Año (Leto) XVIII (13) No. (štev.) 35
ESLOVEIsTIA libre
BUENOS AIRES.
Buenos Aires, 31. avg\ (agosto) 1961
Mit a m unistiena v
pravičnost
Od vsega hudega, ki je zadelo človeštvo v zadnjih stoletjih, sta prinesla največ nesreče in gorja komunizem in nacizem. Slovencem in narodom Jugoslavije pa še fašizem. Nacizem in komunizem sta si v mnogih stvareh sorodna, v nekaterih podobna ali celo povsem enaka. Materialistično pojmovanje življenja, sovražnost do vere, brezobzirno uničenje nasprotnika, preseljevanja in koncentracijska taborišča, zatiranje svobode, zasužnjevanje narodov, imperializem, diktatura. Vse to so stvari, ki so nacizmu in komunizmu skupne.
Skoro štiristo let je že minilo, odkar so izginili sledovi takozvanega-temnega srednjega veka: grmade in mučilnice. Nacizem je namesto grmad,'na katerih s0 v srednjem veku zažigali čarovnice, znašel moderen sistem za množično sežiganje človeških bitij. Komunizem, ki je v mučenju svojih nasprotnikov zasenčil najhujše inkvizitorje, je z množičnimi grobovi tekmoval z nacizmom pri uničevanju življenj.
Daši je svet z velikim začudenjem pred 23 leti sprejel vest, da sta komunizem in nacizem napravila zvezo in je to dejstvo osupnilo politike in državnike, se nam po toliko letih ta tudi formalna zveza dveh sistemov prikazuje vedno bolj umljiva. Tudi slovenski in jugoslovanski komunisti so postali tedaj zavezniki Hitlerja in na-'cizma. Njegovi zavezniki so bil tedaj, ko se je odigravala tragedija Poljske, ko je Sovjetija pograbila baltske države, ko so padle pod nacistično oblast Belgija, Holandska, Luksemburg, Danska, Norveška, Francija. Slovenski in jugoslovanski komunisti so bili tedaj zavezniki nacizma, ko so Hitlerjevi oddelki sejali grozo po vseh teh državah. In tudi tedaj, ko so nacisti po vpadu v Jugoslavijo preseljevali Slovence. Slovenski in jugoslovanski komunisti so bili zavezniki nacizma tedaj, ko je ta začel izvajati načrt fizičnega uničenja slovenskega naroda.
Pred 15 leti je bila v Ljubljani v dneh od 22. do 31. avgusta velika dvo-» rana na Taboru pozorišče svojevrstne prireditve. Daši jo je v propagandi komunistično časopisje označevalo kot sodno razpravo, ni imela ta prireditev nič opraviti s sodnim razpravljanjem, še manj pa z zakoni, ki so pri sodnih razpravah osnova postopku. Prireditev je bila v režiji še zelo nesigurnih nosilcev totalitarne komunistične diktature, ki je potrebovala opravičilo za množično pobijanje Slovepcev po komunističnih krvnikih. Potrebovala pa je tudi za vsako ceno kakršnih koli dokazov, da so se komunisti borili proti okupatorju, nasprotniki komunistične diktature pa so bili zaradi tega nasprotovanja samega že kolaborac:onisti in izdajalci. Skratka, zločinci najnižje moralne kvalifikacije.
Tisti, ki naj bi igrali pri tej prireditvi vlogo sodnikov, so bili predstavniki komunistične stranke, ki je bila do junija 1941 tudi formalna zaveznica nacizma, pozneje pa je izvajala revolucijo pod okupacijo z ges^m: ,,četudi poginejo vsi Slovenci in ostanejo samo trije, glavno je, da bodo komunisti.“
Izbor obtožencev in obtožbe, ki jih je vsebovala obtožnica, dokazujejo vso duhovno pokvarjenost družbe, ki je ta proces organizirala. Med obtoženimi so bili: General Rupnik, katerega so komunisti sovražili samo zato, ker je bil neizprosen nasprotnik komunizma. SS-general Ervin Roesener, ki je bil med okupacijo predstavnik nacizma v Sloveniji, katerega namen je bil v Sloveniji kot obrobni zemlji Reicha napraviti prostor nemštvu. Uničenje Slovencev je bilo tako skupno nacistom in komunistom. Dr. Gregorij Rožman, ki si je v času okupacije in revolucije s svetniško gorečnostjo prizadeval, da bi rešil svoj narod, in se je uvrstil s svojimi deli med največje slovenske škofe. Dr. Miha Krek, ki se je boril proti nacizmu in komunizmu, branil svoj narod v svetu in bil najdoslednejši branilec svobode slovenskega naroda v svetu. Vizjak Milko, jugoslovanski oficir, je ostal zvest svoji prisegi. Dr. Lovro Hacin, ki je z zadržanjem na Taboru dokazal svojo značajnost. Bil je borec, ki ne kloni.
Dvorana je bila polno zasedena z
Brazil po odstopu predsednika Buadrasa
Pretakli petek, 25, avgusta, je iznenada odstopil s predsedniškega položaja komunistom naklonjeni Janio Quadros. Vladal je komaj sedem mesecev. Quadros pripada desnemu krilu levičarske laburistične stranke v Brazilu. Njegov podpredsednik Goulard pripada skrajni levici te stranke in je potoval po rdeči Kitajski, ko je Quadros odstopil.
V	odstopni izjavi je Quadros dejal, da je proti njeriiu nastopila „reakcija, doma in zunaj in da odhaja z mislijo na študente, reveže in delavce“. Izjavil je, da je hotel Brazil gospodarsko in politično osamosvojiti.
Quadros je bil trenutno eden najbolj viharnih, nepreračunljivih brazilskih predsednikov.' Takoj po izvolitvi je odpotoval v Anglijo, bil je na Kubi, v Qpaniji itd. Skrival se je pred časnikarji, v negotovosti držal tuje vlade in domače prebivalstvo.
V	zunanji politi je ubral pot ne levo. Z ZSSR je hotel znova vzpostaviti diplomatske odnose, ki so bili prekinjeni že od leta 1947. Povabil je pugoslovan-skega komunističnega diktatorji Tita na obisk v Brazil, Tito je 'sedaj obisk „odpovedal“ za nedoločen čas. Quadros je sprejel vabilo za obisk v Moskvo, prav tako v Washington. Kubanska komunistična revolucija je bila zanj „simpatična“, komunističnemu kubanskemu gospodarskemu diktatorju Che Guevari je podelil najvišje brazilsko odlikovanje, ko se je ta vračal iz Buenos Airesa po obisku pri predsedniku Fron-diziju skozi Brazil na Kubo. Zavzemal se je za včlanjenje rdeče Kitajske v OZN in poslal svojega podpredsednika Goularta na potovanje v Peking, kjer se je ta dogovoril z Maocetungom o vzpostavitvi rednih gospodarskih stikov med’ obema državama. S Castrom je na vsak način hote] podpisati pospodarsko pogodbo, čeprav Brazil ni imel skoro nič dobiti od Kube.
Toda, dasi je Quadros očitno vodil Brazil v levičarske vode, je Washington vztrajno podpiral njegovo vlado, da bi, tako so menili v ZDA, obdržal Brazil izven komunističnega bloka. Na osi Brazil—Buenos Aires je Washington gradi svoj 20 milijardski dolarski program za latinsko Ameriko, proglašen na gospodarsko-socialni konferenci v Punta del Este.
Zaradi nejasne zunanjepolitične linije je Quadrosa že takoj od njegovega nastopa dalje brazilsko časopisje močno napadalo. Nezadovoljstvo tudi med brazilskimi vojaškimi krogi se je stopnjevalo ter je privrelo do vrha ob podelitvi odlikovanja kubanskemu gospodarskemu diktatorju Che Guevari. Naravno je, da je Quadros začutil pritisk proti sebi tudi od zunaj, od zahodnih sil ter se je končno ustrašil posledic zase zaradi
svoje „zavožene politike“. Tako je pretekli petek vrgel puško v koruzo in presenetil Brazilce in ostali svet s svojim odstopom.
Ker je bil podpredsednik Goulart takrat na Kitajskem, je prevzel začasno predsedniško oblast predsednik zbornice Ranieri Mazilli, člen sredinske socialdemokratske stranke, ki jo je vodil prejšnji brazilski predsednik Kubiček. Brazilska vojska se je v glavnem strnila okoli vrhovnega poveljnika maršala Denysa, kateri je tudi objavil, da ,,mora Brazil, sedaj izbrati med komunizmom in svobodo“. Izjavil je, da bo dal Goularta aretirati, čim bo stopil na brazilska tla. Zato se je Goulart, ki se je vračal s Kitajske, ustavil v Parizu, od koder je poslal maršalu Denysu brzojavko: ,,Jaz bcm storil svojo dolžnost, vi storite svojo.“
Po prvem presenečenju se je začela javljati v Brazilu reakcija na Quadro-sov odstop. Zlasti v južnih brazilskih provincah, od koder je Goulart doma, se je položaj zaostril. Guverner države Rio Grande do Seul Leonel Brizola, Goulartcv sorodnik, grozi z državljansko vojno. Izjavil je, da „imam raje državljansko vojno, kakor pa, da bi dovolil spremenitev ustave“. V Braziliji, glavnem mestu Brazila, ki ga je zgradil bivši predsednik Kubiček sredi bra-l zilskega pragozda, kongres namreč razpravlja o. možnost^ spremembe ustave v tem smislu, da bi zaradi vojaškega nasprotovanja Goulartu, ki bi moral po dosedanji ustavi prevzeti predsedstvo države do leta 1966, kongres izvolil novega predsednika republike, ne da bi bilo treba razpisati nove splošne volitve.
Po nekaterih mestih je prišlo do študentovskih demonstracij z zahtevo po vrnitvi Quadrosa za predsednika. Maršal Denys pa je medtem naročil začasnemu predsedniku Mazziniju, naj sestavi novo vlado, s čemer je brazilska voiska dala vedeti, da namerava ona obdržati vajeti države za daljšo dobo v svojih rokah. Dal je tudi aretirati in zapreti maršala Teixeiro Lotta, pristaša podpredsednika Goularta. Lott je kandidiral no skupni listi s Goulartom prot; Quadrosu, vendar je izgubil, ker so volili posameznike.
Odmev Quadrosovega odstopa je bil po vsem svetu močan. Za latinsko ameriške države je bil velikansko presenečenje in tako zagoneten, da noben latinski zunanji minister ni hotel dati nobene izjave. Nekatere latinske vlade so Quadrosov odstop začutile tudi kot udarec proti sebi. Najhujši udarec med ameriškimi latinci je doživel Castro. Ta je seveda takoj zvrnil krivdo na ZDA in na njeno tajno polinijo. Hud udarec je doživela tudi Moskva, pa tudi Pekingu ni bilo prizanešeno. Ves komunistični svet zavrača vso krivdo za odstop Quad'rosa na ZDA.
JFrancoske težave v Afriki
Francija doživlja v zadnjih tednih težke ure v Alžiru in v Tunisu. V Alži-ru se uporniki pripravljajo na povečanje terorizma in vojaških operacij proti Franciji. V vladi so odstavili svojega dosedanjega vodjo, že postaranega Fer-hat Abbasa in ga nadomestil z 41-let-nim Ben Jusef Ben Kaado, za zunanjega ministra pa so postavili 42-letnega Saada Dahloba, ki je sodeloval na propadlih pogajanjih s Francijo v Švici. Kot notranji minister je ostal na svojem položaju njihov stari revolucionarni vodja Belkacem Krim.
S spremembami v uporniški vladi se je, po mnenju' zahodnih strokovnjakov,
alžirsko uporniško gibanje še bolj približalo mednarodnemu komunizmu.
V Tunisu pa se je Burgiba z vsemi sredstvi spravil na izgon Francozov iz sredozemskega oporišča v Bizerti. Prebivalstvo in vojsko je pozval na okope proti Francozom, v OZN pa je sprožil proti Franciji debato, v kateri je zahteval od OZN, da Franciji ukaže umik iz Bizerte. S tuniško delegacijo v OZN je potegnila sovjetska delegacija in ves komunistični blok s Titovo Jugoslavijo vred, medtem ko so ZDA s svojimi zavezniki prodrle z resolucijo, ki milo pritiska na Francijo, naj izprazni Bizerto, toda z direktnimi pogajanji s Tunisom.
Sovjetom se mešali
. Sovjetska „Pravda“ je v ponedeljek objavila dolg članek, v katerem trdi, da bo ZSSR podpisala mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo v najkrajšem času.
to pegodbo bo dala vzhodnonemškim komunistom vso kontrolo nad dohodom v Zahdni Berlin. ,,Pot do rešitve nemškega problema z mirnimi sredstvi je odprta,“ piše Pravda. „Sovjetsko ljudstvo zahteva podpis mirovne pogodbe, kar se bo zgodilo brez odlašanja zaradi utrditve miru in zaradi interesov vsega človeštva.“ Pravda nadalje piše, da tudi drugi socialistični narodi (sovjetski sateliti) zahtevajo čim prejšen podpis mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo.
V zahodnih krogih smatrajo, da ta članek v Pravdi dokazuje sovjetsko željo pa čim prejšnjih pogajanjih za Ber-
lin. Razmišljajo, če bo Hruščev podpisal pogodbo pred kongresom sovjetske KP v oktobru ali pa se bo spustil v dolga pogajanja z zavezniki.
Pravda v členku tudi poudarja, da je bilo treba zapreti mejo v Berlinu zato, da so preprečili prehod' protikomunističnim saboterjem, ne omenja pa niti z besedico tisočev in tisočev beguncev, kj so zbežali na Zahod.
Druga stran Pravde je natrpana z resolucijami in pismi sovjetskih državljanov, ki se izjavljajo za podpis mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo. Doslej so sovjeti pred izvedbo važnih zunanjepolitičnih korakov vedno v Pravdi objavljali pisma in resolucije svojih državljanov (naročene ali potvorjene seveda).
! Z
TEDNA
V
E N
Wapetost zaradi Herlina
V Berlinu je tudi pretekli teden ostal položaj silno napet. Zavezniki so ojačili svoje oddelke v zahodnih sektorjih mesta, sovjeti pa svoje. Ob meji med' obema Berlinoma je prišlo do večjih in manjših incidentov, predvsem zaradi neugodnosti zahodnoberiinskega prebivalstva, da bi čim hitreje rešili berlinski in nemški problem. Kljub komunistični prepovedi se zahodni Berlinčani približujejo žičnati in cemetni meji,
IVVafBIIBIItRIIBIIIIIICIIIIIIIVallBIIIICIIBOSVVBflf
„ljudstvom“, to se pravi s fanatičnimi pristaši komunizma. Proces, ki je eno najsramotnejših dejanj v slovenski zgodovini, je potekal tako, da bi morali vsi pravniki, ki so bili navzoči, zbežati od takega grotesknega norčevanja pravice. Obtožnica je bila polna zavestno napisanih neresnic. Priče so enostavno hodile z ulice ali se prijavljale v dvorani in govorile v breme obtožencev stvari, katerih niti same uiso verjele. Razbremenilne priče, ki so se javljale, niso bile dopuščene. Da je cel proces zadobil sliko pravega ljudskega sodišča, je občinstvo ploskalo, pritrjevalo in delalo vse. kakor si je režiser prireditve zamislil.
Manzoni je v svojih ,,Zaročencih“ v začetku prejšnjega stoletja napisal, da '.„je ljudska pravičnost najslabša izmed vseh, kar se jih na tem svetu izvaja“. Kaj bi le zapisal, ko bi poznal komu-
nistično pravičnost!
ki so jo zgradili komunisti, in od' tam izzivajo rdeče. V zahodnem Berlinu so tudi napadli sovjetski avtobus, v katerem so se vozili sovjetski vojaki.
Komunisti so zaprli skoro vse prehode iz vzhodnega v zahodni Berlin ter morejo sedaj tujci prehajati iz enega dela v drugi samo na eni točki. Zahodnim Berlinčanom pa je dovoljen prehod na dveh cestah v vzhodni Berlin. Iz vzhodnega Berlina pa je tamkajšnjemu prebivalstvu zaprt sleherni prehod v zaho-dni del mesta.
Medtem so sovjeti odposlali zaveznikom novo noto glede Berlina, v kateri jim grozijo, da bodo prepovedali njihovim letalom letanje v Berlin. Tako bi zaprli zračne koridorje, ki so bili v Stalinovi blokadi Berlina v letih 1948 in 1949 edina pot z zahoda v Berlin. Zavezniki so takoj protestirali in zagrozili, da tega ne bodo, dopustili. Zahodni Berlin je na morebitno blokado po suhem sedaj dobro pripravljen. Samo premoga infajo v zahodnem Berlinu nagromade-nega za več kot eno leto. Tako zaveznikom tokrat ne bi bilo treba z letali voziti tudi premoga, kar so morali delati med prejšnjo blokado.
Ves čas berlinske krize pa med zavezniki razpravljajo o možnosti in načinu pogajanja s sovjeti zaradi Berlina in Nemčije. Doslej so sklenili, da bodo pogajanja potrebna- ker pač nihče da-M. S. nes noče tvegat) vojne in ker je za
'j
Oblasti v Čilu so odkrile široko zasnovano komunistično zaroto, ki je pripravljala umor državnega predsednika Alessandrija in zrušitev sedanjega demokratskega sistema. V neposredni bližin) predsedniške palače je policija odkrila veliko skladišče orožja in muni-cije. Zaprli so nad 40 zarotnikov. Nekateri so izpovedali, da je odšlo iz prestolnice' na jug tudi že več tovornih avtomobilov z orožjem in municijo. Oblasti so poslale v mesto Salamanca večji oddelek karabinerjev z nalogo, da uničijo ali polove komunistične gveril-ce, ki so se pojavili v tem kraju. V zvezi z odkritjem komunistične zarote je čilska policija naprosila Mednarodno policijo Interpol, naj preišče odkod je prihajalo in prihaja orožje za komuniste v Čilu. Čilska policija je namreč prišla do prepričanja, da komunisti v Argentini, Čilu in Peruju dobivajq orožje iz Bolivije. Prihajalo je pa tudi z ladjami iz evropskih komunističnih držav.
V	Čilu imajo novo vlado in sicer koncentracijsko, v kateri so 'zastopane konservativna, liberalna in radikalna stranka. Slednja je na oblasti od leta 1952.
V	Kolumbiji je vlada dala ostavko. Ministr) hočejo dati predsedniku Lle-rasu Camargu proste roke za sestavo nove vlade. V Kolumbiji sta liberalna in konservativna stranka po zopetni uvedbi demokratskega režima ustvarili „narodno fronto“, t. j. napravili dogovor, da sta Vedno obe -na vladi in imata v njej vsaka po šest resorov.
Nasprotniki Castrove komunistične diktature, ki so se rešili pred Castrovo milico s tem, da so se zatekli v varstvo tujih diplomatskih predstavništev, še vedno niso debili od sed1, kubanske vlade dovoljenja za odhod v emigracijo. Zaradi tega so na nekaterih poslaništvih začeli z,gladovno stavko. Med temi je
pogajanja tudi ZSSR, kijub neprestanim vojnim grožnjam iz Kremlja. Zavezniki s-e še niso sporazumeli, kdaj in kje naj bodo pogajanja in kdaj naj jih ponudijo sovjetom. Zlasti De Gaulle je proti temu, da bi zavezniki ponudili pogajanja. De Gaulle trdi, da mc-ra za pogajanja prositi Hruščev, ker je bil on tisti, k) je sprožil novo berlinsko krizo. Prav tako se zavezniki hočejo pri tem ozirati na letošnje jesensko zasedanje Glavne skupščine OZN, k) se bo začelo sredi septembra in na kongres sovjetske KP, ki se bo začel v oktobru v Moskvi. Nihče od zaveznikov tudi ne ve, kako naj začno pogajanja, z-a kaj naj se pogajajo in kakšen bo izid pogajanj s sovjeti.
tud) prvi predsednik Kube po zrušitvi Batistove diktature dr. Manuel Urrutia.
Castro je svojega 12-letnega sina poslal na šolanje v Sovjetsko zvezo. S tem je hotel dati „zgled ostalim, naj bi ga posnemali“. Doslej je odšlo v Sovjetsko zvezo v komunistično šolo že okoli 2.000 kubanskih dijakov.
V	množičnem procesu proti nasprotnikom sed. kom. tiranije na Kubi je bil vodja uporniške skupine dijak Albert Mueller Quintana obsojen na 20 let zapora. Ostal) člani njegove skupine so dobili zaporne kazni 0d 10 let navzdol.
Castro je obtožil severnoameriško vlado, da v Puerto Rico gradi baze za pošiljanje raketnih izstrelkov.
V	glavni skupščini Združenih narodov so s 66 glasovi izglasovali resolucijo, ki ugotavlja, „da navzočnost francoskih čet v Tunisu proti volji tuniške vlade predstavlja kršitev suverenosti Tunisa ter ogroža mednarodni mir in varnost“. 30 predstavnikov raznih držav se je glasovanja vzdržalo. Med temi so bile Argentina, skoro vse ostale južnoameriške države, ZDA, Anglija, Italija. Francija je debato o problemu Bizerte sploh bojkotirala in se tudi ne bo ozirala na odločitev ZN, ker stoji na stališču, da je to zadeva, ki se tiče izključno nje in Tunisa.
De Gaulle je izvršil večjo preosnovo svoje vlade. Zamenjal je kar 5 ministrov. Do preosnove vlade je prišlo za-radi ostavke ministra za Saharo .in ostale francoske prekomorske posesti Roberta Lecourta, člana franc. krgč. dem. stranke, ki je prišel v spor s predsednikom vlade Debrejem prav zaradi vprašanj svojega resora.
V	Beogradu so se začeli zbirati delegati za konferenco tkzv. nevtralcev. Iz ameriških držav je prišel kot edini predsednik države kubanski dr. Dorti-cbs z večjim spremstvom, Mehika, k) se je prvotno mislila udeležiti konference, je sporočila, d'a tega ne more storiti, ker mora odhod predsednika v inozemstvo odobriti državni kongres, tega pa ni mogoče v tako kratkem času sklicati. Mehika da pa tudi ni dobila sporočila, katere države se bodo vse udeležile konference ,,nevtralcev“. V Mehiki so tud) objavili, da pri tako postavljenih vprašanjih kot so danes, v svetu ni mogoče biti nevtralen.
Vzhodnonemške komunistične oblasti berlinskemu kat. škofu Alfredu Begschu niso dale dovoljenja, da bi mogel oditi na konferenco nemških škofov v Fuldi. Luteranski škof v Berlinu Otto Dibelius ima s komunisti tudi težave. Ker stanuje v zahodnem delu Berlina, mu komunisti ne dajo dovoljenja za prihod v vzhodni del Berlina. Zato je za tamošnje področje imenoval administratorja.

Stran 2.
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 31. 8. 1961
Zatrli bi nas radi
Slovenci smo imeli izseljence že pred prvo svetovno vojno. V glavnem so tedaj odhajali v Severno Ameriko, manj v Kanado in Južno Ameriko. Po prvi svetovni vojni je veliko slovenskih delovnih ljudi odhajalo v zahodne evropske države, precej pa še vedno v prekomorske države. Za njimi so v te države odhajali slovenski izseljenci duhovniki, v evropske države pa tudi slovenski izseljenski učitelji. Slovenskim ljudem so bili v pomoč in zaščito, slovenska mladina je pa imela v njih dobre vzgojitelje. Izseljenci iz Slovenije so se lahko v potrebi zatekali po pomoč tudi na jugoslovanska diplomatska predstavništva, na katerih so bili ponekod tudi izseljenski komisarji. Tudi nekaj Slovencev je bilo med njimi.
Po 2. svetovni vojni je komunistična oblast izseljenske učitelje odstavila. Razlog je bil pač edino to, ker niso bili komunisti. Njim je bila komunistična propaganda med izseljenci več kakor pa narodna vzgoja slovenske izseljenske mladine. Svojih načrtov pa komunisti le niso mogli doseči, ker so med slovenskimi izseljenci še naprej ostali slovenski duhovniki, ki niso v ničemer odvisni od Titovih diplomatskih predstavnštev.
Po letu 1945 jmamo Slovenci tudi politično emigracijo, ki v svobodnem svetu nadaljuje boj proti komunistični tiraniji v domovini. V vseh državah si je z lastnimi sredstvi obnovila organizacijsko in kulturno življenje, ustanovila pevske zbore, gledališke družine, izdaja svoje liste, revije in knjige in z lastnimi sredstvi si je v vseh večjih slovenskih naseljih postavila lastne narodne domove. V njih se zbirajo Slovenci pri kulturnih in prosvetnih večerih, gledaliških predstavah, koncertih in družabnih prireditvah.
Slovenska politična emigracija pa je posvetila vso pozornost tudi slovenski izseljenski mladini. Zato je v vseh večjih slovenskih naselbinah začela ustanavljati slovenske šolske tečaje. V Argentini so prvi začeli nastajati že leta 1949, 1950 ¡n 1951 ter se imenujejo po zaslužnih slovenskih možeh. Eden teh tečajev v San Justu — bo prav prihodnjo nedeljo slavil 10-letnico obstoja in uspešnega delovanja.
Za Argentino so slovenski šolski tečaji začeli nastajati tudi v Sev. Ameriki in Kanadi, lani so ga dobili tudi v Avstraliji.
V slovenskih šolskih tečajih se slovenska izseljenska mladina med drugim seznanja tudi z nepotvorjeno slovensko zgodovino. V nji zve za vse nesreče, ki so zadevale slovenski narod: za turške vpade in ropanja, za zatiranje Slovencev pod Avstrijo, zve pa tudi za največjo nesrečo, ki je sploh mogla nadenj priti — za komunistično revolucijo, za komunistične zločine, umore, požige, mučenja in pokolje slovenske narodne vojke.
Gotovo, da komunistom ni prav, da se v svobodnem svetu vzgaja slovenska izseljenska mladina v narodnem, demo-
kratskem in verskem duhu, t. j. v duhu, ki je povsem nasproten marksistični ideologiji, s katero zastrupljajo slovensko mladino doma. Zato bi radi delovanje teh tečajev preprečili. Ker sami te moči nimajo, se poslužujejo denun-ciacij. Eno takih smo nedavno brali v enem od buenosaireških listov, češ, „da je bila v Uruguayu, Argentini in Bra-zilu ustanovljena vrsta šol za slovenske emigrante-otroke in odrasle —,‘v katerih se ne poučuje samo jezik njihove domovine,, ampak in zlasti komunistična ideologija“.
Namen denunciacije je prozoren. Oblasti opozoriti, da so šolski tečaji šola za vzgajanje komunističnih propagandistov, proti katerim je treba nastopiti.
Ta želja se jim pa ne bo izpolnila. Kajti oblasti vseh držav, ki so sprejele povojne slovenske emigrante, dobro vedo, da so vsi ti morali v svet samo zato, ker ne marajo živeti pod komunističnim nasiljem in d'a so povsod konstruktiven element v novih družbah in skupnostih, v katere so se vključili in da s komunisti nimajo, in tudi ne marajo imeti nič skupnega ter povsod proti njim tudi nastopajo.
Gornja komunistična intriga je samo nov poizkus komunističnih totalitarcev, da bi preprečili delovanje slovenski demokratski emigraciji v svobodnem svetu. Spada v isto vrst.o kot Rankovičeve izjave: razbiti in onemogočiti slovensko protikomunistično skupnost. Rankovič bi to rad dosegel s sirenskimi glasovi, s katerimi vabi emigrante domov, ali da vsaj „urede svoj odnos do Jugoslavije“ na komunističnih diplomatskih predstavništvih, denunciacija proti šolskim tečajem ima pa namen preprečiti nadaljnje vzgajanje slovenske izseljenske mladine v protikomunističnem duhu.
Za slovenskega političnega emigranta je pri vseh teh komunističnih spletkah proti slovenski demokratski emigraciji važno tole: Komunistični napadi so nam potrdilo, da se nismo izneverili idealom, zaradi katerih smo nastopili proti komunistom doma, šli v emigracijo v svobodni svet, kjer nastopamo proti komunistični tiraniji. Ti napadi in te komunistične spletke naj nam bodo samo V še večjo vzpodbudo za še odločnejše nastopanje prot komunizmu, kjer koli in kakor koli se pojavi, kajti samo na ta način bomo dosegli svoj končni cilj: zrušenje komunistične diktature in osvoboditev naroda njegove sužnosti.
Domovina se nam je pvihlizala
V nedeljo je bil za Slovence na področju Vel. Buenos Airesa zopet lep slovenski dan. G. župnik Vinko Zaletel, ki je že od prejšnjega meseca pri nas na obisku ter je med nami proslavil tudi svoj srebrnomašniški jubilej, nato pa imel celo vrsto predavanj z barvnimi slikami s Koroške po slovenskih naseljih in šolskih tečajih, je imel v nedeljo zadnje, poslovilno predavanje za bue-nosaireške Slovence.
Bilo je v veliki dvorani zavoda sester dominikank poleg župne cerkve v Ramos Mejii. Rojakov je bilo toliko, d'a niso zasedli samo vseh prostorov v dvorani in na galeriji, ampak so nekateri morali stati tudi na hodniku. Sodimo, da je bilo nad 700 ljudi. Bili so zastopani vsi sloji. Videli smo slovenske razumnike in javne ter kulturne delavce, videli naše kmečke očance in slovenske ženice, ki so držali pokonci slovenske grunte doma, videli nov slovenski rod, ki dorašča v zamejstvu — mlade slovenske družine s srečnimi obrazi mladih mater z majhnimi otroci v naročju. Prihitele so z otroci, samo, da so lahko videle lepoto krajev, ki so v neposredni bližini domovine. In slovenski drobiž! Koliko ga je bilo! Čeprav je bil dostikrat nemiren, smo ga bili le veseli. Otroci so z lastnimi očmi lahko spoznavali lepoto slovenske zemlje in bodo o njej imeli sedaj bolj živo predstavo, kakor pa samo iz besednega opisa. Prevzemala jih je ta lepota, kar so potrjevali s tem, da so bili ob večini slik tako mirni, da ni bilo čuti nobenega šuma ne glasu. Skratka: Vsi slovenski sloji so bili zastopani. Izseljena Slove-
nija v malem se je zbrala, da javno izreče zahvalo g. župniku Zaletelu za izredno lepe trenutke, ki nam jih je 'pripravil. Saj mu tega z besedami ne moremo povedati. Toda, kjerkoli je prišel v stik s slovenskimi ljudmi v Argentini —■ in prepričani smo, da bodo njega radi poslušali tudi drugod, razen tam, kjer so si že tudi nekateri slovenski ljudje samo denar postavili za svoje bogove, je lahko občutil, kaj vse so doživljali slovenski ljudje ob gledanju slik slovenskega dela Koroške, o življenju in delu tamošnjih Slovencev v vseh letnih časih, o delu na polju ž živino, o delu po slovenskih domovih, o verskem življenju, o kulturni delavnosti po slovenskih farah, sestankih slovenske dijaške in kmečke mladine, o čudovito lepih razstavah gojenk obeh slovenskih gospodinjskih šol, ki jih s tako požrtvovalnostjo in s tolikimi žrtvami vodijo slovenske sestre, o lepoti narave, gozdov, planjav, polj in razkošja rastlin in cvetja ter na trak posnet čudovito lep koncert 'gozdnega ptičjega orkestra s kukavico v neposredni bližini g. Zale-telovega župnišča v Vogrčah. To in še veliko drugega nam je pokazal in povedal g. župnik Zaletel. Tako, da sedaj čisto dobro poznamo slovensko Koroško, poznamo jo v veselju, žalosti in veselju, vemo za njeno bol in trpljenje, vemo, kako hudo je, da se morajo slovenski ljudje na . lastni zemlji še v 20. stoletju boriti za najosnovnejše narodne in politične ter gospodarske pravice. Vem tudi, kako veliko narodno delo vrši med njimi od Slomška ustanovljena Mohorjeva družba in prav gotovo
LEP USPEH ROJAKINJE
Na vseučilišču Laurentian v Sud-bury je dokončala študije ga. Jerica Ternik-Sorensen. Po rodu je Ljubljančanka. Pred leti je živela na Danskem, kjer se je tudi poročila z g. Sorensen-om. Med bivanjem na Danskem je tudi organizirala razstavo slovenske akademske slikarke gdč. Bare Remeeve iz Bs. Airesa, ki je dosegla velik uspeh.
Po preselitvi v Kanado se je ga. Jerica Tertnik-Sorensen vpisala na univerzo Laurentian. Letos spomladi je dokončala študije iz knjižničarstva. Ob promociji je itnela pred zbranim občinstvom Kanadske zveze dne 22. marca disertacijo o slovenskem narodu, o komunistični revoluciji in komunističnih zločinih med revolucijo in o Vetrinjski tragediji po končani vojni s pokoljem slovenske narodne vojske.
Slovenski rojakinji, ki je bila po končanih študijah, nastavljena za pomožno knjižničarko na univerzi v Sud-bury-ju, k doseženemu uspehu iskreno čestitamo ter ji želimo še več novih
¡>BČNI ZBBOR FEDECE
Dne 23. avgusta je imela FEDECE [(Federación de estudiantes democráticos exilados del centro y este de Europa) svoj redni letni občni zbor v poljskem domu, ki so se ga kot delegati Slovenskega kat. akad', društva udeležili Tine Debeljak, Vital Ašič in Andrej žužek. Za predsednika sestanka je bil določen Tine Debeljak, za tajnika Poljak Zbigniew Haluza. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno veliko delo organizacije v preteklem letu.
Po odobritvi poročil je bil izvoljen novj izvršni odbor. Generalni tajnik je postal Poljak Stanislav Blicharsky, na svojih prejšnjih mestih pa so ostali tajnik Jorge Liepins (Letonec), blagajnik Luis Maček (Slovak) in tiskovni referent Vital Ašič. Organizacijski referent je postal Poljak Zbigniew Haluza, referent za zveze pa Estonec Raul Sar-gava, pa bo zastopal FEDECE na svoje potovanju po Evropi. Za preglednika računov ista bila izvoljena Ukrajinec Jorge Jachno in Slovenec Andrej žužek,
prošnje g. župnika Zaletela rojaki v svobodnem svetu ne bodo preslišali, naj bi jo za stoletnico Slomškove smrti prihodnje leto podpri) z naročilom njenih letnih knjižnih darov.
Za vse, ki so bili v nedeljo v Ramos Mejii, ali na prejšnjih Zaletelovih predavanjih z barvnimi slikami, bo njegov prikaz lepote slovenske zemlje in življenja ter dela slovenskih ljudi na njem ostal v neizbrisnem spominu. Še dolgo, dolgo bodo čutili v sebi, da se jim je domovina tako močno približala, da so čutili njeno toploto in ljubezen, tista domovina, ki je v neposredni bližini vsega tega, kar smo gledali v Zaletelovih slikah, kar „na drugi strani planin“ in je tako lepa, kakor je bilo lepo vse to, kar smo videli s Koroške.; Pri tem nam je bilo hudo samo to, da nad tako lepim božjim stvarstvom še vedno vlada brezbožni komunistični nasilnik.
ARGENTINA
Predsednik republike d'r. Frondizi se bo v prvi polovici septembra sestal s čilskim predsednikom Alessandrom.
V Argentini bodo volitve za delno obnovo poslanske zbornice ter za izvolitev novih guvernerjev v večini provinc meseca marca prihodnjega leta. Polit, stranke so z volilno kampanjo že začele.
Nedavni tajinstveni obisk kubanskega ministra za industrijo dr. Guevare v Argentini, je še vedno predmet razprav v posameznih političnih strankah. O tem obisku je — kot smo poročali v zadnji številki — govoril tudi predsednik dr. Frondizi, ki je povedal, da je do njega prišlo na njegovo lastno pobudo, da pa glede odnosov argent. vlade do vseh sodobnih zunanjepolitičnih vprašanje ničesar ne spreminja: Argentina da je odločno na zahodni strani ter brani z ostalimi državami krščanske in demokratske principe. Guevarin obisk je v Argentini imel za posledico tudi odstop zun. min. dr. Mugice, ki je po obisku na splošno obsodbo tega obiska dejal, da je do njega prišlo v zvezi z razgovorom dr. Guevare z Goodwinom, osebnim odposlancem ameriškega predsednika Kenned'yja. V Washingtona so pa takoj odgovorili, da je bil ta razgovor povsem slučajnosten in je brez pomena na nadaljnji razvoj odnosov med ZDA in Kubo.
Dr. Mugica je bil imenovan za zun. ministra 27. 4. t. 1., ostavko je pa dal
24.	t. m. Kot njegova naslednika omenjajo sed. argent. veleposlanika v ZDA dr. Donata Emilija del Carrila in dr. Miguela Angel Carcana.
Dr. Frondizi bo obiskal Združene države ameriške že meseca septembra. Udeležil se bo tudi zasedanja glavne skupščine Organizacije združenih narodov ter bo imel več sestankov s predsednikom ZDA Kennedyjem jn njegovim zun. ministrom Ruskom. V ZDA bo ostal dober teden dni.
Pri poizkusu zadnje vstaje v noči od 11. na 12. avgusta je sodelovalo 7 častnikov, 5 do 6 podčasnikov in do 40 vojakov. Vojaško sodišče je te dni izreklo sodbo, po kateri je glavni krivec let. poveljnik Héctor Corres v odsotnosti obsojen na izgubo čina, ostali so pa samo odstavljeni z dosed. položajev in kaznovani z zaporno kaznijo od 10 dni do največ 4 mesecev.
Vojaške in policijske oblasti so pod-vzele potrebne ukrepe spričo informacij, da pripravljajo peronisti s pomočjo komunistov vstajo. Oblasti zlasti iščejo gen. Iñigeza, ki je vodil že zadnji poizkus peronistične vstaje v mestu Rosario.
Argentinski profesorji in učitelji so v ponedeljek znova stopili v stavko, ker vlada ni izpolnila vseh njihovih zahtev. Stavko so napovedali za 10 dni. V delnem stavkovnem gibanju je tudi brzo-■ javno osebje na poštnih uradih, s čemer je nastal velik zastoj v dostavljanju brzojavk. Samo v Bs. Airesu poštna u-prava ni mogla dostaviti nad 70.000 brzojavk.
Berlin
Objavjjamo dva zemljevida evropskega ozemlja, ki je danes v ospredju zanimanja sveta, svobodnega in komunističnega:	zemljevid bivše nemške
prestolnice Berlina in zemljevid današnje razdeljene Nemčije.
Berlin so si zmagoviti zavezniki iz druge svetovne vojne razdelili po zavzetju v štiri cone. Vzhodni del Berlina so zahodnjaki prisodili v upravo sovjetom, zahodni del pa so si razdelili med seboj v ostale tri cone. Med zahodnimi conami je ves čas od zasedbe dalje premikanje prebivalstva iz ene cone v drugo svobodno, promet s sovjetsko
cono pa so uredili s sovjeti s posebnimi pogodbami, katerih zadnja je bila sklenjena po neuspeli sovjetski blokadi Berlina leta 1949. Prebivalstvo zahodnih in vzhodne cone Berlina je moralo imeti za prekoračenje meje med obema deloma posebna dovoljenja. Premikanja prebivalstva iz sovjetske cone ni bilo tudi sovjetom mogoče prepovedati, ker je bilo še izza druge svetovne vojne skoro 1P0.000 ljudi zaposlenih v podjetjih, ki so ostala po razdelitvi v zahodnih conah. Vsi ti so avtomatično dobili dovoljenja za prehajanje iz sovjetskega v zahodni del Berlina.
Največjo in najlažjo kontrolo so so- | vjeti Izvajali na cestah, ki se prepletajo iz vzhodnega v zahodni Berlin. Zato je bilo po cestah malo prebegov na Zahod. Teže pa je bilo izvajati kontrolo na podzemskih in nadcestnih vlakih, ki so bili v jutranjih in večernih urah na-bitO' polni ljudi, kateri so odhajali na delo v zahodne cone. Kontrole sovjeti niso mogli izvrševati, sicer bi zaustavljali promet. Tako se je večini beguncev posrečilo prebežati na Zahod ravno s podzemskimi železnicami.
Meja med obema deloma Berlina, med svobodnim in komunističnim, je potegnjena večinoma po sredin; cest, ki držijo s severa na jug ter po sredini prekopov, s katerimi je preprežen Berlin. Ponekod so mejo potegnil; tako brezglavo, da pelje ta tik ob zunanji steni prenekatere hiše, tako da ko stopiš skozi vežna vrata čez prag, se znajdeš ali v vzhodnem ali v zahodnem Berlinu.
Na vseh prehodih iz zahodnih con v sovjetsko so zavezniki postavili opozorilna znamenja z napisi: Achtung! Sie verlassen jetz West-Berlin (Pozor! Sedaj zapuščate zahodni Berlin). Na sovjetski strani prehodov ni nobenih znamenj.
Najbolj znan prehod po cesti iz sovjetske cone v zahodni del Berlina je bil skozi znamenita Brandenburška vrata. Pruski kralj Friderik Viljem II. je dal zgraditi leta 1791 na šest stebrišč dvignjeno ploščad, na katero so postavili tkzv. kvadrigo, dvokolesni voz z vprego štirih konj, in boginjo Zmage, obrnjeno proti zahodu. Vrata stojijo na koncu znamenite avenide Un-ter d'en Linden, nh kateri je bil tudi znani Reichstag. Kvadrigo je dal sneti s ploščadi Napoleon, ko je premagal
Pruse in jo je odpeljal v Pariz. Po Napoleonovem porazu so Francozi kvadrigo vrnili Nemcem.
Po koncu prve svetovne vojne so komunisti poskušali dobiti oblast v Berlinu in so na spomeniku izobesili rdečo zastavo. Nacistični oddelki so potem 31. januarja 1933 v veliki paradi z bakljami korakali skozi vrata, ko je Hitler prevzel vodstvo Nemčije.
Zavezniški bombni napadi med drugo svetovno vojno so vrata le malo poškodovali. Težke poškodbe so jim prizadejali sovjeti v borbi za Berlin ter je bila kvadriga popolnoma uničena. Sovjeti so s ploščadi izobesili rdečo zastavo, ki je tam vihrala vse do 17. junija 1953, do vzhodnonemškega upora proti sovjetom. Skupina upornikov
je rdečo zastavo odstranila in postavila na ploščad novo kvadrigo.
Skozi Brandenburška vrata so sovjeti sedaj pustili od petih prehodov v zahodni del Berlina odprtega samo enega. Toda tudi ta je samo enosmerno odprt in sicer na vzhod.
Izhod iz zahodnega Berlina je po pogodbi s sovjeti omogočen skozi sovjetsko cono Nemčije po eni avtostradi, k; začenja v britanskem delu 'Berlina in teče skozi ameriško cono, ter po dveh železniških progah, eni iz britanskega in drugi iz ameriškega dela Berlina, ki se združita zunaj berlinskega področja nekaj kilometrov pred Potsdamom. Ob izhodu iz Berlina v sovjetsko cono Nemčije je na avtostradi in železnici sovjetska kontrolna postojanka. Avto-
Ilovice	iz ife-
Na V. kongresu Soc. zveze d'el. ljudstva Slovenije so bili izvoljeni naslednji člani Glavnega odbora: Roman Albreht, Viktor Avbelj, Jaka Avšič, Branko Babič, France Bevk, Milka Bole, Tone Bole, Franc Borštnik, Dolfka Boštjančič, Stane Božič, dr. Marijan Brecelj, Karmelo Bodihna, Bogdan Cepu-der, Rudi Čačinovič, Stanko Čeh, dr. Darko Černej, Franc Černe, Drago Dru-škovič, Tone Fajfar, Milan Filipčič, Vinko Florjančič, Majda Gaspari, Jelo Gašperšič, Ančka Globačnik, Bogo Gorjan, Branka Gorjup, Ivan Gostečnik, Jože Grandovšek, Jože Gričar, Gustav Guzej, Matevž Hace, Miroslav Hegler, Siavica Hočevar, Štefan Horvat, Silvo Hrast, Janez Hribar, Zlata Humer, Jože Ingolič, Albert Jakopič, Josip Jeras, Riko Jerman, Stane Kavčič, Zdenka Kidrič, France Kimovec, Ada Klanjšček, Jože Klanjšček, Mile Klopčič, Slavko Kobal, ing. Branko Korbar, Marica Korenč, Joža Košir, Marijan Kovač, Stane Kovač, Danica Koželj, Boris Kraigher, Stane Kranjc, ing. Sonja Kravos, Vladimir Krivic, Franc Kreše, Leopold Kreše, Maks Krmelj, Zdravko Krvina, ing. Marko Kržišnik, Vida Kulovec, Jože Lampret, Ivan Leben, Marijan Lenarčič, Franc Leskošek, Franc Lubej, Franjo Lubej, dr. Saša Lužar, Ivan Maček, Ivan Majnik, Miha Marinko, Stana Merakič, dr. Drago Marušič, Mitja Mejak, Marija Mesarič, Stane Mesič, dr. Heli Modic, d'r* Anton Molk, Ivan Mole, Ciril Mravlja, Nace Nagode, Cveto Nanut, Janez Nedog, Franc Oblak, Roman Ogrin, Štefan Pavšič, Rado Pehaček, ing. Janez Perovšek, Zorka Peršič, Rado Pilot, Tone Počr-vina, Sida Podlesek, Tone Polajnar, Zoran Polič, Franc Popit, Miro Posega, Stane Potočar, dr. Jože Potrč, Tone Preložnik, Frane Primožič, Jožica Rajšter, Ivan Regent, Mirko Remec, Viktor Repič, Ivan Repinae, Mitja Ribičič, Dane Robida, ing. Vitja Rode, Dragica Rome, Franc Rozman, Janko Rudolf, Jože Rus, Franc Skok, Janez Stanovnik, Francka Strmole, Iva Svetina, Franc Svetek, Franc Šetinc, ing. Majda šker-bic, Franc Škoberne. Stanislava škra-belj, dr. Maks Šnuderl, Vid Štempihar, Ive Šubic, Roman Tržan, Tone Toman, Plinio Tomasini, Fani Tomičevič, Tina Tomlje, Vida Tomšič, Aleksander To-rok, ing. Viktor Turnšek, Tone Uršič, Marija Valenčič, Milan Vidic, Josip Vidmar, d'r. Joža Vilfan, Marija Vilfan, Janez Vipotnik, Olga Vipotnik, Milan Vižintin, Milo Vižintin, Cvetka Vodopivec, dr. Dolfe Vogelnik, Marija Vogrič, Zima Vrščaj, Franc Vrviščar, Jože Zemljak, Janez Zemljarič, Boris Ziherl,
Mirko Zlatnar, Beno Zupančič, Viktor Zupančič, Rafko Žagar, Zoran Žagar in Janez Železnik.
V nadzorni odbor so pa bili izvoljeni: Ivan Bratko, Milena Korže, Fani Košir, Ivan Kovačič, Milan Kristan, dr. Anton Kržišnik, Stane Kuštrin, ‘Angela Miklavec, dr. Metod Mikuž, Andrej Petelin, Franc Sabljič, Stane Semič, Mica Šlander-Marinko, Slavko Vrhovec in Miro Zakrajšek.
Glavni in nadzorni odbor se je po izvolitvi takole konstituiral: predsednik SZDL Slovenije Vida Tomšič, podpredsednik Franc Kimovec, sekretar Stane Markič, blagajnik Mirko Zlatnar. Člani izvršnega odbora: Viktor Avbelj, Tone Bole, Dolfka Boštjančič, Tone Fajfar, Jože Ingolič, Stane Kavčič, Boris Kraigher, Leopold Krese, Ivan Maček, Miha Marinko, Mitja Ribičič, ing. Vitja Rode, Jože Rus, Francka Strmole, dr. Maks Šnuderl, Josip Vidmar, dr. Joža Vilfan, Marija Vilfan, Janez Vipotnik, Boris Ziherl. Predsednik nadzornega odbora je pa Andrej Petelin. Vsi —- od prvega do zadnjega — pre-izčiščeni komunisti, ki si bodo vneto prizadevali, kako bi še bolj utrdili sedanji komunistični nasilnišlci režim nad ljudstvom.
Z novo rotacijsko pečjo bodo v idrijskem rudniku povečali proizvodnjo živega srebra za 150 ton na leto.
Pevski zbor Slovenske filharmonije je junija meseca sodeloval z malim orkestrom na Dunajskem festivalu. Nastopil je pod vodstvom dirigenta Lovra • Matačiča. Izvajal je Gallusove pesmi „a capella“ ter izbrane pesmi južnoslovanskih narodov. Pevci in pevke Slovenske filharmonije so dosegli „probojen uspeh“. Dunajski listi so o koncertu poročali takole: „Express“ pod naslovom „To je polnost“: „Zbor je izvrsten, da si ni kaj več želeti. Izvajana d'ela se pa odlikujejo po izvirni muzikaličnosti. Nič pretranega, nič teoretičnega, nič kakor koli izumetničenega. V tej glasbi je močan občutek, slikovita prešernost in svetla barvitost, ki prepričuje, privlačuje in osrečuje.“ — „Kurier“: „75 dam in gospodov iz Ljubljane predstavlja mogočen, vseskozi discipliniran in glasovno enovit zbor, ki z očarljivo gotovostjo združuje v sebi eleganco in lahkotnost s slovansko glasbeno živahnostjo.“ — „Presse“: „Dirigent je znal iz zbora vedno izviti napeto izvajanje d'el, kar priča o okusu in znanju. Koncert sicer ni bil predobro obiskan, toda aplavz je upravičeno donel tako močno, kot da bi bila dvorana popolno zasedena.“
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES G. župnik Vinko Zaletel
je, kakor poročamo na drugem mestu, v nedeljo, dne 27. avgusta, zaključil svoja predavanja med buenosaireškimi
Slovenci. Pred' nedeljo je imel še celo vrsto predavanj. Še v soboto dopoldne
je bil v slov. bogoslovju v Adrogueju, popoldne je bil pa že na drugem koncu Vel. Bs. Airesa med slovensko šolsko
mladino iz San Martina, Floride in Ca-serosa ter ji je kazal slike o lepoti slovenskega dela Koroške. V soboto zvečer je imel predavanje v Slovenskem domu v Carapachayu. V nedeljo, dne 27. avgusta je imel mašo s pridigo za Slovence v San Justu, nakar je hitel na Ra-mon Falcon v Slovensko hišo v Bs. Airesu ter imel tam dopoldansko predavanje, popoldne pa v Ramos Mejii poslovilno predavanje za vse Slovence s področja Vel. Bs. Airesa. V Slovenski hiši se je g. Zaletelu zahvalil za vso njegovo požrtvovalnost, s katero je govoril rojakom na številnih predavanjih ter jih seznanjal z lepoto slovenske Koroške predsednik DS prof. Alojzij Horvat, popoldne pa predsednik Slomškovega doma Ivan Brula, ob koncu predavanja pa podpreddsednik DS Robert Petriček, ki je spregovoril besede zahvale tudi v imenu Slov. planinskega društva.,
V ponedeljek, dne 28. avgusta, je g. župnik Zaletel odšel na kratek obisk k Slovencem v Cordobo in Mendozo, od njih bo pa odšel še k Slovencem v Čilu. V Bs. Aires se. bo vrnil preko Ba-rilcč. Med vrnitvijo na Koroško, se bo za. kratek čas ustavil še na obisku pri Slovencih v Sao Paulu v Brazilu.
Pepce, por. Čamernik in sor. Cornelio na Dunaju ter brata Feliksa, sestro Marijo Rode in ostalo sorodstvo. Vsem ob hudem življenjskem udarcu izrekamo iskreno sožalje, rajna pa naj mirno počiva v argentinski zemlji, njena duša pa pri Bogu uživa rajsko veselje in bogato plačilo za vsa njena dobra dela, ki jih je bilo tako polno njeno življenje.
Umrl je v Villa Urquiza Jože Straj-nar, doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem. V Argentino je prišel pred 35 leti. Bil je ves čas pošten in dober delavec ter zaveden narodnjak. Bil je brez svojcev, pač pa je imel mnogo prijateljev med starimi in novimi slovenskimi naseljenci. Naj počiva v miru!
Družinska sreča. V Grand Burg se v družini Ivana Bevca in njegove žene ge. Selje, roj. Mandolino, rodila hčerka Ivana-Marija. — V Villa Martelli so pa v družini g. Mirkota Vasleta in njegove žene ge. Mije, roj. Kramar, dobili hčerko Marijo Lucijo. — Srečnima družinama naše čestitke.
Dne 21. avgusta je končal svoje študije na ekonomski fakulteti buenos-aireške univerze g.Milan Magister in s tem dobil naslov „contador puhlico“. Vsi prijatelji in akademiki mu čestitamo in želimo mnogo uspeha v bodočnosti.
SAN MARTIN
Na prvem sestanku Slovenskega katoliškega akademskega društva dne 17. t. m. je predaval predsednik argentinske krščansko demokratske mladine akademik Federico Bauehwitz. Velikemu številu akademikov in prijateljev je prikazal najprej svetovni položaj in njegov vpliv na Argentino in njeno mladino. Ugotavljal je, kaj ta mladina misli, dela in tudi kaj hoče doseči v današnjem in bodočem svetu — pravičnost, moralnost ¡n resnost v politiki in ekonomiji. Pokazal je tudi, kako skuša uresničiti te cilje krščansko-demokrat-ska mladina. Po tem predavanju, ki so ga vsi navzoči sprejeli z velikim odobravanjem, se je razvila dolga in zanimiva debata, ki je bil žal še prekratka. Predavatelj je tudi povabil vso našo mladino na sodelovanje pri političnem življenju Argentine.
OSEBNE NOVICE
+ Ana Kokalj. V nedeljo dne 27. avgusta je umrla v jutranjih urah zadeta od kapi blaga slovenska žena in vzorna krščanska mati ga. Ana Kokalj, roj. Rode. Na mrtvaški oder so jo položili v domu njene hčerke Marije, por. Klemenčič v Castelarju, kamor so jo hodili v velikem številu kropit rojaki ter molit za pokoj njene duše. Pogreb plemenite slovenske žene in matere je bil v ponedeljek dopoldne s pogrebno mašo v moronski stolnici. Imel jo je g. direktor slovenskih dušnih pastirjev Anton Orehar ob asistenci g: župnika Matije Lamovška iz Castelarja, Janeza Kalana iz Ramos Mejie, lazarista Jožeta Mejača iz Slov. vasi, Stanka Š.krbeta iz Bs. Airesa in bogoslovca Jureta Rodeta iz Adrogueja. G. direktor 'Orehar je nato ob asistenci omenjene duhovščine vodil tudi pogrebni sprevod na moronsko pokopališče, kamor je rajno gospo Ano Kokalj spremljalo kljub delavniku in dopoldanskim uram veliko rojakov. Rajna Ana Kokalj zspušča v Argentini sina Janeza z družino, hčerke, Marijo, por. Klemenčič, Anico, por. Klanjšek, Vero, por. Zurc,
O svojem potovanju po Severni Ameriki je v nedeljo dopoldne sanmar-tinskim dekletom predavala gdč. Kristina Pavlovčič in je ob tej priliki s por močjo skioptičnega aparata pokazala številne lepe slike iz Severne Amerike.
Odbor Slovenskega doma v San Martinu ponovno prosi vse člane, da naj nujno poravnajo prispevek $ 100.— za Vzajemni podporni sklad.
SL0VENC5 PO SVETU
BRAZIL
Smrt med rojaki
Z zidarskega odra ob 10. nadstropju je padel na 3. nadstropje 59-letni Jožef Štok iz Dutovelj. Pri padcu je dobil hude poškodbe. Umrl je kmalu po prevozu v bolnišnico v Sao Paulu.
Kmalu za tem je v Sao Paulu umrl Franc Trojer, eden od prvih Slovencev, ki so po 1. svetovni vojni prišli iz Renč v Sao Paulo na povabilo inženirjev bratov Rudolfa in Ivana Klasing. Ta dva sta prišla malo prej v Sao Paulo iz Gorice in sta za seboj vabila primorske-Slovence.
KANADA
Ob zaključku šolskega leta je slov. šola v župniji Marije Pomagaj izdala poročilo, iz katerega je razvidno, d'a je imela v letu 1960/61 5 razredov. V prvem je poučevala s. Palmira, v drugem s. Cecilija, v tretjem s. Ivana in gdč. Mili Intihar, v četrtem gdč. Ivanka Levstik in v,petem gdč. Cvetka Jakus. Šolski pouk je trajal od 17. sept. 1960 do 11. junija 1961. Pouk je bil ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne. Ob začetku šolskega leta so se vpisali v šolo 104 otroki, šolo je pa redno obiskoval 101 otrok, ki so bili po razredih razdeljeni takole: I. razred 33, II. 21,
III.	1!), IV. 16 in V. 15 učencev, šola že dve leti vodi tudi harmonikarski te-
Vsak teden ena
DNEVA NAM PRIPELJI ŽAR
Simon Gregorčič Kadar zora se čez gore nam prijazno prismehlja, rajski svit rumene zore i z radostjo mi duh navda.
Čez doline se razgrinja, venca glave naših gor, mene pa sladko spominja: tudi Slavi sije zor!
S pasom zlatim dom ovija, temni mu jasni obraz, zlati up mi v dušo vlija, da nam lepši vstaja čq,s.
Zora, mlado tvoje lice nam ne skrij se nikedar — ali pač! A čez gorice nam pripelji dneva žar!
čaj, ki ga je obiskovalo 11 učencev, šolski pevski zbor pa je združeval 29 mladih pevcev. Med šolskih letom je šola uprizorila mladinsko igro Kresni-ček, ki je ljudem tako ugajala, da so jo morali štirikrat igrati, ponovila pa je tudi igro sv. Tarcizij. Prav tako je šola priredila materinsko proslavo.
AVSTRALIJA
Vprizoritev Finžgarjeve „Verige“
dne 5. avgusta v Sydneyu je bil znova pomemben kulturni dogodek' pri avstralskih Slovencih. Igro so uprizorili z velikimi težavami, pa so jih premagali, „ker so hoteli dokazati, da je kljub vsem težavam in zaprekam možno postaviti na oder slovensko igro v Syd-neyu, če so le ljudje pripravljeni dopri-nasti svoj delež“, kakor je izjavil igrski vodja Jože Čuješ, v poročilu pa poudaril Ludvik Klakočer.
Marsikdo ne ve, da je dražba PROMET S.R.L. (Brata Krištof) doslej izposlovala predvsem slovenskim rojakom v Argentini že več milijonov pesov obresti. Tega dejstva sicer res ni ; potrebno obešati na veliki zvon, toda če pomislimo, za koliko milijonov pesov bi poleg tega slovenska skupnost v Ar-, gentini bila lahko še bolj bogata, pa takih stvari ne smemo zamolčati.
Tisti denar, ki ga kljub vsem opozorilom marsikateri rojak še vedno hrani -doma, bi mu v tem času lahko prinesel prenekaterl tisočak v obrestih, argentinskemu gospodarstvu pa bi pomagal — deloma vsaj — k večjemu razmahu. Saj vsak bankovec, ki ga po nepotrebnem hraniš doma predstavlja del tovarne, ki ne -obratuje, del stroja, ki stoji, del hiše, ki se ne more zgraditi ali del ceste, ki jo je še treba tlakovati. Živimo pa v okolju, kjer ljudje na splošno preveč trošijo- in premalo hranijo, zato imajo prihranki — v obliki obresti — tako visoko ceno.
Zato se tudi Ti, dragi rojak, čirnprej odloči in ne hrani nesmiselno denarja doma. če si pa v zadregi, kako in kje bi ga naložil, se pa posvetuj pri PRO-MET-u. Tak posvet bo Tebi samo v korist.
PROMET SRL, 25 d'e Mayo 533-3, Buenos Aires, TE. 31-6435 in 37-7712.
strada in železniška proga tečeta 150 km skozi sovjetsko cono Nemčije in se združita pri mestecu Helmstedt, kjer je zopet sovjetska kontrolna postojanka.
Vsaka zavezniška cona Berlina ima svoje vojaško letališče: ameriška Tem-pelhof, angleška Gatow, francoska Te-gelhof. S teh letališč imajo zavezniki po pogodbi s sovjeti določene zračne koridorje v zahodno Nemčijo in sicer tri: enega do Hamburga, drugega do Hannoverja in tretjega d'o Frankfurta na Meni. Sovjetsko letališče za Berlin je Schönefeld izven južne meje mestnega področja.
V	angleškem delu Berlina je predmestje Spandau z jetnišnico, v kateri so -bili zaprti največji nacistični vojni zločinci. Vzhodnonemška komunistična vlada si je za svoje središče izbrala berlinski okraj Pankow, zahodnonemška vlada pa, kakor znano, mesto Bonn ob reki Renu, nekaj kilometrov južno od Kölna.
V	zahodnem Berlinu živi 2,100.000
ljudi, v vzhodnem pa jih je ob sovjetskem zavzetju bilo 1,200.000. Zahodni Berlin je popolnoma obnovljen. Tako Nemci iz zahodne Nemčije kakor zlasti ameriški kapital so v zahodnem Berlinu zgradil; vrsto tovarn in podjetij. Zahodnonemška vlada je v zahodni Berlin tudi že dala prenesti vrsto oddelkov svojih uradov.	*
V	sovjetskem delu Berlina je še vedno videti pustošenje iz druge svetovne vojne. Od večernega mraka do jutra so vzhodnoberlinske ulice prazne.
Amerikanci so imeli do minule nedelje v svoji coni 5.000 svojih vojakov, Angleži in Francozi pa po 3.000 mož, tako da je celotna zavezniška posadka v zahodnem Berlinu štela 11.000 mož.
EMILIJA CEVC:
j» k n a n
(Iz zbirke „Preproste stvari“)
„Živel je kralj...“ pravi stara pripovedka. Živel je kralj, ki se mu je ljudstvo uprlo ter ga pregnalo iz rodne dežele. Moral je bežati čez devet gora, devet voda, devet dolin, dokler ni v deseti našel mirnega zavetja sredj kmetov in pastirjev. Postavil si je kočo iz smrekovih debel, majhno in toplo kakor srnjakovo ležišče tel odslej živel sredi dobrih, preprostih ljudi, sam njim enak, daleč od svoje krone in prestola. In da bi si prislužil vsakdanji kruh, je pletel košare, jerbase, koše in peharje. Ljudje so prihajali in bili veseli njegovega dela, kajti bilo je lepo in potrebno; v zameno zanj so prinašali kralju kruha, sira, vina in plodov svoje dežele... Tako je živel pregnani kralj leto in dan, živel dve leti in ko je bilo tretje poteklo, pravi pripovedka, so prišli njegovi zvesti ter mu vrnili prestol in slavo. In kralj je srečno vladal do smrti.-. .
Toda takemu koncu'zgodbe naj verjame, kdor hoče — jaz mu ne! Prav nič mi ni všeč. Vedno bolj sem prepričan, da je bilo takole: Res so prišli pisani dvorjani z velikanskimi klobuki in perjanicami vseh barv, vsi kraljevi prijatelji še izza otroških let; res so prišli sivi starci, modrijani in svetovalci kraljevi; v črne halje so bili oblečeni, bele brade so jim padale do pasu, široki, nabran; ovratniki so jim kakor venec golobjih peres prekrivali ramena; res so prišli najmogočnejši grofje in baroni na iskrih konjih, vsak s svojim praporcem in grbom, kakor bi oživeli stari nagrobniki po cerkvah; res
so, prišli vojaki v zlatih čeladah, v oklepih iz pravega srebra, s helebardami in meči, mrki in junaški. Zadaj pa so stopali paži in najlepša dekleta s polnimi naročji darov, tako lepih in bogatih, da je vid jemalo. Prišli so in se poklonili in vojaki so udarili ob meče. ..
„Veličanstvo, vrni se k nam, vrni se v svojo deželo-! Nove dvore ti bomo pozidali sredi vrtov, najlepšo nevesto ti bomo izbraii, da je sam španski kralj -nima lepše. Vsa dežela ti bo pokorna, tisoč — in tiscčglava vojska bo poslušala tvoje ukaze...“
Pa kaj je storil mladi kralj ?	—
Nič!
Ozrl se je po gorski vasi, preko sivih skalin in vrhov. Črede ovac so prihajale z visokih pašnikov v stanove, zamolklo žvonkljanje kravjih zvoncev jo pelo izza gozda, dimi domačih ognjišč so pokojno hrepeneli nad kočami. Pogledal je kmete in pastirje, ki so se v raševini začudeno gnetli ob svilnatih oblačilih plemičev ter izdihovali iz svojih teles težko moč dežele. Pogledal je roke, ki so še odvadile prstanov ter razkopale od dela in porjavele kakor drevesni hib, pogledal je izdelke svojih rok — potem pa rekel:
„Hvala lepa, ljubi moji! Saj je vse arov in lepo, ampak rajši ostanem pri svorih peharjih! To jo lepše in koristnejšo delo kot kovati, postave in vladati ljudi ’’n deželo. Pustite me v tem tihem miru!“
T n kralj je pletel peharje še dalje. Posedal je pred kočo, uvijal med koleni
rumeno slamo, namakal v škafu leskove in vrbove vitre in pletel peharje. Najprej dno, potem obod. „Pri srcu je treba začeti.'..“ je pravil. Od jutra do poldneva: dva peharja; od poldneva do večera: dva peharja. Dovolj je bilo, da je živel in bil zadovoljen. Kajti resnično je bilo laže s peharji kakor z ljudmi. Slama se nič ne upira, vitre se lepo uvijajo pod prsti, človeku se zdi, da opleta venec. Vitrnik mu je kar oživel v rokah; kar sam se je zajedal v muževni les, da se je zdelo, kot bi rezal v živo, sončno pomlad.
Tu nekje je zgodbe konec.
Vsi so pozabili na tega kralja in nobena zgodovina ga ne omenja. Kajti v zgodovin; so veliki le tisti kralji, ki so pretočili mnogo krvi in bili krivi mnogih solza! Toda pripovedka se še spominja dobrega kralja kmetov, ki je pletel peharje...
Resnično, pehar je nekaj tako- prisrčno lepega, da me obide veselje, kadar se spomnim nanj. Moram se smejati kakor takrat, ko sem nerodnemu prijatelju ‘pomagal pisat; zaljubljena pisma.
Poznam dekle, ki je ljubilo dve stvari na svetu: štiriletnega nečaka, ki — pa tudi ker — je bil tako otroški kakor sama, in pa pehar. Res, pehar! Takrat sem se čudil tej ljubezni, zdaj se ne več. „Ali ni lep naš pehar?“ je rekel tako preprosto in samo po sebi razumljivo, da smo ji morali samo pritrditi.. la „nas“ je rekla! Lepo je govoriti v množini, kadar govoriipo o dobrih stvareh. „Naš“ pehar pomeni: moj pehar, bratov pehar, sestrin pehar, očetov, materin pehar in končno pehar slehernega človeka, ki sede za mizo ter seže vanj po kosu kruha ali prgišču
orehov. Zakaj dekle je imelo v peharju kruh in orehe. Kadar ga je prinesla iz shrambe, ga je držala z obema rokama, kakor bi pestovala otroka. Postavila ga je na mizo ter rekla: „Zdaj pa le jej; naša shramba je velika!“ In potem: „Ali ni lep naš pehar?“
Kdo ve, če ga ni napravil tisti kralj iz pripovedke?
O,	posoda iz žitnih stebel, ki si po podobi našega prgišča in ptičjega gnezda izoblikovala svoje telo! Zlata slama se je ukrivila, stebelce ob stebelcu se družno plete med voljnimi vitrami v kito; ponekod še gleda droben, izgubljen in prazen klasek iz nje. Nobenega okrasja ni na njem, stalna, lastna oblika mu zadostuje, kakor zadošča človeku skladnost njegovega telesa... In njegova duša še sanja o polnih žitnih klasih.
Otroci smo sl včasih poveznjevali peharje na glavo dn se sami sebi zdeli kakor Kitajci, ki smo jih videli naslikane v knjigi na podstrešju.
Lani je prišel v našo vas samostanski brat na biro s košem in hlapčičem. Stopila sva v hišo; ko sta v veži pokušala novo- slivovko ter prigrizovala kruh in slanino, smo jima nanosili pehar krhljev, pehar žita, lonec medu pa še masla in masti... Menišiču se jo kar srce smejalo. Razširil je roke, kakor bi hotel vse objeti, ter zaklical nad peharji:
„Bog daj, da bi bili vedno polni!“
In tak blagoslov preprostega srca je več vreden kakor mošnja cekinov.
Kajti pri nas imamo cel kup peharjev.
Edvevn •>e velik: v niem nosjmo fižol iz kašče; star je že in slama štrli iz njega, kot bi mu poganjala zlatorumena

Stran 4.
II. ŠAHOVSKI TÚHNÍR
> JOŽE ŠINKOVEC «
27. t. m. je bilo v Mlad. domu odigrano X. — predzadnje — kolo, z naslednjimi rezultati:	Mehle—Geržinič
0:1, Baraga—Kunc (partija ni bila odigrana zaradi bolezni prvega), Bujas —Buda 1:0, Majcen—Posteiner 0:1 in Šušteršič—Marolt 1:0. Prelog je počival.
Med igranjem se je v sosednjih prostorih vršil sestanek med organizatorji turnirja ter zastopniki šahovskih sekcij po domovih in mladinskih organizacijah. Bilo je sklenjeno, da se prične z delom za ustanovitev Slovenske šahovske zveze v Argentini. Veliko število šahistov pa tudi primerni prostori, ki pomagajo pri vedno večji popularizaciji šahovske igre, naravnost vabijo k ustanovitvi zveze, ki bi poleg medsek-cijskih srečanj mogla organizirati tudi tekmovanja z argentinskimi klubi, simultanke s kakim, tukajšnjih velemojstrov, itd', itd., skratka, še bolj razgibati našo šahovsko aktivnost.
XI. in zadnje kolo se bo pričelo v nedeljo, 3. sepembra ob 16. Borba za prvo in drugo ter tretje in četrto mesto bo po zadnjem kolu še bolj napeta, saj je med prvimi petimi igralci komaj po pol točke razlike.
Vodstvo turnirja je zaprosilo Barago, ki je doslej zaradi bolezni odigral samo tri igre, d'a odstopi. Po pravilniku se mu odigrane partije anulirajo.
V zadnjem kolu se srečajo: Posteiner—Šušteršič, Buda—Majcen, Kunc— Bujas in Prelog—Mehle. Ob 15 se prične prekinjena partija Prelog—Geržinič.
( <
OBVESTILA
X. kultura,? večer SKA se bo vršil v soboto 2. septembra ob 7 v Slovenskem domu v San Martinu, Córdoba 129, ko bo začetek slikarske razstave gg. Ivana Bukovca in Franceta Papeža. Razstava bo ostala odprta tudi še vso nedeljo, 3. septembra.
Deveti socialni dan bo letos dne 12. novembra dopoldne na Ramón Fal-cónu. Geslo letošnjega socialnega dne je: Spoznavajmo socialni nauk Cerkve! Podrobnosti bomo še objavili. — Stalni odbor socialnih dni.
Romanje Družabne pravde v cerkev Marije Pomočnice, Avenida Calchaquí, km 22,5, Quilines, bo v nedeljo 1. oktobra t. 1. Romarska sv. maša bo ob pol enajsti uri. ■— Družabna pravda.
M.VAWl'WiWmV.WAm'AW
esi TABLIC DAROVANIH
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
PISARNIŠKO MOČ
z znanjem strojepisja
išče slovenska pisarna za delo ob sobotah
Ponudbe z navedbo pogojev na Svobodno Slovenijo
UČENCEM SLOVENSKIH ŠOL
te dni, daje močno podlago in trdnost geslu
„VSE ZA NAŠO MLADINO“,
kajti
SPLOŠNA in MLADINSKA
bo
Argentinski državni proračun za
leto 1962 se ceni na približno 180 milijard pesov. Predvidevajo, da bo prvič po dolgih letih krit.
Če hočete, da bo vaš letni proračun krit, tudi če vas dolete nepredvidene težave, vlagajte v Slovensko hranilnico. SLOVENSKA HRANILNICA zadruga z o. z., Alvarado 350, Ramos Mejia. — Pradne ure ob sobotah od 16—20.
Po zaključku turnirja bo razdelitev nagrad, na kar bo sledila majhna zakuska.
Položaj pred zadnjim kolom je na-
SENZACIONALNA
DVOJNA
VELET0MB0LA
slednji:	I	D	N	Z	P	T
Prelog	8	7	—	—	1	7
Geržinič	8	6	1	—	1	6%
Bujas	8	6	—	2	—	6
Marolt	9	5	1	3	—	51/2
Šušteršič	8	5	—	3	—	5
Posteiner	7	3	—	4	—	3
Mehle	8	3	—	5	—	3
Kunc	8	2	—	6	—	2
Buda	8	1	—	7	—	1
Majcen	8	0	—	8	—	0
NAŠEGA COMA V SAN JUSTI) IS. OKTOBRA
katere GLAVNI DOBITEK ho
tegevezijski aparat
darilo trgovske družbe
BUMAI3
zastopnik LOJZE NOVAK
íi
PO ŠPORTNEM SVETU
Argentinec Luis Nicolao je trenutno najboljši svetovni plavalec v metuljčkovem slogu na 100 m. To je tudi potrdil na mednarodnem japonskem prvenstvu in drugih nastopih. Ni sicer iz-
boljšal svetovnega rekorda, je vedno prvo mesto. V Los Angelesi
Navdušen nad plemenitostjo gesla je slovenski dušni pastir v San Justu poklonil za veletombolo najmodernejši radijski sprejemnik
I
Kadar misliš na hladilnik, vedi, da je
sestavljen iz najboljšega materiala in opremljen z „GAREE“ motorjem
MODERNA OBLIKA
DVOJNA GARANCIJA
Po ugodnj ceni in na dolgoročno odplačevanje ti ga nudi

Prav tako tudi T. V.-aparate
in vse ostale potrebščine za dom
V nedeljo, 10. septembra 1961, ob 16,30 popoldne
pa je Japonec Yamanaka postavil nov svetovni rekord' na 200 m prosto s časom 2 m 4/10. Steve. Clark (ZDA) pa na 100 m prosto s 54,4 s.
Pred dobrim mesecem je Funikov (ZSSR) izenačil svetovni rekord v plavanju 100 m prsno s časom 1:11,4; Madžar Dobaji pa izboljšal evropski rekord na 100 m prosto s 55,4.
V	jugoslovanskem košarkarskem prvenstvu je ljubljanska Olimpija prevzela vodstvo po 7. kolu, ko je premagala moštvo Dinama iz Pančeva s 122:37.
Zelo čudno pa izzveni izjava vodje Dinama; ko je protestiral pri službujočem delegatu Košarkarske zveze, češ 'da je čas prekoračen: „Olimpija hoče na naš račun doseči čim večjo- razliko v koših, toda vedite, da bomo Beogradu pomagali, da bo dosegel razliko tudi nad 209 košev, če bo potrebno.“ Vsekakor zelo „visc-ki športni višini“!
V	hrvaško-slovenski ligi vodi Liub-lja-nh; tudi ostali štirje slovenski klubi .so v zgornji polovici lestvice.
(Nadaljevanje s 3. strani) brada. Dva sta majhna: v prvem je žito, v drugem pa koruza za kokoši. Četrtj. je spet zelo velik in stoji prav na vrhu police. Poln je krhljev in suhih hrušk, ves rjav je in lepljiv od mezga-stih sokov suhega sadja ter diši kakor sušilnica. Dva pa počivata v krušni kadunji in sta vsa bela od moke in na robovih se ju drži posušeno testo. In v sedmem, ki je prav1 za prav že odslužil, ima na kupu cunj mačka svoje mladiče: dva sta tigrasta, dva bela in vsi so še slepi.
Toda najlepši spomini na pehar so združeni .s svetim Miklavžem. Ne čevelj ne po-risan krožnik ni tako pripraven za Miklavževe darove kakor pehar.
Zgodnje jutro, krmežljavo nebo, duh po snegu in zavrelem mleku — na mizi pa pehar, ki grozi, da se bo kar razlezel pod preobiljem hrušk, rožičev in fig, svinčnikov, peres, zvezkov, pip-cev, nogavic in kaj vem še kakšnih dobrot. Na vrhu tega nebeškega kupa pa jaha parkelj iz kruha in zelo neumno gleda z rozinovimi očmi.
O, pehar, pehar, pehar!
Poznali so ga že davni očetje, ki so se jim roke in telo že zdavnaj izpreme-nile V cvetje in plodove zemlje. Na starodavnih podobah v puščavskih grobnicah so vklesane lepe žene, ki v svojem objemu nosijo lokvanjevim cvetovom podobne peharje, polne sadja, bogovom in kraljem v dar. In njegovo ime še živi v imenih mrtvih kraljev poleg imena sonca jn svetega skarabeja...
KONCERT
V POČASTITEV SPOMINA
G. RAVNATELJA MARKA BAJUKA
Sodelujejo Slovenski pevski zbori: „Gallus“, Lanus, Ramos Mejia, San
Justo, San Martin.
Izvajajo slovenske narodne pesmi v Bajukovi priredbi.
Kraj: Dvorana v zavodu Marije Pomočnice, ulica Yapeyu 132, Capital. Vstopnine ni, hvaležno pa se sprejmejo prostovoljni prispevki za
kritje stroškov.
Slovenci, Slovenke! Udeležite se koncerta, počastite spornih moža, ki se je vsega žrtvoval slovenski mladini in narodu!..
DRUŠTVO SLOVENCEV
Av. DE MAYO 2416 RAMOS MEJIA
ŠOLSKI TEČAJ FRANCETA BALANTIČA V SAN JUSTO
priredi v nedeljo, 3. septembra 1961
proslavo desetletnice svojega obstoja
z igro „Očala“, ki se bo začela ob 3 popoldne v prostorih Našega doma. Ob tej priložnosti bo tudi razdelitev slovenske pesmarice šolarjem tečaja, ki jo je izdal šolski odbor in podarilo slovensko podjetje šeme-Bidovec.
Po prireditvi pogostitev Otrok, za odrasle pa bodo pripravljene dobre kranjske klobase. Dopoldne poje pri slovenski sv. maši zborček slovenskega šolskega tečaja.
DRUŠTVO SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
bo priredilo v soboto, 9. septembra 1961, v prostorih Kluba Excelsior v Santo Lugares
DRUŽABNO PRIREDITEV
Igral bo priznani orkester Praga Jazz, nastopil bo pa tudi naš novi mladinski Trliglav Jazz.
Čistj dobiček prireditve bo v pomoč našim invalidom in sirotam, čevapčiči, pečenice, kranjske klobase in domače pecivo
Vabljeni
Ste mislili na dober električni hladilnik, TV aparat, radio combinado, ali na katerikoli aparat, ki ga potrebujete za dom ?
LOJZE.NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Bumar, SKL
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E.: 658-7083
nudi slovenski skupnosti kredite brez jamstva, na deset mesečnih obrokov brezobrestno za nakup hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, koles, radio aparatov, radio combinadov, peči, mešalnikov in drugih potrebščin za dom. Prodajamo samo prvovrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom.
ESLOvENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor; José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires, Argentina
Nabava dokumentov
SIMON RAJER
uradni prevajalec Alsina 1418, 6. nadstr., pis. 3 Capital
T. E. 38-5860
Vsak dan od 9—12 (razen ob _________ sobotah)
ABOGADO
CARLOS S. ODRIOZOLA
Tucumán 1650	1? Dpto D
T. E. 40-7636
CORREO ARGENT INO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Inteléctual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leta 1961: za Argentino $ 430.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
mladinski dan
Kje pa?
V SLOVENSKI VASI dne 24.septembra
Na programu je srečolov, odbojka, telovadba, jedila in pijače ter vesela družba.
Vabita Vas odseka
SFZ in SDO
17. ¡JL mm
hlagosEowïtev in otw© p it eif
Vse Slovence vabimo, da se pridružijo velikemu prazniku, ko bo v Ramos Meiii, Castelli 28, odprt nov slovenski dem. Na sporedu je celc-dneviia priredi, tev: Ob 10 blagoslovitev prostorov in zastav, sv. maša na prostem, pozdravi organizacij, nato nastopi mladine pri Slomškovi proslavi, petje, itd.
Popoldne okoli 18 bo veliko V
ŽREBANJE
Rojaki! Pridružite se dobrotnikom Slomškovega doma. Podprite naš napor pri dograditvi doma, katerega smo kupili in s tem prevzeli velike finančne obveznosti, ki jih bomo lahko izpolnili samo s pomo-- čjo nas vseh. Saj ne gre za kupčij-ske -zadeve posameznikov; gre za dobro nas vseh. Mislimo na svojo mladino in na svojo slovensko bodočnost v argentinski državi. Takšna bo, kakršno si bomo ustvarili sami. Brez žrtev pa ni uspehov. Bodoči rodovi nam bodo hvaležni!
lopega števila dobitkov v korist novega doma. Prireditev bo- zaključena z veliko ljudsko veselico cb zvokih znanega orkestra. V slučaju slabega vremena, bo otvoritev teden dni kasneje.
¡sáfegí

¿k)
ZA DOM
NAJBOLJŠE ZNAMKE
SOCIEDAD ANONIMA EN LA CAPITAL FEDERAL
necesita
EMPLEADO
con conocimientos gráficos para venta y administración
EMPLEADO
para talleres (puede ser jubilado) PORTERO Llamar T. E. 43-6583
f
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni odpoklical v nedeljo, 27. avgusta v zgodnjih jutranjih urah svojo služabnico; našo ljubljeno, dobro in skrbno mamo, sestro;, teto, svakinjo, taščo in babico, gospo
ANO KOKALJ, roj. RODE
Vsem jo priporočamo v molitev.
Zanjo žalujejo: sin Janez z družino, Marija por. Klemenčič, Anica, por. Klanjšček, Vera, por. Zurc, Pepca por. Čamernik in sor. Cornelia, brat Feliks, sestra Marija Rode ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Dunaj, New York, Slovenija
-------
V nedeljo, 27. avgusta 1961, je Bog poklical k sebi predobro krščansko ženo in mater, članico Društva Slovencey
gospo ANO KOKALJ
Pokopana je bila v ponedeljek, 28. avgusta 1961, na pokopališču v Moronu.
Sv. maša zadušnica bo 15. septembra ob 8 zjutraj v slovenski kapeli na Ramón Falconu 4158, Capital.
Buenos Aires, 31. avgusta 1961.
Društvo Slovencev

I