Naročnikom in sotrudnikom «Ljubljanskega zvona»! Kriza, ki tako usodno posega v vse panoge narodno*gospo= darskega in socijalnega življenja, se zajeda tudi v kulturno življenje, ki je s prvima dvema v nerazdružljivi zvezi. Produk? cija lepe in znanstvene knjige je danes brezprimerno otež* kočena. VzlLc.te.mu.stopa «Ljubljanski zvon», ki je strumno pre* koračil že štirideseto leto svoje starosti ter cesto moral nad* vladati najtežje ovire in zapreke, preko vseh časovnih zmed, materijalnih ali umetnostnih, — čil, sodoben, neostarel svojim ^ p^tdesejim4et,04n iigspjoti. Tudi v bodočem letniku, pod novim ¦>- uredništvom, ostane list zvest svojim principom: prost vseh napačno pojmovanih umetnostnih doktrin in šol ter literarnih in estetskih predsodkov, prost vsake okorne akademičnosti, hoče biti slovenskemu ljudstvu in njegovi inteligenci zrcalo njegovega kulturnega življenja, rasti in razvoja, merilo so= dobnih umetniško*produktivnih potenc in sgekirum, ki se zli? ^ajp vanj žarki oblikujočih sil tega naroda, ter hoče nuditi vse, kar se pri nas v lepi besedi proizvaja trajnega, zrelega ali bodočnost obetajočega. Kajti malone vse, kar se je v zadnjih \ desetletjih rodilo v slovenski kulturni javnosti pomembnega, \ je započelo svoje kali v gredah «Ljubljanskega zvona». Tako bodi i v bodoče! Uredništvo z veseljem lahko beleži, da se je njegovemu vabilu odzvala lepa četa deloma starih, deloma novih sotrud* nikov. Kdor pomotoma ni prejel vabila, naj se smatra vablje* nega tem potem. * Iz obilice gradiva, ki je uredništvu že došlo ali mu je ob= ljubljeno, samo par primerov: V pesniškem delu bodo poleg Otona Župančiča zastopane vse struje in smeri od starih umirjenejših poetov do najmlajših prevratnežev, vsi, ki so zmožni samorodnega umetniškega oblikovanja, emocijonalnega doživljanja, individualnega iz* ražanja. Raznim problematičnim in neuspelim epigonskim po* sjkusom uredništvo seveda ne more nuditi zatočišča. V pripovednem delu bo zastopan Vladimir Levstik s povestjo «Nepoboljšljivi profesor Pernat» ter z novelo «Tujka», nadvse aktualno snovjo, ki jo je spočelo zastrupljeno vojno ozračje. Razentega so dali na razpolago Ivan Albreht in M. Fabjančič svoje novele, M. Jarc in A. Čebokli ekspresijo* nistično koncipirane novelete, Pavel Golia odlomke iz svojih dram, Cv. Golar novelo «Žena Marija», dr. A. Gradnik prevod bleščeče Sem Benellijeve drame «Le cena delle beffe», M. Kmetova črtice, Juš Kozak socijalno novelo «Tehtnica», za* jeto iz pereče sodobnosti, dr. A. Kraigher novele, Jos. Kosta* njevec spomine na znane slovenske pisatelje, dr. I. Lah staro* korotansko povest «Angelin Hidar», M. Pugelj daljšo novelo, dr. A. Remec dramo «Kirke», dr. I. Šorli črtice in groteske, Ivan Zoreč novele, odlomke, recenzije in dr. Z vso vnemo bo novo uredništvo gojilo umetniško izpiljen, temperamentno pisan esej, ki. gauba_stayilo ,rm čelo lista. Pri* našalo bo literarno * kritična pisma domačih in inozemskih avtorjev. Ventiliralo bo celo množico literarnih in umetnostnih ter sploh kulturnih vprašanj, ki so pri nas doslej še nenačeta in neobdelana. S strogo objektivnostjo, ne izključujočo stvarno, negaelmp pisane polemike, hoče kritično poročati v «Listku» predvsem 6 originalnih jugoslovanskih literarnih delih; v drugi vrsti o prevodih in tujih delih. V to svrho je stopilo uredništvo v stik z našimi najboljšimi in mnogimi inozemskimi esejisti. Izmed inozemskih avtorjev bo pisala gospa F. Copeland, lekto* rica angleščine na ljubljanski univerzi, o angleškem slovstvu in zlasti o slovenskem Shakespearju; Paul Housson, urednik leposlovnega lista «Montparnasse», o najnovejših strujah v francoski literaturi; eden naj odličnejših poljskih pisateljev o poljskem slovstvu; eden češko*slovaških o pokojnem pesniku Hviezdoslavu in o povojnih gibanjih v češki literaturi; inž. Berg, asistent na ljubljanski univerzi, o Dostojevskem; N. F. Pre* obraženskij o Bloku in njegovi dobi in dr. Med domačimi avtorji piše djocent dr. V. Mole o umetnosti in naravi, dalje o največjem sodobnem poljskem dramatiku K. H. Rostworowskem, o ideji smrti v upodabljajoči umetnosti, o zrcaljenju literarnih motivov v upodabljajoči umetnosti, o tradiciji in razvoju v umetnosti in o pokojnem Alfredu Jensenu, dr. P. V. Breznik o bretonskem slovstvu, dr. J. Glonar o Gregorčičevi «nesrečni ljubezni«, prof. dr. L. Hauptmann o univerzalizmu in imperijalizmu v svetovni vojni, prof. dr. F. Kidrič o narodnem prebujenju slovanskih narodov, doc. dr. F. Veber o umetniškem ustvar* janju, ravnatelj dr. A. Žigon o našem prvem in najgenijalnejšem ______________________ .-¦¦¦¦¦ -- ¦¦ • , žurnalistu Tomšiču in njegovi dobi. Med drugimi so obljubili svojo pomoč tudi B. Borko, Fr. Bevk, A. Debeljak, dr. K. Dobida, dr. S. Dolar, F. Erjavec, A. Funtek, dr. A. Gavazzi, F. Govekar, J. Jurkovič, F. Koblar, M. Kogoj, F. Kozak, St. Kosovel, A. Lajovic, dr. J. Lovrenčič, A. Melik, Fr. Mesesnel, dr. R. Mole, dr. R. Nahtigal, R. Peterim* Petruška, dr. I. Prijatelj, dr. A. Šerko, dr. M. Šmalc, A. Štebijeva, J. Vidmar, A. Vodnik, dr. B. Vvbiral, dr. J. Wester, Iv. Zorman, dr. N. Županič.------- Kulturno občinstvo, ki ve, da nudi lepa knjiga mnogo čistej* šega užitka nego še tako izbrano materijelno uživanje, bo marljivo posegalo po svoji reviji, priznavajoč s tem pomen neprekinjenega razvoja tega najstarejšega leposlovnega mesec* nika, čigar naloga je danes neprimerno važnejša, nego je bila pred vojno, ko so i v kulturnem pogledu govorili za nas tuji jerobi. Danes moramo govoriti zase sami in vsako naše kul* turno delo, vsaka naša nova knjiga govori pred svetom za nas ali pa priča zoper nas. Zato so neizogibne materijalne žrtve, ki jih zahtevajo kulturne dobrine od občinstva vsakega naroda. Uredništvo lista prevzame z novim letom pisatelj Fran Albrecht. Celoletna naročnina znaša 60 Din. Uredništvo in upravništvo «Ljubljanskega zvona».