Koga bomo popisali kot vojno žrtev?
Da bt olajšali delo popismm ekipam in preprečih uepotrebae uesporazuiue, ob-javijamo navodila ia odločbe, ki odgo-varjajo na vprašanje, kdo velja za žrtev vojne in ga je zaradi tega treba popisati in zbrati podatke o socialnem stanju njc-govih ožjih svojccv.
1.   Kot vojna  žrteT  se  smatra vsakdo, ki jc v času od 6. aprila  1941.  to je  od napada   Hitlcrjevc   Nemčije   na   Jugosla-rijo, pa do 10.  maja  1945, izgubil svoje iivljenje  zaradi vojnih  vzrokov m  okol-nosti.
Pri popisu žrtev ai važno, kjc Je kdo izgubil življenjc, r driavi ali izven nje. Popišejo se ysi. Ravno tako m vaino, na kakšen način t« oekdo življenje izgubil Kot žrtve se »matraio vsi, ki so padli v borbi, ki so iih okupator ali domači iz-dajalci ubili, ki so umrh oa posiedicah ran, muienja m lakot«. zaradi bcrr.bcr* diranja, jiovraineg« ali zavezniSkega, ki »o brec tledu nginili ˇ ujetniikth in kon-c«ntracijskih taboriščih, aa prisilnem de-ltt, med bejom  itd
2.   Tistih,   ki  so  med   vojno umrH  na-rarn«   smrti,   n«   bomo  popisovali.   Popi-sali pa bomo tiste. pri katerih  je bila, ta sicer   naravna   smrt,   posledica   vojne   (n ˇojnih okolnosti   Nc prtde torej  v poštev nekdo,   ki   je  v izseljeništvu   ob   normal-nih  življentskih pogojih  umrl zaradi sta-rostne   onemoglosti,    kot   žrtcv  pa   bomo smatrali  vse one.   ki  so  pomrli  v  ra^nih konccntraoijskih  taboriSčih  zaradi   težkih pogojev  življenja.
Logično je, da borao popisali tudi tiste, ki so umrli tadi po 10 maju 1945, če je btla smrt poslcdica rane, dobljcne za časa vojnc, ali bolezni. na katcri ie obo-lel za časa rojne zaradi vojnih okolno-sti,   na  nfei   tudi   po  osvoboditvi   stalno
hiral in umrl po 10 maju 1945. Nekdo je na pr. v logorju zaradi splošne osla-bitve, mučepja in pretepanja, obolel na težki bolezm, po vrnitvi v doinovino oi mogel ozdravcti tn je na posledicah te bolezni končno umrl Tak primcr bomo smatrali   kot   votno žrtev.
3. 2e iz navcdenega je razvidno, da popisne ekipe ne smejo ravnati šablon-sko, ampak individualno, od primera do primera, v skladu s splošnimi navodili. Upoštevati je treba, da jc mnogo caSih ljudi izgubilo življenje tudi v sovražnih formacijah, ker so bili simpatizerji na-rodnoosvobodilne vojne ah pa so ce!o zanjo delali, pa so bili odkriii in ubiti To so posebni primeri, ˇ katerih bodo popisne ekipe moralc podatk« prcveriti in čc so resnični, padlega rpisati kot vojno žrtev Na drugi strani pa ne bomo Tpisali aa pr vse one, ki to bili žrter bomhardiranja Če za nekoga vsmo in ugotovimo, da \t bil član Kulturbunda aJi podobne organizacije, ga kot irie* n« bomo vpisali Ponavljamo, da je po-trcbno, da popisnc ekipe vsak dromliiT slttčaj dobro in objektimo presodijo prcd odločitvijo o  vpisu   aJi   oe.
Na splojno naj vclja, da se dvotnljiri slučaji vpišejo s pripombo. Boljše je, da se nekoga, za katereffa se bodo podatki naknadno lahko prevcrili, vpiše. kakor pa da sc nekoga orczre ali izpusti
V primcnh, da svojci n«ke žrtvc ži-ˇtio oa več krajih, kot na pr.: starši padlega živijo ir Metliki. brat pa t Ma-rfboru. bomo ramali na sledači način: po pravtlih «?e vsakdo vpile tam, kjer je živel pred vofno in zani dafo pcdatke nic<*ovi najbližji srojci V \em prtmcr« bi bilj to starŠJ ¦* Metliki Zaradi »ltfur-nosti pa nai   ga Tpiše tadi brat v Mari-
boru, ckrajna komisija v Mariboru pa tc podatke dostavi okrajni popisnt ko-misjji v Metliki. Da pa bj bilo čira manj podobnega administrativnega dcla. pri-poročamo, da sc svoici pravočasno, t, {. do 1. febr «?tracno ali pismcno spora-zumefo,  kdo bo  o ko-m dai  podatke
To navodilo naj velja tudi za pop^s v vojski, zlasti zsl onc borce, podoficirje in oiiciri«, ki pripadajo neki drugi rcpu-bliki   fBosna. Črna  gora)