela tudi vsg oprema in oprava poslopja, ker so zabranili voiaki in karabinijerji vsako gasilno in rešilno akcijo,” Od goreče delavske zbornice je navalila druhal fašistov na uredništvo socialističnega lista „Proletario.“ Vdrli so v poslopje, uničili pohištvo , 'knjige in uredniške spise pa zmetali na ulico, kjer so jih po italijanski navadi zažgali. Za uredništvom so vdrli v tiskarno lista „Proletario“, razmetali, uničili in poškodovali ves tiskarski materijal, razbili so stroje in zažgati skladišče papirja. Kot protest proti tem barbarstvom so sklicali socijalisti velik protestni shod. Poplava na Goriškem in v Furlaniji. Nalivi o-krog 24. t. m. so povzročili v gornji soški dolini velikansko škodo. Soča je narasla vsled deževja za tri metre. Ceste med Tolminom, Kobaridom in Bovcem so neporabne. Večina soških mostov jé voda razdrla in odnesla. Voda je ludi porušila nekaj manjših stavb , poplavila in uničila njive ter travnike. V Furlaniji je bilo vse polje pod vodo. Poplava je zahtevala le dve ženski kot žrtvi, ki ste zablodili, vozeč se v vozu, po preplavljeni cesti, zgrešili cesto, zabredli v valovje , ki jih je pokopalo. KugaBeki. Znani pustolovec D’Annunzio, ki že leto dni pašuje na Reki, se jo brigal za vse drugo, samo za življenske potrebščine, za snago in zdravstvene zadeve je imel gluha ušesa. Prirejal je pač zloglasne plese združene z ponočnimi orgijami -zabave, veselice, shode itd. ni se pa brigal, kako pre prečiti kugo, ki je začela razsajati na Reki. Kakor vse kaže, utegne pregnati iz Reke tega pustolovca in njegove pomagače kuga, zaslepljeno prebivalstvo pa ga že preklinja! Poljski, —a, —o, ta navadno neprimerni, včasi dvoumni nemčizem (mesto vojni, bojni, vojaški) straši vkljub sedaj narodno enotni državi še vedno po listih najbrž pod vplivom nemških izrazov med voi -no. Proč enkrat.z njim! 1 Mo ve kaj? Alojzij Ošma je služili pri 47. peš- ] polku 5. stotnija. Bil je na laškem bojišču pri Gorici ; ter je poslednjič pisal 22. avgusta 1917. Kdor ve kaj j o njegovi nadaljni usodi naj blagovoli sporočiti na j njegovega očeta: Lovrenc Ošina, Razgor št. 32, po - j Sta. Laporje pri Slovenski Bistrici. izfflaribora. j Ravnateljem državne vjinorejske in sadjarske \ šole v Mariboru je imenovan inšpektor pri poverjeni- \ štvu za agrarno reformo g. Andrej Žmavc v VIL či- j novnem razredu.; j Vojaška realka v Mariboru se opusti. Letos bo j na tem zavodu samo še zadnji razred. Učila tega za- j voda, preparati, aparati, kemični ter fizikalni labo -ratorij se bo še letos prepeljal v Beograd za tamoš -njo univerzo. Legatov zasebni učni zavod je oblastveno za -prt Poverjenik dr. Verstovšek je zaprl ta zavod, kor imamo itak dovolj državnih trgovskih šol in ni treba, da bi. bivši zagrizeni nemškutar Legat še nadalje izrabljal Slovence s pobiranjem visoke šolnine za o-bisk svojega glede trgovske in pisarniške izobrazbe presneto slabega zavoda. Liberalno časopisje se seve zavzema za nemškutarja Legata. Najpoprej nemškutar, potem še le državni zavodi! to je logika narodnosti in državne zavednosti liberalnih mladinov krog „Jutra“ in „Tabora.“. Greben Jim raste. Pred' nedavno je prišel za veden Slovenec v' pekarno vdove Musek v Gosposki ulici v Mariboru in zahteval v slovenščini, peciva . Gospodična naduta oseba, je na slovensko zahtevo ;v osornem tonu odgovorila: „Verstehe rikš slove-nisch.“ Kdo je temu kriv? Prevelika slovenska popustljivost! Ako n. pr. stopi kak pismonoša, čeprav zaveden Slovenec, v nemško trgovino, pozdravi z „guten Morgen“ ! K nekemu nemškemu bojnemu petelinu v Gosposki ulici pride elan našei državne policije po službenih opravkih. Dotični možakar, čeprav je vselej znal govoriti prav dobro slovenski, kadar so mu j Slovenci prinašali denar v trgovino, je hotel poskusiti, če gre, ako noče znati slovenski. In Šlo je. Clan državne policije je začel z njim govoriti v nemščini. Na c ari n ar skem uradu v Mariboru si srbski uradni- ki. še celo : štejejo v čast govoriti s strankami v nemščini., češ, saj znamo tudi mi nemški. Ker je slovanska popustljivost prevelika, zato pa raste našim po-silinemcem greben ! Glasbena Matica Maribor. Pevske vaje žen skega zbora se vrše redno vsak pon del'ek in četrtek točno ob 8.»uri zvečer v društvenih prostorih pri Ootzu. Istočasno se sprejemajo nove pevke. —Odbor. Dar Glasbeni Matici v Mariboru. . Trgovska firma za porcelanske in stavbene izdelke na debelo E. Denes, Cankarjeva ulica 30, je po svojem g. zastopniku pristopila kot ustanovnica Glasbeni Matici v Ma.-nboru z zneskom 400 K in vrh tega podarila še 1600 K, skupaj 2000 K, Za ta velikodušni dar ji odbor izreka prisrčno zahvalo! Naj bi našla ista obilo 'posnemovalcev z večjimi ali manjšimi darili v krogu ljubiteljev petja in glasbej ter omogočila nadaljni cvetoč razvoj tega v Mariboru prepotrebnega društva. Organizacija vojnih invalidov za mariborsko okrožje priredi dno 3, oktobra t. 1, veselico z vinsko Irgšitviio na vrtu in v dvorani „Križevega dvora“ v Mariboru Svira železničarska godba. Za prostovoij-! na darila za srečolovj se lepo prosi. Dopisi. St." n j pri Velenju. Malo se bo našlo na Slovenskem takih krajev,ko jé tèojiea trdnjav Slovenske' kmetske zveze: St. Ilj, St. Andraž in Gornja Pouk-. v a. SamOstojriežev pri nas ne poznamo, ti nas še niso osrečili, zato pa živimo tako lepo složno, kot nikjer drugje. Imamo, pa par komunistov, kateri dosežejo v j pijančevanju celo Dionizija, boga grških pijancev . j Po prestanem mačku in prazni mošnji si pa v duhu ! predstavljajo, kako krasno bi bilo na svetu, ko bi se ; uvedel komunizem, da bi tudi trezni in pridni morali ! skrbeti za vedno namakanje žejnih komunističnih grl. Upamo, da bodo kmalu lahko jokajoč stopali za po -grobom III. internacionale.. — Velika žalost je zadela vrlo katoliško narodno rodbino Bohovo; v pol leta je izgubila vrla sina : Ferdinanda, nadpoštarja v Mariboru, in Franica, kateri je toliko' skrbel za domača gospodarstvo. iDne 19. L m. je zatisnila pa tudi mati za večno svoje mile oči in zapustila samo moža in še enega sina ter že omoženo hčerko. Žalujoči rodbini našo iskreno sožalje! f8ar®d§io josp@darst«ro. Davek na poslovni promet stopi po odloku fi -naučnoga ministrstva v veljavo od 25. t. m. za celo kraljevino Določila o tem davku so objavljena v „U-radnem listu.“ IlazjKiretptev državnih posrednih in neposrednih davkov v Jugoslaviji. Na Srbijo odpade 632 milijonov dinarjev, na Hrvatsko, in-Slavonijo 420 milijonov, na'Bačko in Baranijo 372 milijonov, Dalmacijo 77, Črno goro 55, Bosno 319, Slovenijo 247 milijonov. , Sveče, električna razsvetljava, plin, kalijev karbid in kresila obdavčeni., Trošarinski davek je ,o-bremenil vse vrste razsvetljave. Za sveče, razen lo-jevih in voščenih, se plača za 100 kg 20 dinarjev v zlatu. Od onih, ki izdelujejo sveče na malo iz cerezi-na, stearina, parafina itd., se bode trošarina zalite -vala od množine surovin, ki se jih rabi pri izdelovanju, odtegne se samo 10% za izgube pri izdelavi, to-' i ej je plačati, po 18 dinarjev v zlatu od 100 kg. Pri električni razsvetljavi se bo trošarina računala od žarnic po njihovi moči, t. j. po številu navadnih sveč, od drugih svetilk pa mesečno po 10 dinarjev v zlatu brez ozira na to, koliko Časa se jih je rabilo. Zarnike do 32 normalnih sveč plačajo enkrat za vselej 5 dinarjev v zlatu, one od 32 dalje pa tudi enkrat za vselej 0.30 dinarjev v zlatu od vsake, navadne sveče. N. pr. če ima žarnica luči s 50 navadnimi svečami, se plača 50 krat 0.30 = 15 dinarjev itd. - Letošnji žitni pridelek v Jugoslaviji. Po uradnih podatkih finančnega ministrstva znaša letošnji pridelek pšenice 120.000 vagonov, ovsa 100.000 vagonov..in je pričakovati, da bo letošnji pridelek koruze zelo dober. Nadomestila za usnjata gonilna jermena. V izložbenem oknu Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22, so razstavljena Fesslerjeva gonilna jermena, ki se kot nadomestilo za usnjata gonilna jermena že leta uporabljajo v različnih velikih tovarnah v Nemčiji in so se prav dobro obnesla. Ker je razlika v cenah teh jermenov napram usnjatim jako velika, opozarjamo nanje občinstvo. Natančnejša pojasnila daje Urad za pospeševanje obrti v Ljub - bani. Uradnih (službenih) ovitkov’ pri sedanji •draginji papirja ni treba prehudo zalepovati, marveč le rahlo, da jih naslovljeni urad lahko nepokvarjeno odpre in vsaj enkrat še nadalje porabi Nihče v sedanjih razmerah ne sme zameriti, ako uradno prejme o-brrijen, prepisan ali že enkrat rabljen službeni ovitek. $*mmw im Srbija Prejeli smo izpod priprostega peresa sledeče pismo: Evo Ti draga mi „Straža“ par vrstic iz gotovo Ti nepoznane in zapuščene Srbije, Upam, da mi gospod urednik ne bo prišteval v greli, ako tudi jaz zavzamem mali prostorček v listu. Mogoče, da Vas bo gospod urednik in1 drage čitatelje zanimalo življenje v bratski, po vojski upostošeni,. Srbiji. Marsikdo si še predstavlja bivanje v Srbiji v drugi obliki, kot je v resnici. Gotovo se še najdejo gold vi ljudje, ki domnevajo življenje med Srbi kakor. tamkaj nekje v afrikanskih gozdovih med roparji in tolovaji, Ako kateri pogleda kako staro sliko: Srbina. z nožem in samokresom za pasom, ga kar po . celem telesu preleti groza, češ, sedal me pa bo. Ni pa temu tako, vidi se še marsikje, da jima za iz platna narejenim dolgim pasom dolg nož, katerega nosi vidno in marsikateremu se pa še kje . zadaj skriva tudi samokres, s katerim orožjem pa ne delajo nikomur krivice. xAko se pa pripeti, da rabi kateri oro -ž.ie. je pa isto bot pri n äs, če v prepjiru -pride do boja, * • Ljudstvo,je splošno dobro, prijazno in domoljubno, proti tujcem je jako gostoljubno in jim rado postreže s čemur koli more. Svojo domačo grudo ceni mnogo bolj nego mi. Na mnogih krvajih je opaziti im se dogaja, da raje trpi Srbin doma pomanjkanje, kakor bi pa šel za zaslužkom v tovarne in rudokope. Najljubše delo je Srbu poljedelstvo. Ako,le more kje, rije in kopa kot oni črni orač krt. Manjka pa še Srbu v kmetbstvu mnogo pouka v teoriji in praksi. Kmetsko delo Srba je sedaj podobno onemu naših prednikov pred sto leti. Opaziti je, da je vlada, pred vojsko mnogo storila za kmetijstvo, toda dve težki vojski sta pa Srbijo takorekoč v gospodarskem oziru potisnili, za desetletja zopet nazaj. Na bogatejših kmetijah opaziš isto gospodarsko stanje' kot je pri nas na maiali in zapuščenih kme -tijah. Tudi v mestih, ako se ozreš na okoli, vidiš tako na prvi pogled, kako žalostno stanje vlada v posameznih družinah. Otroke in tudi večje odrasle vidiš Is napol oblečene, ki čepijo v cestnem prahu ali pa. okoli vatra (ognja) in si kuhajo kosilo. Kuhajo ve činoma le na prostem, na žemljjji kakor pri nas pastirji, peči revnejši sloji le malo poznajo. Veselje te pa prešine, ko slišiš kljub veliki srbski revščini petje ali godbo na gosli, katera, se pa človeku, ako jo mora dolgo poslušati, popolnoma p ristudi. Tiiliko jadikovanja kot pri nas, slišiš le redko kje, čeravno ljudje trpijo v Srbiji veliko večje pomanjkanje nego pri na.s. Tukaj se očitno vidi, da je Bog Srbe mnoga bolj obdaroval z darom potrpežljivosti, kakor nas Slo vence. Po mestnih ulicah opaziš, zjutraj že ob najzgodnejših urah živahno vrvenje. Ljudstvo do'naša na pijaco (trg) svo'e pridelke, potem spi in dremlje v cestnem prahu ali blatu toliko casa, da proda, posarne -zne seljanke pa predejo. Ob cestnem jarku opaziš seljaka, ki leži ter spava, in okoli njega pa prosto leže prasci in koze, ki potrpežljivo čakajo kupca. Manjša mesta,so seve kakor vse drugo bolj siromašna, podobna so bolj našim vasem. 2e na prvi pogled opaziš, da je malokatero hišo gradila roka mojstra. Posamezne koce imajo kar priprosto za vogle zabite štiri droge in vmes stoje manjši kolci, katere preplete Srb s prot.em in zamaže z blatom_in koča je že .gotova*. Za., streho mu, služi debelo na ložena koruznimi. Ako odpade sčasoma od stene blato, zgleda srbska koča ravno tako, kot one lese . ki jih imajo prt nas večji posestniki za meso. Ko greš po ulici, te iz vsakega ogla pozdravi pot pet psov, katerih se pa moraš res* čuvati. Posebno na visoki stopnji človeške ljubezni so pri Srbih mačke. Slišal sem celo, ko pravi) ena svoji prijateljici: Ja imam'sedem mačk, a kupim još tri, da bude deset. Res lepo števdo! Praznike in nedelje od delavnika ločiš v Srbiji le težavno. Delavno ljudstvo opravlja svoje vsakdanjo delo kar naprej, nemeneč se, ali je nedelja ah delavnik. Po cestah ropotajo težko obloženi vozovi, da se jih mnogokrat komaj izogneš.. Za cerkev se nihče ne briga. Ako opazuješ v nedeljo, ko je v cerkvi končana „pravoslavna služba božja, vidiš, da pride iz nje mogoče kaka stara mamica, nekaj otrok, ki so se i -grabi po cerkvi, cerkovnik in pa pop s svojo gospo. Nekoč povabi tudi mene tukajšnji pop v cerkev, češ, boš slišal, kako lepo popevajo Rusi. Jaz grem ob določeni uri v cerkev, nadejoč se, našel bom gotovo pol no cerkev ljudi, glej čuda: posredi cerkve preganjajo otroci psa, ob strani stojita dve mestna gospodični, spredaj za kulisami popeva pop in na koru pa nekaj Rusov, kateri so v resnici krasno popevali, vendar jaz nisem vzdržal kljub lepemu peftjh do konca, po -pihal sem jo poprej vsled dolgega časa. Da prebiva že tudi tukaj med brati Srbi in onstran Donave med Romuni mnogo Slovencev, mi ìe priča, ker slišim mnogokrat popevati lepe narodne slo venske pesmi. Posebno lepo sem slišal nekega jutra petje v mestu Oršavi ono znano: „Na nebu zvezde sevajo, na vasi fantje pevajo“ ; „Pojo lepo pojo glasno, pri srcu jim pa je hudo“. To so najbrž slovenski delavci, ki gredo za zaslužkom in katere, kakor je slišati Romuni prav 'dobro plačujejo. Draginja je tukaj mnogo večja kot v Sloveniji, ker tukaj ima1 dinar isto plačilno vrednost kot pri nas ■ krona. Posebno za uradnike je tukaj prav bridko , komaj toliko, da plača s svojo plačo hrano in stano -vanje, za Obleko in druge potrebščine mu pa le redko ostane kak dinar. Življenje na deželi jti pa seve zopet mnogo cenejše. V nekem malem mestu je plačal novodošlec za osem dni stanovanja v gostilni s hrano, ne posebno fino brez vse pijače 236 dinarjev, to-je v našem 944 kron. Tukaj bi tedaj mogli živeti lo naši milijonarji in vojni ddbičkarji.. Zemljišča so napol''obdelana, najlepši deli ze -mije ležijo neobdelani. Veliko pomanjkanje je v vseh okrajih na'dobrih in vestnih ekonomov, kateri bi povzdignili poljedelstvo, do one stopnje, kot je pri nas. Spočita zemlja bi potem pravilno obdelana rodila stoteren sad. Marsikateri od nas bi potem rekel: Dobro nam. je tukaj biti, postavimo si šotore in sicer več ne samo tri! REPERTOIRE Slov.oar.gledališča vNJUINM ITorek, 28. septembra: Samski dvor. Abort B 1. Sredo, 29. septembra: Kralj na Betajnovi. Izv. abon. Četrtek, 30. septembra: Brat Martin. Abon A 2. Soboto, 2. oktobra: Marija Magdalena. Izven abon. Pristali, zbirajte za «elitni sklad! Mmttmas Kdo kaj ve ° p”""‘ Ojeujak, roj. 1874, ki ie služil v Ceäju pri bivšem »ešpolku 87, 1. Feldkomp, Feldp. 73. Služil je v Gorici in od leta 1916 je izginil. Kdo kaj ve o njem, naj sporoči proti dobri nagradi njegovi ženi Jožefi Osenjair, Stübing bei Gras. 777 Turiste vs ki dom pri Sv. Bolfenkn na Pohorju nudi ceaj. obiskovalcem zelenega Pohorja is borna „Pekrska vina“ ter topla jedila 775 Deček, ,10 let star, obleka: . r ava snkaja, modre kratke hlače, sin vlakovodje Alojzija Ružiča, stanujoč Jugoslovanski trg št. 3 v Mariboru, je izginil 21. septembra popoldne ob 3. uri. Kdo kaj o tem ve, naj naznani proti dobri nagradi na gornji naslov. 778 StampUje APatnn* stampi»J e Večate is medi Stroje sa j/a-giniranje Aparate *a šivanje ati tov dobavlja najhitreje in najceneje Msudorift Šef, Marii» tir, Prešernova ut. M. Tovarniška zaloga papirja in specijalna trgovina pisarniških potrebščin. Brzojavi: Papiršef Maribor. 5ia M #f§ URE vsake vrste Wm se sprejmejo v popravilo. •'»«WWW' Zaloga nr statarne in srebrnine. Cene smerne. Postrežba točna. m IGNACU, MARIBOR 88&JSXI fSS v grada (Barg). OBLEKO. Priproste in najfi.o«jše. Točno in solidno delo, Dobro blago. Censja kakor kjerkoli, samo pri: 4.L0JZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska dica št. 16, (pri starem »»»tu). 401 'P- m ma t Pohištvo nnnnlnr popòlnoma opremljeno, secesijon, takoj na prodaj. Ogleda se v Cvetlični ulici št. 8, Maribor, Krajnc, slikarski mojster. 787 VINA is Hates, testnega prid alka in najboljše kakovosti, prodaja v steklenicah Jos. Staffili trsovac Maribor, Trubarjeva ulica (prej Lutrova ulice). 730 Trgovski učenec se takoj Bprejme. Resnik & Va-bič, Krčevina, Maribor. 779 P9I2R ! »foto UNIOH MARIBOR, SLOVENSKA ULICA svira wsalil talar eb prostasu tstopu UMETNIŠKA GLiiSBJa Pričetek tečno ob 19. nri 30 min. (7. nri 30 min. — Za pazljivo in točno postrežbo cenjenega p. n. občinstva Je preskrbljeno ter prosi za mnogobrojni obisk posestnik TRUTHieC t Metalkam“ d. rf. sa promet se-lesa, bovin in teh - ni sl: ih protsvodov. ZEagreh, Utica btev, J iS i &&& prevsame vlivanje cerhrenih Z WON O V L iz brona v vsaki velikosti in obliki, prelivanje potrtih, kakor tudi popravila počenih zvonov brez Bjj| prelivanja. Jamstvo deset let za glas in trajnost. B Zahtevajte prospekte ! 760 ZNANO JE ! da se v veletrgovini msnnfaktnrnega blaga Karei-* Worschaz v Miriboru, CS@s^@dste ulica dobiva vsakovrstno manufakturno blago v riveli! liberi p® nainf iilh «essuh t fe&ajaželi in založnik Konsoroij „Straža.** (ječite kupiti po nizki šegi ? ? 701 Potem si oglejte veliko zalogo čevljev dokolesic (gamaš) oblek perila torbic za trg potnih košar in raz. galant, blaga ter vrvi iz prave konoplje pri ; Jakobi Lah, Maribor, M trg itn. 2. ŽEPNI KOLEDARČEK CEHA s T™ m LETO 1921 CERA K 7-50 IZDALA IN ZALOŽILA TISKARNA SV. CIRILA 11 MARIBORU. POHIŠTVO LASTNIH IZDELKOV iz trdega in mebkega lesa se zavoljo pomanjkanja prostora po znižanih cenah pro- daja pri Peter Hoctsnesger in dr«. MMUimu» §fer®ito sesta 46-53* Predila tedi preti mesečnemu odplačilu. mz Prva Jugoslovanska tovarna za usnja in čevlje