PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 rhaggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 40 (13.573)
Trst, torek, 20. februarja 1990
Vsedržavni svet KD le deloma zgladil notranje spore
Levica KD hoče biti strankina manjšina in ne njena opozicija
RIM — Prvi dan zasedanja vsedržavnega sveta demokrščanske stranke je še enkrat pokazal, da vladajo v notranjosti stranke velika razhajanja, ki jih ne bo mogoče zgladiti kar čez noč. Govor tajnika stranke Forlanija še zdaleč ni navdušil, prav za prav bi lahko rekli, da je razočaral pričakovanja, čeprav so predstavniki strankine levice soglasni v dejstvu, da jim je For-lani le ponudil nekaj možnosti sprave. Vsekakor so bili tajnikovi odgovori po mnenju levice pomanjkljivi in potrebna bo temeljita razprava za njihovo vsaj delno razčiš-čenje.
Strankin podtajnik Bodrato, ki je na seznamu predstavnikov levice KD, ki nameravajo odstopiti s političnih funkcij, je podčrtal, da bi morala biti enotnost stranke popolna in ne navidezna. To se že itak dogaja, meni Bodrato, saj se v vodstvu razpravlja eno, periferične razprave pa gredo dosledno v nasprotno smer. Dodal je tudi, da se na tak način uveljavlja večina, ki kaže vedno večjo zaprtost do manjšine v
upanju, da bo slednja slej ko prej izumrla. Bodrato je govoril tudi o nekaterih izjavah predstavnikov strankine večine, med temi so tudi vplivni možje, ki so manjšino močno oškodovali, saj so jo v javnosti prikazali kot edinega krivca za vse razprtije v KD.
Paolo Cabras je med tistimi, ki so Forlanijev poseg sprejemali z drugačnega zornega kota, in ki so v njem iskali prej pozitivne kot negativne plati. Ostaja še precej nejasnosti v odnosih znotraj stranke, meni Cabras, pozitivno pa je dejstvo, da je strankina večina sedaj drugače ocenila zahteve leve manjšine; prepričala se je namreč, da niso samo enostavna pretveza ali iz trte izvite, temveč vredne poglobljene obravnave.
Bivši predsednik vlade Goria je prav tako pozitivno, pa čeprav skrajno previdno ocenil Forlanijev poseg. Priznal pa je, da se ni zadovoljil z odgovori, ki se nanašajo na vprašanje zavezništva KD s socialisti.
Nedeljska manifestacija se je zaključila z vdorom v vladno palačo
V Romuniji se snujejo gibanja ki ogrožajo demokratizacijo
Predsednik sveta za narodno spravo Iliescu zaskrbljen nad pojavi nestrpnosti - Po vsej državi narašča nezadovoljstvo
BUKAREŠTA — Nedeljski izgredi pred vladno palačo v Bukarešti so še v ospredju dolge vrste najrazličnejših problemov, s katerimi se sooča krhka romunska demokracija.
Shoda na Trgu zmage se je udeležila za sedaj še neznana skupina skrajnežev, ki je vdrla v palačo, ranila nekaj vojakov in povzročila precejšnjo gmotno škodo. Predsednik začasnega sveta narodne sprave Iliescu je včeraj preko radia in televizije pozval prebivalstvo/naj pokaže malo več potrpljenja, saj je pot do politične normalizacije težka in naporna. Iliescu je tudi zagotovil, da bodo oblasti naredile vse, da bi izsledile protirevolucionarne agitatorje, katerih edini namen je povzročiti destabilizacijo v državi. Ministrski predsednik Petre Roman je o izgredih izvedel v Parizu, kjer se že od sobote mudi na uradnem obisku.
Večina ljudi, ki se je udeležila nedeljske manifestacije, je vandalska dejanja ostro kritizirala. Prve, skope preiskave so pokazale, da je bilo v množici največ študentov, delavcev in gradbenih delavcev, torej takih, ki so jih nedavni vladni ukrepi najbolj prizadeli z nižjimi plačami in pičlimi sredstvi za posodobitev šolskega sistema. Splošno nezadovoljstvo pa je čutiti po vsej državi, saj reforme napredujejo izredno počasi. Iliescu je v pozivu narodu opozoril na potrebo po odpravi vseh predsodkov in dvomov, ki so težka dediščina prejšnjega režima. Priznal pa je tudi, da se mora začasna vlada poleg vseh problemov soočati tudi z dezorga-niziranimi političnimi silami in neznanimi skupinami, ki sabotirajo vsako možnost dialoga.
Na sliki (Telefoto AP); po nedeljskih izgredih je vojska spet zastražila vladno palačo in druga javna poslopja
Na Kosovu se položaj zaostruje
PRIŠTINA — Na Kosovu je spet yroče. Včeraj so se vrstile manifestacije, v katerih je milica ponovno brez Povoda ubila nekega Albanca. Danes Pa se zbirajo desettisoči Albancev, ki bi želeli pozdraviti med seboj Adema fremacija, ki je kot Nelson Mandela 28 let preživel v zaporih pod obtožbo, ba je albanski separatist in naciona-'st. Njegovo izpustitev so napovedali ^ nedeljo na zasedanju hrvaškega odbora za varstvo človekovih pravic, vberaj jo je potrdila zapornikova se-stra. Toda po sporočilu Tanjuga, je iz-Phstitev zanikal upravnik zapora v , tari Gradiški, kjer je Demaci že več let zaprt.
Tanjug je objavil tudi skrajno pristranski življenjepis, s katerim doka-^je, da je bil Demaci nacionalno za-. e(len Albanec že v srednji šoli in da 'e takrat poslal anonimno pismo Alek-andru Rankoviču. Organiziral naj bi Thpadnike, ki se zavzemajo za razglasov Kosova republike in pozneje pri-btADALJEVANJE NA 2. STRANI
Izidi političnih volitev na Japonskem pričajo o zahtevi po politični prenovi
Vladna stranka je sicer ohranila večino napredovali pa so izključno socialisti
‘R m ® • -11 □	J1 i ti |	# S14	J S
/u ^ lil ts	tf.	0; 5 S	~ *
- m m m ;□ s m n s s u &	«•
Tmm m frrST fr M »ir «."■ c st; r r r c
Vi y	■
'r- - \

>,*
5 4 3

It
' C3
S e
c _

»
Tef /§ /Sjjg|! "p — 3
Socialistični voditelj Takako Doi s cvetjem beleži volilne uspehe
e s
(Telefoto Al
TOKIO — Japonska politična scena je po nedeljskih volitvah ostala na prvi pogled nespremenjena, saj so vo-lilci potrdili večino vladni liberalde-mokratski stranki, dejansko pa je v državi prišlo do pomembnega preobrata, kot dokazuje vidno napredovanje socialistov. Vladna stranka si je zagotovila večino v parlamentu s 275 izvoljenimi poslanci na 512 razpoložljivih mest, vendar je izgubila 25 poslancev v primerjavi s prejšnjimi volitvami iz leta 1986. Pridobila jih je sicer še dodatnih 11, ko so razdelili tudi sedeže neodvisnih kandidatov, pred štirimi leti pa so liberaldemokrati lahko vsekakor računali na podporo 300 poslancev.
Socialisti, ki jih vodi dinamična 60-letna Takako Doi, so imeli 1986. leta 85 poslancev, v nedeljo pa so dvignili število svojih zastopnikov v poslanski zbornici na 136. Socialistična stranka je torej pridobila kar 51 zastopnikov, katerim moramo dodati še. pet poslancev, ki so bili izvoljeni na neodvisnih listah.
Nedeljske volitve pa so pokazale, da so tri do danes precej vplivne stranke vladne opozicije, na tem da propadejo. Stranka budističnega navdiha Komei je izgubila 11 sedežev in jo bo sedaj zastopalo v parlamentu 45 poslancev. Komunisti so ostali s šestnajstimi poslanci, do pred štirimi leti pa so jih imeli deset več, 12 sedežev pa so izgubili socialdemokrati, ki so ohranili v parlamentu le 14 zastopnikov.
Japonski volilci so tako potrdili zaupanje vladni stranki, postavili pa so jo pred dejstvo, da se bo morala pogajati z najmočnejšim sogovornikom, saj se bodo morali liberaldemokrati v kratkem spopasti s težavami, ki jih povzroča vladanje državi, v kateri je senat v rokah opozicije, zbornica, edino japonsko vladno telo, ki ga lahko razpustijo v celoti, pa v rokah stranke na oblasti. Zastopnica socialistov gospa Takako Doi je že najavila oster boj, še posebno v primeru novega 3-odstotne-ga davka na potrošnjo. Dosedanji premier Kaifu, ki bo najbrž potrjen na čelu vlade, pa bo moral premostiti tudi nekaj internih težav.
Le odločen poseg kadija Hadžija A k bar a Turadmunzade preprečil, da bi se v Dušanbeju ponovili neredi
V Tadžikistanu še vedno nemirno
V Moskva — O medetničnih trenjih, ki po-vj °č?jo sovjetskemu vodstvu nemalo skrbi, so vt3ai razpravljali za zaprtimi vrati na zasedanju j^nega sovjeta v Moskvi. Ob vprašanjih Za-Potn *^9, Mer se je prav včeraj, po atentatu na ^1 avt°bus pri Bakuju, ponovno zaostrilo Ofj 3,g v Gorskem Karabahu, pa ostaja še vedno Prto vprašanje neredov v Tadžikistanu. se j0vjetska »azijska in muslimanska« republika Živjj f postopno vrača k rednemu vsakdanjemu nlu. prisotnost posebnih vojaških enot not-krJJ3a ministrstva pa je po mnenju zastopnika tre(L VneEta politbiroja Borisa Puga še vedno po-^°lsk V Dušanbeju so včeraj ponovno odprli viti 8 Poslopja, nekatere urade in večino trgo-Y glavnem mestu Tadžikistana pa še vedno Uli^o izredni ukrepi ter prepoved zbiranja na
C^Mlob temu se je namreč v nedeljo zbrala na da 50 impozantna množica, ki si je zadala cilj, Cijg vkorakala v mesto središče. Vojaki in poli-de,. So obkolili množico pri hotelu Tadžikistan, iti s Oostranti pa so pritiskali na oklopna vozila se hoteli preriniti do bližnjega trga. Krajev-
ne oblasti so sporočile, da so množico nahujskale »informalne skupine in duhovniki«, v primeru Tadžikov, ki so šiiti, pa je dejansko zalegla le beseda verskega voditelja.
Nedeljski shod se ni sprevrgel v nove poulične boje, ker je na govorniški oder stopil kadi Hadži Akbar Turadmunzada, ki je tisočim na trgu predlagal, naj se zberejo na nogometnem igrišču. Oblasti so že tako spregledale dejstvo, da so se Tadžiki zbrali na shodu, kljub prepovedi, zato pa so hotele vsaj ohraniti mir na ulicah. Po daljšem prigovarjanju je kadiju uspelo prepričati demonstrante, da so se umaknili iz mestnega središča in nadaljevali shod v koncertni hali v predmestju Dušanbeja. Kasneje so se razšli, ne da bi prišlo do novih izgredov.
Včeraj so tudi sporočili, da bodo v kratkem sodili dvajsetim Tadžikom, ki so sodelovali pri pogromih in neredih, ki so terjali smrt 22 oseb. Poleg tega pa so krajevne oblasti javno obsodile afganske mudžahedine, da zalagajo uporne Tad-žike z orožjem, mamilom in protisovjetskim propagandnim materialom.
Sovjetska vojska je v nedeljo skušala preprečiti množični shod v Dušanbeju	(Telefoto AP)
Neumestni pogoji zahodnonemškega obrambnega ministra
Stoltenbergove izjave o razširitvi NATO burijo duhove na Vzhodu in na Zahodu
Premier NDR Modrow
BONN — Vzhodnonemški premier Modrow je včeraj za okroglo mizo, ki se je v Vzhodnem Berlinu zbrala na svojem rednem ponedeljkovem zasedanju, grajal razmišljanja o morebitnem širjenju vplivnega območja NATO na ozemlje Nemške demokratične republike, potem ko se bosta obe Nemčiji združili. Zahteve, naj bi se zahodna vojaškopolitična zveza razširila tudi na ozemlje NDR, po mnenju Modrowa niso pravo sredstvo za ustvarjanje zaupanja v Evropi, isto pa velja tudi za poskuse, da bi združitev
Nemčije pogojevali z vključitvijo obeh delov združene Nemčije v NATO.
Povod za ta del izjave premiera Modrowa, ki je za okroglo mizo poročal o svojih stikih s sovjetskim vrhom in še zlasti o obisku v Bonnu v torek in sredo minuli teden, je bila petkova izjava bonskega obrambnega ministra Stoltenberga, izjava, ki je naletela na ostre odklonilne odmeve tudi v Zvezni republiki Nemčiji. Stoltenberg je namreč izjavil, da zagotavlja NATO varnost nad celotnim nemškim ozemljem, zaradi česar naj bi se ta zahodna vojaškopolitična zveza po združitvi razširila tudi na ozemlje sedanje NDR. Modrow je v tej zvezi opozoril, da takšno stališče po vsej verjetnosti ni sprejemljivo niti za štiri zmagovalne velesile.
Izjava je sprožila novo žarišče sporov znotraj same bonske koalicije, saj je zunanji minister liberalec Genscher branil tezo, da se NATO po združitvi ne sme razšifiti na ozemlje sedanje NDR, ne samo v Ottawi, ko je dosegel, da se bodo velesile po desetletnem premoru spet zbrale za okroglo mizo in se pogovarjale o nemškem vprašanju, marveč tudi na samem zahodno-nemškem političnem prizorišču, ko je ob koncu tedna še enkrat pribil, da se NATO v procesu nemškega združevanja ne sme širiti proti vzhodu. »Tega tudi tako ne bi smeli obiti, da bi (na ozemlju sedanje NDR) stacionirali nemške oborožene sile, ki bi ne pripadale NATO, saj bi to v načelu pomenilo isto ali pa vsaj nekaj podobnega,« je dejal Genscher konec minulega tedna. Spor med obema ministrstvoma
se je še zaostril, ko je tiskovni glasnik obrambnega ministrstva stališče Gen-scherja, »arhitekta združitve«, označil za ministrovo »osebno mnenje«. Ostrina, s katero je odgovoril Genscher, je zanj skorajda nenavadna: Genscher je namreč izjavil, da ne bo dovolil, da bi kdorkoli z zaostrovanjem tega vprašanja spravil v nevarnost nemško združitev; opozoril je na to, da tisti, ki zdaj napovedujejo širjenje zahodnonemške vojaške navzočnosti na ozemlja vzhodno od sedanje mednemške meje, izzivajo Sovjetsko zvezo; opozoril na to, da je Bonn že zagotovil, da združitev ne bo ogrožala sovjetskih varnostnih interesov; ter se skliceval na ameriškega zunanjega ministra Bakerja, ki je sicer Stoltenbergov osebni prijatelj, ki pa je prav tako izrekel mnenje, da se »jurisdikcija NATO ne sme širiti proti vzhodu«.
Spor je dovolj oster, da so danes v Bonnu govorili o novi potencialni krizi vladne koalicije. Vodja liberalne stranke von Lambsdorff je od Kohla zahteval, naj zadevo nemudoma razčisti, o nepotrebnem izzivanju Moskve pa je govoril tudi vodja socialnodemokratske opozicije Vogel. Zoper stališče Stoltenberga se je postavilo celo združenje zahodnonemških vojakov Deutsche Bundeswehrverband, češ da mora biti nameščanje čet zahodnonemške vojske tudi po združitvi omejeno na ozemlje sedanje ZRN.
Sicer pa je Modrow na okrogli mizi v Vzhodnem Berlinu izjavil, da do napovedane monetarne unije - komisija strokovnjakov iz obeh Nemčij se bo z zadevo začela ukvarjati jutri - ne bo prišlo pred volitvami 18. marca, češ da sedanja vlada za sklepanje takšne uni-
je ni pooblaščena. Ko je Modrow pred tednom dni odhajal v Bonn, mu je okrogla miza izrecno naročila, naj zastran monetarne unije ne sprejema nikakršnih obveznosti; hkrati je okrogla miza premiera pooblastila, da si v Bonnu izprosi solidarnostno pomoč v znesku 15 milijard mark, kar se mu ni posrečilo. Tako Modrow kot tudi drugi udeleženci sestankovanja za okroglo mizo so danes zahtevali ustrezne socialne ukrepe, ki naj bi ublažili pritisk, ki bo nastal na vzhodnonemško prebivalstvo ob srečanju z močjo zahodnonemške marke. S posebnimi ukrepi naj bi zavarovali tudi lastnino kmetov nad zemljo in nasploh je bilo danes moč spet zaznati strah pred posledicami gospodarske podrejenosti, v kateri se bo znašlo vzhodnonemško prebivalstvo ob združitvi. Modrow je kritiziral bonsko vlado, ki je odklonila solidarnostno pomoč, ter menil, da pri tem ne bi smela stati v ospredju strankarska politika, saj gre za vprašanje nacionalne odgovornosti. Okrogla miza je izrazila nezadovoljstvo spričo sprejema, ki so ga v Bonnu pripravili Modrowu, pri čemer je kritika še zlasti letela na kanclerja Kohla. Združitev, tako je bilo slišati od udeležencev, ne bi smela biti podobna priključitvi, marveč naj poteka na podlagi nove ustave, ki naj jo skupno sprejema ljudstvo obeh Nemčij. Spričo tega je naletela na toliko bolj ugoden odmev misel Modrowa, da mora potekati združevanje postopno in vštric s procesom evropskega povezovanja, v ta okvir pa naj bi sodila tudi zagotovila v prid dokončnosti meje na Odri in Nisi.
MARJAN SEDMAK
Poljska pod taktirko neke tajne politične strukture?
VARŠAVA — Dnevnik sindikata Solidarnost je objavil članek, ki postavlja na glavo vse dosedanje dogovore med vlado in opozicijo o demokratičnem vladanju. Solidarnost namreč piše, da poljsko notranjo politiko vodi m ureja neka tajna struktura, o kateri ne ve ničesar niti predsednik vlade Mazowiecky. Pisec članka utemeljuje svoje domneve nanašajoč se na nekatere nejasne dejavnosti Odbora za državno varnost (KOK), ki mu predseduje predsednik države general Jaruzel-ski.
Glasilo Solidarnosti med drugim opominja, da predsednik države, ki ni bil izvoljen z demokratičnimi volitvami, vodi neko vladno skupino, ki prav tako ni sad ljudske demokratične izbire, ki pa ima vpogled v vse sektorje poljskega javnega življenja. »Ni dvoma, da KOK vodi neka tajna osebnost, na katero ne morejo vplivati novi čla-
ni tega Odbora, ki jih je imenoval Ma-zowiecky, vendar uživa veliko pozornost članov bivše komunistične partije« piše Solidarnost in se sklicuje na dejstvo, da je v vodstvu KOK res pet novih članov, med katerimi je tudi sam ministrski predsednik, res pa je tudi, da je v njem še drugih enajst članov, od katerih je pet članov bivše komunistične partije. Poleg Jaruzelskega so to še obrambni minister general Si-wicki, notranji minister Kiszczak, minister za prevoze Wieladek in državni minister Czyrek.
Taka zasedba po mnenju sindikalnega glasila onemogoča Solidarnosti, da bi nadzorovala delovanje KOK, ki brez dvoma posega na področja, ki so daleč proč od njegovih pristojnosti. Kdo torej dejansko vodi Poljsko: vlada, VValesa ali parlament?« se sprašuje tednik Solidarnosti.
Neredi med tekmo v Belfastu
Med nogometno tekmo v Belfastu je prišlo do hudih neredov med katoličani in protestanti. Policija je morala poseči, da bi preprečile hujše spopade
• Kosovo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ključitev k Albaniji. Zadnjič je bil obsojen 1975. leta na 15 let zapora, kazen se mu izteče letošnjega oktobra. Po tej verziji bo odsedel vso kazen, brez enega samega meseca pomilostitve.
Albanci pa vidijo v njem narodnega mučenika, ki je po krivici preživel v zaporih toliko let, zato se je v njegovi rojstni vasi že dopoldne zbralo več kot 20 tisoč ljudi. Tolkli so na bobne, peli in plesali ter se veselili. V Dečanih pa se je okrog 14. ure zbralo 60 tisoč Albancev; njihovo število se je naglo povečevalo.
S srbske strani prihajajo nove obtožbe in zanikanje golih dejstev. Predsednik srbske partije Bogdan Trifunovič je zanikal sumničenja severnozahodnega tiska, češ da hočejo Albance izseliti. Toda on predseduje CK ZK Srbije, ki je sklenil na naglo naseliti več kot sto tisoč Srbov in Črnogorcev in izgnati Albance, ki so zbežali iz Albanije in niso dobili jugoslovanskega državljanjstva, ali pa se niso primerno vedli. Po ocenah srbskega tiska in javnih političnih izjavah naj bi šlo za 300 tisoč do 400 tisoč ljudi.
Srbski notranji minister Rado Bogdanovič pa je zanikal navedbe kosovske alternative, da naj bi milica ubila 32 ljudi; po neuradnih podatkih je bilo ubitih »samo« 27 Albancev, ranjenih pa ne 142, temveč 110.
V Titovi Mitroviči bi se moral nadaljevati proces proti Azemu Vllasiju in drugim štirinajstim obtožencem. Toda ni bilo zagovornika treh obtožencev Adema Voksija, ker mu je milica pred njegovo hišo ubila očeta. V imenu vseh odvetnikov in vseh obtoženih je kosovski advokat Bajram Kelemendi ta uboj odločno obsodil, saj se odvetniki bojijo za osebno varnost, za vampst svojih družinskih članov. Zahtevajo odpravo izrednih ukrepov in umik odredov milice. Oboroženi miličniki napadajo nedolžne ljudi, otroke v šoli, vdirajo v bolnišnice. Proces proti Azemu Vllasiju je politični montirani poroces. Zato so odvetniki zahtevali, da se vse zaprte izpusti in proces prekine. Še pred govorom branilca je srbski javni tožilec Spasoje Zafirovič sodno dvorano zapustil. Senat je sklenil, da se sojenje prekine za nedoločen čas, obtoženci pa da bodo ostali v zaporu.
Kosovska kriza se zaostruje in z njo tudi odnosi v federaciji in odnosi Jugoslavije s svetom. Poročali smo že o odločnem stališču evropskega parlamenta, ki je povezal demokratizacijo Kosova in torej razgovor alternative z oblastjo, človeške pravice in prekinitev sodne politične farse s splošnim odnosom Evrope do Jugoslavije. To so tudi krediti, gospodarski in drugi pogoji, predvsem pa približevanje Jugoslavije Evropi, kar je poglavitni gospodarski namen Markovičeve vlade. Te zahteve so naslovljene prav na predsednika vlade, ki se je vedno izogibal jasnemu odgovoru in ki objektivno bolj podpira srbsko politiko.
Take zahteve prihajajo z ameriške strani, naslovljene na predsednika predsedstva Janeza Drnovška, kateremu je osebno poslanico poslal ameriški predsednik Bush. Drnovšek se zavzema za objektivno raziskavo, dogovor z alternativo in za demokratični proces, toda v Beogradu prevladuje tudi v zveznih organih srbska partijska zahteva po preganjanju vseh »teroristov in iredentistov«, h katerim prištevajo vso alternativo in celo delajo načrte za množične selitve po stalinističnem vzoru. (B. S.)
Brodolom v Čilu Na najeti ladji umrlo 99 oseb
SANTIAGO DE CHILE — Nedaleč od čilskega obmorskega mesta Puerto Corral na jugu države je v nedeljo utonilo menda 99 oseb. Do danes so sicer našli 19 trupel, pogrešajo pa 80 potnikov, ki so bili vkrcani na ribiški ladji Calypso 1. Ladjo, pravzaprav star ribiški čoln, je najela nogometna ekipa Deportivo Miraflores, služila pa naj bi kot prevoz navijačev in nogometašev v Puerto Corral, kjer so imeli na programu tekmo. Malo po 19. uri pa se je ladja, najbrž zaradi prevelike teže na krovu, nagnila na en bok in se potopila v nekaj minutah. Preiskovalci vsekakor ne izključujejo možnosti, da bi nesrečo povzročilo trčenje Calypso 1 v relikt neke ladje, ki se je potopila pri Puertu Corralu leta 1960.
Nesrečo je preživelo 50 od 150 ali morda še več oseb, ki so bile na ladji. Življenje so si rešili z vztrajnim plavanjem v ledenih vodah reke Callecalle.
Kokain za Italijo
ANCONA — Pošiljka čistega kokaina, kar dvanajst kilogramov mamila, ki ga je 37-letni Lorenza Battaglia skrival v jeklenkah za kisik, je bila namenjena v Italijo. Kokain, ki bi ga prodali za več kot 10 milijard lir je iz Brazila pritihotapila 31-letna Jugoslovanka Mirta Miletič. Finančni stražniki, ki so aretirali oba tihotapca v Franciji, so dejali, da je bil Battaglia pomemben član mednarodne verige tihotapcev z mamili. Battaglia je sicer po rodu iz Catanie, že petnajst let pa živi v Anconi, kjer je poročen in ima tri otroke.
Socialistična zveza bo danes razpravljala o usodi odbora za zaščito človekovih pravic
LJUBLJANA — Četrtega oktobra 1988 je bil pri republiški konferenci SZDL ustanovljen »Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin«, ki so ga neuradno imenovali »Bavconov odbor« - po njegovem predsedniku, uglednem pravniku in univerzitetnem profesorju dr. Ljubu Bavconu. Odbor je izredno intenzivno in učinkovito deloval vse doslej in v njem so bili vidni znanstveniki, pravniki, odvetniki in politiki iz celotne slovenske alternativne mavrice. Toda SZDL se je spremenila iz krovne organizacije v stranko in alternativa v odboru ne želi več sodelovati. S tem pa se je zastavilo dvojno vprašanje: predvsem o usodi Bavconovega odbora, ki je že opravil obsežno delo in si nabral določene izkušnje, pa o ustanovitvi podobnega odbora, ki bo prav tako imel vseslovenski, nadstrankarski značaj, ki bo
politično telo, združujoče vse sile, ki se aktivno ukvarjajo s človekovimi pravicami.
O vsem tem bo danes razpravljala republiška konferenca Socialistične zveze na temelju obsežnega poročila o opravljenem delu.
V poročilu se poudarja, da je demokratično vzdušje nastajalo v Sloveniji že dlje časa in da je v drugi polovici leta 1988 pripeljalo tudi do ustanovitve odbora. Ta je posredoval glede zakonov in predlagal temeljito spremembo republiške ustave in zakonodaje, kar se je že uresničilo, sedaj pa se na njegovo pobudo govori še o spremembah zvezne kazenske zakonodaje. Svet se je temeljito ukvarjal z mednacionalnimi odnosi v Sloveniji in proučil vse sporne primere. Toda izkazalo se je, da jih je izredno malo, svet pa ni dobil v tej zvezi nobene osebne vloge.
Od lanskega 4. oktobra pa do konca januarja 1990 je odbor prejel 424 dokumentiranih individualnih vlog z navedbami o domnevnih kršitvah človekovih pravic. Tri četrtine je bilo poslanih po pošti, druge posredovane v osebnih stikih. V osebnih stikih je odbor obdelal še enkrat toliko primerov, za katere pa se je večinoma izkazalo, da ne sodijo v njegovo pristojnost.
Niti ene vloge ni bilo s področja »verbalnega delikta«, pa tudi primerov, ki bi jih lahko prišteli h kršitvam človekovih pravic, je bilo komaj 11, a še ti so bili dvomljivi. V Sloveniji torej skoraj ni neposredno kršenih človekovih pravic, nasprotno pa opa' žajo drugje v Jugoslaviji, da podobni odbori dobivajo predvsem take vloge. (B. S.)
Pust povsod v polnem teku
Po vse) Italiji so v polnem teku pustni sprevodi. Pri marsikaterem vozu prevladuje politična tematika	(Telefoto AP)
Bolgarija: makedonskega vprašanja ni
SOFIJA — Bolgarska opozicija je ponovila uradno stališče, da v Bolgariji makedonskega vprašanja ni. Vsak poskus, da bi ga oživili, je grobo vmešavanje v notranje zadeve Bolgarije, je pred dnevi na bolgarski televiziji izjavil uradni tiskovni predstavnik opozicijske zveze demokratičnih sil Georgi Spasov.
V zvezi demokratičnih sil Bolgarije ni niti ene organizacije niti človeka, ki bi imel drugačno mišljenje, je poudaril Spasov v politično-informativni oddaji z naslovom Vsako nedeljo.
Povod za izjavo Spasova, je kakor J® dejal, dan v nekaterih jugoslovanskih sredstvih javnega obveščanja je_ P° tem, ko so se obrnili na skupščih° SFRJ in narodno sobranje Bolgar1) glede makedonske manjšine začel^ kampanja, ki med drugimi neresni®a_ mi navaja tudi trditev, da v zvezi d® mokratičnih sil Bolgarije obstaja raZ mevanje za tako imenovano maked° .. sko narodnostno manjšino. Vodit®J bolgarske opozicije so že prej izia , a. li, da so Makedonci »najčistejši Bolg ri«.
Sodelovanje EFTA-Jugoslavija
BEOGRAD — Mešani komite SFRJ - EFTA (Evropsko združenje za sV°J"l°al, no trgovino), katerega enodnevno zasedanje je danes v Beogradu, bo obravna ^ kot pričakujejo, tudi predlog Jugoslavije, da sklene z EFTA sporazum o svo ni trgovinski coni.
Odprta tribuna v Primorskem dnevniku, zasnovana kot priprava na občni zbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, bi lahko naletela na drugačno odzivnost, Če bi človek vedel za kaj pravzaprav gre. Tako pa, kjub priporočilu izvršnega odbora SKGZ, naj se ohrani kot stalna rubrika, v kateri naj bi prišla do izraza različnost pogledov na našo stvarnost ob sodelovanju čim širšega števila avtorjev, neglede na nazor, politično pripadnost ali prepričanje, ostaja Odprta tribuna bolj prazen prostor brez pravega odmeva. Razlogov za tako nezanimanje je lahko več: lenoba piscev, površen pristop Primorskega dnevnika, nepripravljenost posameznikov, da bi se osebno izpostavili. Za nekatere je morda ta razlog tudi v dejstvu, da je Primorski dnevnik glasilo SKGZ.
Ko bi mi bilo na primer zastavljeno konkretno vprašanje s strani Primorskega dnevnika, če SKGZ kot krovna organizacija slovenske narodnostne skupnosti v Italiji odgovarja potrebam današnjega časa, bi jaz odgovoril, da ne taka. Svoja stališča bi pri tem skušal utemeljiti s kar se da objektivnimi ugotovitvami, čeprav ne bi mogel mimo dejstva, da sem bil od njenega nastanka pred 36 leti do danes tudi sam požrtvovalno soudeležen v iskrenih prizadevanjih za njeno uveljavitev. Kot naslednica Osvobodilne Fronte je SKGZ brez dvoma odigrala pomembno vlogo v našem prostoru, toda viharni piš tistih burnih povojnih let, ki so bila opredeljena v kulturi razklanosti, se je že zdavnanj polegel. Zdaj, ko se je zrušil celo berlinski zid, se je treba soočiti z radikalnimi spremembami v duhu prenove, ki osvaja človeško zavest in čedalje bolj konkretno utemeljuje koncepte sožitja, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja v vseevropskem skupnem domu narodov. Zato pa je tudi potrebno, da podpremo z vsemi svojimi silami blagodejni proces prenove in vzpostavimo prava razmerja med politiko in družbo ob spoštovanju osnovnih pravil demokracije. Končno gre za zaupanje, ki si ga morajo politiki pridobiti od ljudi izhajajoč iz kulture politike, ne pa iz politike kulture.
V	našem primeru, ko nam grozi nevarnost, da se kot Slovenci razkrojimo v družbeni homogenizaciji z italijanskim etnosom, brez zaupanja nikakor ne gre, kakor ni šlo niti v najtežjih časih v preteklosti.
Zaupanje v ljudi in narodovo srce ie v veliki meri pripomoglo, da smo se Slovenci tu obdržali. Žal življenjske izkušnje zmeraj znova potrjujejo, da je sicer že dobro, če je človek do sočloveka zaupljiv, toda še boljše je, če se predhodno obvaruje s previdnostjo, ker prevelika zaupljivost se rada maščuje.
V	svojih prizadevanjih za uveljavitev kulture politike sem se zmeraj opiral na zaupanje in zasledoval cilj skupne koristi vseh Slovencev, pa naj je šlo za slovensko narodnostno skupnost v Italiji ali za Slovenijo kot sestavnega dela vse Jugoslavije. Zaupal
sem SKGZ v boju za očuvanje in razvoj slovenskega človeka in njegovih vrednot v sestavi z ostalimi samobitnimi vrednotami, ki bogatijo našo skupno, tako imenovano obmejno civilizacijo. Toda v zvezi s tem zaupanjem je stalno prihajalo do nesporazumov pri ocenjevanju vloge politike, prepuščene pohtičnim subjektom izven SKGZ, kar je privedlo do sprenevedanj in povzročilo krizo, ki se odraža v vsej družbeno politični stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Vse to sem imel v mislih, ko sem na Glavnem odboru SKGZ 12. 2. 1990 v Gorici nastopil z utemeljenimi izjavami o potrebi po prenovi. Žal so moja izvajanja ostala le na papirju. Ker je bila v poročilu Primorskega dnevnika s te seje vsa peturna razprava zreducirana na nekaj stavkov, ki naj bi sintetizirali in izčrpno opredelili prispevke posameznih razpravljal-cev, želim osrednji del svojega posega predstaviti v tej Odprti tribuni, če drugo ne, vsaj zaradi vloženega truda.
»Mislim, da nekaj ni v redu s to našo Zvezo, če nam ta naš sploh še
kaj pomeni. Prihajamo namreč na prvo sejo novoizvoljenega Glavnega odbora skoraj cela dva meseca po občnem zboru, za katerega smo menili, da naj bi bil prehodnega značaja z ozirom na potrebe in zahteve po demokratični prenovi organizacije. Zato je bil na njem sprejet sklep, da se temeljito pripravi in čimprej skliče programska konferenca v znamenju premikov in blagodejnih sprememb. Pri vsem tem vzbuja skrb veliki nesporazum okrog značaja masovne organizacije vse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kar naj bi teoretično bila SKGZ, v nasprotju z dejanskim stanjem, ko je SKGZ ozka struktura s še ožjim vodstvom brez svoje volilne baze, oziroma brez svojega jasno opredeljenega in pravega članstva. Zato ljudem ni povsem jasno, kaj SKGZ pravzparav je. Tudi ni jasno, kako naj SKGZ, ki je bila zasnovana kot nadstrankarska organizacija, opravlja svojo politično predstavniško vlogo v kontrapoziciji s predstavniškimi volilnimi subjekti - stranke, gibanja, skupine tid. -, neposredno angažiranih in soudeleženih v našem siste-
mu parlamentarne demokracije. Ko govorimo o zaščiti kulturnih vrednot slovenske identitete in ohranjanju ter razvoju celovite slovenske narodnotne skupnosti v Italiji, imamo v mislih predvsem zavest narodne pripadnosti, vrednote, brez katere bi se vsak bolj sprevrgel v jalovo početje. Toda ta zavest se mora nujno neposredno odražati tudi v politiki, kar pomeni, da politični delavci lahko opravljajo svoje predstavniške naloge samo s pooblastili, njim zaupanih od »ljudstva«. Treba bi se bilo potemtakem sporazumeti, kateri in kakšni so ti politični delavci, koga predstavljajo in kako, treba bi se bilo sporazumeti o skupnih demokratičnih pravilih in o postopkih za njihovo izbiro. Bilo bi na primer koristno opredeliti osnovne teme in vzpodbuditi razpravo izhajajoč iz stvarnega položaja v odnosu do skupnih interesov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Če tega ne naredimo, bomo zagotovo izgubih veliko priložnost, ki nam jo danes ponuja zgodovina. Končno gre za konstitu-ento nove SKGZ, skupne organizacije
slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, osnovane na načelih parlamentarne demorkacije. Da to dosežemo, moramo brezpogojno pristopiti k izoblikovanju pravil in temeljnega programa in v posvetovanju z vsemi komponentami slovenske družbenopolitične stvarnosti začeti s konkretno akcijo. Glavni odbor mora zato že danes poveriti poseben mandat repre-zentantivni skupini, ki bo v tem duhu avtonomno preučila mehanizme za novo organizacijo in pripravila predlog za programsko konferenco. Ne smemo dopustiti, da bi želje, potrebe in zahteve ostale bolj deklarativne narave in zato nedorečene, kakor odtajajo žal nedorečena konkretna vprašanja, s katerimi se stalno spopadamo v tej naši nič kaj vzpodbudni življenjski stvarnosti.«
»Novo izvršilno vodstvo, ki ga bomo danes izbrali, bo zato ob težkih nalogah obremenjeno še z dodatno odgovornostjo. Že sama sestava novega Izvršnega odbora mora odražati nedvoumen signal volje po prenovi Zato moramo pristopiti k opredelitvi funkcionalnejših struktur Izvršnega odbora in izbiri kandidatov z največjo možno odprtostjo, saj dosedanji očitki se v glavnem nanašajo na zaprtost vodstva in pomanjlkjivost povezav s članicami, smatranih za bazo. Treba bi bilo zategadelj malce le prediskuti-rati izbire. Če SKGZ ni politična stranka, pač pa politična nadstrankarska organizacija, ki ima nalogo, da ohranja in razvija samobitne vrednote slovenske narodnostne skupnosti v Italiji s svojo vraščenostjo v vrednotah vseslovenskega duhovnega parlamenta, potem ne more biti pogojena od strank, še manj od komunistične partije in ideologije, ki se je povsod zdrušila.«
»Kar se tiče predloga, da bi funkcionalnosti v prid skrčili število članov Izvršnega orbora in s tem tudi število odborov in resorjev, bi se z njim lahko strinjal, če bi jasno opredelili obseg delovanja IO ob istočasni izboljšavi delovanja glede na dosedanje izkušnje. Utrjevanje kompetenc in avtonomnega delovanja pokrajinskih odborov v decentraliziranem sitemu je bila prava izbira, za katero smo se odločili že pred mnogimi leti. Če je torej prav, in je prav, da je najvišji izvršilni vodstveni organ v krajevnem obsegu pokrajinski odbor, naj bo IO, kot naj-višiji izvršilni vodstveni organ Zveze, izraz te decentralizacije v najožji možni sestavi. V fazi do programske konference, ki bi se morala vršiti najkasneje neposredno po spomladanskih upravnih volitvah, naj IO odbor sestavljajo predsednik, tajnik, ki bi bil zadolžen tudi za propagando in stike, predsedniki pokrajinskih odborov in referenti glavnih resorjev, kulture, gospodarstva, šolstva ter mladine in športa. Glavno je seveda, da pristopimo k akciji odkrito in demokratično, v interesu nove SKGZ, ki bi morala postati res krovna organizacija vse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.«
pisma uredništvu - pisma uredništvu
Od Prešerna do Mačkolj
Spoštovano uredništvo!
V mesecu kulture, ko v celem slo-Venskem prostoru prirejajo sloves-^sti in v času povezovanja različno ^islečih ljudi, Mačkolje doživljajo Martina Kačurja.
» Cankarjev Kačur je imel to »sre-da ga je ob prihodu v Zapolje Otavnik pravočasno opozoril, da je Jegova ustvarjalnost nezaželjena. fiiteljice, ki so letos prišle v našo snovno šolo, polne ustvarjalnega a9ona, delovne vneme in pretanje-J:e9a poznavanja otrokovega doživ-^?nja, pa niso imele te »sreče«, da * pravočasno srečale osebo z vlogo ^Poljskega zdravnika. Preteči je s 0ral° nekaj mesecev, da so v me-» Cl1 kulture od nekaterih staršev cHvfidele<<, da sta si kultura in šola jjv3. Povsem nezdružljiva pojma. s. nnljice so si v program dela za-v^le nalogo odpiranja šole na Sori Pfidročjih s spoznavanjem in šii-se^0Vanienr v vaški skupnosti in 7,etn okolju.
U^ala bogu!
kri n z veseljem sprejela vabilo l0v PRIMORSKO Mačkolje za sode-tiV(^e na Prešernovi proslavi. Pozi-Vg11 ^ziv na to vabilo je povzročil Sp napad in brezkompromisno na-šgv tovanje s strani nekaterih starte ' celo z očitki, da je vabilo poli-obarvano.
bg a roditeljskem'sestanku, ki je Sejj. sklican ob zaključku polletja, la .j k°t predstavnica staršev skuša-ratj opreti pripravljenost šole odpi-ckušte navzven (sodelovati z vsemi sim tvi), da bi otroci spoznali realno kus okolja, v katerem živijo. Poiz-prer dialoga je spodletel, ker ga je aS^° Protestno vpitje treh star-z odločnim nasprotovanjem ka-
kršnegakoli povezovanja šole s kulturo.
Kako zelo smo si različni!
Svojemu otroku želim, da bi v obdobju odraščanja pridobil čimveč vrednot kot popotnico za vključevanje v napredni svet odraslih. In v teh željah na srečo nisem sama, enakih misli so tudi nekateri starši otrok, ki obiskujejo našo šolo.
Absurd je, da v času, ko bi morali enotno snovati prihodnost, doživljamo v Mačkoljah obdobje Cankarja.
S spoštovanjem
Gordana Ribarič Stepančič
Rešimo kulturo: Cankar zdaj!
Dragi uredniki,
Dan slovenske kulture, ura se bliža triindvajseti, sedim pred televizorjem, gledam RTV Ljubljano in prav prijetno me preseneti posnetek Cankarjeve komedije Za narodov blagor v režiji Maria Uršiča in izvedbi SSG iz Trsta. Mislim si, glej, kako lepo programirano: večer prej podeljevanje Prešernovih nagrad in nagrad iz Prešernovega sklada (naj izrabim priliko, da čestitam režiserju Uršiču za zasluženo nagrado iz Prešernovega sklada), danes pa izvedba nagrajenca v okviru oddaje "Komedija na slovenskem odru". Toda presneto, zakaj so zavrteli staro izvedbo iz sezone 74/75 in ne raje njegove nagrajene režije Kralja na Betajnovi iz sezone '87/ 88. Tedaj se mi zabliska v glavi. Saj, kako naj RTV Ljubljana zavrti posnetke, ki jih nima?! V spominu mi zabrni v ušesih ogorčeni protest Jožeta Babiča, ki se je pred približno letom dni v radijski oddaji "Dvignjena zavesa" zgražal nad dejstvom, da ansambel SSG v Trstu ni pripravljen posneti
za ljubljansko televizijo Cankarjevih uprizoritev, ki so edinstveni kulturni gledališki dokument.
SSG v Trstu si je pred leti zadalo zahtevno nalogo, da bo uprizorilo vsako sezono po eno izmed Cankarjevih del. V ta projekt je vložilo vse svoje sile, tako umetniške kot finančne. Rezultat tega kulturnega napora so bile od sezone ’85/'86 dalje do danes izjemne predstave, ki so umetniško globoko odjeknile ne le tu doma, temveč po Sloveniji in po vsej Jugoslaviji in odnesle cel kup nagrad. Spomnimo se Lepe Vide, Kralja na Betajnovi, Za narodov blagor, Pohujšanja v dolini Šentflorjanski! V letošnji sezoni nam SSG pripravlja Jakoba Rudo. Naše gledališče je edino slovensko gledališče, ki uprizarja, oziroma bo uprizorilo vsa Cankarjeva dramska dela. Zato je RTV Ljubljana bila zainteresirana, da televizijsko posname ta dela kot slovenski kulturni dramski dokument.
Toda jugoslovanska ekonomska kriza je ravno od tedaj naprej začela kazati svoje ostre zobe in honorarji RTV Ljubljana so menjani v lire bili dokaj skromni. Televizija je bila pripravljena zvišati nekoliko honorar, a ta je še vedno bil daleč izpod italijanske gledališke delovne pogodbe. Uprava SSG pa tudi ni imela in nima denarja, da bi doplačala razliko - in tako je padel ves televizijski projekt v vodo.
Ce je kaka navedba napačna, naj me zainteresirani popravi!
Da bi vendarle rešili, kar se rešiti da, mogoče pa bomo uspeli rešiti pozabe celo vse dosedanje uprizoritve, in glede na to, da so te Cankarjeve predstave ne samo naša temveč vseslovenska kulturna vrednota, ki ne sme ostati samo kot zapis, predlagam nabirko med našimi kulturniki: literati, glasbeniki, slikarji, uredniki revij, predsedniki, tajniki, odborniki in aktivnimi člani kulturnih društev, pač med vsemi tistimi, ki so
že vajeni delati za rast slovenske kulture. Prepričana sem, da bo nabirka uspela in bomo celo presegli italijansko gledališko sindikalno normo, tako da bo ansambel SSG iz Trsta lahko polnopravno snemal Cankarjeva dela za RTV Ljubljano. Kot siglo nabirke predlagam: REŠIMO KULTURO: CANKAR ZDAJ!
Savina Remec
Kdo smo pravzaprav?
(ob izidu Izvestja)
Spoštovano uredništvo.
Mislim, da je Izvestje slovenskih srednjih šol važna publikacija, ki jo marsikateri Slovenec rad prelista in natančneje pregleda, saj gre tu predvsem za seznam imen in priimkov, ki so po svoje lahko tudi pokazatelj narodne zavesti Slovencev v zamejstvu. Ob listanju Izvestja za šolsko leto 1987/88, ki je pred kratkim izšlo, lahko bralec z veseljem ugotavlja, da se veča število slovenskih imen (ali vsaj napisanih po slovenskem pravopisu) in da so se nekateri poitalijančeni priimki povrnili v izvirno slovensko obliko. (Seveda ne smemo pri teh analizah pozabiti na dejstvo, da je veliko dijakov tudi iz narodnostno mešanih zakonov ali celo italijanskih družin). Ob vsem tem pa se človeka včasih polasti dvom, če so vsa ta imena in priimki tudi uradni. Sama sicer vidim hvalevredno stopnjo zavednosti že v tem, da se nekdo želi podpisati s slovensko obliko imena in priimka na neuradnem mestu, saj mislim, da je lahko to uvod v prizadevanja za vrnitev izvirnega imena. Če torej tako prakso sprejemam, pa povsem obsojam nasprotno ravnanje: da jemljemo (mi!) slovenskim priimkom
in imenom slovensko obliko, ko jo uradno imajo. Ogorčeno in ponižano sem se čutila, ko sem v seznamih dijakov zadnjega Izvestja dobila priimek svojega sina brez strešice, čeprav jo ima na vseh dokumentih od rojstva dalje! Kako mi lahko slovenska šola (oz. tajništvo, kot izhaja iz sporočila uredništva Izvestja na str. 5) jemlje nekaj, kar mi daje celo italijanska država? V tiskarske škrate ne verjamem, saj se mi to ni zgodilo prvič! Rada bi upala, da gre tu za osamljen primer površnosti tajništva, ki pa ga nikakor ne mislim opravičevati. Zakaj torej prilagamo ob vpisu družinski list? Odgovorni bi se morali zavedati, da smo nekateri zelo občutljivi za take »napake«. Kam naj grem potem po odločnost, ko zahtevam na italijanskih uradih točen zapis priimka, če mi ga sami rojaki pačijo? Če se nam zdi, dajmo torej strešice tistim, ki jih nimajo (in ki jih radi sprejmejo), nikar pa jih ne jemljimo tistim, ki jih imajo!
Ob pregledu Izvestja pa ne morem mimo nečesa, kar se ponavlja ob vsakem izidu: nedoslednost pri zapisovanju imen učnega in neuč-nega osebja. Kot pravi uredništvo, so za te zapise odgovorna tajništva. Zato sklepam, da se vsaka šola odloča za lasten kriterij: ena za uradno, druga za »narodno« obliko imen, spet druga pa za zmes obojega. Je res nemogoče sprejeti enoten kriterij? Če je to tako težko, pa naj vsaj posamezni profesorji, ki poučujejo na več šolah, poskrbijo, da bodo njihova imena povsod napisana enako (pa naj gre tu za uradnost ali ne). Če ne bi bil naš krog tako majhen, da se skoraj vsi med seboj poznamo, bi včasih pri takih zapisih lahko mislili, da gre za dve ali celo več različnih oseb. Primerov ne bi navajala, saj jih vsak pozoren bralec lahko brez težave izsledi v Izveštju. Ali naj čakamo, da nas bo vseh teh skrbi rešila oblast? Kdaj?
Slava Starc Križman
Poziv študentov tržaškim parlamentarcem
O Rubertijevih osnutkih naj razpravlja parlament
Zbirali bodo podpise za sedem referendumov
Naravovarstveniki v FJK pripravljajo novo bitko
Sodelovanje družbe Diesel ricerche pri načrtovanju sinhrotrona
Študentje tržaške filozofske fakultete, ki si s sodelovanjem posameznih študentov drugih fakultet še vedno prizadevajo, da bi razprava o zakonskem predlogu ministra Rubertija zajela čim širše število državljanov, so včeraj objavili poziv, s katerim spodbujajo tržaške parlamentarce, naj pripomorejo, da se bo čim prej začela parlamentarna razprava o zakonskih predlogih. Ta teden namreč zapade rok, po katerem se lahko začne razprava o dveh od štirih zakonskih predlogov, in sicer o osnutkih o triletnih diplomah in o pravici do študija. Po normalni praksi bi osnutka lahko ratificirala pristojna parlamentarna komisija. Zakon pa omogoča, da se razprava o zakonskih predlogih lahko začne neposredno v parlamentu. Zato pa je treba zbrati vsaj 65 podpisov parlamentarcev, ne glede na to, ali gre za podpise senatorjev ali poslancev. Po istem postopku in na predlog Proletarske demokracije so že prejšnji teden začeli razpravo v senatu o prvem od Rubertijevih zakonskih osnutkov, in sicer o osnutku, ki zadeva didaktične pravilnike. Prav v tem primeru pa so podpise zbrali z veliko težavo, saj si očitno tudi levičarske stranke še vedno niso na jasnem, kako naj se opredelijo (KPI naj ne bi na primer podpisala predloga za začetek razprave).
Študentje pa so mnenja, da edino parlamentarna razprava lahko omogoči poglobljeno diskusijo o vseh posameznih točkah Rubertijevih zakonskih osnutkov. »Pomembno je namreč,« pravijo študentje, »da se o restrukturaciji univerze, to je najpomembnejšega središča za raziskovanje, ki jo ima demokratična družba, izreče naj-
večje število izvoljenih predstavnikov, ki naj izrazijo tudi svoje misli in iznesejo svoje predloge.« Njihova zahteva je med drugim v sozvočju z vsemi dosedanjimi akcijami, saj so študentje -zlasti v drugih italijanskih mestih - skušali vselej prodreti s svojim protestom v civilno družbo. Zato tudi tržaški študentje - podobno kot njihovi kolegi iz drugih mest - pozivajo senatorje in poslance, naj podpišejo predlog za parlamentarno razpravo. »Svojo razpoložljivost so nam v nekaterih primerih že izkazali,« pravijo, »zato pričakujemo, da bodo tudi konkretno podprli predlog o razpravi v parlamentu.«
Polemike o petkovem incidentu, v katerem se je poškodovala 21-letna študentka, pa se kljub rektorjevi izjavi, da ni zahteval prisotnost policije, niso utišale. Tudi univerzitetna sekcija Proletarske demokracije obsoja poseg politične policije med mirovno manifestacijo, katere edini namen je bil, da osvesti javnost o svojih stališčih o Rubertijevih predlogih. Dogodek naj bi postavljal v dvom pripravljenost akademskih oblasti, da sprejmejo dialog s študenti, a tudi vlogo samega rektorja, ki edini lahko odloča, ali je prisotnost policije na univerzi umestna. Proletarska demokracija se zato sprašuje, ali ni bil poseg policije potreben, da ne bi študentska manifestacija ovirala rektorjeve "selitve" na Pristaniško ustanovo, selitve, ki je jasen primer o tem, kako v Italiji upravljajo javno imovino. Sam Andreotti je namreč podprl Fusarolijevo kandidaturo za predsednika te ustanove in tako poskrbel, da bo o problemih pristanišča odločal zdravnik.
Po odklonilnem odgovoru Dežele, ki ni odobrila referenduma za razveljavljenje nekaterih členov zakonodaje o lovu, se naravovarstveniki pripravljajo na novo bitko. S prepričanjem, da so njihove zahteve upravičene, napovedujejo namreč novo nabirko podpisov za sedem referendumov v zvezi z zakonodajo o lovu, o lovu na ptice, o uničevanju odpadkov, o krajinski zaščiti in o cestnih povezavah.
Naravovarstveniki namreč ugotavljajo, kot piše v tiskovnem sporočilu deželni predsednik WWF Dario Predon-zan, da je naša dežela med zadnjimi v Italiji in celo v Evropi, ki še ni uvedla učinkovitih in primernih zakonov za zaščito okolja. V FJK je na primer — kljub smernicam Evropske skupnosti in mednarodnim dogovorom za zaščito divjih ptic — še vedno dovoljen lov na ptice, tudi na take, ki so zelo ogrožene, kot je divji petelin. Deželna zakonodaja pa v nasprotju z vsedržavno dovoljuje tudi lov v parkih in predvideva, da rezervate upravlja zasebno lovsko združenje (Federcaccia). Prav tako pa je naša dežela sprejela deželni zakon (za zaščito številnih gradbenih podjetjih, ki so jih ustanovili po potresu), ki je v nasprotju z vsedržavnim zakonom Galasso o krajinski zaščiti in o gradbenih omejitvah, Nazadnje pa je Dežela sprejela celo vrsto predpisov za nameščanje upepeljevalnikov in odlagališč za smeti, prav tako pa še vedno spodbuja gradnjo novih cest in prevoz na kolesih, kljub temu da obstaja že razvejana cestna mreža in da je zračna onesnaženost nadvse zaskrbljujoča.
Zaenkrat morajo naravovarstveniki zbrati samo 500 podpisov. Če bo predsedniški urad deželnega sveta odobril referendume, pa bodo spomladi (istočasno z nabirko podpisov za vsedržavna referenduma o lovu in pesticidih) štartali s pravo nabirko podpisov (treba jih bo kar 20 tisoč). Naravovarstvene organizacije predvidevajo torej, da bodo prebivalci naše dežele lahko glasovali na referendumih šele spomladi prihodnjega leta.
V zadnjem času so se pomnožili stiki in razgovori o sodelovanju med družbo Sincrotrone Trieste in industrijskimi obrati, predvsem deželnimi. Gre za obrate in podjetja, ki delujejo na področjih, ki so zainteresirane za načrtovanje in gradnjo sinhrotrona.
Pred kratkim je družba Sincrotrone Trieste sklenila dogovor s podjetjem Diesel Ricerche iz Trsta, ki sodi v okvir Fincantieri. Dogovor v višini 285 milijonov lir se nanaša na projektantsko delo predvsem na področju elektromehanike.
Tehniki družbe Diesel Ricerche bodo sodelovali s tehniki Sincrotrone Trieste pri izdelavi načrtov o hladilnih sistemih svetlobnega po-speševalnika, o razdelilnem električnem sistemu in o kontrolnih napravah.
■ Tržaška občina namerava najeti v službo za določen čas (eno leto) pet kuharjev, ki bi delali v Domovih za ostarele in v Centru za motorično vzgojo. Zainteresirani, ki so strokovno usposobljeni, kar lahko dokažejo s potrdili o prejšnjih službah ali o opravljenem šolanju pri pravno priznanih strokovnih zavodih, naj se 23. t. m. med 8.30 in 11.30 zglasijo v uradu Območne sekcije za delo in zaposlovanje v poljedelstvu v Ul. Fabio Seve-ro 46/1.
Naša kulturna društva so dostojno proslavila dan slovenske kulture
V Boljuncu poudarek na Prešernovem izročilu
V soboto zvečer je dan slovenske kulture proslavilo tudi boljunsko KD France Prešeren. Kot slavnostni govornik je takoj po pevskem pozdravu moškega zbora upokojencev dolinske občine nastopil Dušan Kalc. Svoje razmišljanje je začel s poudarkom na prodorni globini Prešernovega občečloveškega izročila, ob katerem se vedno znova oplajamo. V spreminjajočih se okoliščinah, ki nam jih vsiljuje hitri ritem sodobnega dogajanja, je lik velikega pesnika neomajno prisoten. Nadalje je govornik naglasil pomembnost tega izročila, ki ga moramo še posebej upoštevati v naši dejanski stvarnosti: v združevanju moči, v uresničevanju medsebojne sloge in
enotnosti, v vzpostavljanju vedno boljših odnosov z vsemi sosedi, predvsem pa v skrbi za čim bogatejšo kulturno rast naše narodnostne skupnosti.
Po slavnostnem govoru je bil na vrsti še glasbeni utrinek, za katerega je pod vodstvom Cveta Marca spet poskrbel MPZ upokojencev. Zbor je ob tej priložnosti tudi prvič nastopil v Boljuncu. Proslavo KD France Prešeren je sklenila dramatizacija znane Prešernove balade o povodnem možu (na sliki - foto Magajna), v kateri so nastopili Ivan Komar, Ksenja Starc, Andrej Šik, pevska skupina TFS Stu ledi, tamburaški ansambel in harmonikar David Danieli, (dam)
Zaradi jubileja moškega zbora Tabor je bil na Opčinah dvojni praznik
V	Prosvetnem domu na Opčinah je proslava praznika slovenske kulture potekala v posebnem vzdušju. Praznik je namreč SKD Tabor povezalo še z 20-letnico delovanja moškega pevskega zbora Tabor. Bil je torej dvojni praznik, ki si ga bodo ljubitelji lepega petja, pa tudi naše lepe poezije, še dolgo zapomnili.
Celotno prireditev si je zamislila Olga Lupine, pri pripravi scene je sodelovala Magda Tavčar, nastopala pa je še vrsta recitatorjev: Drago Danev, Jernej Danev, Katja Grani-er, Matejka Grgič, Marino Kralj, Danijel Malalan, Eva Sosič in Armando Škerlavaj, vse pa je s harmoniko povezoval Aleksander Ipavec.
Na odru se je vse lepo vsebinsko prepletalo: nastop pevskega zbora, recitacije in harmonika, glasba in poezija. Vse je potekalo tako naravno, tal$o povezano, da je izzvenelo kot himna slovenski besedi in pesmi. Skratka, bila je prireditev, ki je bila v čast naši besedi, naši kulturi.
Protagonisti prireditve so bili, poleg recitatorjev seveda, naši pevci (na sliki - foto Križmančič). Zbor jih šteje sedaj 30, že od začetka pa ga vodi prof. Sveto Grgič. Program nedeljskega nastopa je obsegal 16 pesmi, med temi je bila seveda na glavnem mestu prav Prešernova Zdravljica.
Moški zbor, je na prireditvi povedal Milko Čebulec, je bil ustanovljen 9. aprila 1969 kot idejni nadaljevalec mešanega zbora Zvon. V tem času je nastopil več kot 300-krat v zamejstvu, v Dalmaciji, na Hrvaškem, v Makedoniji, Furlaniji, na avstrijskem Koroškem in širom po matični domovini. Od nastanka revije pevskih zborov Primorska poje je zbor redno sodeloval tudi na njej.
»Še posebej smo ponosni,« nam je povedal Milko Čebulec, »da smo marca 1982 podpisali v Prevaljah listino o pobratenju petih zborov z zbori iz Prevalj, Trbovelj, iz Branika in Pliberka. Revija, na kateri se omenjeni zbori skupno predstavljajo, pa nosi ime Od Jadrana do Korotana.«
V	svojem govoru se je Čebulec zahvalil pevcem, pevcu Jeriču, ki je za zbor napisal nekaj izvirnih tekstov, ki jih je nato uglasbil Ubald Vrabec, še posebej pa zborovodji Grgiču.
Lepo zaokroženo prireditev so nato zaključile številne čestitke, ki jih je zbor za svoje delovanje prejel in ki jih je
prebrala predstavnica ženskega zbora Tabor Kostanca Filipovič. Čestitali so Tržaški oktet, KD Fran Venturni, župnik Žerjal, MPZ Lipa iz Bazovice, mešani zbor Sv. Jerneja, MPZ Primorec-Tabor, zbor Vesela pomlad, ženski zbor Tabor, nekaj pozdravnih in voščilnih besed pa je v imenu ZSKD spregovoril Ignacij Ota.
Dogajanje na odru so spremljale še lepe diapozitive iz življenja in delovanje zbora. Prisrčna družabnost je nato ob koncu združila pevce, recitatorje in občinstvo, vmes pa se je oglasila še naša lepa pesem.
Pa naj za konec navedemo še besede zborovodje Sveta Grgiča: »Naš zbor je z veliko vztrajnostjo in pridnostjo dosegel lepe uspehe. Seveda se pa pozna na kvaliteti petja to, da nekateri od pevcev pojejo že od nastanka zbora dalje. Potrebna bi bila pomladitev, kar bi dalo zboru novega zagona.«
NEVA LUKEŠ
V Miljah, Skednju in Barkovljah lepe prireditve v čast Prešernu
Zaradi prostorske stiske naj vsaj na kratko omenimo nekaj Prešernovih proslav, ki so bile v soboto in nedeljo v raznih krajih na Tržaškem.
V	soboto zvečer so v prostorih socialnega centra v Miljah počastili praznik slovenske kulture s prireditvijo, na kateri so sodelovali učenci domače osnovne šole z igrico »Muca copatarica« (na sliki - foto Magajna), mešani pevski zbor Jadran, ki ga vodi Miriam Bonino, harmonikaš Mav-ricij Marchesich in pa igralec Stane Raztresen. Organizator proslave je bilo Društvo Slovencev miljske občine. Program je začel zbor s pesmijo Zdravljica. Sledil je nastop osnovnošolskih otrok domače osnovne šole, čitanje misli ob prazniku dneva slovenske kulture in nastop Staneta Raztresna, ki je lepo in smiselno recitiral šest Prešernovih poezij. V vse to se je lepo vključil še nastop domačega zbora, ki je zapel več pesmi.
V	Škednju so skupno proslavo pripravili Dom J. Ukmarja, KD Ivan Grbec in KD Kolonkovec. V Domu J. Ukmarja je tako stekel lep program, ki je obsegal nastop učencev Celodnevne osnovne šole od Sv. Ane in Škednja ter nastopa zbora KD Kolonkovec, ki ga vodi Dalka Šturman, in ženskega zbora Ivan Grbec, ki ga vodi Boža Hrvatič, slavnostna govornica pa je bila Majda Cibic. Zbor s Kolonkovca je zapel pet pesmi, ženski zbor I. Grbec pa tri, za konec sta zbora združeno zapela Zdravljico.
Dvorana je bila pretesna, da bi bila lahko sprejela vse, ki so želeli prireditvi prisostvovati. Kratka družabnost je zaključila to skupno proslavo.
V nedeljo popoldne so imeli Prešernov praznik v društvenih prostorih v Barkovljah. Slavnostni govornik je bil tu priznani slovenski pesnik in pisatelj Ciril Zlobec, ki je lepo razvil misel o slovenstvu, o boju našega naroda za svojo identiteto, o kulturnem bogastvu, ki so ga naši umetniki ustvarili in ga še ustvarjajo; vsemu
temu pa je dodal še tri svoje pesmi. Program, ki ga je lepo povezoval Livij Valenčič, je začel mešani pevski zbor Milan Pertot z Zdravljico; na koncu pa je zbor zapel še vrsto pesmi, med temi tudi Pre-mrlovo Zdravico.
V program so se lepo vključile recitacije Staneta Raztresna. Tem pa je sledil nastop solistke Aleksandre Pertot, ki je, ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta, z lepim, kultiviranim glasom občuteno zapela nekaj pesmi, med temi tudi pesem »Nezakonska mati«. Tudi tu je družabnost zaključila lepo prireditev.
Lepi proslavi v Trebčah...
Ker preureditvena dela trebenskega Ljudskega doma niso še končana, so Trebenci proslavili slovenski kulturni praznik v veliki učilnici osnovne šole Pinko Tomažič, ki pa je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so prišli na prireditev. Po pozdravnih besedah Kristine Carli, ki je povezovala program, so nastopili najprej osnovnošolci z igrico o palčkih in uri. Nato sta Ilija in Karin prebrala krajšo črtico "Teloh za pesnika". O pomenu 8. februarja je spregovoril David Malalan, ki je poudaril kako smo Slovenci navezani na svojo kulturo, ki je vseskozi bila in je še vedno tista narodnoobrambna in kohezijska sila, ki nas združuje in ki v zamejstvu prispeva k utrjevanju slovenskega jezika. Potem ko je na kratko preletel burna dogajanja v matični domovini in perspektive, ki se s tem odpirajo slovenstvu, si je zaželel, da bi skupni osrednji Prešernovi proslavi v Trstu in Gorici sledili še drugi taki skupni nastopi vseh komponent slovenskega zamejskega življa in to ne samo na kulturnem področju. Sledil je osrednji del programa s krajšim intervjujem domačinki - umetnici Zlatki Obid-Loka-tos. Z recitalom pesmi iz njene zbirke, ki nosi naslov 'Ob vodi in kruhu", njeno črtico "Prve češnje" so mladi člani SKD Primorec dali, lep prispevek letošnji proslavi. Za konec sta Danjel in Luka na saksofon in klarinet zaigrale še Zdravljico, (dmj
... kakor tudi v Mačkoljah
Vodstvo Prosvetnega društva Mačkolje je v nedeljo popoldne pripravil domačinom lep kulturni dogodek na čast našemu največjemu pesniku France Prešernu. Lepo število prisotnih je z zanimanjem sledilo sporedu. Najprej* nastopili domači srednješolci, ki so dobro recitirali vrsto pesmi o P68111^ Gojenec šole Glasbene matice Marchesich je izvrstno zaigral več zahteva skladb svetovno znanih skladateljev na harmoniko.	-e
Priložnostni govor je na proslavi imela prof. Zora Tavčar-Rebula, nato pe I nastopil ženski pevski zbor društva, ki je zapel več narodnih pesmi. Siedn^ družabnost, na kateri so se domačini in gostje v prijateljskem vzdušju pog° jali ter izmenjali misli o tem uspelem prazniku in o nadaljnjem delava kulturnega društva, (mm)
Tajnika bodo izvolili čez približno mesec dni
Kongres tržaških komunistov ni zbližal notranjih struj
Pokrajinski kongres KPI, ki se je končal v soboto ponoči, ni zbližal notranjih komponent, ki so se že na sek-cijskih kongresih opredelile za tri različne politične dokumente. V marsičem pa se je razkol še poglobil, kot jasno dokazuje »zamrznitev« tajnika in tajništva ter izvolitev posebne komisije, ki bo v roku enega meseca skušala razrešiti sedanje vozle in ustvariti pogoje za oblikovanje novega vodstva. Tej komisiji predseduje deželni sekretar Viezzi, njeni člani pa so Costa, Budin, Luša in Ponti za Occhettovo komponento, Cuffaro in Minutillo za resolucijo Natta-Ingrao ter Canciani in Luccio za Cossuttov dokument. Da bo to telo spoštovalo strankin statut in posebno funkcije, ki mu jih je poveril novoizvoljeni federalni komite, bo skrbel predstavnik vsedržavnega vodstva KPI Franco Ottolenghi, ki je funkcijo garanta že opravljal na kongresu.
Vse skupaj je torej odloženo po vsedržavnem kongresu v Bologni, ki bo začrtal prihodnost KPI, kar bo hočeš nočeš vplivalo tudi na razmere v tržaški federaciji, kjer pa večina v sedanjih pogojih zavrača Occhettove predloge. Vprašanje je, ali bo lahko Trst v primeru tajnikove zmage v Bologni še dalje ostal neke vrste otok, v bistvu odrezan od deželne in državne stvarnosti ter v stalnem političnem konflik-
Tajnik KPI Nico Costa Njegova potrditev je pod vprašajem
tu z Rimom. Ti vozli bodo kot rečeno prišli na dan takoj po vsedržavni skupščini, tudi zato, ker si krajevna federacija (maja so volitve v okoliških občinah) ne more privoščiti, da bi politiko tržaške KPI usmerjala zgoraj omenjena komisija.
Tridnevni kongres se je v glavnem ukvarjal s problematiko bodočnosti
KPI na vsedržavni ravni, zelo malo pozornosti pa je posvetil tržaški situaciji, čeprav je tajnik Costa v svojem poročilu posredoval delegatom vrsto sugestij iz tukajšnje stvarnosti. V tem okviru je ostalo povsem nerešeno vprašanje političnih zavezništev in odnosov na levici (posebno s PSI), iz krajevne problematike je bilo nekoliko več govora le o pomenu avgustovske poteze KPI na fojbi pri Bazovici. Pobuda tajnika Coste, senatorja Spetiča in voditelja ZKMI Cuperla je naletela na široko podporo delegatov, z izjemo pristašev Cossutte, ki so znova jasno povedali, da se s to potezo ne strinjajo.
Tržaške komuniste bodo na kongresu v Bologni zastopali Nico Costa in Nives Košuta za Occhettovo resolucijo in Antonino Cuffaro za komponento Ingrao-Natta, na podlagi vsedržavnih ostankov pa bo šel na kongres skoraj gotovo tudi Cossuttov pristaš Sergio Perini. Costa in Košutova sta v tajnem glasovanju prejela 89 oziroma 86 glasov na 96 volilcev, Cuffaro pa je dobil 44 glasov na 56 volilcev. Tudi volitve federalnega odbora so bile tajne. Večjih presenečenj ni bilo, če izvzamemo dejstvo, da je bil iz tega vodilnega telesa nepričakovano izločen dolinski župan Edvin Švab, ki ni prejel zadostnega števila glasov.	§ j
Pisatelj Nagibin in psihoanalitik Verdiglione danes gosta v Trstu
»Evropi in besednemu izražanju v tretjem tisočletju« je namenjeno drevišnje srečanje v hotelu Savoia Excelsior, ki ga prirejajo člani Inštituta za psihoalnali-tične raziskave »Znanost besede« v sodelovanju s tržaško knjigarno Italo Svevo. Gosta večera bosta Armando Verdiglione in Jurij Nagibin, ki bosta predstavila svoje zadnje izdane knjige, ki so izšle pri založbi Spirali/Vel.
Jurij Nagibin, ki je večkrat prišel navzkriž s prejšnjim sovjetskim režimom, je v mednarodnem okviru zelo znan kot glasnik perestrojke. Za scenarij filma Dersu Uzala japonskega režiserja Akire Kurosawe so mu podelili oskarja, medtem ko je prejšnji mesec v Agrigentu prejel nagrado »Življenje za književnost«.
Znani in tudi sporni psihoanalitik Armando Verdiglione pa bo na srečanju, ki se bo pričelo ob 20.30, preko svojih knjig predstavil današnji pristop do znanstvene raziskave na področju psihoanalize. Po njegovih ocenah se namreč psihoanaliza, izhajajoč iz tradicije, ki jo je osnoval Freud in jo je močno zaznamoval Lacan, danes prenavlja kot znanost besede. Pred večerno okroglo mizo se bosta avtorja srečala z bralci ob 18.30 v knjigarni Italo Svevo na Korzu Italia.
V Križu se že vneto pripravljajo na proslavo 45-letnice osvoboditve
V Križu so v polnem teku priprave na proslavo 45-letnice osvoboditve, za katero sta dali pobudo krajevna sekcija VZPI-ANPI in Združenje aktivistov NOB, pristopile pa so vse vaške organizacije. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 29. aprila, ko bodo odkrili spominsko ploščo na pročelju hiše, kjer je stanoval Josip Tence, ustanovitelj in prvi predsednik kriškega odbora OF. Tence je umrl v nacističnem taborišču Buchenwald. Osnutek plošče je izdelal arh. Mitja Race.
Organizacijo proslave, ki bo ena osrednjih v našem zamejstvu, je prevzel vaški pripravljalni odbor, ki mu predseduje predsednik VZPI-ANPI Ferdinand Bogateč. Prireditev bo zahtevala veliko dela in tudi precej finančnih sredstev. Pripravljalni odbor, ki se sestaja vsak torek v Domu A. Sirka, sprejema prispevke vaščanov in organizacij vsak dan, razen nedelje, od 17. ure dalje v baru Sirkovega doma. Prispevke sprejemajo tudi predsednik Bogateč in odborniki.
■ Drevi ob 21. uri bo gledališka zadruga »Teatro, canzone« uprizorila v dvorani Verdi v Miljah Pasolinjevo dramo »Porcile«. Režiser dela je Roberto Guicciar-dini. Pokrovitelja predstave sta Italijanska gledališka ustanova in Deželna gledališka ustanova za Furlanijo-Julijsko krajino.
S pokrajinskega kongresa
Novo vodstvo tržaške KPI
Novoizvoljeni federalni odbor - KPI sestavlja 53 članov. Occhettova komponenta jih je izvolila 26, resolucija Ingrao-Natta 16, pristaši Cossutte pa 11. Vsaka komponenta je predložila svojo kandidatno listo, število izvoljenih pa je v sozvočju z glasovi, ki jih je prejel vsak izmed treh kongresnih dokumentov. Za Occhettovo listo je glasovalo 96 delegatov, za listo Ingrao-Natta 56 delegatov, za Cossuttovo pa 41 delegatov. Ta komponenta se je predstavila s tako imenovano blokirano listo, na katero delegati niso pisali preferenc.
Occhettovo strujo bodo v federalnem odboru zastopali: Marina Bernard (42 glasov), Willer Bordon (56), Miloš Budin (73), Antonella Caruzzi (38), Lilla Cepak (54), Mara Ciacchi (48), Roberto Cosolini (32), Nives Košuta (78), Nico Costa (96), Claudio Cumani (51), Alida D'Alessio (51), Dino Fonda (35), Boris Iskra (43), Anamarija Kalc (69), Perla Luša (78), Ezio Marto-ne (43), Lucijan Milič (38), Ester Pacor ((43), Maurizio Pessato (91), Ugo Poli (36), Claudia Ponti (36), Giorgio Rossetti (58), Stelio Spadaro (50), Maria Pia Turinetti (64), Dušana Valečič (32) in Fulvio Vallon (47).
Za resolucijo Ingrao-Natta so bili izvoljeni: Cecilia Assanti (32), Arturo Calabria (43), Marino Calcinari (25), Igor Canciani (39), Antonino Cuffaro (50), Jelka Gerbec (49), Sergio Minutillo (47), Silvia Monti (48), Megi Pepeu (27), Ivan Širca (31), Stojan Spetič (49), Claudio Tonel (40), Roberto Viezzi (48), Dennis Visioli (49), Antonia Zanin (47) in Bruna Zorzini Spetič (37).
Za resolucijo senatorja Cossutte pa so bili izvoljeni: Carlo in Giorgio Canciani, Lino Crevatin, Marita Lauri, Annamaria Lombardi, Adriano Mirceta, Fausto Monfalcon, Sergio Perini, Paolo Šema, Loredana Stalen! in Olivia Tomasini.
V jamstveno komisijo so bili izvoljeni Occhettovi pristaši Mariolina Brattoni, Albert Čuk, Diana De Rosa ter Alberto Gagliardi, zagovorniki stališč Natte in Ingraa Ilvio Bidorini, Franca Cuffaro in Giorgio Marži ter pristaša Cossutte Riccardo Luccio in Liliana Spagnol.
Stališči Ambrosija (KD) in predsednika ACI Azzarita
Nove ostre kritike na račun občinske prometne politike
Na občinski načrt za parkirišča, ki je bil med drugim tudi na dnevnem redu sinočnje seje tržaškega občinskega sveta, letijo tako rekoč vsak dan nove kritike. Včeraj se je v zvezi s tem načrtom oglasil tudi občinski svetovalec Krščanske demokracije Eugenio Ambrosi, ki se je na tak način ogradil od stališča svoje stranke in od tržaške upravne večine. Ambrosi, ki je med drugim svetovalec skupščine Tržaške krajevne zdravstvene enote, je včeraj poslal tržaškemu županu Francu Richettiju in predsedniku Tržaške krajevne zdravstvene enote Jacopu Rossiniju interpelacijo, v kateri ugotavlja, da niti v tem primeru ni prišlo do koordiniranega posega med raznimi javnimi ustanovami. Ambrosi namreč sprašuje, ali je bila Tržaška krajevna zdravstvena enota sploh obveščena o namerah in ukrepih občinske uprave, ki je vsekakor večkrat izjavila, da je vsestransko preučila načrt in njegove učinke na okolje.
Ambrosi se obregne zlasti ob parkirišče, ki ga Občina načrtuje na Trgu Stare mitnice, in sicer v okviru novega trgovskega središča, ki bi ga morali zgraditi namesto sedanjega stanovanjskega kompleksa med ulicama Vidali in Foschiatti ter Trgom Stare mitnice. Parkirišče bi v tem kraju botrovalo namreč povečanju prometa pri glavni bolnišnici, ki jo je Tržaška krajevna zdravstvena enota že začela preurejati (dela bodo stala več kot 130 milijard lir). Ne glede na to, da je Tržaška krajevna zdravstvena enota svoj čas predlagala, da bi zaprli Ul. Pieta in jo delno namenili parkirišču (s čimer pa se načrt o novem parkirišču nikakor ne usklajuje), pa je za Ambrosija nedopustno, da se tako velika dela uresničujejo brez usklajevanja posameznih interesov.
Če bo torej ugotovil, da upravi nista obveščeni o posameznih načrtih, pravi Ambrosi, ne
bo mogel podpreti sklepov, ki bi botrovali nekoordiniranim ali celo protislovnim posegom.
Pomisleke o občinski politiki o prometu in parkiriščih pa izraža tudi tržaški Avtomobilski klub, ki sicer še ni imel možnosti preučiti omenjenega načrta, a je nadvse skeptičen, da bo Občina v kratkem sposobna rešiti težave in tegobe tržaških avtomobilistov in pešcev. Kot nam je včeraj povedal predsednik ACI Gaetano Azzarita, je Občina v zamudi vsaj deset let kar se tiče splošnega načrta o prometu. Zato ga sploh ne moti dejstvo, da je občinski svet odložil sklep o načrtu. Če bi ta načrt nazadnje rešil vsakodnevne probleme Tržačanov, bi bila ta zamuda upravičena. Azzarita pa izraža zaskrbljenost, da bo leta 2000 v Trstu isti kaos kot danes, da bo prometna ureditev kljub naraščanju števila zasebnih vozil ostala enaka današnji. Njegov strah utemeljujejo nedavne izbire odbornika za urbanistiko Cecchinija, ki je, kot znano, sklenil, da zaradi odprtja parkirišča v silosu ukine parkirne prostore v središču mesta. S silosom, ugotavlja Azzarita, so res odprli 800 novih parkirnih prostorov, istočasno pa so jih dejansko ukinili okrog 700. Po tej logiki naj bi z novimi parkirišči ukinili čudi druge parkirne prostore na odprtem. Na tak način pa nikakor ne bi mogli zadostiti povpraševanju, saj bi bilo število "pokritih parkirnih prostorov" prav tako nezadostno kot sedaj.
Če je namen ukinjanja parkirnih prostorov na odprtem spodbuditi ljudi, naj se poslužujejo javnih prevoznih sredstev, pa - predlaga Azzarita - je treba nujno prenoviti ponudbo Konzor-cialnega podjetja za prevoze (ACT) in preurediti avtobusno mrežo. Samo v tem primeru bi bilo med drugim mogoče zapreti mestno središče za promet.
Črni mazači spet na delu
P COHUNE Dl TR1ESTE
CIBCOSCHIZIOHE AKKINISTRATIVA
altipiano est
COKSICLIO RIONAIE CENTRO CIVICO
ko a^st;ični mazači so spet izkoristili tec*na za novo provokatorsko v4]Cli°. tokrat naperjeno proti prebi-si0^ern Opčin. Premazali so namreč jo enski napis pri vhodu na sedež ra-PrQ kega sveta za Vzhodni Kras na Ptički ulici, s čimer so morda hoteli V*hoii ti5*™, ki pravijo, da bi niti v Voj. unokrsškem sosvetu ne smeli go-Oer/ slovensko, ker pač spada pod N *akljivo tržaško občino.
• nik svetovalske skupine SSk v Vij jtai°uskem svetu Ozbič je že prija-tovaj09°tlek pristojnim organom, sve-vUa iSka skupina SSk pa je tudi naslo-Vp »a predsednika sosveta ustrezno
Na je-
slov* st>ki (foto Križmančič) pomazan tajj^ski napis na sedežu vzhodnok-e9a rajonskega sveta.
Trupli našli v stanovanju pri Sv. Ivanu več dni po smrti
Samotna smrt priletnih sester
V Trstu se je tiho odigrala še ena drama starosti in osamljenosti. Včeraj so v stanovanju v 8. nadstropju v Drevoredu Raffaello Sanzio 4 pri Sv. Ivanu našli trupli dveh priletnih žensk štiri ali pet dni po njuni smrti. Gre za 87-letno Mario Rauter vd. Scolpisio iz Drevoreda Sanzio 4 in za njeno 83-letno sestro Olgo Rau-ter-Rovtar iz Ul. Rossetti 57. Kaže, da sta umrli naravne smrti, in sicer zaradi srčne kapi.
Maria Rauter je že dalj časa bolehala in se s težavo premikala. Prav zato je pred približno dvema letoma prišla k njej stanovat in jo negovat mlajša sestra Olga, ki je sicer živela samsko življenje. Zaradi visoke starosti ženici seveda nista imeli posebno veliko stikov z zunanjim svetom, kljub temu pa so sosedje v zadnjih dneh opazili, da ju ni na spregled. Eden izmed njih je zato šel včeraj okrog poldne potrkat na njuna vrata, ker pa ni slišal nikakega odgovora, je posumil, da se je pripetilo nekaj zloveščega, in poklical hitro pomoč.
Prvi so prišli agenti letečega oddelka, in sicer ob 13.30. Takoj so ugotovili, da bo treba s silo vdreti v stanovanje, saj je bilo dobro zaklenjeno, zato so poklicali gasilce. Le-ti so se kmalu potem do stanovanja, ki stoji kakih 28 metrov visoko, dvigni-^ li s svojili lestvami in vanj vdrli pow
•4
Maria Rauter vd. Scolpisio in Olga Rauter-Rovtar
balkonu. Eno izmed sester so našli mrtvo na hodniku, drugo pa zgrude-no na postelji in s telefonom v roki. Po vsem sodeč je skušala poklicati na pomoč, potem ko je prvo obšla smrtna slabost, a zaradi razburjenja je še njej odpovedalo srce.
»Stanovanje je bilo urejeno in čisto in nikjer ni bilo videti nič nenormalnega,« nam je povedal eden izmed gasilcev, ki je med prvimi stopil vanj. »Tudi na truplih ni bilo znakov udarcev ali česa podobnega in zato sklepamo, da sta priletni ženici umrli naravne smrti,« je pristavil. Istega mnenja je bila tudi zdravnica Rdečega križa Nicolazzijeva, ki
pa je v potrdilo o smrti iz dolžne previdnosti zapisala, da je treba vzroke smrti še natančneje preiskati. Po vsej verjetnosti bodo že danes opravili obdukcijo trupel.
Odkritje drame, ki se je tiho odigrala pred nekaj dnevi v 8. nadstropju v Drevoredu Sanzio pri Svetem Ivanu, je precej pretresla sosesko. Seveda smo za primere samotnih smrti ostarelih ljudi že vsi kdaj slišali, in tudi za hujše od sedanjega. Toda nihče ne pričakuje, da se kaj takega lahko zgodi tudi v njegovi neposredni bližini ali celo v njegovem sorodstvu. Šele ko se kaj takega zgodi, razumemo, koliko osamelosti nas obdaja.
Obrazci za prijave nedovoljenih sečenj
Tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo (WWF) se zahvaljuje vsem, ki jo skoraj vsak dan opozarjajo na primere nedovoljenega sekanja dreves. Hkrati pa jih obvešča, da bodo odslej lahko svoje prijave izpolnjevali na posebnih obrazcih, ki jih je mogoče dvigniti na sedežu WWF v Ul. Venezian 27. Takšne prijave bo WWF potem lažje posredoval pristojnim javnim organom.
+ Nenadoma nas je zapustila naša draga
Albina Černe vd. Guštin
Pogreb bo jutri, 21. t. m., ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo hčerki Adriana, Gracijela z možem Aleksijem, vnuka Marko in Igor, sestra Dorina in ostalo sorodstvo.
Trst, 20. februarja 1990
Družine Dolgan, Košuta, Ukmar in Bole iskreno sočustvujejo z Gracije-lo in Adrijano ob izgubi njune drage mame.
Ob smrti drage Albine Guštin izrekajo iskreno sožalje Gracijeli in Adrijani
Diego, Nadja, Matija in družina Raztresen
Ob izgubi drage none izreka iskreno sožalje Marku Civardiju
kolektiv ZTT
Ob izgubi drage mame sočustvujejo z Gracijelo in svojci
Magda in Claudio, Lidija in Edi, Franka in Sandro, Vida in Dario ter Neva in Lučano.
t
V 87. letu starosti se je od nas poslovila naša ljuba mama, nona in pranona
Zorka Čotar vd. Perčič
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 21. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v šempolajsko cerkev.
Za njo žalujemo: sin Jože, hčeri Mirela in Anita z družinami ter drugo sorodstvo.
Šempolaj, 20. februarja 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
KD F. PREŠEREN iz Boljuuca
priredi v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu tradicionalno
PUSTOVANJE
■	v četrtek, 22. 2.: od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom FARAONI;
■	v soboto, 24. 2.: od 21.00 do 3.00 ples z ansamblom POP DESIGN;
■	v nedeljo, 25. 2.: od 15.30 do 18.30 tradicionalno
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
in od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom »POMLAD«
■	v ponedeljek, 26. 2.: od 20.30 do 0.30 ples z VESELIMI GODCI;
■	v torek, 27. 2.: od 21.00 do 3.00 ples z ansamblom POMLAD.
POSKRBLJENO TUDI ZA JEDAČO IN PIJAČO
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/II
Slovenski klub vabi danes, 20. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkov večer s
SERGEJEM VERČEM IN
BORISOM KOBALOM
SMEH NI
(KOT ZA KOGA) GREH
------- tržno obvestilo----
KREM01/5
Novi preparat povzroča razburjanje v lekarnah
Lasje: nekaj se premika
Najnovejše odkritje iz Švice
MILAN — -Od številnega povpraševanja do tega, da so že pošle vse zaloge, je bil korak res majhen. Tako se je pred kratkim pripetilo tudi v nekaterih švicarskih lekarnah, kjer so prodajali preparat proti izpadanju las, ki ga ni bilo mogoče do pred dnevi dobiti v Italiji.
Iz Basla, prestolnice kemije, so namreč sporočili novico, ki je nudila nekaj utehe vsem, ki jim grozi bodočnost v znamenju pleše.
Laboratoriji Labo neke znane multinacionalne družbe so pripravili kozmetični preparat za lokalno uporabo na osnovi 0,84% raztopine nicotenila, nove snovi proti izpadanju las. Snov so odkili pred kratkim, ima pa prednost v tem, da ne pušča škodljivih stranskih posledic. Ugotovili so le eno nevšečnost: na kraju aplikacije se pojavi rdečica, ki traja približno eno uro.
Snov je testiral profesor Fink od Therapy and Perfor-mance Research Institute iz Erlangena, ki je zasledil re-generativne učinke snovi pri vseh treh stopnjah fiziološke rasti las.
Ta novi čudež raziskovalcev družbe Labo je že nekaj tednov na voljo v nekaterih italijanskih lekarnah. Ko se je razvedla vest o njem so ga namreč že pričeli izvažati iz Švice v mnoge druge evropske države.
_________gledališča______________
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Simfonična sezona - V četrtek, 22. t.
m., ob 20. uri (ponovitev v petek in soboto) bo na sporedu simfonični koncert. Dirigent Luigi Toffolo, orkester in zbor gledališča Verdi. Program bo obsegal skladbe Weberja, Mozarta (sodeluje tržaški violinist Emmanuele Baldini) in Čajkovskega. Vstopnice so na prodaj od danes dalje pri blagajni gledališča.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red premiere) bo gledališka skupina Teatro del Carretto predstavila Homerjevo delo ILIADA. Režija: Maria Grazia Cipriani. V abonmaju odrezek št. 8A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA - CRISTALLO
V soboto, 24. t. m., ob 20.30 bo na sporedu prva predstava MA NON AN-DARE IN GIRO TUTTA NUDA George-sa Feydeaua.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert PROCANTIONE ANTIOUA.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela FABIO SMOTLAK -slike in grafike.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN SKERK.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - razstavlja do 7. marca milanski slikar PAOLO SANDANO po sledečem urniku: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je do 1. marca odprta razstavaakvarelov slikarja MANFREDA MYKA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 2. marca na ogled retrospektivna razstava Giannija BRUMATTIJA.
V	Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, je odprta razstava POMAGAJMO OTROKOM - LIKOVNI UMETNIKI ZA SKLAD MITJA ČUK. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure.
V	Kulturnem domu na Colu je odprta do 23. t. m. razstava O JAVAH IN JA-VARJIH NA REPENTABRU. Urnik: ob delavnikih od 18. do 19. ure, v nedeljo, od 11. do 12. ure. Zainteresirane šole naj se javijo na tel. št. na 327124.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih je do petka, 23. t. m. na ogled razstava slikarja MILKA BAMBIČA. Urnik: jutri, 21. t. m. in v petek, 23. t. m. od 20. do 22. ure.
čestitke
ZŽI-UDI z Opčin iskreno čestita neutrudni tovarišici TONČKI VIDAU ob 80-letnici rojstva in želi še mnogo zdravih let.
Še mnoga zdrava in delovna leta tov. TONČKI VIDAU želi sekcija KPI Riko Malalan Opčine-Bani.
V nedeljo, 18. t. m., sta OLGA in MARIO MILIČ slavila 40-letnico poroke. K lepemu jubileju čestitajo planinski prijatelji in znanci in jima kličejo še na mnoga srečna skupna leta. Čestitkam se pridružuje SPDT.
Danes praznuje 60 let nona EDA. Vnuk Marko ji pošilja koš poljubčkov, voščilom se pridružujejo vsi njeni iz Križa in s Proseka.
RAZPRODAJE
POPUSTI OD 20% DO 80%
PRIČAKUJEMO VAS!	LINEA — Ul. Carducci 4 — TRST
obv. občini
razne prireditve		mali oglasi		prispevki
KD Kraški dom prireja v soboto, 24. t. m., v Kulturnem domu na Colu PUSTNI PLES z ansamblom Biljard. V ceno (15.000 lir) je vključena tudi konzumaci-ja. Vpisovanje in morebitne informacije na tel. št. 327124 v jutranjih urah do vključno 20. t. m.
TPK Sirena vabi na pustovanje, ki bo v društvenih prostorih 24. t. m. Obvezne so maske. Rezervacije na tel. št. 422696.
Godba na pihala iz Ricmanj obvešča, da bo v pustnem vzdušju obiskala sledeče kraje: v četrtek, 22. t. m., zvečer - gostilne v Bregu; v soboto, 24. t. m., od 11. ure dalje - Log; v torek, 27. t. m., od 12. ure dalje - Ricmanje in v sredo, 28. t. m., ob 19. uri - slovo od Pusta.
SKD Vigred vabi pustne prijatelje na zabavno otroško rajanje v nedeljo, 25. t. m., od 15. do 18. ure v društvene prostore.
Nabrežinska godba bo ob pustu obiskala naslednje vasi: v nedeljo, 25. t. m., Slivno, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; v ponedeljek, 26. t. m., in v torek, 27. t. m., Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino, da bomo skupaj praznovali kralja Pusta.
SAZGO in ŠK KRAS priredita v Špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku VELIKI PUSTNI ŽUR. V soboto, 24. t. m., - Lojze Furlan, v nedeljo, 25. t. m., - Šank Rock, v ponedeljek, 26. t. m., - Agropop in v torek, 27. t. m., - Happy day. Nagrajene bodo najlepše in najgrše maske. Vabljeni!
Športna šola Trst vabi na tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 25. t. m., od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Igral bo ansambel Zvezde. Za dobro voljo bodo poskrbeli Potujoči potepači.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so na sedežu SSŠ - Ul. Carducci 8/II - na razpolago obrazci in informacije za premestitve neučnega osebja v staležu. Rok za predložitev prošenj zapade 11. marca 1990.
V tajništvu liceja France Prešeren v Trstu lahko dobijo bivši dijaki, ki so maturirali do šolskega leta 1981/82, originalno maturitetno diplomo. Kdor jo želi mora vrniti nadomestno potrdilo.
izleti
Zveza upokojencev CGIL Nabrežina-Križ prireja 15-dnevni izlet v Španijo -Costa del Sol - od 18. aprila do 2. maja t. 1. Za informacije tel. na št. 200036 ob uradnih urah.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 20. februarja 1990
SILVAN
Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 17.38 - Dolžina dneva 10.39 - Luna vzide ob
4.02	in zatone ob 12.03.
Jutri, SREDA, 21. februarja 1990
IRENA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.54 najnižja 10 cm, ob 5.38 najvišja 20 cm, ob 13.22 najnižja -20 cm, ob 20.37 najvišja 22 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj, zračni tlak 1026,4 mb raste, brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja
9.2	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulia Nussdorfer, Eli-sa Cacaci, Francesca Giraldi, Fabrizio Marletta, Francesco Grilli.
UMRLI SO: 53-letni Giampaolo Capo-dei, 75-letna Giuseppina Ceprin vd. Agelli, 93-letna Adele Meschi vd. Cia-batti, 78-letna Lidia Piana por. Driscol, 46-letna Liliana Francolla por. Pelliccet-ti, 78-letna Ameba Velicogna, 61-letni Renato Corbatto, 86-letni Luigi Ciani, 87-letna Maria Olga Moraro, 67-letna Olga Zuliani vd. Ulcigrai, 77-letni Giordano Strazzabosco, 77-letni Marcello Vertovec, 75-letni Aurelio Saffi, 69-letna Lidia Marcon vd. Crise, 79-letna Anna Bozich vd. Ferfoglia, 48-letna Maria Grazia Doz, 86-letna Ida Lorenzi, 78-letni Angelo Verzegnassi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 19., do sobote,
24. februarja 1990 Dnevna služžba - od 8.30 do 19.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5j Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrolo-gio 6.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. Toči belo vino in teran.
PRI KUKUKEVIH v Doberdobu sredi vasi je osmica z dobro zalogo vina in vseh prašičjih dobrot.
20-LETNO dekle s končanim tečajem za tajnice išče katerokoli resno zaposlitev. Tel. 200882.
PRODAM domač krompir. Tel. 200882.
PRODAM po nizki ceni mladega volčjaka. Tel. od 19. do 20. ure na št. 220333.
DELAVEC trvdke Fiat proda fiat regato 70 S v odličnem stanju. Tel. na št. 229224.
PRODAM traktor nibbi DT 340, jakosti 40 k. s., in traktor pierre DT 327, jakost 32 k. s. Tel. na št. (0481) 531741.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Bazovici, 1.170 kv. m. Zainteresirani naj tel. na št. 226585 od 12. do 14. ure.
ODDAM bar-paninoteko na Krasu. Tel. 224426.
PRODAM hondo transalp 600, letnik '87. Tel. v večernih urah na št. 350016.
GOSTILNA Dvor v Števerjanu išče kuharja ali kuharico. Tel. (0481) 884035 vsak dan od 10. ure dalje razen ob četrtkih.
PRODAM alfetto GTV, metalizirane pla-ve barve, letnik '80. Cena po dogovoru. Tel. na št. (040) 225973.
PRODAM fiat 124 šport rdeče barve. Tel. 229225.
PRODAM fiat 500 črne barve, dobro ohranjen, letnik 70. Tel. (040) 226454.
PRODAM golf memphis, letnih '88. Tel. 226355.
NOVOUSTANOVLJENO mešano podjetje EURO-HIŠA nudi zaposlitev tako v Jugoslaviji kot v Italiji. Tel. (040) 226454.
PRODAM fiat 126 bis bele barve, letnik '88. Tel. 226752.
AGENCIJA zaposli dekleta 18/30 let za gledališke predstave in na televiziji. Poslati takoj sliko cele postave ter številko kroja na ESO PRESS, Ul. Servais 126, 10146 Turin.
IŠČEMO uradnika/co z diplomo višje srednje šole in z aktivnim znanjem angleščine in nemščine. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34136 Trst, pod šifro »Takojšnja zaposlitev«.
PRODAJAM mladiče srednjih šnavcer-jev, barve poper-sol, šampionskega porekla. Telefonirati ob uri kosila na št. (003861) 268102.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje išče tajnico z znanjem angleščine in srbo-hrvaš-čine. Za informacije tel. (0481) 32750 (Gorica) med tednom od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
KUPIM hišo v bližini Vipavske doline ali v okolici Sežane. Tel. 226618.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi in risanka Una grossa indigestione, prod. Walt Dis-ney.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 L’-amico ritrovato, r. Jerry Schatzberg.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Dimentica-re Palermo, r. Francesco Rosi, i. James Belushi.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 La časa dei vizi erotici, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Sesso, bu-gie e video tape, r. S. Soderbergh.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Harlem Nights, i. Eddie Murphy.
MIGNON - 16.30, 22.15 Cera un castel-lo con 40 cani, i. Peter Ustinov, Salva-tore Cascio.
EDEN - 15.30, 22.00 Bestialita bitranse-xual gay 2, porn., O □
CAPITOL - 16.30, 22.10 Seduzione peri-colosa, r. Harold Becker, i. Al Pacino, Ellen Barkin, □
LUMIERE - 17.00, 22.00 Uattimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin Williams.
ALCIONE - 16.00, 22.00 E stata via, i,-Peggy Aschroft, Geraldine James.
RADIO - 15.30, 21.30 Lady Godiva e la zia in calore, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
Ob 1. obletnici smrti dragega Borisa Čuka daruje Pavla Sancin 15.000 lir za Pihalni orkester Breg.
V	spomin na Brunovo mamo, pokojno Pavlo Zenič vd. Milič, daruje Dominik Pistan 20.000 lir za UNICEF.
V	spomin na Franja Kosovela darujeta svakinja Zorka in nečakinja Marija
40.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Lidijo Sancin daruje Mira Fonda 10.000 lir za Dom J. Ukmarja.
V	spomin na Ladislava Rebulo daruje družina Hrovatin 30.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Pavle Milič darujeta Alberta in Franc Briščik 100.000 lir za Dom - Spomenik padlim v NOB v Briščikih.
Namesto cvetja na grob Pavle Milič daruje Bruno Sardo z družino 100.000 lir za Dom - Spomenik padlim v NOB v Briščikih.
Namesto cvetja na grob Pavle Milič daruje Mario Geri z družino 30.000 lir za Dom - Spomenik padlim v NOB v Briščikih.
Namesto cvetja na grob Karmele Mo-setič darujejo Marica, Marta in Valerija
30.000	lir za barkovljansko cerkev.
Namesto cvetja na grob pokojnega
Pepkota Kocmana, Pepke Štolfa in Mil-kota Škabarja darujeta Romana in Egon
50.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Pavle Milič
daruje družina Polojaz 100.000 lir in družina Lokar 100.000 lir za popravilo re-pentabrske cerkve.
V	spomin na Romano Štok vd. Carli darujeta Milena in Bruno z družinama
50.000	lir za Dom - Spomenik padlim v NOB v Briščikih.
V	spomin na drago mamo darujeta Bruno in Milena z družinama 300.000 lir za Dom - Spomenik padlim v NOB v Briščikih, 100.000 lir za popravilo repen-tabrske cerkve in 100.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob tete Pavle Zenič vd. Milič darujeta Lidija in Pavlina Gulič 50.000 lir za Kulturni dom v Briščikih in 50.000 lir za cerkev na Repentab-ru.
V	spomin na pokojnega prijatelja Ladij a Rebulo darujeta Rudi Zidarič 25.000 lir in Darko Zidarič 20.000 lir za SKD Vigred.
Za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah darujejo Vittorio Čebron 20.000 lir, N.N. 200.000 lir, Ada Rupelli 50.000 lir in Bruna Jugovič 50.000 lir.
V	spomin na Berta Carlija darujeta Mario in Albina Kralj (Opčine 1244)
50.000	lir za Ljudski dom v Trebčah.
V	počastitev spomina gospe Gele Šuligoj darujejo Jadrankine prijateljice
90.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob obletnici smrti mame Eme Malalan in bratov Tonina in Edvarda daruje Marta Cesar 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto šopka cvetja Albertu Kralju darujejo teta Justina in bratranca Rino in Lidija 100.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah.
V	spomin na Angelo Šuligoj daruje Justina Daneu 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
V	spomin na teto Gelo Šuligoj daruje Anči z družino 30.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah, 30.000 lir za ŠD Polet, 30.000 lir za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah in 30.000 lir za KD Tabor.
V	počastitev spomina Angele Škerla-vaj vd. Šuligoj darujeta Lidija in Nada Kapun 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Ob vsakoletni nabiralni akciji so za ŠZ Sloga darovali: Bani: hotel Dugulin
50.000	lir, elektromehanična delavnica Aldo Ban 80.000 lir in trgovina z jestvinami Vidah 50.000 lir; Padriče: trgovina z jestvinami Silvan Grgič 200.000 lir; Bazovica: mizarsko podjetje Stopar 100.000 lir, trgovina z manufakturo »Renato« 60.000 lir, cvetličarna »Mara« 50.000 lir, pekarna Zdenka Marc 30.000 lir, pekarna Magda Marc 50.000 lir, drogerija Bajc 20.000 lir, podjetje - zaloga piva Grgič 100.000 lir, trgovina z jestvivami - zadruga Despar (najemnice Križmančič) 50.000 lir,_ bar »Alex« 100.000 lir, frizerski salon Čufar
50.000	lir.
Ob 13. obletnici smrti dragega Dorčeta darujejo Drejc, Manica in Antek 150.000 lir za Slovensko skupnost - Sekcija De-vin-Nabrežina.
Ob obletnici smrti Marčela Siege daruje družina 100.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na Romano Štok vd. Carli daruje Zmaga Lorenzi 20.000 lir za gradnjo Doma-spomenika v Briščikih.
Ob 7. obletnici smrti nepozabne Marije Berdon darujeta Laura in Graziella Gropazzi 20.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Albina Kureta darujeta Bruno in Marija Kuret (Ricma-nje 76) 25.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Alessandra Kureta darujeta Bruno in Marija Kuret (Ricmanje 76) 25.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Franca Žagarja darujeta Bruno in Marija Kalc iz Trebč 100.000 hr za Ljudski dom v Trebčah.
menjalnica				19. 2. 1990	
TUJE VALUTE	FIXING MTT.AN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI trst
Ameriški dolar .		 1243,100	1230,—	Japonski jen 		8,600	8,400
Nemška marka .		 741,830	739,—	Švicarski frank		834,530	830.''
Francoski frank		 218,330	216.—	Avstrijski šiling		105,364	105."
Holandski florint ... 658,460		657.—	Norveška krona		192,110	190."
Belgijski frank		 35,522	35,100	Švedska krona		202,940	200."
Funt šterling ..		2117,250	2100,—	Portugalski eskudo .	8,430	8."
Irski šterling ..		 1969,-	1950.	Španska peseta 		11,494	11."
Danska krona .		 192,280	189.—	Avstralski dolar		945,900	900."
Grška drahma .		 7,865	7,500	Jugoslov. dinar 		—	100."
Kanadski dolar		 1035,900	1000. -	ECU		1514,600	
					
b.aifl					
Koncertna preobleka za Straussovo opero
Sindikalni boji in stavke so v lanski sezoni razburjali duhove v milanski Scali, kjer je odpadlo kar nekaj premier. Nekaj podobnega - čeprav iz bistveno drugačnih razlogov - se dogaja letos v rimski Operi. Ob koncu preteklega tedna je že odpadla zadnja ponovitev Bellinijevih Puritancev, istočasno so tudi odložili za nedoločen čas premiero opere Ariadna na Naksu Richarda Straussa, ki je bila predvidena za 16. februar. Vodstvo opere pa je z neobičajno odločitvijo našlo novo rešitev in razorožilo stavkajoče: premiera bo namreč danes, le da se bo opera spremenila v koncert.
Sindikalni spor se je začel že pred časom in je zadeval deset novih uslužbencev - sedem članov orkestra in tri plesalce, ki so delali v rimski operni hiši s terminsko pogodbo. Ob zaključku poskusne dobe je umetniški vodja opere menil, da novi uslužbenci niso kos nalogi. Na zahtevo sindikata so odložili zapadlost »preizkusnega roka«, a mnenje odgovornega se ni spremenilo. Nujna je tu opomba, da so te preizkusne dobe trajale nekaj let, ker so uslužbencem vsakokrat ob-
navljali terminsko pogodbo, ne da bi jih dokončno sprejeli v službo. Stavka je bila v prvi vrsti uperjena prav proti temu stanju stalne negotovosti.
Uslužbenci so sklenili, da za nedoločen čas stavkajo, stavka pa naj bi bila razčlenjena po posameznih oddelkih ali skupinah delavcev. Tako so za danes predvideli stavko skupine odrskih delavcev in uradnikov. Vodstvo pa je odkrilo »zasilni izhod«. Orkester in pevci niso predvideli stavke, prav tako ne pomožno osebje, ki je potrebno za vsako predstavo. Premiera je torej možna, le da v rahlo spremenjeni preobleki - ne bo opera, temveč koncert. Orkester bo igral pod vodstvom Gustava Kuhna, med glavnimi interpreti je Katerina Ikomonu. Velja še omeniti, da postavitev ne predvideva bogate scenografije, kot se to dogaja običajno pri operah, in da je torej odpadlo tudi vsako vprašanje, ki bi ga lahko povzročili odrski delavci. Vsekakor je možno še kako presenečenje, a za to bomo morda izvedeli le tik pred začetkom predstave.
Tokrat na rešetu Patrizio Roversi
Italijanski Ustanovi za prireditve ali Katoliškemu centru za film, gledališče, radio in televizijo gre priznati, da zelo pozorno spremlja vse, kar se dogaja na področju spektakla, in da budno opozarja na »prekrške«. Prešnji teden se je ustanova ukvarjala s prvo pay-TV v Italiji in z načrtovanimi pornorubrikami, ta teden pa je na rešetu Patrizio Roversi s svojo sobotno oddajo Politistrojka, ki naj bi »žalila vse italijanske uradne ustanove in vrednote demokratičnih institucij«. Tiskovno sporočilo pravi nadalje, da »v oddaji ni sledu za kabaretom ali satiro, kot ju, denimo, ponujata Biberon ali Striscia la notizia, temveč gre izključno za vulgarnost v pravem smislu besede«.
Voditelj Patrizio Roversi, ki je tudi soavtor oddaje, se seveda ne strinja s temi trditvami. On seveda mora zagovarjati svoj kviz, a zagovarja ga z napadom na cenzuro in cenzorje, ki so po njegovem meneju »pravi gasilci kulture in inteligence«. Nekoliko pikro je še dodal, da si »Italijanska ustanova za prireditve zasluži nominacijo za Humoristični salon v Bordigheri«, resneje pa je zaključil, da je s to oddajo, s kvizi in igrami skušal razstaviti stvarnost, ne da bi jo razbijal in s tem poškodoval, vrednot tudi ne gre postavljati v vitrine ali hladilnike, če so dejanske vrednote, dovoljujejo tudi vsakršno preverjanje.
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
0 spolni neposlušnosti vernikov
Na splošno ljudje radi pozabljamo na načela, ko bi jih bilo treba spoštovati v vsakodnevni praksi. V tem, kot kaže oziroma kot pravijo statistični podatki, niso izjema niti italijanski katoličani. Jabolko spora med verniki in Cerkvijo je v našem primeru spolnost: v zadnjem uradnem dokumentu italijanskih škofov, o katerem smo poročali pred nedavnim prav v tej rubriki in ki ga je osvojil tudi papež, je namreč ostro naglašeno, da je cilj zakonskega življenja spočetje otrok, spolnost kot taka, tudi med cerkveno poročenima partnerjema, ni zaželena, če ni strogo namensko usmerjena.
Tako strogo opredeljeno pojmovanje spolnosti, ki naj bi jo v prvi vrsti narekovala skrb zaradi demografskega padca ob nujnem spremstvu moralnega katoliškega čuta, pa je med pripadniki katoliške vere vzbudilo precej polemik. Poleg pripomb, ki iz vrst vidnejših cerkvenih predstavnikov niso bile tako polemične kot v preteklosti na isto temo, pa so italijanski verniki ubrali vsesplošno zelo priljubljeno pot pasivnega odpora. Tudi pari, ki se prištevajo med verne in ki torej priznavajo vsestransko avtoriteto Cerkve, naj bi se navzven podredili »direktivam«, v praksi pa naj bi bili v spolnosti veliko bolj sproščeni in istočasno precej oprezni v zvezi z načrtovanjem rojstev, kar pomeni, da se glede tega izredno pomembnega vprašanja ne prepuščajo »božjim rokam«.
Za veliko večino italijanskih parov je torej odločno izraženo priporočilo škofov »imejte več otrok v vzgledni čistosti« povsem nesprejemljivo. Istočasno so precej ubogljivi oziroma nebogljeni glede uporabe kontracepcijskih sredstev, čeprav tudi v tem ne sledijo pretirano poslušno cerkvenim napotkom o tako imenovanih naravnih načinih preprečevanja nezaželenih nosečnosti.
Takšna slika izhaja iz ankete, ki jo je za tednik Europeo izvedla družba za raziskavo javnega mnenja Computel-De-moskopea. Več kot 55 % intervjuvanih je namreč odločno zavrnilo tezo, da je rojevanje otrok socialna dolžnost v odnosu državljana do družbe, v kateri živi. Še odločnejša večina, nekaj nad 58 %, zagovarja spolne odnose med zaročenci, medtem ko se je večina intervjuvancev samo z 2 odstotkoma manj odločno opredila proti »skokom čez plot«. V obsojanju zakonskih prevar so vnetejše ženske (nad 60 %), kar sicer ne preseneča, ker so večinoma v tem še vedno izigrana stranka. Zanimivo pa je, da so nujo o zakonski zvestobi odločno zagovarjali mladi (55 %), med njimi pa še najbolj vneto študentje (nad 65 %).
Anketa, ki jo je milanska družba Computel-Demoskopea izvedla v začetku februarja, je pokazala, da se Italijani še niso otresli predsodkov glede kontracepcijskih sredstev. V tem je odločno pri repu lestvice tehnološko najbolj razvitih držav. Po eni strani tudi najbolj verni pari v praksi zavračajo naravne metode, ki jih priporoča Cerkev, se pravi izračunavanje neplodnega obdobja za žensko; po drugi pa se ne poslužuje drugih možnosti.
Na vprašanje, ali se intervjuvanec poslužuje metod Ogi-no-Knaus, Billings ali drugih, ki jih Cerkev dovoljuje, je pritrdilno odgovorilo slabih 14 %, zanikalo je nad 74 %, medtem ko nekaj nad 11 % intervjuvancev ni želelo odgovoriti. Glede ostalih sredstev, uporabo katerih Cerkev ne priporoča, pa je kar 61 % intervjuvanih izjavilo, da se ne poslužuje nikakršnega kontracepcijskega sredstva. »Anti baby« tabletko jemlje 8,7 odstotka vprašanih žensk, 2,6 % rabi spiralo, 14 % vprašanih rabi kondom, slab odstotek se poslužuje drugih farmacevtskih ali mehanskih sredstev, več kot 14 % pa na to vprašanje ni hotelo odgovoriti.
Povedati je treba še, da je družba za raziskavo javnega mnenja intervjuvala 700 oseb, s čimer naj bi dosegla dovolj verodostojno sliko italijanske stvarnosti (96 %). Od intervjuvanih se je 44,1 % opredelila za »aktivne vernike«, malo več (44,7 %) za vernike, ki ne zahajajo redno v cerkev, 7,7 % se je proglasila za »nevernike«, ostali pa se niso izrekli (3,6 %).



današnji televizijski in radijski sporedi
11..... ""

Qj£__RAM___________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Creature grandi e piccole
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Occhio al bi-glietto
14.10	Dokumentarec: Kvarkov svet
15.00	Italijanska kronika
15.30	Dirka po Siciliji
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.35	Odprti prostor
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
21.30	Variete: Biberon
22.35	Dnevnik
22.45	Dokumentarec: Atlante
23.45	Košarka: polfinale pokalnih zmagovalcev Knorr Bologna-Paok Solun
8'15 Dnevnik in vreme
9-30 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
8.50	Dok.: Rojstvo abecede
^ RAI 2_________________
7.00	Otroški variete: Patat-rac in risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Tečaja angleščine in francoščine
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno
16.05	Nanizanka: Cuore e batticuore.
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Rubrika: Tutto sul Due -
Zdravnik neposredno
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Faber
19.30	Aktualno: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Film: Joe Bass 1'impla-cabile (vestern, ZDA 1968, r. Sydney Pollack, i. Burt Lancaster, Shel-ley Winters)
22.15	Dnevnik in dosje
23.15	Dnevnik in horoskop
23.35	Film: Osterman wee-kend (krim., ZDA 1983, r. Sam' Peckinpah, i. Burt Lancaster)
^ RAI 3_________________
10.25	SP v smučanju: Cross Country, tek 10 km (ž)
12.15	Videofragmenti: Black and Blue
12.30	Dokumentarca: Roma, di fronte allopera dar-te; Meridiana - Veleggi-ando sotto costa
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarca: Zupack,
15.00	Ambiente vivo
15.30	Videosport: rokomet, sabljanje in plavanje
17.00	Nanizanki: I mostri ven-t anni dopo, 17.30 Vita da strega
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Telefone giallo, vmes (22.00) Dnevnik - nocoj
23.15	Film: I Love You (r. Marco Ferreri, i. Chris-topher Lambert, Eddy Mitschell)
0.50 Dnevnik - v kiosku
TV Ljubljana 1
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade. Zgodbe iz školjke, 9.30 Šolska TV - Ko se korenin zavemo, Po svoji zemlji
10.30	Oddaja o športu: Sedma steza (pon.)
10.45	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Mozaik. Šolska TV: Ko se korenin zavemo - Po svoji zemlji (pon.)
17.50	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj -Skutni štruklji, 18.00 do-kumentrana oddaja o aidsu - Prva bojna črta,
18.30	Studio je vaš - In-termezzo za klovne
19.05	Risanka in TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Odmevi v temi (J. Wambaugh, r. Glenn Jordan, i. Peter Coyote, Stockard Chan-ning, 3. del)
20.55	Peter s Pop Show
21.50	Video strani
21.55	Dnevnik in vreme
22.15	Video strani
HIP) TV Koper_______________
13.45	Nogomet - argentinsko prvenstvo
15.30	Nočni boks
16.15	Oddaja o športu: Juke Box
16.45	Košarka NBA
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Žarišče
20.30	Nočni boks - posebna oddaja
21.30	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
22.15	TVD Novice
22.25	Rubrika: Obiettivo Sci
23.25	Rubrika: Eurogolf
0.25 Nogomet - špansko prvenstvo
| 'If TV Ljubljana 2
16.30	Satelitski prenosi
18.10	Svet športa
19.00	Naša pesem ’ 89 (23. oddaja)
19.30	Dnevnik in Premor
20.00	Žarišče
20.30	Žrebanje lota
20.35	Shakespeare na TV: film Troilus in Kresida (zgod., VB, r. Jonathan Miller, i. Anton Lesser)

CANALES
7 30 Nanizanke: Fantasilan-dia, 8.30 Hotel, 9.30 Love
. Boat
9 30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	Gioco delle coppie Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro Zdravniški pregled i, — CanaleSzavas
80 Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito Variete: Striscia la notizia
Film: Un padre, una ven-detta (dram., ZDA 1988, r. John Herzfeld, i. Bryan Dennehy, Joanna Cassi-
22	dy)
"m Dosje konec stoletja:
23	Svinčena srca
•15 Variete: Maurizio Co-. stanzo Show
■95 Variete: Striscia la noti-i 0 zia (pon.)
'“19 Nanizanki: Lou Grant -Conflitti dJnteresse, 2.20 Bonanza
^.Oo
}6.0o
16.30
20.25
28.35
BETE 4________________
8.00	Nan.: II Virginiano -Doppia personalita
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - La piu grande invenzione del mondo
12.40	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica il volto delLamo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d'amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si
20.30	Film: 01ympia (kom., It.-ZDA 1960, r. M. Curtiz, i. Sofia Loren, Maurice Chevalier)
22.25	Film: Personal Services (kom., VB 1987, r. Terry Jones, i. Julie Walters) 0.25 Film: L uomo che non voleva uccidere (vestern, ZDA 1958, r. Henry Hat-haway, i. Don Murray)
2.20	Nanizanka: Dragnet
ITALIA 1______________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Donne in crisi (1. del), 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 Genitori in bluejeans
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Film: Fantozzi contro tutti (kom., It. 1980, r. Vil-laggio-Parenti, i. Paolo Villaggio, Milena Vuko-tič) 1
22.25	Nanizanka: I-Taliani -Allarme in farmacia
22.55	Dokumentarec: Sorrisi e filmini
23.05	Šport: Settimana gol 0.05 Italijanske smešnice 0.15 Nanizanke: Star Trek,
1.15	Gli intoccabili, 2.15 Ai confini della realta -Chi troppo vuole
OPEON_________________
12.30	Nanizanka: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Senora,
16.00	Pasiones, 17.00 Ma-riana, il diritto di nascere
18.00	Nan.: Il supermercato pili pazzo del mondo
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.20	Film: lo tigro, tu tigri,
egli tigra (r. Capitani-Pozzetto, i. Renato Poz-zetto, Cochi Ponzoni)
22.30	Variete: Sportacus
22.45	Film: Uragano di fuoco
(dram., ZDA 1981, r. Ernest Pintoff, i. Art Car-ney)
TMC __________________
10.15	Nanizanka: il giudice
10.45	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik in šport
14.30	Clipclip
15.00	Risanka: Snack, nato nanizanka Segni particola-ri - genio
16.00	Film: Mani sulla luna (kom., VB 1963, r. R. Les-
ter, i. Margareth Rutherford)
17.45	Aktualno: Ženska TV
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Igre in kvizi: La coppia del mondo
21.30	Mednarodni prenosi
22.20	Rubrika o motorjih
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: Shaft, seguestro pericoloso (krim., ZDA 1974, r. A. Singer, i. Richard Roundtree)
TELEPRIULI____________
11.30	Nanizanki: Boys & Girls,
12.00	Detective in panto-fole
12.30	Potovanje po Italiji
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: James
15.00	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La grande barriera
20.30	Variete: Buinesere Friul (yodi Dario Zampa)
22.30	Šport in šport
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Najdaljša pot; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Dramatizirana glosa; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba;
13.20	V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (36. del); 17.25 Mladi val;
19.20	Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja;
11.05	Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost;
14.20	Glasbena poslušalnica; 14.40 Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za Josepha Haydna; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.05	Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik;
18.00	Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Žgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 haliana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato brez prekinitve Nočna glasba.
Sinoči v goriškem občinskem svetu
Še pomisleki in razhajanja glede lokacije nove bolnišnice
Srečanje ob 80-letnici Ljubke Šorli - Bratuž
Pobudo je dalo društvo Mirko Filej
Vprašanje gradnje nove bolnišnice v Ul. Tuscolano je bilo sinoči predmet številnih posegov v uvodnem delu seje goriškega občinskega sveta. Bežno se ga je dotaknil liberalec Fornasir, ki je zahteval pojasnilo glede nedavne izjave predstavnikov republikanske stranke, češ da se pri nekaterih vprašanjih nevarno prepletata politika in drugačni interesi. Republikanci so pri tem navajali tudi primer bolnišnice oz. izbire lokacije, s katero ne soglašajo. »Mar republikanci vedo za kako nam neznano ozadje te izbire?«, je vprašal.
Nikakor ne, je pojasnil republikanski odbornik Drufuca. Dejal je, da niso nameravali obtoževati nikogar, pač pa le opozoriti na dejstvo, da je po njihovem mnenju izbira lokacije za novo bolnišnico napačna. Gre torej le za različne politične ocene, ne pa za namigovanje na kake drugačne interese. »Nobene pripombe nimamo na račun postopkov in delovanja odborništva za urbanistiko«, je dejal Drufuca. Župan
je k temu z obžalovanjem pripomnil, da se v političnih razpravah čedalje pogosteje pojavljajo težki namigi in obtožbe, ki pa so - kar zadeva delovanje goriškjega občinskega odbora -povsem neutemeljeni.
Kritične pripombe v zvezi z bolnišnico je imel tudi zeleni Fiorelli, ki je upravi očital, da o tem vprašanju ni omogočila obširnejše razprave v občinskem svetu, tako kot bi bilo potrebno’.
Komunist Lamberti se je navezal stališče sindikata CGIL, ki nasprotuje lokaciji za novo bolnišnico in med drugim opozarja na troje morebitnih posledic te izbire: nevarnost zaprtja šempetrskega mejnega prehoda, preureditev ulic z gradnjo dragih nadvozov ter občutno okrnitev parka okrog bivše pnevmološke bolnišnice. Lamberti je vprašal župana, ali je seznanjen z vsebino okvirnega načrta in ali so v njem res predvidene posledice, ki jih navaja sindikat.
Župan Scarano je odločno zanikal, da bi bile v načrtu predvidene vse te posledice. Dejal je, da je osebno proučil okvirni načrt in da v njem vsega tega ni. »Obtožbe CGIL so povsem neutemeljene«, je dejal, »nasprotno, bolnišnica bo ena najlepših v deželi, okrog nje pa bo še več zelenja kot doslej«. S tem se je polemika zaenkrat nekoliko polegla, pomisleki raznih političnih sil pa ostajajo.
Ob osemdesetletnici rojstva pesnice Ljubke Šorli-Bratuž je Slovensko katoliško društvo Mirko Filej priredilo v soboto zvečer v veliki dvorani Katoliškega doma slovesnost, da bi skupaj s slavljenko počastili njen življenjski jubilej.
Polna dvorana obiskovalcev z Goriške, Tržaške in z onkraj meje je sama izpričala priljubljenost, ki jo Šorlijeva vzbuja v vseh, ki jo poznajo. Med prisotnimi je bilo več njenih
HONOLULU PARTV
M
fj	Ansambel Happy days
®	24. februarja ob 21. uri v Kulturnem domu
K Predprodaja vstopnic: Radio Gorizia 1 Disco club - Potovalni urad K Gotour - Kulturni dom
V nekaj dneh dvakrat
pomazana tabla
Pismo AN Pl, A V L in AN ED v zvezi s spomenikom deportirancem
Zakaj je ploščad pred postajo najbolj primeren kraj za obeležje
SANTANDREA
(fraz. di GORIZIft)
Dejanje je obsojanja vredno, ne glede kdo ga zagreši, če je pomazan slovenski del napisa, ali pa italijanski. Gre za dejanje, ki odraža pomanjkanje kulture, mimo škode, ki jo imajo javne ustanove za zamenjavo ali čiščenje pomazanih napisov.
Dvojezični napis pred Štandrežem je bil v nekaj dneh kar dvakrat cilj nočnih mazačev. Ob prvi akciji, ko so neznanci pod okriljem noči pomazali italijanski napis, je bila dana priložnost, da so se izkašljali italijanski nacionalisti, saj je o zadevi obširno poročal italijanski tisk. Občina je poskrbela za zamenjavo napisa, ki pa je ob koncu tedna spet postal cilj nočnih skrajnežev^ ki so pomazali slovensko ime (foto Cubej). Kdo bo zdaj izrabil dogodek?
Pacanje napisov se je v zadnjem času razpaslo tudi na območju sovodenj ske občine, zlasti na Vrhu. Taka dejanja so obsojanja vredna, ne glede s katere strani prihajajo, saj ne pomagajo razreševati temeljna vprašanja sožitja, pri čemer sta strpnost in omika osnovna pogoja.
V zvezi z "ogorčenim" pismom, ki ga je Egone Lodatti, poslal tukajšnjim italijanskim časopisom, izkoriščajoč dejstvo, da so tokrat neznanci pomazali nekaj italijanskih napisov na tablah v nekaterih krajih na Goriškem, pa se obregnil ob spomenik deportirancem v nemških uničevalnih taboriščih, ki se gradi na ploščadi pred goriško železniško postajo, nam je združenje bivših političnih deportirancev ANED, tudi v imenu borčevskih organizacij AVL in ANPI, poslalo v objavo naslednje:
"Šestnajstega februarja je bilo v krajevnem časopisu objavljeno pismo znanega gospoda Egona Lodattija, ki smatra kot provokacijo in žalitev postavitev spomenika žrtvam političnega in rasnega nasilja v nemških taboriščih, na ploščadi pred železniško postajo, ki je posvečena Mučenikom za svobodo Italije. Provokacija in žalitev izhajata, kakor se posebej poja-njuje, iz dejstva, da je ploščad posvečena tistim, "ki so se žrtvovali za svobodo Italije, za tisto svobodo, ki je prav gotovo niso imeli pred očmi tisti, ki so se skušali, z brutalno silo, polastiti ene cele pokrajine Italije".
Toda, pojdimo lepo po vrsti. Tisto nasilno dejanje, gospod Lodatti, ni bilo nič drugega kot posledica (ali povračilo) prav tako brutalnega dejanja, ki ga je zagrešila Italija. V aprilu leta 1941 smo napadli Jugoslavijo; Italija si je priključila Slovenijo med Savo in staro mejo iz leta 1924 in postavila Ljubljano kot glavno mesto. Priključili smo si hrvaško ozemlje med Šušakom in Bakarskim zalivom, skoraj vso Dalmacijo in Črno goro. Se spominjate? Potem nismo mogli najti kralja - lutko iz stare vladarske hiše Petrovičev, ki so bili v sorodu s Sa-
vojci in smo imenovali vojaškega guvernerja. V glavnem nam je spodletelo, čeprav smo si želeli kaj več, vendar nam Nemci niso dovolili.
To je, v skopih besedah, zgodovina.
Nimamo prav nobenega namena, da bi kaj ali koga opravičevali. Vendar je treba upoštevati, da se vojno ali dobi ali izgubi. Ob izgubljeni vojni si je pač treba pričakovati, da bo zmagovalec zahteval vsaj nekaj takega, kar smo mi nameravali. Zato bi bilo najbolje, da ne pogrevamo "brutalnih dejanj ob uporabi sile".
Naša združenja so zmeraj negovala sodelovanje in izmenjavo na zgodovinskem in kulturnem področju s sorodnimi organizacijami in združenji v Franciji, Belgiji, na Holandskem, v Jugoslaviji itd. Tudi tako sodelovanje pomaga k medsebojnemu razumevanju in graditvi Evrope. In čas je, da se to naredi, četudi s sajenjem trt na zemljišču na meji.
Spomenik ANED je posvečen italijanskim državljanom (s Posočja), ki so bili zaprti, mučeni in deportirani zaradi odpora nacizmu, med osvobodilnim bojem ali zaradi rasnega razlikovanja.
Vsaka drugačna interpretacija se razumeva kot strumentalizacija in je v grobem nasprotju s tem, kar je bilo odporniško gibanje, čeprav se to Skuša zamegliti z izjavami kakor, "da se ne želi zmanjševati spoštovanja do združenj, ki so pri zadevi soudeležene".
Združenje bivših deportirancev je izbralo omenjeni kraj za postavitev obeležja zaradi številnih in jasnih razlogov: na to ploščad so s kamioni vozili politične zapornike in zapornike zaradi rasnega preganjanja (itali-
janske, slovenske in judovske narodnosti) z rokami zvezanimi z žico. Bili so ujetniki, ki jih je ujela Gestapo in ki jih je zastražene pripejala na ta kraj, da se z vlaki odpošljejo v nemška uničevalna taborišča.
Spomnimo se, da je bilo v Italiji 40 tisoč političnih deportirancev (ne vojaških deportirancev) in da se jih samo nekaj več kakor tri tisoč vrnilo iz nebes v Buchenv/aldu, Auschwitzu, Dachau, Flossenburgu, Mauthausnu, Treblinki itd.
Ali niso bili to mučeniki? Po mnenju gospoda Lodattija, ne, kajti on smatra postavitev spomenika na tem mestu za provokacijo in žalitev.
Ploščad je danes poimenovana po Mučenikih za svobodo Italije - Martiri della Liberta d ltalia, po pobudi združenja AVL v petdesetih letih. Dobro. Vendar so dogodki med vojno in deportacije zgodnejši od odločitev, ki so bile sprejete glede toponomastike. In četudi bi danes trg pred postajo nosil drugačno ime, nas bi dogajanje v letih 1943-1945 vseeno prepričalo, da bi izbrali ta kraj za postavitev spomenika.
Ne vidimo nič hudega, če se ime ploščadi ujema in je povezano s tragičnimi dogodki deportacij in žrtev vseh (spomnimo se družin Cantarutti, Filla, De Carli), ki so prav s svojo žrtvijo priborili svobodo vsem, tudi vam g. Lodatti.
Mazanje cestnih znakov in napisnih tabel ostaja dokaz pomanjkanja kulture, ki ga obžalujemo in obsojamo, vendar ga ne smemo vzeti kot izgovor zato, da napademo drugje."
Za ANPI Silvino Poletto, za AVL Mario Merni, za ANED Milovan Bres-san.
bivših osnovnošolcev, ki so jo vzljubili zaradi vsega, kar jim je nudila z narodnostnega, vzgojnega in kulturnega pogleda. Veliko je bilo takih, ki so Ljubko Šorli spoznali kot pesnico in kulturno delavko nasploh; veliko pa je bilo tudi takih, ki jo spoštujejo zaradi njene visoke človeške dostojanstvenosti in to kljub težkim trenutkom, ki jih je morala prestati.
Izsek njenega pesniškega ustvarjanja, ki so ga prepetli z verzi drugih slovenskih pesnikov in pisateljev, sta v recitalu podala Fanika Klanjšček in Franko Žerjal. Predstavniki raznih slovenskih organizacij pa so jubilan-tki izrekli iskrene čestitke ob njenem častitljivem jubileju. Med prisotnimi je bil župan Antonio Scarano, ki je Šorlijevi čestital v imenu celotne občinske skupnosti.
Ob koncu pa je sama Ljubka Šorli prevzela besedo in se vsem zahvalila za vse izrečene čestitke ter za pozornost, ki ji je bila posvečena.
čestitke
Ob visokem življenjskem jubileju Ljubke Šorli Bratuž izrekata najboljše želje Pokrajinski odbor SKGZ in uprava Kulturnega doma.
Koncert Agimus
V deželnem avditoriju v Ul. Roma se nocoj nadaljuje glasbena sezona mladinskega glasbenega združenja Agimus, ki je v svoj koncertni spored uvrstilo nastope mlajših perspektivnih izvajalcev iz naše dežele.
Nocoj se bosta ob 20.30 predstavila goriškemu občinstvu harmonikaš Gi-annino Fassetta in trobentar Giovanni Vello. Sestava dua je gotovo svojevrstna vendar prav zaradi tega zanimiva, povrhu pa sta razmeroma mlada izvajalca že dokaj podkovana in uspešna.
Na sporedu so skladbe raznih sodobnih avtorjev za harmoniko in trobento (skladbe Fugazze, Melocchija in Fancellija) ter skladbe klasičnih avtorjev v priredbi za tovrstno sestavo dua.
Vandali na delu
Nočni razgrajači so se v soboto zvečer znesli nad kakimi desetimi avtomobili v Ul. Canova, razbili pa so tudi izložbo trgovine na' Korzu Italia. Skupina vandalov je okrog 22.30 najprej na Korzu razbila izložbo trgovine Bernardina Continija. Hrup, ki so ga povzročili, je pritegnil pozornost nekaterih mimoidočih, ki so kasneje povedali preiskovalcem, da so videli bežati skupinico mladih, najbrž vojakov.
Kasneje so po vsej verjetnosti isti vandali s kamenjem razbili vetrobrane in stranska okenca kakih desetih avtomobilov v Ul. Canova.
Zadevo preiskujejo policija in karabinjerji.
Pustno konjsko tekmovanje mestnih rajonov
Na »paliu« zmagal Podturn
Srednjeveško konjsko tekmovanje med mestnimi rajoni je v nedeljo popoldne v Pevmi začelo niz pustnih prireditev, ki jih v Gorici prireja Center za ovrednotenje ljudskih tradicij iz Podturna. Na jahališču kluba Remuda so letos po 35-letnem presledku obnovili tekmovanje med ducatom goriških rajonov. Niso bili to administrativni rajoni, na katere se danes deli goriška občina, pač pa nekdanje tako rekoč zgodovinske mestne četrti. K tekmovanju so se prijavili predstavniki rajonov Grad, Rojce, Sv. Ana, Fasuli, Con-tado, Podturn, Madonina, Italia, Straži-ce, Coronini, Placuta in Fratta.
Po vrsti kvalifikacijskih in polfinalnih izločilnih dvobojev so se v finale uvrstili jezdeci rajonov Podturn, Grad in Contado, ki so prav v tem vrstnem redu prijezdili do cilja. Podturnski predstavnik Pierpaolo je tako na konju Pierinu priboril rajonu, ki je bil pobudnik tekmovanja, prvi goriški naslov "palio". Pri tem pa gre omeniti vsaj še predstavnika rajona Fratta, ki je z res nesebično potezo v izenačenem začetnem izločilnem dvoboju prepustil zmago Podturnu, potem ko se je sam prvi polastil zastavice na cilju. Nenavadna poteza je povzročila med gledalci nekaj negodovanja in polemik, ki pa so se polegle, ko so obnašanje jezdeca Fratte utemeljili kot poklon tekmecu povsem v skladu s srednjeveško tradicijo.
Neglede na izid tekmovanja, ki je
navsezadnje še najmanj pomemben, je bila nedeljska prireditev zanimiva in odzivna. Okrog tekmovalnega "obroča" se je v skoraj pomladanskem popoldnevu zbrala množica kakih tisoč gledalcev (kar je med drugim nekoliko preplašilo kakega konja), ki so z zanimanjem sledili preizkušnjam. Uvod v tekmovanje so bili ekshibicijski nastopi konjenikov, ki so s sara-
censko sulico morali vbosti ščit namišljenega sovražnika. Po tem uvodu, ki je ogrel nastopajoče in gledalce, so se zvrstile tekmovalne preizkušnje "pa-lia" z galopom po tekmovalni stezi in končnim slalomom med količki do ciljne zastavice.
Na sliki (foto Bumbaca) zmagovalec goriškega "palia" med nedeljskim nastopom v Pevmi.
Prihodnjo nedeljo pustni sprevod po centru mesta
Nedeljsko konjsko tekmovanje v Pevmi je bilo le prvo dejanje v sklopu pustnih prireditev, ki jih prireja podturnski Center za ovrednotenje ljudskih tradicij. Osrednja goriška pustna prireditev bo v nedeljo, 25. februarja, ko bo sprevod pustnih vozov in skupin. Nedeljski sprevod se je v zadnjih nekaj letih že utrdil kot tradicionalna manifestacija, ki se je udeležujejo ne samo skupine iz mestnih rajonov ter vasi iz neposredne okolice mesta, pač pa tudi pustne skupine iz bolj oddaljenih krajev. Sodeč po prijavah, ki so jih zbrali že takoj ob odprtju vpisovanja, pričakujejo letos vsaj tolikšno udeležbo kot lani, ko je bilo v sprevodu kar 24 skupin oz. vozov, ob njem pa na tisoče ljudi z maskami ali brez.
Kot vsako leto bodo tudi tokrat podelili trofejo za najboljši voz ter vrsto nagrad za domiselne skupine in posameznike. Seznam nagrad bi moral biti letos še posebno bogat, saj je manifestacijo že podprla Goriška hranilnica, trgovci iz Gradišča pa bodo dali na razpolago kupone za brezplačen nakup blaga.
Pustni sprevod bo šel iz Podturna ob 13.45 po Korzu do Travnika, kjer bo nagrajevanje. Prireditev se bo na Travniku nadaljevala s tombolo (prvi dobitek 2 milijona lir) in prikaznijo Bele dame na grajskem obzidju.
Sklep pustnih prireditev v mestu pa bo v sredo, 28. t. m., s pogrebom pusta. Sprevod bo krenil ob 13. uri s Korna skozi center do Podturna.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Due occhi diaboli-ci«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 18.00-22.00 »She - Devil«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Incontri bestiali«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 »Svenimenti«. Gledališka predstava.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Sogni segreti di Veronica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) Danes zaprto. Jutri 18.00-20.00 »Izgubljeni fantje«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Dva vraga iz Chicaga«.
DESKLE 19.30 »Izgubljeni fantje«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute - Ul. Cosulich 117 - tel-711315.
__________pogrebi_____________
Danes ob 9.30 Rosanna Bidoggia vd-Montagner iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na pokopališče j' Podgori, ob 11. uri Elisabetta Mian vd-Devetta iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, 12.30 Odone Moretti iz bolnišnice sV' Justa na glavno pokopališče, ob 12-^ Ivan Tomšič iz bolnišnice Janeza oCl Boga v Sovodnje, ob 13.15 Rodolfo RaVa' sin iz splošne bolnišnice v Gradišče.
Bogat spored prireditev v Steverjanu, Sovodnjah, Dolu in na Plešivem
Klic k povezovanju ljudi ob meji
Prešernova proslava v Steverjanu, govori Marij Čuk	(Foto Čubej)
Na prireditvi v Sovodnjah so nastopili pevci in recitatorji
(Foto Čubej)
Tudi ta konec tedna je minil v znamenju prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V Domu na Bukovju so člani Kulturnega društva Briški grič v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev priredili dvodnevno slavje. Sobotni del »Našega kulturnega trenutka«, kot so briški kulturni delavci dali naslov Prešernovi proslavi, je bil namenjen fotografiji in petju. S prireditvijo, tako je v nagovoru podčrtala predsednica Briškega griča Zvonka Bednar, so se hoteli oddolžiti spominu pred dnevi tragično preminulega prijatelja in društvenega člana Petra Komica.
Predsednik ZSKD za Goriško Rudi Pavšič je povedal, da se razstava Podobnikovih fotografij lepo uokvirja v praznovanje dneva slovenske kulture
ter 150-letnega jubileja fotografije. Razstava priča o kakovosti slovenskih primorskih fotografov.
O avtorju razstave (slike so obogatene z verzi Zorana Božiča) in fotomo-nografiji Osojna Primorska pa sta spregovorila Tomaž Pavšič in Janez Kavčič. Sklepni del sobotnega večera so izpolnile članice dekliškega zbora Alenka iz Števerjana, ki jih je vodila Anka Černič.
V nedeljo popoldne pa je bila na Bukovju na sporedu osrednja Prešernova proslava. Pestro in razgibano prireditev so pripravili učenci celodnevne osnove šole Kojsko, plesna skupina in vokalna skupina osnovne šole BBO Dobrovo in gledališka skupina Briški grič. Gost proslave je bil zamejski pes-
nik Marij Čuk, ki je v priložnostnem nagovoru poudaril pomembnost kulture, ki je temelj, na katerem smo vsi Slovenci gradili svoj razvoj in obstoj. Razvoj kulturnega izročila je tesno povezan s svobodnim dialogom, ki je izraz procesa resnično demokratične družbe. Kulturhi stiki med slovenskim prebivalstvom tostran in onstran meje morajo postati še tesnejši, zato naj bo današnja proslava klic k povezovanju, prijateljstvu in medsebojnem spoznavanju.
Skupina učencev s Kojskega je nato podala krajši recital, vokalna skupina iz Dobrovega pa je zapela nekaj pesmi. Njihov vodja Janez Slivnik je občuteno recitiral Prešernovo Lepo Vido, Leon in Iztok pa sta lepo zaigrala v duu harmonika-klarinet dva narodna
motiva. Sledil je drugi nekoliko bolj sproščen del proslave, v katerem so člani plesne skupine iz Dobrovega zaplesali poskočni čačača in moderno lambado. Mlajši člani gledališke skupine Briški grič so odigrali krajšo priredbo Bitenčeve igre Tri muce, starejši člani pa so podali recital, ki ga je pripravil Sten Vilar.
V soboto je bila kulturna prireditev tudi v Sovodnjah. Prijeten večer so priredili v sodelovanju med KD So-vodnje, moškim pevskim zborom KD Skala iz Gabrij in mešanim pevskim zborom Rupa-Peč ter recitatorsko sku-ino kulturnega društva Svoboda iz eleznikov pri Škofji Loki. Uvodoma je spregovorila odbornica KD Sovod-nje Tanja Hmeljak, ki je poudarila po-
membnost praznovanja dneva kulture. Udeležence večera je pozdravil sovo-denjski župan Vid Primožič, ki se je zahvalil gostom iz Železnikov ter dejal, da bo v bodoče treba navezati še tesnejše kulturne stike. Sledil je prijeten kulturni spored, ko so si v učinkovitem zaporedju sledile pevske točke in recitacije gostov iz Železnikov, ki so podali praznični govor Josipa Vidmarja na radiu OF 3. decembra in besede Otona Župančiča v Mariboru 7. marca 1926.
V nedeljo sta se na Goriškem zvrstili še dve Prešernovi proslavi in sicer v Dolu in na Plešivem. O teh dveh prireditvah bomo poročali v prihodnjih dneh.
Januarja preko meje Mednarodni dan turističnih vodnikov milijon sto tisoč oseb Brezplačno vodenje po muzejih
V januarju se je obmejni promet v primerjavi z decembrom nekoliko zmanjšal. Kljub temu pa je obmejna policija zabeležila več kot milijon prehodov; točneje milijon 102 tisoč 959. Oglejmo si pobliže nekaj podatkov. Italijanskih državljanov, ki so šli v Jugoslavijo s potnim listom, je bilo v mesecu januarju nekaj več kot 300 tisoč, medtem ko so v decembru zabeležili skoraj 450 tisoč prehodov.
Prav tako je v tem mesecu padlo število jugoslovanskih državljanov, ki so prišli v Italijo skozi mednarodna mejna prehoda na Goriškem s potnim listom. Obmejna policija jih je naštela 130 tisoč, decembra jih je bilo preko 200 tisoč.
Vsi omenjeni podatki pa so v primerjavi z januarjem leta 1989 kljub vsemu znatno višji. Januarja 1989 je namreč prestopilo mejo dobrih 900 tisoč oseb, torej kar 200 tisoč manj kot januarja letos.
Koliko oseb pa je prešlo mejo s prepustnico? Število italijanskih upravičencev je v primerjavi z mesecem decembrom ostalo praktično nespremenjeno (teh je bilo 424 tisoč 256), omembe vreden padec pa so obmejni organi zabeležili pri štetju jugoslovanskih državljanov.
V januarju je prestopilo mejo le 235 tisoč 978 oseb, medtem ko jih je v decembru bilo preko 300 tisoč.
Jutri bodo tudi v naši deželi obeležili Mednarodni dan turističnih vodnikov. Zamisel se je porodila v začetku lanskega leta, na mednarodnem zborovanju na Cipru, z namenom, da se javnosti pobliže predstavi poklic turističnega vodnika in da se ovrednoti njegovo delo. Dan turističnega vodnika bo potekal v delovnem vzdušju. Z drugo besedo, vodniki bodo poskrbeli in to brezplačno, za vodene izlete v osmih krajih naše dežele in sicer v Ogleju, Čedadu, Gorici, Gradežu, Palmanovi, Pordenonu, Trstu in Vidmu. V Ogleju bo zbor ob 9.30 pred arheološkim muzejem (informacije in vpisovanje 0432/929106 od 17.00 do 19.30), v Gradežu ob 15. uri pred baziliko sv.
Eufemije (informacije in vpisovanje 0432/929106 od 17.00 do 19.30), v Čedadu ob 9.30 pred županstvom (informacije in vpisovanje 0432/731398), v Gorici pa ob 9. uri pred uradom letoviš-čarske ustanove v pasaži na Korzu Verdi (informacije in vpisovanje 533870).
Goriški vodniki bodo popeljali zainteresirane obiskovalce na grad, v palačo grofov Lantieri, po mestnem središču na Oslavje in v Števerjan, kjer si bo moč ogledati vinski muzej. Nato še do Krmina in ponovno nazaj v Gorico. Vodeni izlet, ki ga prireja goriška le-toviščarska ustanova pod pokroviteljstvom goriške občinske uprave, bo kot že rečeno, brezplačen.
Priznanje CONI našemu dnevniku
Ob izteku mandatne dobe je predsednik goriškega Obora Olimpijskega komiteja, CONI, Elvio Ferigo obijal naše uredništvo in izročil priznanje Primorskemu hevniku za sodelovanje in razumevanje, ki ga je poka-Jo. za vprašanja na področju telesne kulture in samega onipijskega komiteja.
Na sliki predsednik Conija Ferigo izroča našemu bedniku priznanje.
Trije delegati za Bologno Obnovljeni statutarni organi
V	kongresni dvorani na razstavišču ob ločniš-kem mostu se je v nedeljo popoldne zaključil 16. izredni pokrajinski kongres KPI. Zadnji dan zasedanja je bil v glavnem namenjen obnovi statutarnih organov ter izvolitvi treh delegatov za vsedržavni kongres stranke, ki bo od 7. do 10. marca v Bologni. Dva delegata (Alessandro Ma-ran in Marina Cuzzi) bosta zastopala Occhettovo linijo, enega delegata pa je dobila skupina, ki se prepoznava v kongresnem dokumentu št. 2. Za delegatko je bila izvoljena Giusi Scalia. Pripadniki Cossuttove struje niso izvolili svojega delegata. Poleg voljenih delegatov se bodo kongresa udeležili še (v svojstvu povabljenih) Mirella Ar-bulla, Maurizio Salomoni in Ennio Pironi.
Na zaključnem delu kongresa so izvolili tudi člane federalnega (pokrajinskega) komiteja in člane garancijske komisije. Pokrajinskega tajnika in člane tajništva bodo predvidoma izvolili šele po vsedržavnem kongresu, kjer naj bi določili kriterije za volitev tega organa.
V	federalnem komiteju, ki po odločitvah izrednega kongresa šteje 60 članov, je 32 predstavnikov Occhettove struje, 22 jih imajo privrženci Nattove, 6 pa privrženci Cossutte.
Člani federalnega komiteja so Mauro Andri-an, Nereo Battello, Domenico Belle, Mirio Bol-zan, Ivan Bratina, Enzo Bucovini, Roberto Busoli-ni, Adriano Cragnolin, Gianmassimo De Pace, Oliviero Furlan, Enrico Gherghetta, Mašimo Jurič, Marzio Lamberti, Alessandro Maran, Edi Mi-nin, Lucio Piani, Galdino Rosin, Franco Sabba-din, Maurizio Salomoni, Maurizio Villani, Ovidio Zotti, Mirella Arbulla, Liliana Ardit, Duilia Ber-nes, Marina Cuzzi, Aleksandra Devetak, Rosaria Di Dato, Anna Di Gianantonio, Mirella Macera, Ave Marega, Elena Pantea, Maria Tomadin. Vsi pripadajo Occhettovi skupini. V balotaži sta še Massimo Masat in Carlo Peresson.
Na listi Nattove skupine so bili izvoljeni: Gi-anpaolo Andrian, Silvano Bacicchi, Paolo Fedel, Luciano Patat, Alessandro Perrone, Adriano Per-si, Ennio Pironi, Silvino Poletto, Antonio Pollino,
Renzo Redivo, Edoardo Venturini, Alessandro Visintin, Sergio Zilli, Sonia Bacicchi, Annamaria Brondani, Marisa Cristin, Denise Flebus, Giovan-na Giorda, Gianna Pirella, Bianca Redivo, Giusi Scalia.
Predstavniki liste št. 3 (Cossutta): Bruno Ma-rizza, Diego Mauchigna, Silvano Cimador, Licia Morsolin, Paolo Miniussi, Stanko Maligoj.
Člani garancijske komisije so: Franco Cocea-ni, Claudio Di Chiara, Flavio Furlanetti, Claudio Gallini, Walter Papais, Sergio Parenzan, Bruno Zuppel, Bianca Marega, Giusi Scornavacca. Ti pripadajo večinski struji. Na drugi listi so bili izvoljeni: Vera Furlan, Livia Keller, Roberto Bisi-ak, Mario Mauchigna, Francesco Musina. Predstavnik tretje liste je Valerio Beltrame.
Kdo bo uredO bankino za sejem Nauticamp?
Letošnji sejem Nauticamp se rojeva pod slabo zvezdo. Najprej spor s Trstom, ki je privedel do ločitve in odločitve da manifestacija ne bo več skupna. Zdaj so se pojavile še težave logističnega značaja. Prostor, kjer bodo konec aprila in v začetku maja priredili sejem, to je nabrežje ob kanalu Valentinis v Tržiču, je trenutno neuporaben. V prihodnjih dneh naj bi med Občino Tržič, luškim poveljstvom in državnim tehničnim uradom skušali najti hitro rešitev za popravilo nabrežja. Na nekaterih mestih se je bankina ugreznila, župan pa je po priporočilu luškega poveljstva izdal ukaz ki prepoveduje dostop vozilom na omenjeno mesto. Težave nastajajo, ker je bankina demanialna last. Znano pa je, da so državni uradi pri sprejemanju pomembnejših odločitev, zlasti kar zadeva investicije, vezani na dolgotrajen postopek.
Deželno združenje turističnih vodnikov pa bo priredilo še izleta iz Trsta v Videm in iz Vidma v Trst. Prvi izlet je namenjen Tržačnom, ki bi si radi ogledali (pod strokovnim vodstvom) Videm, drugi pa seveda Videmčanom, ki Trsta ne poznajo.
Srečanje KPI - SKGZ
Predstavništvo Pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško se je pred dnevi srečalo z delegacijo mestnega tajništva KPI, ki jo je vodil Marzio Lamberti. Na srečanju so ocenili vrsto vprašanj, ki zanimajo naše mesto, predvsem tista, ki neposredno zadevajo slovensko narodnostno skupnost.
Beseda je tekla glede šolske in kulturne problematike, čeravno niso izostala vprašanja toponomastike in javnih uprav. S tem v zvezi so predstavniki KPI ob bližnjih upravnih volitvah izrazili pripravljenost; da bi v svoje liste, kot neodvisne, vključili predstavnike slovenske narodnosti, ki bi jih izbrale same manjšinske organizacije.
Na srečanju med predstavniki KPI in SKGZ so razpravljali tudi o zaostajanju mesta kar zadeva pobude za vključevanje v evropsko gospodarsko stvarnost.
izleti
SPD GORICA priredi v nedeljo, 25. februarja, avtobusni smučarski izlet. Prijave v trgovini Baucon do zasedbe razpoložljivih mest.
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi 8. marca celodnevni izlet v Opatijo. Avtobus bo vozil preko Istre, skozi predor pod Učko. Kosilo v restavraciji Lido ob spremljavi harmonikarja. Vpisovanje v četrtek, 1. marca, od 10. do 11. ure na sedežu društva in pri poverjenikih po vaseh.
razne prireditve
Goriška knjižnica Franceta Bevka in
Literarni klub Nova Gorica vabita 22. t. m. ob 19. uri na predstavitev nove pesniške zbirke Nevina Birse Kdo ima žareči ključ. Pri predstavitvi bodo sodelovali Bojan Bratina, gledališka igralka Nevenka Vrančič in flavtist Armando Mariutti.
Prireditev bo v prostorih oddelka za mladino in odrasle v Ulici Gradnikove brigade 25.
Dr. Dimitrij Rupel odgovarja:
Sbvenska
demokratična
zveza
• V V
je najsim po programu
PRIMORSKI DNEVNIK: Kako boste nastopili na volitvah?
RUPEL: »Nastopamo v družbenopolitičnem zboru, ki je edini pravi, klasični zbor skupščine. Nastopamo vsak s svojo listo, in v tem zboru se bo pokazalo, kolikšen delež volilnega telesa ima vsaka stranka. Na volitvah bo pred volilcem pet Demosovih list, pa partijska in socialistična, verjetno jih bo skupaj osem. Zdaj se ustanavljajo nove stranke, kot so obrtniška, jugoslovanska in druge, toda resni konkurenti za DPZ in skupščino sploh niso tri stare zveze. Demos je združen načeloma, ob eventualni zmagi bi bili sposobni sestaviti vlado, vendar želimo tudi zvedeti, kolikšen delež volilnega telesa pritegne vsaka od naših strank.«
P. d.: Vaša stranka je zgodovinsko oblikovana kot ideološka, alternativna, je celovita stranka. V čem je razlika med njo in drugimi osmimi strankami?
RUPEL: »Naša zveza, Slovenska demokratična zveza, se v nekaterih bistvenih točkah ne razlikuje od Demosovih strank. Z njimi imamo stike, podpisan sporazum in skupen program, pri katerem nam gre za temeljne zadeve, kot so vzpostavitev strankarskega sistema, njegova oživitev, odločno zagovarjanje slovenske samostojnosti v Jugoslaviji, konfederacija, posebna, nova vloga armade oziroma postavitev slovenske obrambne organizacije, nova slovenska zunanja politika itd.: imamo vrsto ekoloških zahtev, kot je zaprtje uranovega rudnika Žirovski vrh, postopoma bi radi zaprli jedrsko elektrarno, oživili gospodarstvo z zasebnim kapitalom, ki bi ga morali dobiti iz tujine in ki bi drugače uredil naše odnose z Jugoslavijo, naše konfederalne stroške itd., razmerje do socialne politike, kulture, znanosti. Obstajajo tudi razlike med strankami znotraj Demosa.«
P. d.: Kakšna je bistvena razlika med vami?
RUPEL: »Mogoče je SDZ najširša po programu. Bila je tudi prva. Ko smo se ustanovili, so bile stvari pri nas še precej zadaj. Politični prostor se še ni tako zelo razčlenil. Danes smo se znašli pred tem, da popravimo nekatere programske zahteve. To se bo pokazalo na naši konvenciji konec marca, ko bomo slovenski javnosti predstavili kandidate in programske novosti. Naša temeljna usmeritev pa je bila postmoderna, postindustrijska. Smo zelo kritični do moderne paradigme, do ideje o industrijskem razmahu, nenehni industrijski rasti. Mislimo, da pripada postmoderni družbi, kar naj bi Slovenija postala, drugačna politika naložb, odnosa do znanosti in kulture. Slovenija nima toliko naravnih bogastev, da bi se lahko še naprej razvijala, kot se je doslej, da bi se razbohotila težka industrija, kakršna je železarna Jesenice, Kidričevo itd. To hočemo postopoma spremeniti, uvesti racionalne posege v gospodarsko politiko.
Potem gre za stvari, pri katerih smo racionalnejši od drugih, na primer, kar zadeva splav, prebivalstveno politiko. Mislimo, da spada splav med intimne pravice, da je to pravica žensk, ki so si jo pridobile v civilizacijskem razvoju, in da po tej pridobitvi ne gre posegati. Menimo, da je treba prebivalstveno politiko voditi s pozitivnimi, ne pa restriktivnimi sredstvi. V tem se razlikujemo. Kar zadeva socialdemokrate,
smo mnenja, da je treba več prostora nameniti svobodni pobudi. Računamo, da je svet bolj krut. To, da smo zelo vztrajni pri obrambi slovenskih nacionalnih interesov, pa ljudje jemljejo kot našo posebnost. Pri tem nismo pripravljeni popustiti niti za centimeter. Mislim, da nam ljudje prav zaradi tega zaupajo. V zadnjih anketah je dobila naša stranka od vseh strank Demosa največ odstotkov, od kakšnih 15% slovenskega volilnega telesa. To priča o tem, da ljudje vedo, da z obrambo slovenskih nacionalnih interesov resno mislimo. Pri tem smo naredili tudi nekaj potez, kar zadeva ekipo Šinigojeve vlade, in nasprotujemo plahemu odnosu, ki ga ima slovenska vlada do srbske blokade. Mislimo, da zaradi prizadetosti slovenskega gospodarstva ne gre čakati in da je treba odgovoriti zelo ostro. Mogoče smo v tem pogledu odločnejši kot drugi.«
P. d.: Slovenci so pri odnosih z Jugoslavijo izredno kritični. Mislim, da ste tudi vi sestavni del te kritike.
RUPEL: »Znotraj SDZ so potekale celo razprave o odcepitvi. Ta možnost še vedno načelno obstaja, čeprav ne mislimo, da bi jo bilo lahko uresničiti, kot so prepričani nekateri strastni nacionalisti ali separatisti. Odločili smo se za konfederativno pot. Mnenja smo, da je konfederacija sredstvo za dosego popolne samostojnosti, da je to vmesna nujna faza, kar pa zadeva naše odnose z Evropo, je ta faza tudi ustrezna. Če se bo zgodilo, da bo evropska poli-
tika postala konfederacija narodov, ne evropskih držav v klasičnem pomenu, potem ne bo nobene potrebe več po jugoslovanski konfederaciji. Ne nasprotujemo temu, da bi vsak od jugoslovanskih narodov hkrati z nami vstopal v Evropo, vendar vztrajamo pri stališču, da vodi pot v Evropo samo prek Ljubljane, ne pa prek Beograda. Ne želimo, da bi nas kdo vtaknil v vrečo in nas tako peljal v Evropo, da bi kdo v našem imenu sklepal pogodbe, ampak mislimo, da je nujno potrebno, da smo v evropskih migracijskih procesih enakopraven partner. Nesmiselno je sploh govoriti o slovenskem separatizmu, ampak kvečjemu o evropskem integralizmu, samo na podlagi poprejšnje slovenske suverenosti, da sami odločamo o tem, s kom se združujemo. V tem-je pri nas morda razlika. Kar zadeva Demos, je ta razlika manjša, kar pa zadeva partijo, socialistično zvezo, mladino, je bistveno večja. Tudi partija je razglasila geslo Evropa zdaj. Je pač prešla na naša stališča in to je vredno pozdraviti, saj je še pred enim letom govorila, da so tisti, ki se zavzemajo za konfederacijo, izdajalci, danes pa pristaja na naše teze in dobesedno ponavlja, kar je govorila naša Zveza preteklo leto. Nekateri se jezijo, da nam krade ideje, toda jaz sem zadovoljen, da so naše ideje tako zelo atraktivne, da jih mora celo partija upoštevati. Lahko samo ugotovim, da je bila naša politika že dalj časa pravilna.
Če se vrnem k njihovemu geslu Evropa zdaj, oziroma k njihovemu programu, trdijo, da hočejo v Evropo z Jugoslavijo, samoupravljanjem in socializmom. Pri SDZ nimamo nobenih iluzij niti o Jugoslaviji, niti o socializmu, niti o samoupravljanju. To za nas niso vrednote same po sebi, kajti taka Jugoslavija, socializem in samoupravljanje, kakršne poznamo, po našem mnenju, niso nobene referenčne točke. Tako je treba brati partijski program in ga primerjati z našim. Besede se v obeh programih ponavljajo, vendar je treba pogledati predznak. Partijski predznak je zaenkrat drugačen, da ne govorim o tem, da s partijo in socialistično zvezo niti ne bi želeli polemizirati, ker ni socialistična zveza za zdaj nič drugega kot širša partija. Partija je imela vse možnosti, da nas pripelje v Evropo, 45 let je imela priložnost urediti jugoslovanske odnose, gospodarstvo, a vsa ta leta tega ni naredila, ko pa to obljublja dva meseca pred volitvami, je neprepričljivo.«
P. d.: Srbi so tudi ustanovili demokratično stranko in pritožujejo se, da nimajo stikov s slovenskimi demokrati.
RUPEL: »Demokratska zveza v Srbiji je popolnoma nov pojav. Naša zveza ali Demos v celoti nima predsodkov zoper podobne demokratske sile v Jugoslaviji. Nasprotno, že doslej smo sodelovali s hrvaškimi strankami in smo pripravljeni na pogovore tudi s srbsko demokratsko zvezo. Najbrž se bomo v
nekaterih stališčih razlikovali, kot doslej. Gre za razlike v teoriji demokracije. Večina demokratov v Srbiji govori o enotni, ne o konfederativni Jugoslaviji, širijo geslo, ki je za Slovenijo povsem nesprejemljivo - en državljan, en glas. Mi verjamemo v to demokratično načelo, samo mislimo, da so njegove meje nacionalne skupnosti. Pri tem bo gotovo zmagovala večina in v Sloveniji smo se pripravljeni preštevati, nismo pa pripravljeni tega početi z vso Jugoslavijo. To bi pomenilo korak k unitarni državi in iz takega projekta izhaja tudi srbska demokratska zveza. Še vedno niso reflektirali problema vodilnega naroda v večnacionalni državi in so razpravljali o tradicionalni politiki Srbije oziroma vodilnih političnih skupin v republiki. Jugoslavija je po našem prepričanju še vedno idealna tvorba, podobno kot je bila nekoč Avstro-Ogrska, toda dokler se razmerja med narodi ne uredijo, se bomo težko o čem sporazumeli.«
P. d.: Nas izredno zanima odnos celotne mavrice do nacionalnega vprašanja.
RUPEL: »Od samega začetka iščemo sogovornika. Ko naša zveza še ni bila ustanovljena, je povabila v Ljubljano Slovensko skupnost, ki je edina slovenska stranka prek meje. Takoj na začetku smo bili tudi na obisku pri SKGZ. Ti stiki so bili najprej samo simbolični, potem so postali tudi čisto uradni. Naše načelno izhodišče je, da so Slovenci, kjerkoli živijo, del slovenskega nacionalnega telesa. Če se bo formirala Evropa, bodo ti odnosi še boljši in stiki lažji, pretok stikov z obeh strani meje bo postal veliko intenzivnejši in slovenski narod bo laže zadihal, ko bodo pljuča osvobojena nekaterih zadev, ki so v preteklosti omejevale naše odnose. Težko sodim o razmerah na Tržaškem in Goriškem. Kaže, da je v preteklosti pogosto prihajalo do tega, da so imeli politični premiki med Slovenci v Italiji funkcijo političnih premikov pri nas. Šlo je za uradne stike med partijo in organizacijami v Italiji, ki so bile podobno sestavljene kot ŠZDL in SKGZ. Zdaj, ko se pri nas položaj spreminja, ko SZDL ni več kar je bila, upamo, da se bodo tudi te stvari na Tržaškem, Goriškem in v Slovenski Benečiji sprostile, da bodo Slovenci čez mejo poiskali ustrezne partnerje v tukajšnjih slovenskih strankah; pri tem imamo v mislih, da bodo komunisti imeli običajne stike s tukajšnjimi komunisti, socialisti s socialisti, kristjani, demokrati in drugi naj bi komunicirali z našimi strankami. To je nov položaj za slovensko skupnost, čeprav ne bi rad zbujal vtisa, da bi po našem mnenju morali biti ti stiki samo strankarski. Tako partija kot vsa slovenska politika bo morala skrbeti za integriteto slovenskega naroda. Kar zadeva težave Slovencev z italijansko vlado, bomo najbrž v podpori in zaščiti teh interesov enotni, simpatije pa se bodo ločevale. SDZ in Demos ima tesne stike s Slovensko skupnostjo, večkrat smo že skupaj nastopali in veže nas vrsta skupnih pogledov. Zelo daleč pa smo od stališča, da moramo usmerjati Slovence na Primorskem. Kvečjemu nam naši rojaki dajejo nasvete in še zdaleč jih ne razumemo kot orodje slovenske politike v Italiji, kar se je dogajalo v preteklosti.«
Pogovor zapisal
BOGO SAMSA
Z zasedanja območnega odbora SDZS v Kopru
Tudi socialdemokrati bi radi svojo stranko
Pred (majskimi) upravnimi volitvami v Furlaniji-Julijski krajini
Zeleni za skupno nastopanje vendar z raznimi omejitvami
Pust zvabil v Gorenji Tarbij res mnogo ljudi
V nedeljo bodo pustovali še drugje po Benečiji
KOPER — Predvolilno obdobje je najbolj neprimeren čas za spreminjanje zvezne ustave. Zato se člani Socialdemokratske zveze Slovenije - SDZS ne strinjajo z nenačelnim ravnanjem slovenskih delegatov v zvezni skupščini, ki so ta neprimerni rokovnik skoraj brez pridržkov sprejeli. Tako stališče so podprli člani območnega odbora SDZŠ za Istro na sobotnem zboru v Kopru, na katerem so med drugim sprejeli tudi odstop dosedanjega predsednika odbora Bojana Žerjala, ki prevzema druge dolžnosti, in za to funkcijo izvolili Josipa Ruglja iz Pirana. Udeleženci zbora so protestirali tudi zaradi govora Petra Šimica na seji komiteja ZKJ v JLA, s katerim je po njihovem mnenju kršil elementarne suverene pravice slovenskega naroda in države. Med razpravo o pripravah na kongres Socialdemokratske zveze Slovenije, ki bo v soboto v Ljubljani, pa so predlagali, naj se njihova zveza na kongresu preimenuje v Socialdemokratsko stranko Slovenije, saj je bilo njeno sedanje poimenovanje ob ustanovitvi kompromisna rešitev zaradi takratnih, strankam nenaklonjenih političnih razmer. Odbor je največ časa posvetil pripravljanju osnutka svoje programske izjave, v kateri je med drugim poudarjeno, da se bodo istrski socialdemokrati pri oblikovanju programov in delu zgledovali po najboljših vzorcih socialdemokratskih strank v zahodni Evropi. Zavzemajo se tudi za sprejem nove slovenske ustave, ki naj bi ščitila državljane pred državo in ne obratno. Opozorili so še, da je treba čimprej dokončno urediti odnose Slovenije z ostalimi deli Jugoslavije, ter oblikovali zahteve po izboljšanju družbenih dejavnosti, ukinitvi prisilnega dela, uvedbi delavskih delnic, razbremenitvi gospodarstva, pocenitvi države, profesionalizaciji vojske in drugem. Pri obravnavi primorskih in obalnih problemov so-največ časa posvetili ekologiji, vključno z vprašanjem smiselnosti gradnje obalne ceste po sedanji trasi, ter možnostim za ustreznejšo organiziranost občinske uprave, kar pomeni predvsem dilemo, »koliko in kakšne občine potrebujemo na tako majhnem prostoru«. Razpravljala so se zavzemali, naj bi v bodoče na Obali razvijali predvsem kmetijstvo in ribištvo, čisto industrijo (tudi tako, ki izkorišča prednosti obalnega prostora) in obrt, šele potem pa turizem. Pri uresničevanju razvojnih zamisli naj bi bolj kot doslej sodelovala tudi republika, saj je Obala po mnenju istrskih socialdemokratov za Slovenijo izjemno dragocen prostor, za katerega pa je država v preteklosti premalo naredila. J. O.
VIDEM — Tudi zeleni se pripravljajo na upravne volitve, ki bodo pri nas na začetku maja. V Vidmu so se v nedeljo sestali zastopniki zelenih list iz kakih 40 občin Furlanije-Julijske krajine. Kot je znano, je zelenih list veliko, v marsikateri občini so si doslej te konkurirale. Zadnjič je to bilo na občinskih volitvah v Miljah na Tržaškem. Pobude za enoten nastop zelenih list so sedaj tudi v vsedržavnem merilu, pa čeprav je znotraj zelenih list veliko nasprotujočih si stališč. Nekateri se namreč ogrevajo za samostojno nastopanje v obrambo narave, drugi pa si želijo tesnega sodelovanja z nekate-
rimi tradicionalnimi političnimi strankami.
V Vidmu so se v nedeljo delegati nekako zmenili, da bi šli na letošnje občinske in pokrajinske volitve v deželi z enotmimi listami in s svojim znakom, pa čeprav ne bi bil dosežen sporazum na vsedržavni ravni.
Vendar pa nedeljski zborovalci že vnaprej izključujejo sodelovanje z deželnim svetovalcem Renatom Vivia-nom in z njegovo listo Zeleni-marjeti-ca. To že vnaprej pomeni, da toliko opevane enotnosti med zelenimi ne bo. Združile naj bi se torej le nekatere skupine zelenih.
V Gorenjem Tarbju v občini Srednje v Benečiji so v nedeljo imeli že tradicionalno pustno povorko z naslovom Pust '90, na katero so prišle skupine pustov iz raznih krajev Benečije, Furlanije in Slovenije. Po cesti med travniki in skozi vas so šli v mimohodu pustje, blumarji, krampusi, tomaz, pa še vrsta pustov iz Cerknega, z Liga, iz Ptuja.
Na prireditev je prišlo zelo veliko ljudi še zlasti iz beneških krajev, tako so orožniki imeli veliko dela z urejanjem prometa. Pomembno je, da je bil v tej oddaljeni vasi pust zelo pristen. Marsikdo se je pritožil, da na lepakih ni bilo slovenske besede, pa čeprav je bila večina domačih in drugih pustov slovenska in čeprav so tudi napovedovalci govorili v beneškem slovenskem narečju. Pust se je zaključil pod velikim šotorom. Prihodnjo nedeljo bo več pustnih prireditev v Benečiji oziroma v krajih, ki niso veliko oddaljeni od Benečije. Pust bodo imeli tudi v Podbonescu.
Ustanova za obrt ESA praznuje že 25. jubilej
VIDEM — Včeraj se je pričel v Vidmu niz jubilejnih prireditev ob petindvajsetletnici ustanovitve Deželne ustanove za razvoj obrti - ESA. V prisotnosti njenega predsednika Carla Faleschinija, pristojnega deželnega odbornika Giancarla Cruderja, podprefekta Michela Penta in številnih drugih predstavnikov oblasti in gospodarskega življenja so prvič predstavili javnosti publikacijo La luce e le mani, ki skozi fotografske posnetke in temeljite zapise Carla Sgorlona in Fabia Amodea razgrinja tipološke značilnosti osemdesetih dejavnostnih vej v obrtništvu. Knjiga (182 strani) se deli na poglavja, v katerih so posamično obravnavane teme kakor pogled v preteklost, prerez proizvodnje, njene umetnostne plati, tehnološki in specializa-cijski vidiki ter storitvene dejavnosti. Kakor je poudaril Carlo Sgorlon, je na pragu tretjega tisočletja še več kot dovolj manevrskega prostora za obrt: »Ne samo, zdaj nenadejano prisostvujemo celo njeni ponovni oživitvi in razmahu.«
Bo »perestrojka« učinkovala na vojaške služnosti pri nas?
BENETKE - Radikalne spremembe, do katerih je prišlo in še prihaja v odnosih med evropskim Vzhodom in Zahodom po zaslugi perestrojke Miha-ila Gorbačova, bodo imele morda prav tako radikalne učinke na dosedanji državni lastniško-žemljiški ustroj v vzhodnem delu Veneta in v Furlaniji-Julijski krajini oziroma na vojaške služnosti v teh krajih. Te odražajo - takšne kakršne so - natanko opredeljeno dr-žavnoobrambno strategijo, ki temelji pač na ves povojni čas veljavni tezi o nevarnosti z Vzhoda. Toda sveži vetrovi, ki pihajo prav iz vzhodne smeri, bi morali izvotlili vsakega pomena celo vrsto obrambnih struktur in objektov na skrajni vzhodni meji Italije,
tako da bi se dalo slej ko prej obrniti njihovo uporabo v civilno, se pravi družbeno korist.
Na to stališče so se med prvimi postavili v krogih deželne uprave Veneta, ki bo na pobudo odbornika za šport in državne nepremičnine Bortola Mainardija posvetila tem vprašanjem dvodnevno mednarodno zasedanje, sicer v dneh 2. in 3. marca v Gortini D'Ampezzo. Na njem bodo sodelovali urbanistični izvedenci, zastopniki oboroženih sil, politiki in številni tuji strokovnjaki. Slednji bodo spregovorili še predvsem o zahodnonemških, poljskih in francoskih izkustvih na področju namembe obrabljenih vojaških struktur civilnim potrebam.
Da bi se po 45 letih stvarno prilagodili novim družbenopolitičnim razmeram
V programu imajo popolno preobnovo organizacije Italijanov za Istro in Reko
Osrednja organizacija italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji je stara 45 let in potrebuje spremembe. Če naj zadosti potrebam in željam pripadnikov narodnosti, če naj v svoji osrednji organizaciji najdejo polno identifikacijo, mora Unij% stopiti v korak s časom in novimi razmerami. Nujnosti prenove se zavedajo v organizaciji sami, na to pa opozarja tudi alternativa v narodnostnih vrstah. Spomniti gre na znano Skupino 88 in na skupino pripadnikov narodnosti na Reki, pobudnikov posebne izjave za oblikovanje nove organizacije, ki bi znala obuditi vrednote narodnostne pripadnosti.
Konec letošnjega januarja so v predsedstvu Unije predstavili celovit projekt prenove - teze zanjo je pripravil Ezio Mastrovich, sicer urednik dnevnika v italijanskem jeziku La voce del popolo. Unija želi postati organizacija vseh Italijanov v Jugoslaviji, torej tudi tistih, ki so ji doslej morebiti nasprotovali, jo kritizirali ali jo celo zatajili. Prav tako želi biti organizacija vseh tako imenovanih mešanih prebivalcev
skupnega istrskega prostora, ki sta jim lastna italijanski jezik in kultura in znajo ceniti v stoletjih ustvarjeno bogato dediščino Istre.
Tako v temeljih nove organizacije! Sicer pa želi biti nova Unija, ali kakor koli ji bo v prihodnje že ime, nestrankarska, kar je nujno, če naj združuje vse Italijane v državi; ne pa tudi apolitična. Povezovala se bo z vsemi, ki bodo zagovarjali narodnostne interese. Prizadevala si bo še za drugačne odnose z vsemi ustanovami narodnosti: -profesionalnimi in amaterskimi, kot so društva, skupine in druge. Dosedanji odnosi niso nikogar zavezovali k sklepom Unije oziroma njenega predsedstva.
Iz organizacijskih podrobnosti predlagane prenovljene Unije načrtujejo dvodomno konferenco, ki bi v enem zboru imela 30 delegatov Skupnosti Italijanov, v drugem pa 32 delegatov iz ustanov. Imela naj bi tudi 9 koordinacijskih odborov: volilnega, za kadre, mladino, družbeno politični sistem, pravna vprašanja, za odnose z ustanovami, skupnostmi Italijanov, z društvi in skupinami. Predsedstvo prenovlje-
ne Unije naj bi sestavljalo 14 članov: poleg predsednika še po eden iz vsake konzulte, to je teritorialne organizacije Italijanov, ter 7 nekakšnih ministrov s pristojnostmi na področjih šolstva, množičnega obveščanja in založništva, kulture, znanosti, gospodarstva, financ in športa. Za povezavo med obema deloma predsedstva in med predsedstvom ter odbori bi skrbel organizacijski sekretar.
O predlaganih spremembah osrednje organizacije italijanske skupnosti razpravljajo v teh dneh po vseh skupnostih Italijanov.
»Pričakujemo predvsem racionalno razmišljanje vseh sodelujočih v obravnavi predstavljenih tez za prenovo; razmišljanja o stvareh, kakršne resnično so, argumentirano; z upanjem, da čustva, včasih sicer dobra, ne prevladajo treznega razmišljanja...« so besede Ezia Mastrovicha.
Razprava se bo iztekla 20. februarja, v maju naj bi pripravili nov statut organizacije, še pred poletjem pa načrtujejo tudi volitve.
MIRJAM MUŽENIČ
Danes zjutraj s kar bogatim dnevnim redom
Seja deželne skupščine
Jutri zjutraj v Vidmu
Posvet Cgil
TRST — Današnja seja deželne skupščine FJK bo tematsko bogata: Na dnevnem redu bodo predlog državnega zakona, zakonski osnutek in javna peticija. Zakonski predlog zadeva zaščito krajevnih radiotelevizijskih ustanov in so ga podpisali načelniki svetovalskih skupin KD, LpT, PSI, KPI, VA, LV, SSk, PRI in PSDI. Glede tega vprašanja nima Dežela zakonodajnih pristojnosti, a njen statut ji dovoljuje, da iznaša predloge rimski vladi in če jih ta sprejme, jih pošlje v obravnavo parlamentu. Zakonski osnutek (poročevalec Angelo Spagnol, KD) se nanaša na deželni center za tehnološke inovacije CERIT v Pordenonu: Dežela naj bi prevzela en del njegovega delniškega paketa. Peticija s podpisi 1412 občanov (poročevalec Pierantonio Rigo, PSI), pa zahteva zaporo upepeljevalnika v Gorici. Deželna skupščina se bo morala odločiti, ali naj peticijo arhivira ali pošlje v proučitev deželnemu odboru. Na dnevnem redu deželne skupščine bodo še odgovori odbornikov na interpelacije in vprašanja svetovalcev. Odbornik Brancati bo odgovoril Blasigu (PSI) glede deželnega programa na področju zdravstvenih storitev oziroma zadevnih tehnoloških inovacij, odbornik Di Bene-detto bo odgovoril VVehrenfennigu (LV) glede velikih cestno-prometnih zvez na Tržaškem, Sonegu (KPI) glede ustreznosti sedežev gasilske službe in Poliju (KPI) ter Dominiciju (KD) glede zavrnitve prošnje o potovalnih olajšavah bivšim deportirancem in političnim ter rasnim preganjancem, odbornik Barnaba bo odgovoril Lepreju (KD) glede medobčinskih tehnoloških storitev v Ogleju, odbornik Cisilino pa Sonegu (KPI) o 380.000-voltskem elektrovodu čez Furlanijo in Veneto.
VIDEM — Delovne pogodbe in odnosi z rimsko vlado ter Confindustrio: o tem bodo razpravljali na zasedanju delegatov sindikata Cgil za Furlanijo-Julijsko krajino, ki bo v sredo, 21. februarja, ob devetih zjutraj v prostorih zavoda Tomadini v Vidmu (Ul. Mar-tignacco 187). Pobudo za srečanje je sprožilo deželno tajništvo te največje in najvplivnejše sindikalne organizacije v Italiji. Osrednje poročilo bo imel vsedržavni generalni tajnik Cgil Bruno Trentin. Problem delovnih pogodb je zelo kočljiv, saj je mnogo takih, ki kljub že davni zapadlosti še niso bile obnovljene, sicer pa bodo na zasedanju obravnavali še kočljivejši problem odnosov z veleindustrije!, ki niso danes nič kaj spodbudni, kakor tudi z ministrskimi predstavniki, v katerih prav tako tu pa tam zaškriplje.
gospodarski dopis iz Slovenije_
DVOJNA, PA ŠE TEŽKA VLOGA
Uvedba konvertibilnega dinarja je šele začetek in najlažji del protiinflacijskega programa; pravo delo šele prihaja, je dejal Ante Markovič, ko je razlagal svoj program sredi lanskega decembra. Od takrat sta minila že dva meseca, ko je bilo kar prijetno ugotavljati, da je dinar res nekoliko konvertibilen, in priznavati, da ljudje verjamejo zvezni vladi in deviz na primer niso raznesli iz bank. Že proti koncu januarja pa je bilo jasno, da se bo treba posloviti od vznesenosti, v katero je zapadla tudi vlada, in da bo treba še bolj poprijeti, kajti inflacija se ni umirila, čeprav se umirja. Napočil je čas »preciznih uravnavanj«, za kar je treba imeti veliko znanja, odločnosti in prepričanja v pravilnost početja.
Najbolj usposobljeni ekonomski komentatorji so vlado že opozorili, da je treba začeti s finim, urarskim naravnavanjem mehanizma, ki je nastavljen s protiinflacijskim programom. Gre za ukrepanje v denarni in posojilni politiki, za davčne prijeme, za razbremenjevanje gospodarstva, za spodbujanje izvoza. Gre za tako občutljivo delovanje, da na primer naš komentator Drago Buvač vladi celo svetuje, naj najame svetovne strokovnjake, ki se s tem delom tudi sicer ukvarjajo.
Kaj je pravzaprav treba storiti? Najpomembnejše je, kako bo vlada ukrepala na monetarnem področju. Narodna banka je že priznala, da se je prepozno odzvala, ko je iz obtoka potegnila manj denarja, kot bi ga morala zaradi rastočih deviznih rezerv. Ta denarna masa se namreč pretaka po trgu in samodejno dviguje povpraševanje po blagu, kar seveda vpliva na cene, ki lahko zaradi tega rastejo. Vlada je posredno priznala - ko je pozvala banke, da naj dvignejo obresti za hranilne vloge - da ni bila dovolj odločna v posojilni politiki: šele zdaj NBJ povečuje obresti na obvezno rezervo (in povečuje samo obvezno rezervo, ker mora zmanjšati denarno maso). To naj bi banke spodbudilo k ponudbi vabljivej-ših obresti za varčevalce. Varčevanje naj bi bilo spodbujeno še z umikom presežnega denarja, saj naj bi začele banke denar iskati pri varčevalcih, kar naj bi spet zmanjšalo pritisk na trg in izboljšalo likvidnost v bankah.
Treba bo ukrepati tudi v davčni politiki, saj se s prispevki zbira več denarja, kot je bilo predvideno, gospodarstvo pa je treba razbremenjevati oziroma omogočiti, da zaradi pomanjkanja denarja proizvodnja ne bi povsem zastala. Hitro je treba začeti s spodbudami vplivati na izvoz, kajti dinar je precenjen, precenjenost pa je treba nekoliko kompenzirati s spodbudami, manjšimi carinami in olajšavami pri dajatvah. Zavarovati je treba tudi devizne rezerve pred nepotrebnim izničenjem z vzhoda, saj so vzhodnjaki pritisnili s poceni izdelki in hrano na naš trg, kjer pobirajo za iztržene dinarje naše devize...
To so vidni pojavi, na katere je treba hitro reagirati; izvedenci pa morajo videti še druge in se nadnje spraviti z »urarsko natančnostjo«.
Upajmo, da so v ekonomskih vrhovih sposobni opravljati takšno delo. A hkrati s to fazo nastopa tudi druga, prav tako odločilna. Gospodarstvo je začela pretresati pričakovana in nujna plačilna nesposobnost, kajti denarja iz prej neznanih in znanih inflacijskih virov je zdaj manj in ga bo moralo biti še manj oziroma - nič. Denar bo treba ustvariti z delom. Zato je pričakovati, da se bodo močno okrepili politični pritiski na vlado, s katerimi bodo skušali reševati gospodarske težave; po načelih boljševiške prakse seveda. Pritisk bo močan tudi zaradi stavk, ki bodo nujen spremljevalec novih procesov in so se v Sloveniji že začele. (Je zadnje sporočilo vojaške komunistične partije, ki zahteva enotno partijo v državi, že prvi odsev pričakovanega političnega pritiska?)
Vloga snovalcev ekonomske politike je zdaj dvojna in zato dvakrat težka: pravilno je treba zastaviti protiinflacijsko ukrepanje, ubraniti se je treba tudi boljševiške politike. Še kako bi bila zaradi tega potrebna nekakšna koalicija vseh naprednih strank za obrambo pred protireformnimi napadi, ki jo zagovarjajo nekateri politiki (Kučan), ekonomisti (Gligorov) in komentatorji (Buvač).
JOŽE PETROVČIČ
Nabirka za bolnico Franjo presegla 58 milijonov lir
TRST — Nabirka za sanacijo in obnovo partizanske bolnice Franje v našem zamejstvu je presegla že 58 milijonov lir, tako da je saldo pologov pri slovenskih denarnih ustanovah na Tržaškem in Goriškem na dan 16. februarja znašal .natanko 58.216.170 lir.
Stanje pologov pri posameznih de-natnih zavodih je bilo na ta dan naslednje:
Tržaška kreditna banka 40.301.333 lir;
Hranilnica in posojilnica na Opčinah 10.461.522 lir;
Hranilnica in posojilnica v Nab-
režini 3.453.338 lir;
Kmečka banka v Gorici 2.719.853 lir;
Hranilnica in posojilnica v Doberdobu 318.422 lir;
Hranilnica in posojilnica v So-vodnjah 961.702 lir.
V gornjih saldih so vključene letne obresti vseh bančnih zavodov, kakor tudi odpis davkov in bančnih stroškov.
Iz operativnega štaba v Idriji oziroma v Cerknem so nam medtem sporočili, da kakšnih večjih del trenutno v soteski bolnice Franje ni, ker jih onemogočajo nizke tempera-
ture, kar pa nikakor ne pomeni, da dela ne tečejo normalno naprej, kar zadeva restavriranje pokvarjenega ali poškodovanega inventarja iz barak.
Prav tako tečejo pospešene priprave za skorajšnji začetek del za obnovo dostopnih poti in mostičkov in skupine strokovnjakov skoraj vsak dan na terenu preučujejo najboljše rešitve. S temi deli, kakor tudi z dokončnim čiščenjem soteske, zasajanjem zdaj še golih pobočnih sten ter varovalnim prepleskavanjem obnovljenih barak, pa bodo začeli brž, ko se bo nekoliko otoplilo.
Vsekakor v operativnem štabu za
obnovo Franje še vedno računajo, da bo objekt bolnice mogoče odpreti javnosti v predvidenem roku, se pravi proti koncu maja ali v začetku junija.
Do takrat pa se seveda nadaljuje tudi naša solidarnostna nabiralna akcija in lepo bi bilo, če bi uspelo doseči in po možnosti preseči 60 milijonov lir.
Zato še enkrat apeliramo na vse, ki se čutijo vezane na ideale našega osvobodilnega boja in vidijo v bolnici Franji njegovo globoko humano vsebino, da se še odzivajo na našo nabirko, (jk)
Med srditimi boji od 31. januarja pa do 14. februarja 1945 je padlo tudi enajst borcev iz tržaške pokrajine in drugih krajev Primorske
Pred 45 leti 3. prekomorska udarna brigada osvobodila Mostar

Prekomorska udarna brigada na položajih pred Mostarjem februarja 1945
Dne 14. februarja pred 45 leti je bilo osvobojeno mesto Mostar. Nemška vojska ga je štela za važno in pomembno vojaško postojanko in ga je hotela ohraniti za vsako ceno.
Mostarska operacija, kot so jo imenovali, se je končala tako, da je sovražnik zapustil na bojišču 4750 mrtvih in ujetih oficirjev in vojakov, 23 topov, 24 minometov, ogromno pušk, strojnic, več tankov in drugega vojaškega materiala.
V bojih za Mostar in na sploh v bojih v Hercegovini je sodelovala 3. prekomorska udarna brigada, ki so jo sestavljali tudi številni borci iz raznih krajev Primorske. V bojih je utrpela kude izgube. Padlo je kar 184 borcev jn njihovih starešin. Med padlimi so kili tudi: Bruno Bandi iz Doline, Tullio ttastia iz Trsta, Karlo Breščak z Opčin, Zoran Kralj iz Trebč, Alojz Križman-'kč iz Bazovice, Maksimiljan Leban iz jabrežine, Ivan Legiša iz Slivnega, tvan Pernarčič iz Nabrežine, Ivan f vlič prav tako iz Nabrežine, Renato Pernarčič iz Medje vasi in Franc Sosič 2 Opčin,
.. k' bližini Mostarja na Planinici so hm, p0 končani vojni, uredili skupno Srobnico. Na njej piše: »U teškim bor-nma za oslobodjenje Hercegovine i y°stara od 31. januara do 14. februara godine, učestvovala je 3. prekomorska udarna brigada NOVJ. U tim °rbama poginula su 184 boraca iz 'ovenskog Primorja i Istre, od kojih u 25 sahranjeni u ovoj grobnici, za-
jedno sa 61 borcima NOVJ iz drugih krajeva naše zemlje!«
Na drugi plošči, na isti grobnici, je še napis: »Vaši životi su temelj naše sreče. Neka vam je vječna slava in zahvala. Narod opčine Mostar.«
Skupščina občine Mostar je 14. februarja 1980 sprejela sklep, da se glavna ulica, ki pelje od rudnika Goranci proti mestu, poimenuje v Ulico Prekomorskih brigad, v spomin na vse borce, ki so se udeležili bojev za osvoboditev Mostarja, predvsem seveda tistih, ki so v teh bojih padli.
Po osvoboditvi Mostarja je 3. prekomorska brigada nadaljevala boje za osvoboditev Like, zahodne Bosne, Hr-vatskega in Slovenskega Primorja, Istre in Trsta. Kapitulacijo Nemčije je brigada dočakala v Tržiču nedaleč od Trsta.
Boje za Mostar in ostale kraje je lepo opisal Janko Šturm, doma iz Kobarida, ki je bil takrat vojni dopisnik. V poročilu, ki ga je poslal za tednik Prekomorec, glasilo 3. prekomorske brigade, je med drugim zapisal:
»Začela se je divja, nepozabna gonja čez drn in strn. Ob petih popoldne smo stali na sedlu gorskega grebena in nismo mogli verjeti svojim očem. "Kakšna vas je tam doli", me je vprašal tovariš. Ko sem mu povedal, da je to Mostar, je začudeno vzkliknil "Hudiča, Mostar!".
Pred Kninom smo stali skoraj 30 dni, preden smo ga videli; tu pa smo se le nekaj ur borili, pa smo že pred Mostarjem.
Toda težave so se za nas šele začele. Nemci so se namreč zavedali, da jim grozi popoln poraz. Zato so se odločili za močan protinapad. Vse se je odvijalo z bliskovito naglico. Zaregljalo je avtomatsko orožje. Borba je bila kratka, a ostra. Prišlo je do dvobojev tudi s puškinimi kopiti. Nemci so se obupno branili. Vsi manjši bunkerji so bili že zavzeti, srednji bunker je nudil naj-večji upor. Vseh se nas je polastil nemir. Sedaj je čas, ne še... ne še... udri! Nemci nočejo popustiti, poskušajo še z ročnimi bombami. Še nekaj trenutkov, dolgih kot ure.
Tedaj se dvigne vodnik Jakob Cej in pohiti nekaj korakov naprej. V roki ima bombo. Vrže jo in se zakloni. Bomba ne zgreši. Tudi drugi vstajajo in mečejo bombe. Borba je odločena; Nemci izgubljajo glavo. Nekateri se še branijo s pištolami, drugi padajo. Niti eden od njih se ni vrnil v Mostar.
Še isti večer je padel Mostar. Kota 684 je dokončno zapečatila usodo nemške posadke v mestu.« . a. K.
| iz Benečije \
Neme vendar izborile tečaj iz slovenščine
NEME — V torek, 30. januarja, se je začel v nižji srednji šoli v Nemah, tečaj slovenskega jezika. Vodi ga Viljem Černo, ki poučuje v sosednji Čenti in pozna tudi domače narečje. Vpisanih je štirinajst otrok, kar je prav lepo število, če upoštevamo, da ima srednja šola v Nemah vsega skupaj šest razredov. Večina učencev je doma iz Tipa-ne, Viškuorše in Karnahte.
Tečaj poteka dvakrat na teden, v torek in četrtek, po dve uri v popoldanskem času, in se v glavnem opira na razgovarjanje, »izhajamo pa iz (pretežno pasivnega) znanja slovenskega do^ mačega dialekta in na tej osnovi gradimo in poglabljamo znanje knjižnega jezika«, je dejal Viljem Černo.
Vzporedno s tečajem slovenščine pa se odvija tudi tečaj nemščine, kar je povezano z delovnim programom šole. Ravnateljica Maria Carminati, ki je pri šolskem skrbništvu odgovorna za mednarodne odnose na evropski ravni, je namreč začela tkati vezi s sosednjo Tolminsko in istočasno tudi z bližnjimi kraji na Avstrijskem.
Špeter: Večer ruske kulture
ŠPETER — Študijski center Nediža in videmsko združenje Italija-SZ bosta priredila v soboto na špetrskem županstvu Večer ruske kulture. Osrednji gost bo časnikar A. V. Kirsanov, ki bo spregovoril o aktualnih problemih v Sovjetski zvezi in tudi odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Tanja Shpey-niger - ena od ruskih deklet, ki so se omožile s Furlani - bo recitirala odlomke iz ruskih pravljic in drugih proznih del pa tudi poezije, med njimi poezijo Dina Menichinija, ki je bila prevedena že leta 1958 v ruščino. Za zaključek bodo gojenci Glasbene šole izvajali skladbe ruskih glasbenikov. "Večer" se bo začel ob 18. uri. Udeležil se ga bo tudi slovenski senator in novinar Stojan Spetič.
V košarkarskem finalu premagala Crveno zvezdo
Splitski Jugoplastiki jugoslovanski pokal
DUBROVNIK — Splitska Jugoplas-tika je osvojila letošnji jugoslovanski košarkarski pokal. Kukoč, Radja in soigralci so v finalu dokaj tesno premagali Crveno zvezdo z rezultatom 79:77, potem ko so Beograjčani konec prvega polčasa vodili za točko. Crvena zvezda je igrala tokrat zelo dobro in taktično zrelo. Trener Slavnič je z Radovičem povsem zaustavil nevarnega Kukoča, ki je dosegel svoj prvi koš iz igre šele v zadnji minuti srečanja. A bila je to trojka, s katero je Jugoplas-tika povedla za točko in tako odločila tekmo v svojo korist.
Crvena zvezda je na srečanju dosegla največjo prednost 8 točk, in to predvsem po zaslugi dobrega skoka. Nato je s trojkami zaustavila prodor Spliča-nov, ki so v drugem polčasu vendarle
povedli za 5 točk. Slavničevi košarkarji so tudi na ta preobrat odlično odgovorili in vse do konca ogrožali zmago bolje kotiranih nasprotnikov. Med zmagovalci sta dosegla največ košev Radja (22) in Sobin (18), pri poražencih pa Jankovič, Radovič in Jovanovič (vsi po 19).
JUGOPLASTIKA -
CRVENA ZVEZDA 79:77 (48:49)
JUGOPLASTIKA: Sretenovič 2, Pe-rasovič 4 (2:2), Pavičevič 4, Kukoč 9 (2:3), Sobin 18 (6:6), Ivanovič 14 (3:4), Savič 6 (2:2), Radja 22 (2:3).
CRVENA ZVEZDA: Dabič 4, Jankovič 19 (6:9), Jovanovič 19 (5:9), Cvetkovič 4, Radovič 19 (4:4), Petovič 7 (2:2), Šilobad (4), Pavlovič 1 (0:1).
Boris Becker zmagal v Bruslju
BRUSELJ — Zahodnonemški teniški igralec Boris Becker je na mednarodnem tekmovanju v Bruslju osvojil svojo prvo turnirsko zmago v letu 1990. To je bila tudi njegova 25. zmaga na turnirjih za grand prix. V finalu je premagal rojaka Steeba s 7:5, 6:2, 6:2 in se mu tako maščeval za nedavni poraz v Avstraliji. Becker je v polfinalu premagal Šveda Gustafsso-na, Steeb pa Čehoslovaka Mečirja.
Švedska premagala Združene emirate
DUBAl — Švedska nogometna reprezentanca je v prijateljski tekmi premagala reprezentanco Združenih arabskih emiratov z rezultatom 2:0 (1:0). Strelca za Švede sta bila Rehn in Ingesson. Združeni arabski emirati bodo na svetovnem prvenstvu v Italiji igrali v skupini z Jugoslavijo, Zvezno republiko Nemčijo in Kolumbijo, Švedska pa se ni uvrstila v finalni del prvenstva.
Na prestižni Trofeji Topolino
Uspeh mladih jugoslovanskih smučarjev
MADONNA Dl CAMPIGLIO — Mladi jugoslovanski smučarji so na letošnjem tekmovanju za Trofejo Topolino zabeležili vrsto Odličnih rezultatov. Med starejšimi mladinkami je Mojca Suhadolnik v slalomu osvojila zlato kolajno, Bergočeva pa je bila druga. Pri starejših pionirjih se je v isti disciplini Keršmanc uvrstil na drugo mesto.
V	veleslalomu je pri mlajših pionirkah zmagala Italijanka Ottonejeva. Jugoslovanka Černetova je osvojila bronasto kolajno, za njo pa se je na odlično četrto mesto uvrstila Tržačanka Nosdorferjeva. Med mlajšimi pionirji je bil Italijan Pez-zotti drugi, njegov rojak Giordano pa tretji, najboljši jugoslovanski predstavnik je bil Kalin (5.).
V	ekipni razvrstitvi je osvojila največ točk Italija, 256. Sledijo Jugoslavija (238), Francija (165) in Avstrija (139).
Hud padec Rauschmeierja m skakalni tekmi
Jež spet skočil najdlje
VAL Dl FIEMME — Češkoslovaški skakalec František Jež je spet zmagal na tekmi za svetovni pokal. Veliki up češkoslovaškega skakalstva je na 120-metrski skakalnici v Val di Fiemme v Italiji osvojil že svojo četrto letošnjo zmago, nedeljska tekma pa je bila poleg tehničnih rezultatov tudi sila dramatična. Mladi Avstrijec Andreas Rauschmeier, ki je po prvi seriji delil prvo mesto prav z Ježem, je med drugim skokom verjetno zaradi sunka vetra s smučmi udaril v prsi, izgubil ravnotežje in hudo padel. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da si je sicer zlomil levo ključno kost, drugih poškodb pa ni imel. Že nekaj ur po nesreči so Avstrijca odpustili iz bolnišnice. Nesreča Rauschmeierja je na stežaj odprla vrata zmage Františku Ježu. S skokoma 113,5 m in 112 m je za več kot enajst točk pustil za sabo drugouvrščenega Avstrijca Vettorija. Italijani, ki so se dva dni prej veselili zmage Ceccona, so nekolikanj razočarali. Najboljši med »azzurri« je bil solidni Lunar-di, ki je osvojil šesto mesto. Med Jugoslovani se je spet izkazal 18-letni Franci Petek: osvojil je deseto mesto, potem ko je bil po prvi seriji za mesto slabši. Na skupni lestvici svetovnega pokala še vedno vodi Ernst Vettori, ki ima 23 točk naskoka pred Ježem in 41 pred Fincem Nikkolo.
Jugoslovanski skakalci dobri v Planici
PLANICA — V slovenskem skakalskem središču so v soboto in v nedeljo priredili dve tekmi za evropski pokal. Obakrat je zmagal Leonhardt (ZRN), domačini pa so se vseeno dobro odrezali: v soboto je Janez Debelak osvojil drugo mesto, v nedeljo pa je bil drugi Kranjčan Štirn.
V 20. kolu prve jugoslovanske nogometne lige
Sodnik spet oškodoval Olimpijo
Spomladanski del jugoslovanskega prvoligaškega prvenstva se je začel z bolj ali manj pričakovanimi izidi in izgredi, ki napovedujejo zelo burno nogometno pomlad. Crvena zvezda je prednost Dinama s treh točk zmanjšala na dve, kajti Zagrebčani so v Novem Sadu osvojili le točko po streljanju enajstmetrovk.
Najbolj burno je bilo v Novem Sadu, kjer je Vojvodina ob premoči gostov povedla z golom Jokanoviča, izenačil pa je Shalla. Ob enajstmetrovkah je spet zablestel zagrebški vratar Ladič in Dinamo je osvojil točko, čeprav je zaslužil obe. Na tribunah pa je potekala prava vojna med navijači, zgodilo pa se je nekaj nenavadnega: na eni strani so bili »dina-movci«, na drugi pa »homogenizirani« pripadniki C. zvezde, Partizana in Vojvodine. Crvena zvezda je v Skopju zmagala z goloma Stošiča in Pančeva (nekdanji igralec Vardarja), z igro pa ni navdušila. Tudi v Skopju ni šlo brez incidenta: beograjski trener Še-kularac je menda dražil gledalce, eden izmed njih je preskočil ograjo in mu primazal zaušnico. Poraz Vardarja pomeni tudi dokončno slovo tega moštva od prvoligaške konkurence, možnosti so namreč le še v mejah teorije.
Partizan je premagal Budučnost z 2:0, strelca pa sta bila Djurdjevič in
Mijatovič, ki je prvič po prestopu iz Budučnosti zaigral za Beograjčane. Hajduk in Sarajevo sta igrala pred praznimi tribunami, to je bila kazen za splitske navijače, ki so žvižgali ob enominutnem molku, ko so se ponesrečili rudarji v Aleksincu. Tekma brez gledalcev je bila seveda nesmiselna, rezultat 0:0 ne preseneča - čeprav je bil Hajduk za odtenek boljši - Spliča-ni pa so zmagali po srečnem streljanju enajstmetrovk. Spličani se pritožujejo, da jih je sodnik Vujovič oškodoval za enajstmetrovko v rednem delu igre. Spornih sodniških odločitev je bilo tokrat kar precej, v ospredju pozornosti pa se je znašel tudi sežanski sodnik Miroljub Ausec, ki je sodil tekmo Osijek - Rad, ki so jo gostje dobili po streljanju enajstmetrovk. Ausec je domačim priznal gol, potem ko je eden izmed gostov žogo odbil nekako na golovi črti. TV posnetek je dokazal, da je imel sodnik bržčas prav, čeprav je ta dogodek povzročil veliko razburjenja.
Največ razburjenja pa je bilo nedvomno v Sarajevu, kjer je igrala Olimpija. Ljubljančani so naravnost zablesteli z igro, toda tokrat ni odločala igra, ampak eden zadnjih »poštenih Albancev« sodnik Berisha, ki je dosodil kar dve enajstmetrovki za domače. Prekrškov seveda ni bilo, ljubljanski vratar Mohor je prvo ubranil,
drugič so bili domači uspešni, pri čemer pa se je domači strelec pred strelom ustavil, tako da bi moral sodnik zahtevati ponovitev. Sodnik je škodoval Olimpiji tudi z drugimi odločitvami, Ljubljančani pa so počasi izgubljali živce. Olimpija je dvakrat vodila, strelca sta bila Gliha in Di. Vrabac, domači pa so izenačili minuto pred koncem. Pri streljanju enajstmetrovk je bil Željezničar uspešnejši, kajti Da. Vrabac je kot edini zgrešil z bele točke. Bilo je veliko incidentov in nacionalističnega izzivanja.
REZULTATI 20. KOLA: Željezničar - Olimpija 7:6 (2:2, 0:1) - po llm, Vardar - C. zvezda 0:2 (0:1), Partizan - Budučnost 2:0 (0:0), Radnički - Rijeka 3:0 (1:0), Osijek - Rad 2:4 (1:1, 0:0) - po llm, Vojvodina - Dinamo 4:5 (1:1, 1:0), Velež - Borac 3:4 (0:0) - po llm, Slobo-da - Spartak 2:0 (1:0), Hajduk - Sarajevo 4:3 (0:0) - po llm.
VRSTNI RED: Dinamo 28, C. zvezda 26, Partizan 22, Hajduk, Sloboda, Željezničar 20, Budučnost, Rijeka, Rad 19, Osijek 18, Borac, Spartak 17, Olimpija, Radnički 16, Sarajevo, Vojvodina 15, Velež 14, Vardar 9.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (25. t. m.): Olimpija - Osijek, Sloboda - Velež, Spartak - Vojvodina, Dinamo -Vardar, C. zvezda - Željezničar, Rad -Hajduk, Sarajevo - Partizan, Budučnost - Radnički, Rijeka - Borac.
Italijanska A liga
IZIDI 25. KOLA
Bologna - Ascoli 2:1, Lazio - Cesena 4:0, Milan - Cremonese 2:1, Bari - Inter 0:0, Atalanta - Juventus 1:2, Fiorentina
-	Lecce 3:0, Napoli - Roma 3:1, Verona
-	Sampdoria 1:0, Genoa - Udinese 0:0.
LESTVICA
Milan in Napoli 38 točk, Juventus in Inter 33, Sampdoria 32, Roma 29, Atalanta 28, Bologna 26, Lazio in Bari 23, Fiorentina in Genoa 21, Lecce 20, Cesena 19, Udinese 18, Cremonese 17, Verona 16, Ascoli 15.
PRIHODNJE KOLO
Ascoli - Atalanta, Udinese - Cesena, Sampdoria - Fiorentina, Juventus -Genoa, Cremonese - Verona, Bologna
-	Lazio, Bari - Lecce, Roma - Milan, Inter - Napoli.
Italijanska B liga
IZIDI 24. KOLA
Messina - Ancona 3:1, Piša - Avelli-no 2:1, Foggia - Barletta 1:1, Licata Brescia 0:0, Monza - Cagliari 0:1, Torino - Como 5:0, Pescara — Cosenza 3:0, Parma - Padova 0:1, Triestina - Reggi-ana 0:0, Catanzaro - Reggina 0:0.
LESTVICA
Torino in Piša 34 točk, Cagliari 31, Pescara 29, Reggina 28, Parma, Ancona in Reggiana 26, Padova in Triestina 25, Avellino, Brescia in Monza 22, Foggia, Licata in Messina 21, Cosenza in Barletta 18, Catanzaro 16, Como 15.
PRIHODNJE KOLO
Cagliari - Catanzaro, Reggina -Como, Padova - Foggia, Ancona - Licata, Monza - Messina, Cosenza - Parma, Brescia - Pescara, Reggiana - Piša, Barletta - Torino, Avellino - Triestina.
Meddeželna liga
IZIDI 24. KOLA
Opitergina - Conegliano 0:0, Ponte Piave Pievigina 0:3, Salzano Fontanaf-redda, 1:0, Pordenone - Mira 2:1, Cen-tro Mobile - Montebelluiia 0:1, Caera-no - Sacilese 4:0, Giorgione - San Dona 1:0, Pro Gorizia - Sedico 1:1, Monfalcone - Venezia 0:0.
LESTVICA
Pievigina 35 točk, Giorgione 30, Ca-erano in San Doni 29, Venezia 28, Pro Gorizia in Montebelluna 27, Centro Mobile 24, Sacilese 23, Ponte Piave, Salzano in Monfalcone 22, Mira 21, Sedico 20, Conegliano in Fontanafred-da 19, Opitergina 18, Pordenone 15.
PRIHODNJE KOLO
Montebelluna - Caerano, Sedico -Centro Mobile, San Dona - Conegliano, Ponte Piave - Giorgione, Mira -Monfalcone, Venezia - Opitergina, Fontanafredda - Pordenone, Sacilese -Pro Gorizia, Pievigina - Salzano.
1.	— 1. Apoilo Tunis	X
	2. Power	X
2.	— 1. Isemburg Effe	2
	2. Incompreso T	X
3.	— 1. Inoki Pf	X
	2. Ibiza Ld	2
4.	— 1. Cortez Om	X
	2. Fronzolo	1
5.	— 1. Golden Mir	1
	2. Fiume d'Assia	X
6.	— 1. Looking Love	X
	2. Miss Clelia	X
	KVOTE	
12 (100 dobitnikov)		6.867.000 lir
11 (2.266 dobitnikov)		335.000 lir
11 (21.152 dobitnikov)		35.000 lir
Italijanska A-1 liga
IZIDI 22. KOLA
Arimo - Enimont 94:82, Viola - Sca-volini 86:92, Philips - Knorr 91:98, Ne-utroroberts - Benetton 74:77, Cantine Riunite - Paini 104:107, Ranger - Vis-mara 96:93, Phonola - Irge 108:76, Me-saggero - Panapesca 99:88.
LESTVICA
Scavolini 34, Ranger in Knorr 32, Enimont 30, Phonola 28, Vismara 26, Messaggero in Viola 24, Benetton 22, Philips, Cantine Riunite in Arimo 20, Paini 18, Panapesca 12, Neutroroberts 10, Irge 0.
PRIHODNJE KOLO
Paini - Philips, Benetton - Knorr, Scavolini - Phonola, Panapesca - Ranger, Enimont - Vismara, Irge - Cantine Riunite, Viola - Neutroroberts, Arimo - Messaggero.
Italijanska B-2 liga
GLAXO - STEFANEL 83:93 (40:46)
GLAXO: Brusamarello 18, Marche-selli, Stokes 10, Dalla Vecchia 4, Capo-ne, Moretti 12, Zamberlan 6, Masetti 12, Schoene 21.
STEFANEL: Middleton 13, Pilutti 27, Bianchi 12, Tyler 15, Cavazzon 3, Cantarello 10, Zarotti, Maguolo 4, Sar-tori 9.
SODNIKA: Duranti iz Pize in Nelli iz Firenc.
PM: Glaxo 18:18, Stefanel 12:22. TRI TOČKE: Glaxo 7:23, Stefanel 9:15.
SAN BENEDETTO -
BANCA POPOLARE 89:83 (45:45)
SAN BENEDETTO: Gnechi 4, Ar-dessi 5, Ponzoni 20, Vargas 22, Aleksi-nas 28, Biaggi 4, Esposito 4, Vitez 2.
BANCA POPOLARE: Lardo 12, Ri-tossa 8, Mossali 6, Sheeney 22, Allen 26, Bini, Mazzitelli, Porto 6.
SODNIKA: Fiorito in Maggiore iz Rima.
PM: San Benedetto 29:35, Banca Po-polare 8:13. PON Porto (37) in Lardo (40).
OSTALI IZIDI: Kleenex - Ipifim prek., Garessio - Alno 107:87, Braga -Marr 75:67, Jollycolombani - Annabel-la 65:78, Hitachi - Filofdoro 85:91, Teorema - Fantoni 100:91.
LESTVICA
Garessio in Stefanel 30 točk, Glaxo in Ipifim 28, Alno 26, Jollycolombani 24, Kleenex in Hitachi 22, Teorema, Annabella in Fantoni 20, Banca Popo-lare in Filodoro 18, Marr in Braga 16, San Benedetto 12.
PRIHODNJE KOLO Banca Popolare - Garessio, Teorema -Alno, Marr - Glaxo, Filodoro - Klee-nex, Ipifim - Fantoni, San Benedetto -Braga, Hitachi - Jollycolombani, Annabella - Stefanel.
totocalcio
Atalanta - Juventus	2
Bari - Inter	X
Bologna - Ascoli	1
Fiorentina - Lecce	1
Genoa - Udinese	X
H. Verona - Sampdoria	1
Lazio - Cesena	1
Milan - Cremonese	1
Napoli - Roma	1
Catanzaro - Reggina	X
Messina - Ancona	1
Spezia - Lucchese	X
Potenza - Nola	X
KVOTE
13 (1.282 dobitnikov) 1.912.000 lir 12 (169.897 dobitnikov) 92.600 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Ascoli - Atalanta, Bari - Lecce, Bologna - Lazio, Cremonese - H. Verona, Inter - Napoli, Juventus - Genoa, Roma -Milan, Sampdoria - Fiorentina, Udinese - Cesena, Barletta - Torino, Brescia -Pescara, Cosenza - Parma, Reggiana - Piša.
O
O
presti mm
■ Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
m V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI
m (0481) 387333
NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo
3
Banca
Agricola
KmeCka
banka
Gorica
V nedeljo v 21. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige v tekmi z neposrednim tekmecem za obstanek
»Peklenskih« deset sekund Jadrana TKB v San Donaju
PROMETHEUS SAN DONA’ - JADRAN TKB	89:82 (33:43)
PROMETHEUS SAN DONA’: Momente 3 (3:4), Bonetto 4, Vicentini 11 (7:8), Zorzetto, Falcomer 2 (2:2), Scocco 8 (1:2), Maltecca 18 (6:9), Orlandi 24 (4:5), Talon, Tubia 17 (2:2).
JADRAN TKB: Crisma 4, Oberdan 6, Čuk 28 (10:11), Pregare 15 (0:1), Stanissa, Sosič 5 (1:2), Pertot, Battini, Rauber 12 (4:5), Daneu 12 (6:7).
SODNIKA: Corti iz Coma in Turri iz Milana. PM: S. Dona: 25:32; Jadran TKB: 21:26. ON: S. Dona: 26; Jadran TKB: 27. PON: Falcomer (31), Maltecca (38), Pregare (40). TRI TOČKE: Scocco 1, Tubia 3, Pregare 3, Oberdan 2.
GLEDALCEV: 400.
Košarka je čudovita igra, verjetno najlepši od vseh športov. Njen posebni čar je v nepredvidljivosti, v možnosti neslu-tenih preobratov, ki v nekaj sekundah spremenijo zmagovitega v poraženca in obratno. Nedeljska tekma v San Donaju med istoimenskim domačim moštvom in našim Jadranom TKB je bila konec koncev ena od tolikerih potrditev te vznemirljive značilnosti športa pod obročema.
Za določitev zmagovalca 40 minut trajajoče tekme je bilo potrebnih le pičlih 10 sekund, tistih, ki so pretekle od minute 39 sekund pred koncem srečanja do minute 29 sekund. Ob prvem omenjenem časovnem terminu je Jadran TKB vodil z dvema točkama prednosti (82:80) in imel na razpolago prosta meta eden za enega zaradi osebne napake nad Daneuom. Jadranovci so se odpovedali prostemu metu, nadaljevali so s strani, njihov napad pa je ob ostrem nasprotnikovem pressingu trajal le deset sekund: po prenagljenem zgrešenem metu je Pregare storil sicer dvomljivo osebno napako v napadu in omogočil Vicentiniju prosta meta eden za enega. Med prvim uspelim metom je sodnik dosodil Danevu osebno
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Crisma 2:4; Čuk 9:19; Pregare 3:6; Sosič 2:2; Battini 0:3; Rauber 4:6; Daneu 3:6. TRI TOČKE: Crisma 0:1; Oberdan 2:3; Pregare 3:5; Rauber 0:3. SKOKI: Crisma 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 9, 4; Pregare 4, 0; Sosič 1,1; Battini 3, 1; Rauber 11, 0; Daneu 4, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Crisma 2, 1; Oberdan 4, 0; Čuk 1, 4; Pregare 1, 1; Sosič 1, 1; Battini 0, 1; Rauber 3, 1; Daneu 3, 1. ASISTENČE: Crisma 1, Pregare 1, Sosič 1, Rauber 1, Daneu 2. BLOKADE: Crisma 1, Čuk 1, Rauber 2.
napako nad Momentejem, ki je — po drugem uspelem metu Vicentinija — realiziral še dva prosta meta in povedel svoje v vodstvo za 2 točki: 84:82. Izgubljena žoga Crisme in koš Orlandija, zgrešen prosti met eden za enega Maura Čuka in trojka Tubie ob izteku časa so prinesli San Donžju zmago, o kateri se burnim in razburjenim domačim navijačem še dve minuti pred koncem niti sanjalo ni. San Dona je tako na lestvici dohitel Jadranovce, ki jim 38 minut dobre igre ni bilo dovolj, da bi se z novima točkama morda odločilno odlepili od neposrednega tekmeca za obstanek.
Tistih peklenskih deset sekund in brezglava poldruga minuta, ki jim je sledila, meče temno senco nad vsem, kar so »modri« lepega ustvarili z dobro, pazljivo in včasih tudi navdušujočo igro dotlej. Domačini so sicer povedli z 9:4 (v 3. min.), nakar so jim naši v postavi Čuk, Pregare, Sosič, Rauber, Daneu z zagrizeno obrambo za skoraj 5 minut zaprli pot do koša in z delnim izidom 18:0 (!) povedli za 13 točk (22:9 v 8. min.). Ob tem je treba pripomniti, da je zaigral Čuk v tem delu katastrofalno v napadu (0:7 v metih, prvi koš je dosegel šele v 10. min), a je napake popravljal s pobiranjem odbitih žog tako v obrambi kot v napadu. V prvem delu si je nabral 8 odbitih žog, poškodovani Rauber pa celo 9. Prav dobremu skoku, solidnemu metu (15:33) in petim trojkam (na šest poskusov) gre pripisati vodstvo desetih točk jadranovcev ob polčasu. Prednost pa bi bila lahko še višja, če ne bi naši trikrat zgrešili prvega meta eden za enega (S. Dona je že v 8. minuti izkoristil bonus sedmih osebnih napak). Ob dobrem izvajanju teh metov bi Jadran TKB lahko še uspešnejše izkoristil slabo razpoloženost gostiteljev v napadu (14:40 v prvem polčasu), in morda ustvaril med sabo in nasprotnikom
tisto razliko, ki je nasprotnik ne bi zmogel več nadoknaditi.
Drugi polčas se je začel z res lepo, hitro akcijo Rauber-Daneu-Pregarc. Potem ko je David dosegel v prvem polčasu 13 točk (3 trojke) in bil najboljši strelec »modrih« dotlej, sta bili to njegovi edini dve točki v drugem delu. Domačini so zatem zmanjšali zaostanek na same tri točke, a naši so — kljub odhodu Rauber-ja z igrišča po četrti osebni napaki (26. min.) — spet povedli za deset (61:51 v 29 min.). Zatem je prednost vseskozi nihala od +5 do +8 za Jadran TKB in nič ni dalo slutiti, da bi lahko prišlo do preobrata.
V tem času in vse do tiste nesrečne minute 39 sekund pred koncem je Mauro Čuk zaigral kar fantastično. V obrambi je s triglavskih višin pobiral odbite žoge, v napadu je zadeval s krilnih položajev in izpod koša, prisilil je nasprotnike, da so ga zaustavljali z osebnimi napakami in brezhibno zadel deset prostih metov zapovrstjo; ob tem je pridobil še štiri žoge. V drugem polčasu je sam Čuk dosegel 22 točk, to je 5 točk več kot vsi ostali njegovi soigralci, ki so se v nadaljevanju zvrstili na igrišču. Pomožni trener Jure Krečič je po tekmi dejal, da je Čuk v bistvu »le« opravil svoje: v določenem trenutku napada se je znašel na določenem mestu, prejel žogo in jo vrgel skozi obroč.
In prav v tem gre mogoče iskati- enega od vzrokov za Jadranov poraz. S tem, da se je naslanjala skoraj izključno na Čuka (poškodovani Rauber po 4. osebni napaki ni stopil več na igrišče, Pregare je v drugem delu dolgo sedel na klopi), je postala igra jadranovcev predvidljiva in jo je bilo lažje zaustaviti, kot če bi imel Jadran TKB v napadu na razpolago več variant. San Dona je ob burnem navijanju svojih navijačev zaigral zelo agresivno v obrambi (njegovi beki so mladim in še neizkušenim jadranovim bekom ukradli nekaj žog na sredini igrišča) odločno v napadu (zadeval je po drugi ali celo po tretji akciji) in tri minute pred koncem zmanjšal zaostanek na tri točke (75:78). Jadranu je 2 minuti 12 sekund pred koncem s štirimi zaporednimi točkami Čuka (seveda!) uspelo zvišati prednost spet na +5 (82:77), zatem pa je Maltecca, po izgubljeni žogi naših opravil »generalko« za preokret: od dveh prostih metov je
prvega zadel, drugega zgrešil, a polovil odbito žogo in realiziral (82:80 za Jadran TKB). Preteklo je še slabe pol minute in že smo bili pri tistih desetih sekundah, ki so spremenile Jadranovo zmago v poraz. Potem ko je San Dona dobrih 35 minut po začetnem vodstvu spet povedel, je imel Jadran kljub vsemu še nekaj možnosti, a nova izgubljena žoga in zgrešen prosti med Čuka (po desetih uspešnih!) sta dokončno zapečatila njegovo usodo.
Kje so vzroki za ta poraz, ki je toliko bolj pekoč, ker je Jadran izgubil proti neposrednemu tekmecu za obstanek, in ker je izgubil na tak, zelo boleč način? Enega, tistega najbolj vidnega in po svoje paradoksalnega (osamljenost odličnega Čuka v napadu) sem že omenil. Kot popoln košarkarski laik lahko druge le poskusim nakazati. V drugem polčasu so imeli jadranovci celo boljši odstotek v metih, kot v prvem polčasu (13:25; v prvem , kot že zapisano, 15:33), izvedli pa so kar osem napadov manj. Zakaj? Zaradi slabšega skoka in večjega števila izgubljenih žog. Po Rauberjevem odhodu je vse breme odbitih žog slonelo na ramenih Čuka in Daneua. Z iztekom časa je postalo to breme pretežko. Vsaj na koncu bi ga lahko Rauber — čeprav poškodovan — poskusil uspešno razbremeniti. Zaključni agresivni pressing domačinov je zmedel mlade in za takšne »bitke« še preveč neizkušene Jadranove igralce. Težavam s prenosom žoge in graditvijo igre bi se lahko — po moji laični logiki — izognili tako, da bi Pregare (ponavljam: 13 točk v prvem polčasu, 2 v drugem) stopil prej na igrišče.
Ob koncu se moram povrniti k tisti nesrečni minuti 39 sekund, ko je imel Daneu pri vodstvu 82:80 na razpolago prosta meta eden za enega, a se jima je Jadran TKB odpovedal in nadaljeval igro s strani. Ob vrnitvi s San Donaja sem se vso pot spraševal, zakaj ni Daneu metal tista dva prosta meta. Trener Vatovec je po tekmi povedal, da sta se z Daneuom domenila za nadaljevanje s strani, da bi tako izvedli dolg napad. Bo že res, da je v taki situaciji težko tvegati met, tudi zato, ker je imel Daneu poškodovan komolecin je v prvem polčasu že zgrešil met eden za enega. Po drugi strani pa številke pravijo, da je imel dotlej kar visok odstotek v prostih metih (6:7),
nadaljevanje s strani pa je pomenilo po svoje tudi tveganje — agresivni pressing nasprotnika.
Košarkarski izvedenci bodo s svojim znanjem gotovo ovrgli ta svobodna laična premišljevanja, z nečim pa se bodo morali vendarle spoprijazniti: s porazom, in z možnostjo, da bi se tekma lahko kljub vsemu drugače končala.
A to v torek že ni več pomembno. Prav ima Jure Krečič, ko pravi, da je treba že sedaj misliti na prihodnjo, trdo tekmo. Tistih peklenskih deset sekund se je že izteklo v San Donaju. Danes ostajajo le še spomin. In opomin, seveda...
MARJAN KEMPERLE
IZIDI 21. KOLA
Petrarca PD - Faenza	101:81
Electrolux PN - Imola	87:78
Castel SP - Oderzo	73:68
Cesena - Ozzano	105:80
Montebelluna - Pierobon	71:72
Sandoni - JADRAN TKB	89:82
Montichiari - Vicenza	90:84
Malaguti - Virtus PD	92:94
LESTVICA
Virtus PD
Montichiari
Petrarca PD
Malaguti
Vicenza
Ozzano
Imola
Montebelluna EIectrolux PN Faenza Oderzo Castel SP San Dona JADRAN TKB Pierobon Cesena
21 16 5 1848:1714 32 21 15 6 1884:1762 30 21 13 8 2076:1939 26 21 13 8 1927:1903 26 21 12 9 1929:1807 24 21 12 9 1734:1736 24 21 12 9 1828:1867 24 21 11 10 1997:1912 22 21 11 10 1788:1843 22 21 10 11 1734:1771 20 21 9 12 1729:1720 18 21 8 13 1665:1722 16 21 7 14 1810:1873 14 21 7 14 1714:1802 14 21 6 15 1707:1852 12 21 6 15 1808:1954 12
PRIHODNJE KOLO (25. in 26.2.) Electroluc PN - Castel SP; Pierobon -Cesena; Ozzano - Montichiari; Imola - Montebelluna; Virtus PD - Petrarca; Oderzo - Malaguti; Faezna - San Dona; Vicenza - Jadran TKB JADRANOVI STRELCI Čuk 472, Rauber 355, Daneu 231, Pregare 227, Battini 159, Sosič 150, Oberdan 75, Crisma 25, Pertot 24, Corsi 5, Stanisa 4.
V Cervinjanu Standrežci prekinili serijo petih zaporednih ugodnih rezultatov
Delitev točk bi bila pravilnejše plačilo za obe ekipi
PRO CERVIGNANO -
JUVENTINA RADENSKA 1:0 (1:0)
STRELEC: v 27. minuti Florit.
PRO CERVIGNANO: Spessot, Del Pic-colo, Grigollo, M. Zanon, Antoniazzi, Degrassi, Florit, Visintin, Fontana (Toso-lin), Morandini, Novacco.
JUVENTINA RADENSKA: Andreoli, Kerpan, Travagin, Trevisan, Tommasi, Maso, Klanjšček, Bastiani, Breassan (Kavs), Cingerli, Del Negro.
SODNIK: Traunt iz Maniaga. GLEDALCEV: 250.
ČERVINJAN — Po petih pozitivnih rezultatih se je v Červinjanu prekinila serija, ki je Juventini omogočila, da se je vsaj delno izvlekla z dna lestvice. Poraz, ki so ga Grionovi varovanci utrpeli v nedeljo, pa ni zaslužen, saj bi neodločen izid najboljše odražal stanje na igrišču, saj sta obe enajsterici zaigrali precej slabo in rekli bi skoraj demotivirano.
Zgodilo pa se je, da je domačinom uspelo dobro izvesti prosti strel (verjetno tudi ob slabem posegu Andreolija), ki je veljal dve točki.
Obe enajsterici sta stopili na igrišče v okrnjeni postavi. Pri Juventini Radenska sta manjkala kapetan Tabaj in branilec Chizzolini, Pro Cervignano pa je nastopil brez svojih dveh najboljših napadalcev.
Takoj po sodnikovem žvižgu se je proslavil vratar Andreoli, ki je v kot odbil žogo po silovitem strelu Visintina. Tri minute kasneje smo zabeležili prvo priložnost za goste. Zaradi neumestne kratke podaje Antoniazzija vratarju, malo je manjkalo, da bi se Cingerli polastil žoge in jo poslal v mrežo.
Kmalu za tem se je Visintinu ponudila nova priložnost za zadetek: njegov strel v voleju pa je bil previsok. Odločilni zadetek za domače je padel v 27. minuti s prostega strela. Floritov strel, ki ni bil nič izrednega, je ukanil Andreolija, ki se je baje prepozno odločil za poseg.
Po prednosti smo si pričakovali, da bodo Standrežci reagirali. To se ni zgodilo. Sredina igrišča, kjer se je občutila odsotnost Massima Tabaja, je precej pešala in to je bil po našem mnenju tudi glavni razlog, da Juventina ni uspela izenačiti. Povedati je namreč treba, da Pro Cervignano ni pokazal kakšne posebne igre in rekli bi, da smo na novem občinskem igrišču gledali eno najslabših tekem prvenstva.
V nadaljevanju igre gre beležiti še dve priložnosti, ki jih Juventina ni znala izkoristiti. Prvo je zamudil Bastiani, ki je visoko usmeril žogo po predložku Del Negra, drugo pa Kavs, ki je lepo preigral
Tommasi (Juventina Radenska)
dva igralca, v trenutku strela pa je bil netočen.
Poraz v Červinjanu je brez dvoma zaostril položaj Štandrežcev, ki so v družbi treh ekip v položaju, ki teoretično pome-
ni nazadovanje. Sicer je res, da sta v nedeljo izgubila tudi Percoto in Corno, zmagala pa je na tujem Cordenonese, ki je ugnala Pro Fiumicello in se tako pridružila zgoraj omenjeni trojici.
Enaindvajseto kolo pa je v bistvu razčistilo položaj na spodnjem delu razpredelnice. Če nekako »odpišemo« zadnjeu-vrščeni Visinale, potem moramo reči, da proti dvema mestoma, ki peljeta v nižjo ligo, se bori 5 ekip. Med temi je tudi Juventina, ki je prav z nedeljskim porazom v Červinjanu zapravila priložnost, da bi se odcepila iz te skupine.
Ni treba posebej poudarjati, da se »pravo« prvenstvo za Štandrežce komaj začenja in da je sedaj čas, da obdržijo predvsem mirne živce in zaigrajo, kot so to storili na zadnjih nastopih, razen nedeljskega. Možnosti, da Juventina ohrani status prvoligaša, so v dobri meri odvisne od samih igralcev, ki bodo morali ohraniti vso zbranost in računati samo na lastne moči in odvreči misel, da jim bo kdo priskočil na pomoč. Treba je zbrati najmanj 8 ali kakšno točko več. Predvsem pa je treba računati na dvojno domačo zmago proti neposrednima nasprotnikoma: Visinalejem in Cordenon-su-	RUDI PAVŠIČ
Skupina B
IZIDI 21. KOLA
S. Canzian - Costalunga	2:0
Lauzacco - Tamai	1:1
Cervignano - JUVENTINA	1:0
Fiumicello - Cordenonese	0:2
Torvlscosa - Portuale	1:1
Porcia - Percoto	2:1
Corno - Varmo	0:1
Visinale - Sangiorgina	2:3
LESTVICA
S. Canzian	21	12	8	1	29:13 32
Porcia	21	9	11	1	22:10 29
Tamai	21	9	10	2	24:10 28
Cervignano	21	6	13	2	19:14 25
Portuale	21	7	10	4	17:15 24
Lauzacco	21	7	10	4	20:20 24
Varmo	21	7	9	5	18:15 23
Fiumicello	21	6	8	7	26:23 20
Sangiorgina	21	6	8	7	20:20 20
Costalunga	21	5	10	6	11:11 20
JUVENTINA	21	5	6	10	18:24 16
Percoto	21	6	4	11	18:25 16
Cordenonese	21	3	10	8	15:22 16
Corno	21	3	10	8	14:24 16
Torviscosa	21	2	11	8	18:31 15
Visinale	21	2	8	11	10:22 12
PRIHODNJE KOLO
Sangiorgina - Corno, Varmo - Porcia, Percoto - Torviscosa, Portuale - Fiumicello, Cordenonese - Cervignano, JUVENTINA - Lauzacco, Tamai - S. Canzian, Costalunga - Visinale
Po sedmem porazu v zadnjih osmih tekmah je položaj Bora Elpro vse bolj zaskrbljujoč
Ženska C-1 liga
IZIDI 13. KOLA
Dolo Pallavolo - OMA Mobili San Gi-»sto 0:3, Bor Elpro - CMC Venezia Mes-tre 0:3, Vivil Villa Vicentina - Ottica To-O^asini Cordenons 3:0, AUSA Pav Cer-Y'gnano - Ghemar Piove di Sacco 3:0, {"eroni Tržič - Pav Zenit Videm 1:3, Albatros Treviso - Foče Colori Latisana 2:3.
LESTVICA
^Ibatros TV £MA Trst Videm
CMC Venezia Vivil
jbce Latisana
Elpro
°lo Pallavolo Vordenons pUSA Cervign. ghemar Neroni Tržič
13	10	3	35:17	20
13	9	4	31:17	18
13	9	4	33:19	18
13	9	4	31:19	18
13	8	5	29:21	16
13	8	5	30:24	16
13	5	8	20:25	10
13	5	8	23:28	10
13	5	8	19:29	10
13	4	9	18:32	8
13	4	9	15:32	8
13	2	13	14:35	4
PRIHODNJE KOLO (24. 2.)
Bor Elpro - Vivil Villa Vicentina, Pav fcenn Videm - OMA Mobili San Giusto Vni ' CMC Venezia Mestre - Dolo Palla-rB°'. Eoce Colori Latisana - AUSA Pav ppjVignano, Ghemar Piove di Sacco -- Aiu11* Tržič, Ottica Tomasini Cordenons 'Albatros Treviso.
Le uspeh bi borovkam lahko povrnil začetno samozavest
Diagnoza: strah in popolno pomanjkanje samozavesti; terapija: neznana. Sedmi poraz odbojkaric Bora Elpro v zadnjih osmih tekmah državnega prvenstva C-1 lige nemalo zaskrblja trenerja Kalca in vodstvo, saj se kriza zdaj vleče že zelo dolgo, ne da bi bilo videti izhoda.
Po 13. kolu se je položaj borovk poslabšal v toliko, da je červinjanska ekipa AUSA PAV z gladkim in prepričljivim izidom 3:0 premagala novinca Ghemarja, tako da imata ti ekipi zdaj le točki manj od plavih. Vse kaže, da boj za obstanek zadeva pet ekip, kajti tržiški Peroni je verjetno preslab (čeprav se je v soboto več kot dostojno upiral videmski ekipi PAV), ostale še-sterke pa imajo že šest točk prednosti pred borovkami in se v izredno zanimivem in izenačenem boju potegujejo vse hkrati za uvrstitev v B-l oziroma B-2 ligo. To velja še zlasti zdaj, ko je
tudi Albatros doživel poraz na domačih tleh proti vse boljši Latisani. Igralke tega društva so izpilile tako »strahovit« servis s skokom, da so skoraj za vse tekmece nepremagljive. Prav primer Latisane, ki je štartala z edinim namenom, da se izogne izpadu, zgovorno priča o tem, da so se v teku samega prvenstva razmerja sil povsem spremenila in začetna pričakovanja so povsem postavljena na glavo.
Sezona Bora Elpro nas zdaj že do potankosti spominja na lansko izkušnjo videmske ekipe PAV, ki je imela za cilj napredovanje v tedanjo B ligo, prvenstvo je pričela odlično, nato pa se povsem blokirala in dosegla obstanek šele v predzadnjem kolu, se pravi celo kolo za borovkami, ki pa so si lani kot cilj bile postavile samo obstanek.
Seveda upamo, da Kalčeve igralke ne bodo prisiljene prestati te križeve
poti, toda vse manj je časa zato, da se izvlečejo iz kočljivega položaja, preden bodo o njihovi usodi odločali neposredni dvoboji s Cervignanom, Peronijem, Dolom in Cordenonsom. Priložnost za uspeh se jim v bistvu ponuja že v prihodjem kolu, ko se bodo pomerile z Vivilom, ki ima sicer na lestvici 16 točk, a je v zadnjih štirih nastopih kar trikrat izgubil, v soboto pa je sicer s 3:0, a ne brez težav premagal Cordenonsa, za katerega je sodeč po njegovi igri še celo presenetljivo, da ima na lestvici toliko točk (10).
Zmaga, pa ne glede s kom in kakšne vrste, bi verjetno borovakm povrnila izgubljeno samozavest, ki je označevala njihove prve nastope. S tem pa smo tudi delno odgovorili na začetno »zdravniško« razmišljanje, da je prav uspeh mogoče edini ali vsaj najboljši recept za ozdravitev bolnika.
Mlada podajačica Nataša Grbec
Slogašice še za korak bližje C-l ligi, Bregu Agrar pa vse bolj grozi izpad iz lige
Vse tri naše moške ekipe še upajo v napredovanje
V	soboto so se vsi naši odbojkarski deželni tretjeligaši odlično odrezali in dosegli poln izkupiček točk, kar jim je omogočilo, da so najmanj ohranili položaje na lestvici, moške šesterke pa so zdaj spet vse tri hkrati v boju za napredovanje.
V	izredno zanimivi moški C-2 ligi (tako izenačenega prvenstva že leta ne pomnimo) so bila v soboto na sporedu tri srečanja med članicami deveterice ekip, ki se s skoraj enakimi možnostmi potegujejo za visoko končno uvrstitev, saj je med njimi malo razlike v kakovosti. Kar v dveh od teh sta bili zaposleni naši šesterki in obe sta zmagali, v tretjem derbiju kola pa je Volley Pordenone tesno odpravil videmski Volley Bali.
Bor Cunja Avtoprevoz je v dvoboju z Remanzaccom spet pokazal zelo dobro igro, ki z izjemo derbija prejšnjega kola v Gorici, označuje njihove zadnje nastope. Kaže, da so borovci zlasti na domačih tleh zdaj skoraj nepremagljivi, saj ambiciozni PAV Reman-zacco, tako kot pred tedni že vodilni Sacile, sploh ni prišel do izraza, tolikšna je bila namreč premoč varovancev Giacce in Gombača.
Po svoje še bolj pomemben je uspeh združene ekipe Meblo Imsa, saj je bil dosežen v gosteh. Za Petejanove varo-
vance je dolgo obdobje krize (kar se tiče rezultatov, ne pa igre!) menda dokončno mimo in obeta se zelo uspešen povratni del, v katerem ni izključeno, da bi se lahko prebili v ospredje.
Tudi 01ympia je v Prati pri Pordenonu dokazala, da se ji spet obetajo boljši časi. Nasprotnik je bil sicer povprečen, vendar ne smemo pozabiti, da je v zadnjih tekmah 01ympia s težavo premagovala tudi slabše šesterke, tokrat pa je zmagala še bolj gladko, kot kaže izid.
Pomemeben korak na poti k napredovanju v višjo ligo je naredila tudi Sloga Koimpex, ki pa je bila v domačem srečanju s solidno Prato na robu povsem nepričakovanega poraza, ki bi lahko imel tudi neljube posledice. Zdaj čaka slogašice odločilen nastop v Vidmu proti četrtouvrščeni ekipi CUS, ki je najnevarnejši zasledovalec. Če bodo slogašice tam zmagale, jim menda prestop v višjo ligo že ne more več uiti.
Agorest in Sokol Indules sta sicer zmagala, a manj prepričljivo, kot je bilo pričakovati, kar pa je treba pripisati poškodbam nekaterih igralk in slabši formi tistih, ki so šele okrevale. Toda važno je bilo predvsem zmagati in možnosti za osvojitev uvrstitve pod
Moška C-2 liga
IZIDI 15. KOLA
Torriana Belca Gradišče - Rozzol Trst 3:0, Prata - 01ympia Gorica 1:3, Intrepida Mariano - Fincantieri Tržič 0:3, Libertas Turjak - Cima Truciolari Sacile 1:3, Volley Pordenon - Volley Bali Videm 3:2, Vivil Villa Vicentina -Meblo Imsa 1:3, Bor Cunja Avtoprevoz - Pav Remanzacco 3:0.
LESTVICA
Cima Truciol.	15	12	3	37:18	24
Volley PN	15	10	5	34:19	20
Bor Cunja Av.	15	10	5 36:21		20
Crismare Tržič	15	10	5	39:24	20
01ympia GO	15	9	6 35:22		18
Pav Remanzacco	15	9	6	32:26	18
Vivil	15	9	6	31:27	18
Meblo Imsa	15	8	7	32:28	16
VB Videm	15	8	7	31:28	16
Rozzol Trst	15	6	9	23:33	12
Torriana	15	5	10	21:35	10
Prata	15	4	11	22:40	8
Intrepida	15	3	12	13:40	6
Libertas Tur.	15	2	13	17:42	4
PRIHODNJE KOLO (24. 2.)
Bor Cunja Avtoprevoz - Vivil Villa Vicentina, Meblo Imsa - Volley Pordenon, Volley Bali Videm - Libertas Turjak, Cima Truciolari Sacile -Intrepida Mariano, Crismare Tržič -Prata, 01ympia Gorica - Torriana Belca Gradišče, Pav Remanzacco -Rozzol Trst.
vrhom (četrto ali peto mesto) ostajajo neokrnjene.
Najbolj negativna nota sobotnega kola pa je nedvomno poraz ekipe Breg Agrar v »derbiju za obstanek« s tržaškim Virtusom. Brežanke tako še naprej ostajajo prav na dnu lestvice, sobotnemu nasprotniku pa so omogoči-
Ženska C-2 liga
IZIDI 15. KOLA
Fincantieri Tržič - Pieris 3:1, Agorest Gorica - Celinia Maniago 3:0, Libertas Martignacco - Juniors Casarsa 2:3, Sokol Indules - Pav Natisonia 3:1, Virtus Fontanafredda - Kennedy 0:3, Sloga Koimpex - Prata 3:2, Cus Videm - Torriana Gradišče 3:0.
LESTVICA
Kennedy	15 15		0	45:8	30
Fincantieri	15 13		2	42:12	26
Sloga Koimpex	15 12		3 41:13		24
CUS Videm	15 10		5	35:23	20
Agorest GO	15	9	6	28:21	18
Martignacco	15	8	7	33:35	16
Sokol Indules	15	8	7	32:25	16
Prata	15	8	7	27:25	16
Juniors	15	8	7	31:31	16
Torriana	15	5	10	24:36	10
Fontanafredda	15	5	10	17:32	10
Celinia	15	3	12	11:39	6
Pav Natisonia	15	1	14	10:42	2
Pieris	15	0	15	1:45	0
PRIHODNJE KOLO (24. 2.)
CUS Videm - Sloga Koimpex, Prata - Virtus Fontanafredda, Kennedy -Sokol Indules, Pav Natisonia - Libertas Martignacco, Juniors Casarsa -Agorest Gorica, Celinia Maniago -Fincantieri Tržič, Torriana Gradišče -Pieris.
le, da je po dolgi vrsti porazov kar krepko zadihal. Vse kaže, da napovedanih štirih izpadov iz lige tudi letos ne bo, vendar pa se morajo Brežanke vsaj rešiti dna, sicer bo nazadovanje v 1. divizijo neizbežno.
Poraz Kontovelk v Pordenonu s premočnim Promovolleyem za Drasičeve
_________Ženska D liga__________
IZIDI 15. KOLA
Virtus Trst - Breg Agrar 3:1, Pro-movolley - Kontovel Electronic Shop 3:0, San Luigi Gorica - Banca Popola-re Centa 2:3, Lavoratore Fiera - Dano-ne Rivignano 1:3, Gammalegno Cec-chini Pasiano - Aguila Spilimberghe-se 3:1, ASFJR Čedad - San Giorgio Porcia 3:2, Al Fungo Humin - DLF Trst 1:3.
LESTVICA
Promovolley DLF Trst Banca Centa ASFJR Čedad Danone Riv. Gammalegno Al Fungo Humin San Giorgio Martignacco Kontovel ES Virtus Trst San Luigi Spilimberghese Breg Agrar
15	15	0	45:3	30
15	12	3	37:20	24
15	12	3	39:16	22
15	10	5	35:25	20
15	10	5	34:26	20
15	9	6	30:26	18
15	7	8	32:26	14
15	7	8	29:33	14
15	6	9	27:36	12
15	5	10	23:32	10
15	4	11	20:38	8
15	3	12	17:39	6
15	3	12	16:39	6
15	2	13	17:42	4
PRIHODNJE KOLO (24. 2.)
Al Fungo Humin - ASFJR Čedad, San Giorgio Porcia - Gammalegno Cecchini Pasiano, Aguila Spilimberghese - Lavoratore Fiera Martignacco, Danone Rivignano - San Luigi Gorica, Banca Popolare Centa - Pro-movolley, Kontovel Electronic Shop - Virtus Trst, DLF Trst - Breg Agrar.
varovanke ne igra nobene vloge, saj bodo s tem nasprotnikom izgubili vsi. Zanje bo mnogo bolj pomembna sobotna tekma z Virtusom, ko si poraza nikakor ne smejo privoščiti, če hočejo vprašanje obstanka rešiti mnogo pred iztekom sezone, ne pa prav v zadnjih kolih.
V nedeljo v 13. kolu promocijskega košarkarskega prvenstva na Tržaškem
Kontovelci brez težav osvojili slovenski derbi
Kontovelci (na prvenstveni tekmi s CUS) so zasluženo premagali cicibonaše.
CICIBONA -
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP
78:101	(38:45)
CICIBONA: Volk, Kovačič 4 (2:3), Perčič (0:2), Jogan 10 (0:1), Čebulec 5 (1:2), Šmotlak 21 (1:2), Semen 19 (5:10), Lippolis 2 (2:2), Furlan 6, Cupin 11 (5:6).
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 13 (6:6), Grilanc 22 (2:4), Gulič 21 (1:3), Rupel 2, Sterni 4 (1:2), Štoka 4 (2:5), Pahor 6 (0:1), Starc 6, Civardi 11 (3:3), Čuk 12 (4:8)
PM: Cicibona 16:28; Kontovel 19:32. PON: Smotlak (26), Kovačič (27), Štoka (27). ON: 20. TRI TOČKE: Smotlak 2; Grilanc 2, Gulič 2, Ban 1, Sterni 1.
Tudi v povratnem kolu promocijskega prvenstva so Kontovelci zasluženo premagali postavo Cicibone. S to zmago so Medenovi varovanci ostali edini tekmeci miljskega CGI v boju za napredovanje, medtem ko so cicibonaši že izločeni iz boja za prvo mesto. Pred številnim občinstvom sta ekipi odigrali izenačen prvi polčas, kjer je v vrstah »plavih« izstopal Robi Smotlak (17 točk), pri gostih pa Stefan Gulič (11).
Cicibonašem pa je bil usoden začetek drugega polčasa, kjer so ob odsotnosti Davida Barinija ostali še brez Smotlaka, ki je moral z igrišča zaradi petih osebnih napak. Nasprotno pa so gostje igrali res izvrstno in so z dobro skupinsko igro povsem strli sicer skromen odpor domačinov, kjer je le Štefan Semen dobro opravil svojo nalogo. Po tekmi je trener Igor Meden dejal takole: »Mislim, da imamo letos konkretne možnosti za veliki skok v D ligo. Z boljšimi ekipami se bomo
srečali na domačih tleh, odločilna pa bo tekma s CGI. Fante moram pohvaliti zlasti za trud in prizadevnost na treningih, ki so temelj za uspešne tekme v prvenstvu.« Za cicibonaše pa je sedaj pomembno, da ne popustijo in da ne' bi »skvarili« vsega dobrega, kar so doslej opravili.	VANJA JOGAN
Kontovelci že jutri proti Ferroviariu
Po nedeljski zasluženi in zanesljivi zmagi proti Ciciboni bodo Kontovelovi košarkarji že jutri igrali anticipirano srečanje 14. kola proti Ferroviariu. Srečanje bo v Repnu s pričetkom ob 20.30 in bo za
naše košarkarje še kako pomembno na poti do velikega derbija prvenstva, ko se bodo 31. marca spoprijeli doma z milj-skim CGI.
Dotlej imajo v bistvu Kontovelci le še eno »težje« srečanje, čeprav bodo morali paziti na vsaki tekmi, da si ne bi zapravili velike letošnje priložnosti, napredovanje v D ligo. In to težje srečanje je rav jutrišnje proti Ferroviariu. Naši odo sicer imeli prednost domačega igrišča, topa še ni jamstvo, da bodo lahko brez težav odpravili z nasprotnikom. Morali bodo namreč igrati kot v nedeljo proti Ciciboni: zbrano, odločno in požrtvovalno.
Dober start domovcev v povratnem delu
Brumnovi varovanci so povratni del prvenstva začeli res spodbudno. Tudi v soboto so namreč na tujem odpravili solidno ekipo UGG Del Do, proti kateri so v prvem srečanju dpživeli največji poraz. Tokrat so naši zaigfali požrtvovalneje in učinkoviteje predvsem v napadu, kjer so dosegli nekaj res lepih košev. V obrambi so igrali morda pod zmožnostmi, vendar so v ključnih trenutkih znali primerno reagirati nasprotnikom. S to zmago so domovci dohiteli na skupni lestvici prav sobotnega nasprotnika.
V ostalih kolih je prišlo do nekaterih večjih presenečenj. Zadnjeuvrščeni As-guini je na tujem visoko odpravil Primis, medtem ko je Petrolifera na lastnem igrišču klonila po enem podaljšku razigranim Krminčanom. Ekipa Igc iz Štaranca-na še naprej nadaljuje svojo zmagovito pot. Tokrat je z lahkoto odpravila močno eterko Gradeža. Srečanje II Lume -eus so morali prenesti zaradi odsotnosti sodniškega para. (af)
1. košarkarska divizija
Brežani zamudili lepo priložnost
BREG ADRIATHERM -
LEGA NAZIONALE	77:81
(38:34)
BREG ADRIATHERM: Canciani (0:1), Corbatti 16 (2:3), Zeriali 22 (2:4), Čok 6, Barut, Salvi 20 (6:8), Koren, Bandi, Žerjal 5 (1:2), Vascotto 6.
PON: Zeriali (16). TRI TOČKE: Corbatti 1.
Brežani so v tretjem kolu prve divizije izgubili, predvsem po lastni krivdi. Kljub temu da nasprotnik upravičeno meri na napredovanje v finalni del prvenstva, so domačini večji del tekme nasprotnika podcenjevali, kar jih je na koncu drago stalo.
Tekmo so naši začeli razmeroma dobro in tudi vodili skoraj do konca polčasa. V začetku drugega polčasa je kazalo, da si bodo Brežani brez večjih težav priborili zmago, predvsem po zaslugi razpoloženega Robija Žerjala. Zadali so nasprotniku delni rezultat 10:2 in tako krepko povedli v vodstvu. Postopoma so nato popustili. (L. Koren)
Težave s sodniki
Kot je bilo sicer pričakovati, so tudi v tej sezoni težave s prvenstvom prve moške divizije, ker ni sodnikov. Zaradi pomanjkanja sodnikov je namreč odpadlo nedeljsko srečanje v tej ligi med ekipama Amatori Basket in openskim Poletom.
V nedeljo v Nabrežini v 4. kolu Trofeje Jadran v minibasketu
Na obeh srečanjih izenačen boj
Nedeljski tekmi četrtega kola turnirja v minibasketu za Trofejo Jadran za letnike 1978 in mlajše sta bili zelo izenačeni. Srečanje med Borom in Kontovelom pa bodo igrali v četrtek, 22. t. m., ob 16.30 v Zgoniku in šele tedaj bomo lahko imeli popolno lestvico po 4. kolu.
Nabrežinski minikošarkarji so se morali zelo potruditi, da so na prvem nedeljskem srečanju strli odpor trdoživih predstavnikov Brega. Medtem ko sta v Sokolovih vrstah izstopala Jan Umek (32 točk) in Aljoša Paulina (15), so Brežani pokazali boljšo skupinsko igro.
Se bolj izenačena in borbena pa je bila druga tekma med goriškim Domom in openskim Poletom. Po prvih dveh četrtinah so domovci že vodili s 33:16, v naslednjih dveh pa so poletov-ci močno reagirali in zmanjšali zaostanek na sami dve točki, več pa niso zmogli.
Verjetno je bila ta ena najlepših dosedanjih tekem na tem turnirju, vsaj glede izenačenosti in borbenosti igralcev obeh ekip. Tudi na nedeljskem srečanju pa so domovci dokazali, da so od začetka tega turnirja zelo napredovali.
IZIDA 4. KOLA
SOKOL - BREG	55:44
SOKOL: Kosma, Umek 32, Pipan 7, Širca, Paulina 15, Brezigar, Rebula 1.
Sokolovi minikošarkarji s trenerjem Vojkom Žiberno
BREG: Lista 24, Cova, Gigante 10, Slavec 4, Kermac 1, Metlika, Mura, Štefančič 5, Kocjančič.
SODNIK: B. Lakovič.
DOM - POLET	58:54
DOM: Komauli, Brešan, Kovi 2, P. Devetak, G. Devetak 32, Cej 12, Mor-gut 12.
POLET: Krt, Milič 4, Senica 8, E. Lakovič 8, Sosič 8, I. Lakovič 16, Corbatti 6, Budal 2, Taučer 2, Šturman, Fonda. SODNIK: V. Žiberna.
LESTVICA
Bor 6; Kontovel, Polet in Dom 4; Breg in Sokol 2. Bor in Kontovel imata tekmo manj. (jan)
košarkarska prvenstva
MOŠKA D LIGA
IZIDI 20. KOLA
Virtus UD - POM Tržič	85:82
Autosandra - BOR RADENSKA 95:98 Arte GO - Ponte di Piave	90:97
Tecnoluce - Roncade	79:81
Ardita GO - San Daniele	81:94
Mogliano - Sacile	85:95
Latisana - Nervesa	74:81
Intermuggia - Inter 1904	89:91
LESTVICA
Virtus UD Roncade San Daniele Mogliano Sacile
20 18 2 20 16 4 20 14 6 20 14 6 20 11 9 Ponte di Piave 20 11 9
Tecnoluce Inter 1904 Itermuggia POM Tržič Ardita GO Nervesa
20 10 10 20 10 10 20 10 10 20 9 11 8.12 6 14
20
20
BOR RADENSKA 20	6	14
Latisana	20	6	14
Arte GO	20	6	14
Autosandra	20	5	15
1674:1404 38 1709:1616 32 1787:1652 28 1718:1611 28 1634:1571 22 1685:1658 22 1663:1583 20 1671:1627 20 1748:1749 20 1646:1726 18 1654:1722 16 1571:1638 12 1657:1781 12 1455:1582 12 1483:1696 12 1545:1684 10
PRIHODNJE KOLO (25. in 26. 2.) Sacile - Intermuggia; Roncade - Virtus UD; Inter 1904 - Ardita; San Daniele - Latisana; BOR RADENSKA -Tecnoluce; Ponte di Piave - Mogliano; Nervesa - Arte; POM Tržič - Autosandra.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Goriškem IZIDI 11. KOLA
Grado - Igc Del D6 - DOM GOMETAL				81:108 69:78
H Lume - Zeus Petrolifera - S. Marco Primis - Asguini LESTVICA Igc	10 9 1				n.o. 95:98 65:82 894:778 18
11 Lume	10	7	3	699:653 14
S. Marco	11	7	4	861:804 14
Zeus	10	6	4	766:789 12
Grado	11	6	5	890:866 12
Petrolifera	10	5	5	819:803 10
Primis	11	4	7	809:831 8
Del Do	11	3	8	818:860 6
DOM GOMETAL	11	3	8	798:850 6
Asguini	11	3	8	757:875 6
PRIHODNJE KOLO (24. 2.) Grado - II Lume, Asguini - Del D6, Zeus - Petrolifera, DOM GOMETAL - Alba S. Marco (24. 2. ob 18. uri v telovadnici Kulturnega doma), Igc -Primis.
Na Tržaškem IZIDI 13. KOLA
CICIBONA - KONTOVEL ES
78:101
Ferroviario - Radioguattro	105:94
Lav. Porto - Libertas	76:79
CUS Trst - St. Azzurra	65:67
Barcolana - Scoglietto	65:67
CGI Milje - Fiamma	97:68
ZAOSTALA TEKMA Radioguattro - CGI Milje	81:106
LESTVICA
CGI Milje KONTOVEL ES Barcolana Ferroviario CICIBONA Scoglietto St. Azzurra Libertas Radioguattro Fiamma CUS Trst Lav. Porto
13 12 13 11 13 9
13
13
13
13
12
13
12
13
13
2 10 2 11 2 11
1211:974 24 1194:1035 22 1037:943 18 965:898 17 1048:956 16 988:994 14 897:903 12 786:893 10 1071:1116 8 837:975 4 868:1020 4 952:1113 4
PRIHODNJE KOLO (24. IN 25. 2.) CICIBONA - CUS Trst; Radioguatro - Libertas; Lav. Porto - CGI Milj®' ST. Azzurra - Barcolana; Scoglietto -Fiamma. JUTRI V REPNU (20.30): KONTOVEL ELECTRONIC SHOP ' Ferroviario.
Kolesarstvo po Sredozemlju
Francozu Rueju končna zmaga
ANTIBES (Francija) — Na 7. in zadnji etapi kolesarske dirke po Sredozemlju (Saint-Cyr - Antibes, 172 km) je zmagal Belgijec Carlo Bomans, ki je s časom 4.13'22" v spritnu premagal Italijana Stefana Zanatto in Španca Casi-mira Moredo. Končni vrstni red pa je naslednji:
1. Rue (Fr.) 2l.l’50"; 2. Rominger (Švi.) po 11"; 3. Ekimov (SZ) in Pensec (Fr.) 14"; 5. Mottet (Fr.) 18"; 6. Haghe-dooren (Bel.) 28"; 7. Colotti (Fr.) 48"; 8. Walton (Kan.) 1'16".
Rooks v vodstvu
AVOLA (Siracusa) — Vzhodni Nemec Olaf Ludwig, ki je šele letos prestopil med profesionalce, je s silovitim sprintom zamgal na 3. etapi kolesarske dirke po Siciliji. Ludwig je 174,4 km od Licate do Avole prevozil v 4.39'01" s poprečno hitrostjo 37,501. V istem času so do cilja prišli Baffi, Sci-andri, Fontanelli (vsi It.), Sorensen (Dan.), Bontempi, Allocchio, Strazzer, Martinello (vsi It.) ter Leclercg (Fr.).
SKUPNA LESTVICA: 1. Rooks (Niz.) 12.16'04"; 2. Sorensen (Dan.) po 2"; 3. Theunisse (Niz.) 10"; 4. Talen (Niz.) 14"; 5. Gianetti (Svi.) 15"; 6. Canzonieri (It.) 15"; 7. Lino (Fr.) 19"; 8. Kiefel (ZDA) 19"; 9. Fondriest (It.) 22"; 10. Baffi (It.) 25".
Današnja 4. etapa bo kolesarje popeljala od Siracuse do Biancaville pod Etno, dolga pa bo 174 km.
Pri FISA molčijo
PARIZ — Verjetno bo težko izvedeti, kaj se je v resnici dogajalo. A že to, kar prihaja na dan, je dovolj za pravo farso, ki ji ni videti konca. Še predvčerajšnjim je predsednik FISA Balestre izdal sporočilo, v katerem je dal razumeti, da bi Senni lahko tudi ne izdali »super licence«, s katero ne more voziti v formuli ena. Balestre v bistvu obtožuje Senno, da je dal svojo razlago o zadnjih dogodkih in komunikejih, medtem ko je bilo domenjeno, da ne bo nihče imel tiskovnih konferenc ali dajal izjav, ki bi lahko bile v nasprotju z uradnim sporočilom. Kaj se bo iz tega izcimilo, se ne ve, saj sedaj pri FISA trmasto molčijo.
V 21. kolu 2. amaterske nogometne lige (skupina E)
Zarja res
MUGGESANA - ZARJA 1:2 (1:0)
STRELCI: v 34’ Parma, v 63' Samec, v 87' Tognetti (11-metrovka).
ZARJA: Kočevar, Samec, Gotti, Antonič, Damjan Fonda, Egon Fonda, Kalc, Borelli, Jerman (v 46' Tognetti), Auber, Zeugna (v 46' Franza).
Zarja je v tem kolu pripravila pravo presenečenje, saj je zmagala proti pr-vouvrščeni Muggesani. Pred tekmo si nihče v taboru Bazovcev ni obetal tako povoljnega rezultata, še manj po prvih 45 minutah, ko so domačini prišli v slačilnice z golom prednosti. Kljub temu pa so zarjani v drugem polčasu najprej nadoknadili zamujeno, nato še povedli in odnesli celotni izkupiček.
Po prvih minutah, ko sta se ekipi predvem prilagajali igri, je Muggesa-na odločno prevzela vajeti igre v svoje roke in imela nekaj lepih priložnosti. Gol je dosegla po hudi napaki bazov-ske obrambe v 34. minuti. Po zadetku so imeli Miljčani še eno stoodstotno priložnost, ko je strelec gola Parma zadel prečko. Na srečo pa so zarjani le uredili vezno vrsto in začeli zaustavljati vse napade nasprotnika.
V drugem polčasu pa je trener Zarje Giovannini zaigral na vse ali nič ter poslal na igrišče Tognettija in Franzo, ki sta vnesla v vrste Zarje tistega poleta, ki je manjkal v prvem polčasu. Že na samem začetku se je Kalcu ponudila izredna priložnost, ko se je znašel sam pred vratarjem, toda preveč je okleval, tako da je priložnost splavala po vodi. Do preobrata pa je prišlo v 63. minuti, ko je Samec po Antoniče-vem strelu s kota z glavo premagal domačega vratarja. Miljčani so se nervozno vrgli v napad in se brezglavo nastavljali nevarnim protinapadom Bazovcev. Ko je že vse zgledalo, da se bosta ekipi razšli pri neodločenem izidu, je Antonič z genialno podajo postregel Egona Fondo, ki je ukanil svojega čuvaja in se predstavil sam v kazenskem prostoru. Branilec je zarjana moral spraviti na tla in sodnik je brez oklevanja pokazal na belo piko, a Tognetti je hladnokrvno realiziral.
prijetno presenetila
Preostale minute so bile naravnost dramatične, saj so domačini na vse načine poskušali izenačiti. Gledalci so bili tako priča izredno grobi igri Mug-gesane, ki se ni hotela sprijazniti s porazom. Zarjani pa so na srečo ohranili mirne živce in odnesli predragoceno zmago. (Big)
VESNA - CASTIONESE 1:2 (0:2)
STRELCA: Tavares v 25' in 35’, Papini v 85'.
VESNA: Negrini, Ridolfo, Pisani (v 80' Diego Sedmak), Niko Sedmak, Ra-dos, Fabio Candotti, Leonardi, Barilla (v 75' Podgornik), Papini, Naldi, Švab.
Trebensko igrišče (domači teren namreč preurejajo) ni prineslo preveč sreče kriški Vesni, saj je v petih prvenstvenih tekmah odnesla le točko in dala en gol. Tokrat so Križani sicer res dobro igrali, a se kljub temu porazu niso izognili.
V prvem polčasu je Vesna vseskozi napadala in bila z Naldijem, Papini-jem in Nikom Sedmakom vseskozi tudi nevarna: že v prvih 15 minutah bi lahko vodila z dvema zadetkoma. Zgodilo pa se je obratno, saj so gostje v dveh protinapadih bili prisebnejši in dosegli dva gola, prvega v 25. minuti, drugega deset minut kasneje.
Marsikatero ekipo bi tak razplet spravil na kolena, a ne Vesne, ki se je takoj podala v napad in v 37. minuti z Naldijem dosegla prečko. Nato je bil na vrsti še Švab, ki se je sam predstavil pred nasprotnikovim vratarjem in za las zgrešil gol.
Tudi v drugem polčasu se dogajanje na igrišču ni bistveno spremenilo, saj je Vesna stalno napadala, a brez uspeha. Predno so dosegli gol, so bili Križani kar štirikrat nevarni. Prvič je vratar dobro ubranil močan strel Nika Sedmaka, drugič pa se je spretno znašel, ko se je Naldi sam znašel pred njim. Nato je Papini za las zgrešil moj-, strsko izvedeni prosti strel. Priložnost je imel tudi Pisani, ki pa je prišel nekaj sekund prepozno do žoge, ki ni čakala drugega, kot da jo preusmeri v mrežo. Končno je v 85. minuti le padel
toliko zaželeni gol, dosegel pa ga je Papini z lepim diagonalnim strelom. Križani so po doseženem zadetku še naprej napadali in bi tudi izenačili, če jim ne bi začele pojemati moči in zmanjkovati časa.
Kljub porazu treba pohvaliti vse igralce za prikazano igro. Že danes pa moramo povedati, da jih v nedeljo spet čaka težka preizkušnja proti drugouvrščenemu Pierisu. (P.)
PORPETTO - PRIMORJE	0:0
PRIMORJE: C. Savarin, Lukša (v 28' Antonazzi), Milani, Štoka, Antoni, Ko-mino, Crevatin, Varillo, Sullini (v 70' Mosetti), De Marco, M. Savarin.
Prosečani so se morali potruditi več kot je bilo predvideno, da so iz Por-petta odnesli vsaj točko. Tekma je bila namreč zelo borbena in predvsem v drugem polčasu je bila na trenutke izredno ostra. Kaj takega pa so si rdeče-rumeni lahko pričakovali v spopadu z ekipo, ki se bori pred izpadom.
Kljub požrtvovalnosti obeh enajsteric je bil tehnični nivo precej nizek in tudi nevarnejših akcij ni bilo veliko. Prosečani so tehnično premoč na sredini igrišča uveljavili le v prvi polovici prvega polčasa, medtem ko so ostali del tekme označevale dolge podaje do napadalcev. S tako igro pa je bilo nemogoče priti do nasprotnikovih vrat. Edine boljše priložnosti sta pripravila Sullini, ki je v kazenskem prostoru preigral branilca, a ni uspel zaključiti z ugodnega položaja, in Antoni, ki je po osebni akciji prodrl v kazenski prostor in streljal mimo vrat. Na nasprotni strani je Savarin odbil čez prečko dva močna strela in proti koncu tekme je obramba po nevarni gneči pred vrati skoraj na gol črti le uspela odbiti žogo.
V prihodnjih dveh kolih čakata Pro-sečane zelo zahtevni tekmi, z Mugge-sano in Aguileio. Prav sedaj pa ekipo pestijo razne poškodbe in izključitve, tako da vsi upajo, da bo v nedeljo lahko spet zaigral vsaj Walter Pipan, ki je po skoraj dvomesečni odsotnosti verjetno le okreval. (Š. M.)
Po nedeljskem 17. kolu v 3. amaterski ligi (skupina L)
Gaja dohitela Opicino na samem vrhu lestvice
skupina L
OPICINA - GAJA	0:2 (0:1)
STRELCA: v 20' Ghiotto, v 50' Neppi.
GAJA: Zemanek, Šuc (v 46' Dalla Gia-coma), Stranščak, Pangoni, Neppi, Bullo, Ballarin, Starc, Kalc, Gabrielli, Ghiotto.
Osrednja tekma skupine L med vodečo Opicino in Gajo, ki je bila z dvema točkama manj tik za njo, je privabila v nedeljo na Opčine izredno veliko gledalcev in nogometnih izvedencev. Ob mreži so se zopet organizirano postavili naj-ffilajši Gajini navijači »Kajuhovci«, ki so si skozi vso tekmo dajali duška in tudi Pogumno navijali za igralce Gaje.
Tekma sama je bila za Gajo izredno Pomembna in delikatna. Skrbne so bile Priprave nanjo. Trener Čermelj je znal ubrati pravo pot ponižnosti, borbenosti in zaupanja v potencialne moči svojih Varovancev. Požrtvovalno medtedensko delo je tokrat obrodilo izjemno zmago v 9osteh in priključek k vodilni ekipi. Brez dvoma bo zdaj končni uspeh v tej skupini domena med Opicino in Gajo.
Srečanje samo ni bilo na kakovostni iehnični višini. Bilo pa je borbeno, izjemno v taktičnih zasnovah. Prvih dvaj-Set minut sta se enajsterici »otipavali«, nakar je Ghiotto z njemu edinstveno potezo in pravo spretnostjo pričaral prvi Zadetek za Gajo. Res krasen gol je povzročil razborito reakcijo Opicine, vendar brez vsake negativne posledice za ^ajo, saj sta njena vezna vrsta in obram-ba dobro krili položaj.
V drugem polčasu je Šuca nadomestil Dalla Giacoma, ki se je znal enkratno vključiti v Gajin obrambni sistem. Gaja n[ popustila in se ni dala ugnati. V za-esti dobre pripravljenosti in nenazadnje uverenosti je močno pritisnila in kmalu Podvojila z Neppijem, kateremu je na Umstven način podal uporabno žogo spZni i9ralec Kalc, ki je bil nekoliko v s ?c* na tej borbeni tekmi, ki mu ni pozno ležala. Opicino je ta negativni re-na 71 bekoliko zbudil. Močno je navalila
Zemanekova vrata, ki je v poslednjih (ji^utah z odličnimi in odločilnimi pose-Pet Pef:at dokončni premoči Gaje. Ka-Se tan padriško-gropajske enajsterice pa r_ , rnora zahvaliti tudi vsem svojim soig-5j,cem' posebno Gabrielliju in Stran-p ,u,.ki sta s svojimi posegi in dolgimi jp jelami znala nuditi oddiha vsemu zu. tvU- Po tekmi je trener Opicine Man-tUcj0 športno priznal premoč Gaje, kot Uja^i®bogi prisotni nogometni strokov-
K^tI;HERMADA	2:1 (2:0)
te v 7cELCA ZA KRAS: Škerk v 10', For-
dal <AS: CaPuto, Tul, Škabar (v 75' Fad-Pabc azapan, Marcosini, Purič, Villalta škerk' Forte' Lepore (v 80' A. Vatta),
«i***ovci so končno le zmagali tudi na Ije uaeem igrišču, ki je bilo vse do nede-Za „ začarano. Čeprav so tokrat imeli asprotnika povprečno Hermado, ni-
kakor ne smemo misliti, da je bila zmaga za varovance trenerja Vatte že vnaprej znana, saj se je v preteklih domačih nastopih izkazalo, da zanje tudi najšibkejša ekipa v skupini postane prava nerešljiva uganka. Na srečo so v nedeljo kaj kmalu povedli in zatem še podvojili.
Hermada pa res ni bila dorasel nasprotnik, saj so rdeče-beli že od prve minute dalje zagospodarili na igrišču in si ustvarili kopico zrelih priložnosti, ki pa jih je Forte zapravil. Pravo odrešenje je bil zelo lep zadetek Škerka, ki je neustavljivo prodrl v kazenski prostor in z diagonalnim strelom premagal vratarja. Potem ko je Villalta zadel prečko, je tudi Forte knčno podvojil in tedaj bilo jasno, da Krasu prva zmaga v Repnu res ne more več uiti. Kmalu zatem bi gostje skoraj znižali zaostanek, vendar je Bla-son zapravil najstrožjo kazen, saj je streljal previsoko. V zadnji minuti prvega dela se je Fabris sam znašel pred vratarjem, a je hotel z mojstrsko potezo spraviti žogo v mrežo, namesto da bi se odločil za enostavnejšo in učinkovitejšo rešitev.
V‘drugem polčasu je prečka rešila goste pred silovitim strelom Špazapana iz daljine. Že podatek, da je bil gostojuči vratar najboljši mož na igrišču, nam daje jasnejšo sliko o realnem razmerju sil na terenu. Gostje so šele v poslednjih sekundah nekoliko omilili rezultat z Amo-rozom, ki je brez težav spravil žogo v nezavarovano mrežo, potem ko je daleč od vrat Caputu popolnoma spodletel poskus, da bi ga zaustavil. Med vsemi je tokrat spet izstopal Igor Tul, ki iz tekme v tekmo boljše igra in je ob odsotnosti Škabarja pravi steber Krasove obrambe.
(Z. S.).
S. ANDREA - BREG	1:1 (1:1)
STRELEC ZA BREG: Udovicich
BREG: Petronio, Tul, Pečar (Pavletič), Giuressi, Paoli, Prašel, Schiavon, Udovicich, Celin (Tamaro), Lacalamita, Švara (Suraci, Fusca, Corbatti).
Z nelahkega gostovanja so Brežani odnesli točko, ki glede na prikazano igre zadovoljuje obe ekipi. Tekma je bila izenačena, obe postavi pa sta imeli nekaj težav v obrambi, a napadalci bodisi ene kot druge enajsterice tega niso izkoristili.
Brežani so prvi povedli, in sicer že v peti minuti s strelom Udovicicha, ki je presenetil domačega vratarja. Zadetek je zmedel domačine, ki so postali nekoliko nervozni, tako da je sodnik spremljevalcema S. Andrea ukazal, naj zapustita igrišče. Domačini so skušali predvsem z dolgimi podajami priti do Bregovega kazenskega prostora, a brez uspeha, saj so Brežani, čeprav s težavo, odbijali vse napade. Pet minut pred koncem polčasa pa so. gostitelji vendarle izenačili: napadalec S. Andrea je izkoristil nesporazum med vratarjem Petronio in Bregovim branilcem in tako izenačil.
Tudi v drugem polčasu je bila tekma izenačena, Brežani so več napadali, medtem ko so bili domačini nevarni predvsem s hitrimi protinapadi. Edine priložnosti so Brežani imeli s prostih strelov s Švaro in Prašljem, na drugi strani pa je Petronio lepo ubranil nevarnejša udarca nasprotnika. (E. B.)
JUNIOR AURISINA - PRIMOREC 3:2
STRELCI: v 14' Privileggi, v 44' in 47' Zaccaria, v 73' Ferluga, v 75' Zaccaria.
PRIMOREC: Leone (v 46' Bellafonta-na), Castro, Marko Kralj, Florean, Canzi-ani, Ferluga, Edvin Kralj, Santi, Privileggi, Bacchia, Cardi.
Tudi na nabrežinskem igrišču je Primorec dokazal, da je preživlja globoko krizo. Trebenci so si namreč v nedeljo na neverjeten način otežili položaj in tako Juniorsu na zlatem krožniku darovali zmago. Poleg tega pa moramo poudariti, da tudi sreča ni bila povsem naklonjena Primorcu, saj je moral Lugnan ob koncu prvega polčasa zamenjati poškodovana
Leoneja in Castra ter preurediti vso obrambo.
Kljub vsem nezgodam pa so trebenski nogometaši dobro začeli tekmo in povedli že v 14. minuti s Privileggijem. Hitra igra je v tem delu tekme delala velike preglavice domači obrambi. Trebenci so imeli še nekatere priložnosti, vendar sta Edvin Kralj in Andrej Carli zgrešila z ugodnih položajev. Tako je Primorec grobo plačal svoje napake. Tik pred koncem prvega polčasa je bil Zaccaria za las hitrejši od Leoneja in izena-„ čil.
Drugi polčas se je začel v znamenju M Juniorsa, saj je Zaccaria po velikem nesporazumu trebenske obrambe podvojil. Naši so si zavihali rokave in zopet pritisnili na nasprotna vrata. Končno je v 73. minuti Ferluga izenačil. Žal je le minuto kasneje na neverjeten način prišel še tretji gol domačinov in dokončno spravil na kolena Trebence, ki so tako izgubili vse moči in se popolnoma predali nasprotnikom. (Andrej)
SKUPINA I
MEDEA - MLADOST	2:1 (0:1)
STRELEC: v 18' Devetak (11-metrov-ka).
MLADOST: Baldan, Černič, Zavadlav, Devetak, Falcicchia, M. Argentin, Kobal (v 83' Gergolet), Caleo, Devetta, Frando-D. Argentin.
e v uvodnih minutah so Doberdobci prisilili Medeo, da je igrala obrambno in se mučila s tem, da je skušala zajeziti kraške napade. Agresivna igra gostov je v 18. minuti obrodila tudi sadove, potem ko je Devetak dobro izvedel 11-metrov-ko.
Prizadevanje domačih v drugem polčasu so se obrestovala v 62. minuti, ko so s prostega strela premagali dotlej odličnega Baldana. Medea bi lahko kaj kmalu podvojila, če napadalec ne bi zgrešil strela z bele točke.
Ob izteku srečanja, ko je že kazalo na delitev točk, pa so gostitelji prišli do zmagovitega gola. (1. L.)
SOVODNJE - SAN PIER	0:3 (0:1)
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Go-mišček, Černigoj, Marson, Devetak, Sfiligoj (Sambo), Tomšič, Pahor, M. Fajt, Ac-concia.
Povsem izmišljena il-metrovka, ki jo je sodnik dosodil v korist vodilnega San Piera, je izkrivila potek srečanja v So-vodnjah. Nezaslužen zadetek je namreč spravil ob živce domače igralce in jim odvzel potrebno zbranost, ki je bila nujna, da bi lahko kljubovali kakovostni enajsterici.
To se je poznalo še posebej v drugem polčasu, ko so gostitelji precej popustili in dovolili, da si je ekipa iz Špetra ob Soči zagotovila novi točki, s katerima je obdržala vodstvo na lestvici.
Na sliki: postava Brega, ki nastopa v 3. amaterski ligi.
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina E
IZIDI 21. KOLA
S. Maria - S. Vito	3:0
Aquileia - Gonars	1:1
Muggesana - ZARJA	1:2
Porpetto - PRIMORJE	0:0
Staranzano - Ruda	0:1
Paviese - CGS	2:1
VESNA - Castionese	1:2
Terzo - Pieris	2:2
LESTVICA
Aguileia	21	12	6	3	31:15 30
Pieris	21	12	5	4	36:16 29
Staranzano	21	12	5	4	32:16 29
Muggesana	21	11	7	3	25:12 29
Ruda	21	10	8	3	22:13 28
PRIMORJE	21	8	9	4	25:16 25
Castionese	21-	7	8	6	19:19 22
S. Vito	21	6	8	7	22:21 20
S. Maria	21	5	10	6	20:21 20
ZARJA	21	7	6	8	20:23 20
VESNA	21	6	5	10	20:27 17
CGS	21	6	5	10	20:37 17
Porpetto	21	5	6	10	22:27 16
Gonars	21	5	6	10	17:25 16
Terzo	21	3	4	14	17:35 10
Paviese	21	2	4	15	14:39 8
PRIHODNJE KOLO Pieris - VESNA, Castionese - Paviese, CGS - Staranzano, Ruda - Porpetto, PRIMORJE - Muggesana, ZARJA
-	Aguileia, Gonars - S. Maria, S. Vito
-	Terzo.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 18. KOLA
Vermegliano - Begliano	2:0
SOVODNJE - San Pier	0:3
Fossalon - Audax	1:2
Poggio - Sagrado	3:1
Azzurra - S. Lorenzo	2:1
Medea - MLADOST	2:1
Turriaco - Brazzanese	10:0
LESTVICA
LESTVICA
San Pier	18 12	5	1	33: 8 29
Audax	18 12	4	2	35:12 28
Medea	18 11	3	4	45:16 25
Turriaco	18 10	5	3	34:11 25
Poggio	18 10	4	4	34:16 24
SOVODNJE	18 8	3	7	24:17 19
S. Lorenzo	18 8	2	8	39:28 18
Azzurra	18 6	6	6	24:19 18
Sagrado	18 5	8	5	21:20 18
Vermegliano	18 6	4	8	27:25 16
MLADOST	18	3	5	10	22:26 11
Fossalon	18 4	3	11	22:34 11
Begliano	18	3	4	11	17:41 10
Brazzanese	18	0	0 18 PRIHODNJE KOLO				3:107 0
Turriaco - Medea, MLADOST - Azzurra, S. Lorenzo - Poggio, Sagrado -Fossalon, Audax - SOVODNJE, San Pier - Vermegliano, Brazzanese -Begliano
Skupina L
IZIDI 17. KOLA
J. Aurisina - PRIMOREC 3:2 Aurisina - Romana	3:1
S. Andrea - BREG	1:1
Opicina - GAJA	0:2
KRAS - Hermada	2:1
Stock - Fincantieri	3:2
GAJA	LESTVICA 17 11	4			2	35:16 26
Opicina	17	13	0	4	28:11 26
Aurisina	17	8	6	3	23:14 22
KRAS	17	6	9	2	25:15 21
Stock	17	8	4	5	30:20 20
BREG	17	5	6	6	22:20 16
J. Aurisina	17	6	4	7	20:26 16
S. Andrea	16	3	9	4	24:18 15
Fincantieri	17	5	4	8	19:23 14
PRIMOREC	17	4	5	8	13:20 13
Hermada	17	1	6	10	14:40 8
Romana	16	1	3	12	7:37 5
PRIHODNJE KOLO Fincantieri - KRAS, Hermada - Opicina, GAJA - S. Andrea, BREG - Aurisina, Romana - J. Aurisina, PRIMOREC - Stock.
kratke vesti
Miiller ostane pri Torinu
TURIN — Pri vodstvu enajsterice Torina so včeraj sporočili, da so pogodbo z Brazilcem Luisom Miillerjem, ki zapade prihodnje leto, podaljšali za nadaljnje tri sezone. Miiller bo tako pri Torinu igral vse do leta 1994.
Piontek v Turčiji
ISTAMBUL — Zahodni Nemec Sepp Piontek je novi trener turške nogometne reprezentance. Piontek naj bi novo mesto prevzel julija, skrbel pa naj bi za ves turški vsedržavni sektor. Pogodba je štiriletna.
Tudi Italija med kandidati za olimpijske igre?
RIM — Minister za turizem Carlo Tognoli je v nekem intervjuju potrdil namero Italije, da kandidira za organizacijo olimpijskih iger leta 2.000.
obvestili
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 18. redni občni zbor v petek, 9. marca, ob 20. uri na sedežu Pokrajinske letoviščarske ustanove v Sesljanskem zalivu.
ZSŠDI
obvešča, da bo v četrtek, 22. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu ha Opčinah seja košarkarske komisije.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4.- din (40.000,- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780,- din (7.800.000,- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
torek, 20. februarja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PR 559
Tel. (040) 7796-000 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po včeraj zaključeni predvolilni kampanji
Volilci v Nikaragvi bodo kmalu izbirali med FSLN in UNO
MANAGUA — Tudi prebivalstvo Nikaragve bo moralo v kratkem na volišča. O bodoči sestavi nikaragovske vlade bodo odločali namreč na volitvah, ki bodo v nedeljo, 25. februarja, že včeraj pa se je v državi zaključila predvolilna kampanja, ki sta si jo v glavnem lastili dve veliki politični grupaciji.
Vladna stranka sandinistične fronte narodne osvoboditve FSLN, ki jo v bistvu vodi sandinistični predsednik Daniel Ortega, je na zadnjih volitvah leta 1987 žela precej prepričljiv uspeh, saj si je priborila 67 odstotkov glasov, precej odločni pa so tudi pripadniki opozicije. V Nikaragvi je druga politična sila namreč sestavljenka štirinajstih manjših strank v opoziciji, ki so se združile v UNO, narodno zvezo v opoziciji.
Tako FSLN kot UNO sta včeraj zagotavljali svojim volilcem, da bosta na volitvah zmagoviti. Daniel Ortega je izrazil to prepričanje na zaključnem predvolilnem shodu v Leonu, kjer je govoril dvestotisoč-glavi množici. Slično misel pa je zagovarjala tudi voditeljica UNO, odgovorna urednica opozicijskega dnevnika La prensa Violeta Chamorro De Barrios, ki je zaključila predvolilno kampanjo v Managui.
Zaveznice, ki se bodo na volitvah predstavile pod znakom UNO, so lahko računale na precejšnjo finančno pomoč iz ZDA (približno 4 milijonov in pol dolarjev), vendar so se odločile za dokaj umirjeno volilno kampanjo. Ogromno denarja pa so v prepričevanje prebivalstva vložili pri FSLN, ki je trkala na srce predvsem mlajši generaciji volilcev in je zato osredotočila svoje volilno geslo na parolo »vse se bo izboljšalo«.
Newyorški menedžerji vse pogosteje iščejo nasvete pri sovjetologih
Ameriški poslovnefj se trudijo, da bi nezanimivemu rublju odprli okno v svet
VVASHINGTON — Pozornost, ki jo v ZDA posvečajo Sovjetski zvezi, ni samo političnega značaja, saj se vse pogosteje oslanja na monetarno in gospodarsko ureditev te države. V ne-wyorškem Wall Streetu so tako pripravljeni sprejeti v službo najbolj podkovane in razgledane ameriške sovje-tologe, ki bi bili zmožni nuditi najrazličnejše, predvsem pa najbolj uresničljive, oblike sodelovanja in tržne izmenjave med ZDA in SZ. Za Američane predstavlja namreč Sovjetska zveza še vedno velik strah, saj jo pojmujejo predvsem kot edino državo na svetu, ki bi s svojim jedrskim orožjem lahko uničila Novo celino.
Na sovjetologe se obračajo finančniki, podjetniki, industrialci in celo navadni mešetarji. Mnogi med njimi imajo v predalu skrit načrt, kako bi jim najlažje uspelo prodreti na tradicionalni in zaenkrat še neprivlačni sovjetski trg, in ga popestriti. Zadeva pa je vse prej kot lahka, saj ima na primer rubelj svojo vrednost samo v Sovjetski zvezi. Glavna skrb ameriških poslovnežev je torej, kako pripraviti najustreznejšo obliko konvertibilnosti rublja. Zanimivo pa je, da je ob vsem tem glavni akter prav Mihail Gorba-
čov. V Wall Streetu so namreč prepričani, da če bi iz raznih razlogov sedaj odstopil, bi se vrednost zlata in dolarja skokovito dvignila in za približno deset odstotkov prekosila nemško marko. V primeru, da bi Gorbačova nasilno zamenjali, pa bi se vrednost dolarja dvignila za celih 20 odstotkov.
V ameriških gospodarskih krogih pa so že sedaj na razpolago številni bolj ali manj uporabni priročniki za boljše sodelovanje med ZDA in SZ. Poleg hipotetičnih podatkov je v njih mogoče naleteti tudi na take, ki so znanstveno utemeljeni. Med temi je prav gotovo dejstvo, da kroži v Sovjetski zvezi ogromna količina denarja (rubljev), ki jih ljudje ne morejo potrošiti, ker pač nimajo kaj kupiti. Američani zato predlagajo ustanovitev raznih obveznic z visokimi obrestmi in podobno. Seveda pa bi bilo pri tem treba dodobra založiti sovjetski trg. Sovjetsko veleposlaništvo v Washingtonu ni ostalo gluho za tovrstne predloge in je razpisalo nagrado 25 tisoč dolarjev za tistega, ki bo predstavil najbolj zanimiv in dosegljiv načrt, kako posodobiti sovjetsko gospodarstvo, popestriti notranji trg in odpreti rublju vrata v svet.
Strah pred valom antisemitizma v SZ
JERUZALEM — Izraelski tisk je z velikim poudarkom objavil vesti iz Sovjetske zveze, kjer je predvčerajšnjim prišlo do novih protižidovskih demonstracij. Tokrat se je v Moskvi zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so demonstrirali proti Židom, ki živijo v SZ.
Izrael zaskrbljeno sledi dogajanjem v Sovjetski zvezi, še posebno sedaj, ko je vprašanje imigracije Židov, ki zapuščajo SZ, tako pereče. Naraščanje pro-tižidovske dejavnosti je vsekakor vprašanje, s katerim se ukvarja tudi izraelska vlada. Včeraj je predsednik Herzog sprejel na telavivskem letališču skupino sovjetskih Židov, ki so bili pravkar pripotovali iz Budimpešte. Sam je hotel namreč preveriti, kakšnim težavam morajo kljubovati, ko stopijo na izraelska tla. Prav včeraj je namreč prišlo do protestne manifestacije tudi v Jeruzalemu, svoje ogorčenje pa so tokrat izražali prav sovjetski imigranti, ki trdijo, da so jim izraelske oblasti dale na razpolago nespodobna bivališča, v katerih ni ogrevanja, stene so prekrite s plesnijo, poleg tega pa uhaja plin iz pokvarjene napeljave. Izraelska vlada bo morala nujno najti v kratkem kako zadovoljivo rešitev, saj predvidevajo, da bo v nekaj letih pripotovalo iz SZ vsaj 450 tisoč Židov. Sovjetski zunanji minister Ševardnadze je sam priznal, da bo že v tem letu zapustilo SZ več kot 100 tisoč Židov.
Srp in kladivo v grbu? Avstrijci bi radi menjali
DUNAJ — Radikalne politične spremembe v vzhodni Evropi so v Avstriji ob robu debate o bodoči vlogi alpske republike v Evropi sprožile tudi nekatere pomisleke o primernosti nekaterih simbolov v državnem grbu.
Prva avstrijska republika je namreč 1919. leta svojega enoglavega orla opremila s tremi pritiklinami, ki naj bi simbolizirale glavne stanove v novi republiki: s kronico iz zidakov kot simbolom meščanstva, srpom, ki naj bi simboliziral pomembnost kmetov, ter s kladivom kot simbolom delavstva. Sedaj pa v uredništva časopisov prihajajo pisma bralcev, ki z ogorčenjem ugotavljajo, da bi se Avstrijci v času, ko se Madžari poslavljajo pd svoje zvezde v grbu in ko se na Češkoslovaškem pripravljajo na to, da z uradnega imena republike brišejo besedo socialistična, lahko poslovili od srpa
in kladiva na svojem orlu. Svobodnjaška stranka (FPO) bo to zahtevala v parlamentu in sicer z argumentom, da sta srp in kladivo postala komunistična simbola za »zaničevanje človeka, taborišča smrti in tlačenje volje po svobodi evropskih narodov«.
Branilci sedanjega državnega grba protiargumentirajo, da srp in kladivo nista simbola komunizma in da je debata o tem malenkostna, v vladnih krogih (Č)VP in socialisti) pa na zahtevo po menjavi grba nenazadnje odgovarjajo pragmatično, t.j. da bi zamenjava grba stala kopico denarja. Argument, da je pretrgano verigo na orlovih tacah, v katerih drži srp in kladivo, po svoje mogoče razumeti kot simbol tega, da se je Avstrija 1955 otresla sovjetske okupacije verjetno pri tem ne pride v poštev.
Vlak za Yumo se je iztiril
V Teksasu se je iztiril vlak s 44 vagoni: ranjenih baje ni bilo, celotno območje pa so baje evakuirali iz strahu pred eksplozijo	(Telefoto AP)
Američani niso »za«
NEW ORLEANS — Za Američane je spolnost pravi nebodigatreba in podoba, ki jo svet ima o ameriški splošni razuzdanosti, je popolnoma iz trte izvita. Univerza iz Chicaga je dve leti pripravljala anketo o spolnih navadah in razvadah Američanov. Rezultat je porazen in vreden razmisleka, saj je dokazal, da skoraj četrtina odraslega prebivalstva spolno sploh ne občuje, tisti pa, ki jim seks ni tako strašno odvraten, se odločijo zanj komaj nekaj več kot enkrat na teden. Toliko o navadah, razvad pa menda Američani iz gole lenobe nimajo.
Sociologi in demografi iz Chicaga so se prijeli za glavo, ko so obdelovali podatke ankete, saj so na vprašanja odgovarjali spolno zreli ljudje in večinoma taki, ki so si (bržčas z veliko muko) že ustvarili družino.
Gibanje neuvrščenih spi spanje pravičnega Premik pri problemu svetovnega dolga?
V zadnjem času nikjer ni zaslediti kake ocene o gibanju neuvrščenih (najbrže zavoljo tega, ker je kaj malo »gibčno«), če pa bi bila, bi ne mogla biti kot sila povprečna, če ne celo negativna. Predsedujoča v gibanju je zdaj Jugoslavija, ki ima že svojih problemov na pretek, nekateri izmed njih pa so takšni, da že resno spravljajo v nevarnost njen voditeljski ugled.
Tako mnenje dokaj prozorno kroži tudi v nekaterih ustanovah Združenih narodov, med njimi v Ekonom-sko-socialnem svetu v Ženevi; številni njegovi strokovnjaki odkrito pripovedujejo, da so od Jugoslavije kot voditeljice gibanja le pričakovali več in da od septembra lani, ko je bila deveta konferenca neuvrščenih v Beogradu, še niso prejeli »ne tehtnega poročila, pa tudi ne zanimivih iniciativ«.
Navsezadnje tudi v Beogradu ne sodijo drugače. Opazno je predvsem, da ni »politike hitrejših korakov«, ki so jo pričakovali po devetem summitu. Tudi sklepi, sprejeti na beograjski konferenci, so napovedovali to smer, kajpak povezano s tem, da so se na svetu razmere korenito spremenile in da je potrebna v bistvu povsem nova politika neuvrščenih. Te pa za zdaj ni videti.
Nekatere nove tendence so sicer rahlo zaznavne, ne pa dovolj očitne. Ena izmed teh je, da so se v gibanju pričeli zavedati, da bi morale razvitejše dežele v njem tako ali drugače prevzeti vlogo »lokomotive« in kompozicijo odpeljati iz slepega tira. Na nedavnem sestanku predstavnikov Indije, Senegala, Venezuele, Egipta in kajpak Jugoslavije, so vzeli v precep prav to potrebo. O
tem bržčas pripravljajo tudi predlog in načrt.
Tako je med drugim slišati, da bo letos junija, bržčas v Beogradu, sestanek 15 najbolj razvitih držav med neuvrščenimi, ki se bodo skušale dogovoriti o zadevni strategiji, zlasti pa o tem, kako »najrazvitejši del med nerazvitimi« lahko najbolj pripomore k novim oblikam dialoga in »stvarnejšim dogovorom« med Severom in Jugom. Nove oblike dialoga so namreč neodložna naloga neuvrščenih. Na omenjenem sestanku, če že ne poprej, si bodo prizadevali sprejeti ustrezno »operativno strategijo«, ki je v gibanju zaskrblji-vo odsotna.
Vse bolj na dlani je, da bi morali v gibanju, kakor so samokritično ugotavljali na beograjski konferenci, obračunati s starimi pogledi. Tedaj so novo strategijo gibanja le sprejeli, pa čeprav, roko na srce, bolj megleno in neglede na odpore takoimenovanih konservativnih sil, ki so danes, tudi zavoljo nove politike med velesilama, zmeraj bolj osamljene. Neučinkovitost gibanja je še vedno dobesedno boleča. Se danes ugotavljajo opazovalci, kako je gibanje povsem nemočno na primer pri vprašanju kriznih žarišč (Namibija, Bližnji vzhod itd.), dasi-ravno zlasti o njih že vseskozi govorijo, da jih bodo skušali odpraviti ali vsaj pogasiti.
Pri ugotavljanju razmer v gibanju neuvrščenih izstopa tudi, da se njegovi dejavniki še niso dovolj potrudili, da bi aktivneje, pa čeprav že z zamudo, pristopili k procesom 'sodelovanja in demokratizacije, ki so zdaj domala povsod na svetu. Obveščeni krogi pikro trdijo, da tudi pri nedavni izpustitvi Mandele iz
južnoafriških zaporov, niso neuvrščeni igrali prav nobene vloge, da-siravno so jih že vseskozi tako rekoč polha usta politike proti apartheidu.
Tudi v naporih za globlje sodelovanje med Vzhodom in Zahodom neuvrščenih ni ne videti in ne slišati,- res je sicer, da so tudi pri tem storili bore malo in da bi se morali predhodno med seboj dogovoriti, s kakšno politiko in akcijami pospeševati ta proces. Za zdaj dejavniki neuvrščenega gibanja v glavnem opozarjajo (sicer skupaj s pomembnimi svetovnimi činitelji), da ob procesu Zahod - Vzhod le ne bi smeli pozabiti tudi na problematiko na ravni Sever - Jug.
Nekaj novega pa se k sreči le dogaja; z gibanjem neuvrščenih, oziroma z državami v razvoju so le pričeli graditi most, ki bo v bodoče lahko dragocen. Žnano je, da je generalni tajnik Združenih narodov De Cuellar imenoval vodjo italijanskih socialistov (očitno tudi na pobudo Socialistične internacionale) Bettina Craxija za osebnega odposlanca pri reševanju problema svetovnega dolga. De Cuellar je kajpak ugotovil, da je Craxi daleč bolj primeren »posrednik« kot pa kak neposredni predstavnik gibanja.
In Craxi je že vgriznil v to jabolko. Imel je že pogovore s predstavniki 60 držav, ki so najbolj ali pa »srednje« zadolžene, v kratkem pa se bo sestal tudi z nekaterimi upniki. Pred koncem tega meseca se bo v Bruslju -sešel z Delorsom; spomladi pa ima v načrtu (v Beogradu ?) srečanje z dolžnicami v sredozemskem bazenu. De Cuellarju je obljubil sklepno poročilo in predloge o tej problematiki najpozneje konec junija.
MIRO KOCJAN
Razdejanje med avtodirko
Med neko dirko v Daytoni na Floridi, ki se je je udeležilo 300 avtomobil°Y' je prišlo do slikovite nesreče, v katero je bilo vpletenih kar 23 vozil. 18 voZp! je moralo takoj s proge, drugi so dirko lahko nadaljevali	(Telefoto AP)